252 številka.
Ljubljana, v četrtek 3. novembra 1898.
XXXI. leto.
Izba)* vsak dan »veter, irimBi nedelje in prarnike, ter velja po pofiti prejeman ?.h avBtro-ogerske dežele tb v»e leto 15 pld., zh pol leta H pl<! . za četrt leta 4 y]d., ta jeden bn*)q 1 gld. 40 kr. — Za L ju bij ano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta h jrld. 30 kr., za jeden mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10*kr, L« mesec, po SO kr. sa četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor počtnina znaka. — Na naio'be, brez istodobne vposiljatve naročntue, se ne ozira. Za ocnan il a plačuje se od fttiristopne petit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tigka, po 5 kr. <e se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole fraoAovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav ms t vo je na Kongresnem trpu 6t 12. Opra? niitvn naj M blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnajnla, t. j. vse admuustj-ativue stvari.
T&lefon £t. 3^..
0 bodoči univerzi v Ljubljani.
(Dopis.)
Kakor stvari stojijo, najbrž vlada dovoli ne koliko ustanov za pripravo nčnih sil bodoče univerze v Ljubljani. Sicer je v»e če temno, in kako bo vladni aparat deloval, nihče zagotovo reči ne more. Jasno pa je, da Slovenci le v zvezi z drugimi Slovani kaj dosežemo. Toda dokler so ti po svojih principih tako ločeni mej seboj, je pač težko pričakovati energičnega nastopanja slovanske armade. Najbolj na potu je poljska žlahta; dokler ona predstavlja poljsko politiko, dokler v Poljakih ne pride na površje ljudska stranka, ki se je postavila na demokratično stališče, pač ni misliti, da bi slovanski poslanci brezpogojno mogli vlado potegniti za sabo. Ko bi se jedenkrat uvelo občno, tajno in jednako volilno pravo, zmagajo Slovani na vsi črti, in take lapalije, kakor je polslovenska nižja gimnazija, ne bodo več razburjale slabotnih duhov; seveda se s tem nočemo prikloniti avstrijski socijalni demokraciji, koje Bilo sicer upoštevamo, o kateri pa vemo jako dobro, da stoji v službi nemških nacijonalcev. Dr. Adler, bivši prvak nemških naci* jonalcev, ni zatajil in tudi ni zatajiti mogel svojega nacionalističnega čuvstvovanja ; socijalni demokratje v Nemčiji in Berolinu so o tem tudi čisto na drobno poučeni.   Kakor se v Avstriji sploh fraza razpenja
— in avstrijski Nemci skoro drugega ne znajo, nego da kažejo na provspehe in napredek svojih bratov zunaj, v Nemčiji, kateri res delujejo,  docira oni le kr č i jo
— tako je tudi ta fraza našla pot v avstrijsko socijalno demokracijo, v koji bolj vlada nemški naci-jonalizem, nego si kdo misli.
Deloma se pa vender že danes more delovati po skupnem slovanskem programu; naša rusinsko-hrvatsko slovenska zveza je lepo jedro, okoli kojega bi se mogla kristalizovati avstrijska slovanska stranka. K tej se že danes Čehi jako bližajo, in gotovo je, da s Čehi v mnogih točkah moremo z je-dinjeni  postopati.   Fundamentalno sicer,  kar se-
danjo češko in našo politiko loči, je to, da stoje* Čehi, ki so dandanes na površju, na temelju državnega prava, dočim bi si Slovenci sicer tudi mogli državno pravo skovati — zakaj pa mi ne bi posegli nazaj na Samota, koroške vojvode ali celjske grofe, ki so imeli pod svojo oblastjo velik del slovanskega juga, doli daleč v Bosno??
— ali se faktično doslej držimo p r i r o d n e g a prava. Mislim pa, da je prirodno pravo jedino odločilno, in da ima i bodočnost zase, akopram je že Goethe tožil da:   BVom Rncht, dass mit uns geboreu vvird
— Von dem ist leid- r nie dne Rede" ; jaz ne vidim druge rešitve iz tega labirinta avstr. raznih prav nego prirodno pravo. Sicer so pa i Madjari bvojo državo si priborili ne vsled Eotvoševe teorije mad|arskega državnega pra.a, nego vsled svoje sile, svojfga plemstva, veleposestva, industrije in vsled tega, ker so, dasi v manjšini, proti večini razkosa n e ga slovanskega, rumunskega in nemškega prebivalstva sistematično in jednotno nastopali in imeli po plemstvu navzgor izvrstne zveze.
In če bodo Čehi kdaj dobili kraljestvo krone sv.Vaclava, dosežejo to ne vsled državnega prava,kcje je po Eotvosu Palackv utemeljil v svoji „Ideji avstr. državi", nego vsled svoje industrije, obrti, trgovine in znanosti, kojo velikansko dvigajo.
Vender pa v bistvu moremo biti s Čehi jed ni, in tudi moramo biti; nečem na tem mestu kakega celotnega programa razvijati, česar sedaj niti zmožen nisem, imam na misli samo — univerzo.
Znano je, da Čehi hočejo dobiti v Brnu univerzo in tehniko ; za to univerzo obstojajo že več let potovalni štipendiji a 500 gl. za semester; letni fond za to je 7 0O0 gld.; stipendije se oddajejo za dovršeue doktorje lena leto, in dotičniki so zavezani za bodočo brnsko univerzo.
Menim torej, da mora vlada slično ukreniti i glede za ljubljansko univerzo. Seveda, pri Cehih je ugodno, ker imajo že dobro vseučilišče, na kojem je že dosti duševnega kapitala :.\ Brno; mlajši docenti in starejši profesorji ho čisto pripravljeni za prese-
litev tja j mnopo j« pa mladih mojij, ki še niso docenti, ali so vsiei štipendija, koji bi uživali skoz jedno leto (1000 gld.), zavezani  za novo univerzo.
Tudi pri Slovencih gotovo ne bode treba — pa i mogoče ni — da bi samo bivši doceuti in profesorji zaseli ljubljanske stolice; gospodje, ki so skoz jedao leto uživali kak štipendij, bodisi kranjski a 800 gld , bodisi državni h 1000 gld., bodo se ha-bilitovali i brez prej Injs docenture.
Vender bo pa na vsak način potrebno, da imamo Slovenci nekaj izvežbanih sil, ki so že delova'e na kaki univerzi. In na to bi rad s tem posebej opozoril.
To je por* če vprašanje : kje, na koji univerzi se naj naše duševne sile pri« pravljajo za ljubljansko vseučilišče?
Doslej imamo iako mnlo vseučiliščnih učiteljev po nemških visokih šolah ; i-e bodo oni hoteli iti v Ljubljano, je še tudi dvomljivo.
Da bodo nemška vseučilišča Slovence pripuščala k habilitacijam, to si domišljevati je gola — domišljija. Kdor količkaj razmere pozna, VŠ, prvič da je na nemških viftjih učiliščih kandidatov vse prenapolnjeno, drugič pa da Slovenec, dasi še tako izboren v svoji stroki, najbrž nikoli dandanes ne doseže dooenture. Vemo Sz zanesljivega vira, da so Slovenci leta in leta mirali čakati na redno profe-suro samo zaradi tega, ker so rojeni Slovenci, akopram niso nikdar javno kazali svoje narodnosti, narobe, jo še skrivali po možnosti, dočim so nemški vrstniki že Fedeti pri polnih loncih; vemo podobne slučaje glede na h ibriitaoijo, s kratka, na nemških univerzah se ne bo mogel pripravljati naraščaj za slovensko univerzo; to je pribito
Ostanejo jedinn, ker vsled nesrečnega dualizma, ki nam vedno žuga smrt in pogin, Zagreb ne pride v poštev, češka in poljski univerzi. Poljski univerzi zopet lahko izčrtamo, ker se Slovenci doslej niso dosti bavili s poljščino. Pač pa je češka univerza, s kojo bi mogli računati.
LISTEK.
Z dunajskih gledališč.
i.
„Moj ljubeznivi jaz".
Prvi uspeh letošnje dunajske sezone — dasi 8e je pojavilo že večje število novitet, — je dosegla Kari vveissova igra „Moj ljubeznivi jaz" (Das liebe leh) na odru nemškega ljudskega gledališča. Karlvveiss se je Dunajčanom Že zelo priljubil zlasti s svojo „Kasovi no" (Das grobe ilemd), ki je predlanskem dosegla največji uspeh od vseh novitet, in ki bi, kljub dunajskemu lokalnemu koloritu, gotovo uspevala tudi na slovenskem odra. Publika in kritika mu je torej bila že prijazna. Ta igra nam predočuje spreobrnitev egoista po mučnih sanjah. Psihološko je že samo na sebi malo verjetno, da bi le po sanjah preme u il trdovratni sebične ž povsem svoj značaj; pretresajo ga morda za trenotek, a takega učinka, kakor ga nam riše dramatik, nanj gotovo ne store. V to je treba vse drugačnih, istinitih katastrof v življenju.
No, recimo, da pesniška svoboda dovoli avtorja tudi to ! Oglejmo pa si način, v katerem nam on predoči svojo igro. Pred vsem je konstatovati, da pogrešam vsake originalnosti, a priznati, da jo
z rafinirano tehniko in tehnično raiiniranostjo dosegel kljub temu svoj namen.
Predigra — v Oiimpu, kjer toži Vila „Hu-manitas" „dunajsko Vilo", da podpira egoista, ju naka v igri; nebeška sodba in srečanje z Morfejem, ki obljubi pomagati pri spreobrnitvi junakovi, je sicer duhovito pisana, a z igro samo v premali zvezi. Igra je povsem resna, celo tragična, — predigra pa šaljiva in parodtstična, ter radi tega moti dramatično jedinstvo. Brez dvoma jo je prouzročila isto tako parodistična Vila v prologu Bahrove „J o sipine"; vender pa je ta povsem na mestu z ozirom na igro samo. Spominja tudi na oni Olimp, katerega je ustvaril Raiuiund za svoje čarobne igre, in na travestije v Oiienbachovih operetah, a tudi tu so bistvo igre. — Karlvveiss pa jo uporablja morda le zaradi kontrast .i — in v tem nam dokaže svojo moč, da kljub povsem nasprotnem uvodu vender-!o z igro samo doseže nameravani učinek.
Igra sama nam kaže, kako se egoist, ki se protivi ljubezenski zvezi svoje hčere, ki nečf rešiti prijatelja iz zadrege, ki sploh ni učinil nobenemu človeku na svetu najmanjo prijaznosti, — spreobrne po sanjah, v katerih vidi, kako ga zapuščajo zaradi trdosrčnosti vsi, v katerih izgubi vse imetje ter zastonj prosi usmiljenja pri drugih — kakor so ga i drugi popreje iskali zaman pri njem.
Igra je pisana zelo zanimivo in efiiktno, vender i ona pogreša  vsako origimilnofiti. GrilJpar/.r-.r
nam je v svoji klasični igr* „Sanje — življenje* risal litji v Banjah, in ta igra je bila Karl\vvis8U očito v izgled. Pozneje so nam dramatiki večkrat predstavljali sanje na pozorišču. omenjam samo izborno Hauptmannovo „Haničko" ter Rikard Vossovo »Plavolaso Katro4. 1 te igri nista bili brez upliva na Karhvt-issa. — Zvršetek igre jo prav po starem recepta: vse izide v dobro.
Da nem omenjal igre, po katerih je posnemal pisatelj, nima namena, da bi mu kratil zasluge. Nisem tako malenkosten, da bi pri vsakem spominu kričal: plagijat! 1 posnemanje dobrih uzorov ima svojo vrednost in veljavo. Ali upoštevati je to vender treba zlasti pri uiožn, v katerem vidijo no-katerniki jednoga najizbornejših modernih dramatikov. Značaji so vseskozi izvrsto pogojeni. Igralo se je v obče izvrstno.
Kakor v drugih, tako je tudi v tej igri očita socijalna tendenca, in občinstvo je posebno v tem o?.iru markantnim stavkom ploskalo najbolj. Pojavilo se je tudi tu, da je pozorišče življenje. Gotovo je značilno za našo d »bo, da socijalne drarne dbzezaj0 največe uspehe; da se ne divimo in ne jočemo več z namišljenimi junaki in junakinjami, da nas no pretresajo več osode starih zgodovinskih oseb ter njih izmišljenih spletk, temveč da tadi na odru prodira realizem, da ta vlada ter si pridobiva Ciimlalje vo' in navdušencjoih občudovalcev. S o ver in.
Ako so nekoliko nase dezolatne razmere poboljšajo, ako vsaj brž ko brž dobimo slovensko v i S j o gimnazijo in ako bode potem upanje, d» se ustanovi poleg teologične fakultete, ki je vsak dan zrela za življenje, pravniška in modroslovska fakulteta,') potem js gotovo, da nam Čehi  pcjdejo na roko.   Kandidati za slovensko univerzo bodo s lahka pri-puščeni k habilitaciji na češkipraški ali bodoči brnaki univerzi (koja poslednja se, miBlim, prej vatvari nego naša); razume se, da naši docenti  ne bodo smeli delati čehom konkurence, koji imajo sami dovolj svojih sil na razpolaga, in da radi tega nada na ljubljansko vseučilišče najprej mora imeti trdne razloge.
K vsemu temu treba najprej, da nage politično javno zastopništvo z globoko utemeljenim programom in železno energijo nastopa; z veseljem je videti, de je v nadih poslancih neki sveiejši duh, odkar nam je že skoro voda tekla v grlo; toda ni vse ležeče na zastopništvu; ako so kje poslanci malomarni in slabomiselni, krivdo tega nosi tudi ves narod, zlasti inteligenca. Nov duh mora oživiti ves naš narod, posebno naše časopistvo v dneh, ko se gre o to, ali se bomo morali pripojiti k nemškemu ali slovanskemu kulturnemu celku; ne tajimo si, da nas težki politični aparat našega stoletja z mogočno silo žene k prvemu, ne samo pod Metternicbom, Bachom in Scbmerlingom, ampak še v novejših časih . . . Criapi je oboževatelj Bis-marckov, ali si mi to umimo raztolmačiti do dna? Ali se dobro zavedamo, kako je Bismack mislil o Avstriji? Zakaj je bil proti delitvi Avstrije? da je hotel, da bi cela monarhija bila vazal Prusom — kar tudi moreb ti je ... . — in ne samo katoliški planinski Nemci, „uporni, trmasti" Oebi in Slovenci ? !
Dalje pa treba hitro skrbeti   za naraščaj akademičnih učnih sil. Mimogrede omenimo, da se bodo prinašali argumenti zoper našo univerzo še vse drugi, ne stvarni uego oni c. kr. realčuega profesorja II ll\nana, ćeš, pogojev ni za univerzo; take argumente proti   univerzi   navajajo celo duhoviti  —  Slovenci.   Izjaviti   mi  je,  da je to strasna   p: sledi ca   sistematičnega   germani zovanja naše inteligence in sploh nji kratkovidnosti. Prosim vender tako/e „trezne*4  gospode,   naj   si jedenkrat pogledajo  kako   zgod)vino VB-učilišO, na pr. Paul-senovo, in naj se tega zavedajo, da  so naše univerze ostanki  srednjeveškega  šolstva,  ko sploh ni bilo niti takovega pripravljanja za univerzo, kakor ga dandanen nižja gimnazija ponuja! In ali ne more i danes,   anno 18'J8, na  univerzah  v Nemčiji kdo i brez mature  promovirati?   In  ni h cela inštitucii v predavanj večinoma   le dedščina iz onih starih časov, ko ni bilo  tiskanih knjig, vsaj približno   tako  cenit)   ne  ko dandanes?   Jaz naravnost trdim,   da je univerza, ki je za napredne  narode, kakor so Francozi ali Nemci, že precej   zastarela,  uprav in docela primerna   za slovansko pleme, ki je vsled politične trije  premoči odtrgano bilo od slovanskih bratov, s!alo skozi stoletja pod nemškim   ali italijanskim   uplivom,   in  si radi tega ter radi svoje m a 1 o s t i še ni moglo vstvariti    vsestranske   strogo znanst vene literature. Ako torej Slovenci še nirrimo znanstvenih   knjig,  kar   veJno   in   vedno dotični Btrezni* 3) gozpodji  povdarjnjo,   evo, to je prvotna naloga  univerze,   da skrbi za samoraslo znanoBt.   Slovenska  univerza bi bila gotovo na mestu,   ako je še sploh katera univerza kje na mestu: ona bi mogla Slovence zopet vesti k njih prirodnemu cilu in teženju.   In v obče, da homo .trezno"   mislili, zato  bodo že vlada in Nemci skrbeli, mislim,  celo preveč. — To le mimogrede.
Menimo torej sledeče: Skrbimo za naraščaj akademičnih sil najboljše, če pošiljamo vsako leto nekaj vsenčiliščnikov na češko univerzo. To bi vender lahko bilo; ako se koj po maturi ide na češko vseučilišče in se ima toliko materijalne podpore, da se brez morilnih skrbij za vsakdanji kruh
') Opozarjam na tem mesta, da i medicinske fakol-tete ni izgubiti iz ofiij, ko dandanes n. pr v Lincu itd. hočejo radi uedosUtka zdravuikov ustrojiti samo medicinsko fakulteto ali kirurgičen oddelek.
\ VBe, kar je velikega v zgodovini, nastalo jo vsled mogočnega „pr eti ran ega" navdufienja, kakor je bi ti naši gospodje kvalificirali; pri nas Slovencih pa se na vsako le ko ićk*j toplo gibanje obesijo „trezne" — cokljo. Žalostna in čudna resnica!
človek popolnoma more posvetiti vedi ia jeziku češkemu, potem bi to bilo brez posebne težkoče. Nekaj pravnikov, filozofov in tudi medi-cincev bi moralo itudovati vsakojako na češki univerzi (nekaj jih sicer že sedaj študira) z ozirom na ljubljansko univerzo Zaprek pa ne bi nič bilo; s češkim doktoratom in ispitom dobi se vender i pri Slovencih kruha, če bi oziri na slovensko univsrzo morali i kako o d past i.
Na češki univerzi vzgojeni doktorji imeli naj bi potem v prvi vrati pravo na potovalne državne štipendije — upamo, da ss vsaj do teh pride — in bodo izvestno i priliko imeli, na češki praiki ali bodoči brnski univerzi se habilitovati in pripravljati za — ljubljansko univsrzo.
Te moje misli naj vpoštevajo oni akademiki, ki so sami primerno premjžoi — za Prago doslej ni organizovanih podpiralnih društev in mora akademik se sam vzdrževati — naj vpošteva dalje morebiti .Radogoj-, kak mecen ali „zaklad" itd.
K sklepu Še rečem, da je Slovencem vsakojako treba svetovno izobraženih mož; v tem ogledu smo zaostali. Koliko naših gospodov je ie bilo v daljni tujini na kaki univerzi? Premožnejši Čehi hodijo v Lipsko, Berlin, Pariš, Moskvo i. t. d. Slovenci pa le za pečjo letargično sede vajo, tudi če imajo denarja dovolj . . .
Dr. Milivoj Savič
V LJubljani, 3. novembra. V mladočeški stranki se — kakor poročajo nekateri listi — ne morejo hvaliti s posebno slogo. Poslanec dr. Fof: dobiva s svojimi radikalnimi predlogi vedno več somišljenikov in večina vzdržuje le še z naporom premoč. Minolo soboto je imel iz vrše val ni odsek mladočeške stranke sejo, v kateri so imeli baje radikalni elementi večino. Sprejel se je sklep, da mladočeška stranka v sedanjem ugodnem trenotku — pred sklepom nagodbe z Ogersko — ne sme pod nikakim pogojem odnehati od svojih državnopravnih zahtev. Dr. Kaizl je baje zategadelj nemudoma odpotoval v Prago ter je kos fer i ral s fevdalci in voditelji Mladočehov, in včeraj zvečer se je morala vršiti zopet seja izvrševalnega odseka.
Na črnogorski meji se je bati novih opas nih nemirov. Turški komisar Saad Eddin paša je odpotoval iz Beran in z njim je izginil zadnji mož, ki ima kaj avtoritete me; oniotnimi prebivalci. Valed tega je odredila črnogorska vlada, da treba na m-ji straže pomnožiti ter hoče baje poslati na mejo cel bataljon.
Krečansko vprašanje. Porta ss nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da je za Turčijo Kreta izgubljena. Zopet je poslala namreč poslanikom 7 točk ob-e;ajofo spomenico, s katero zahteva, naj se ji zavaruje suvereniteta na Kreti z znaki na zastavi in v garnizijab, naj se imenuje le z njenim pritrdilom guverner, naj se ji plačuje tribut, naj se izrekajo sodbe v imenu sultana, naj sa imenuje turški generalni prokurator itd Poslaniki smatrajo spomenico za absolutno nesprejemljivo. Grof Mu-ravjev se je zopet začel potezati za imenovanje princa Jurija grškega guvernerjem.
Nemški cesar je dobil v dar zemljišče, na katerem se je vršila zadnja večerja, takozvani „La dormition de la Sainte-Vierge*. Cesar je poklonil to zemljišče katoliškemu nemškemu društvu sv. de žele ter je obvestil o tem osebno papeža in kardinala, knezoškofa Koppa. Pri posvečevanju nove evan-gelske cerkve v Jeruzalemu je prečital cesar nagovor, v katerem je rekel mej drugim: Iz Jeruzalema je prišla luč, v katere blišču je postal nem tki narod velik in slaven. Kar so postali germanski narodi, so postali pod znamenjem sv. križa, tega znamenja samopr.žrtvovalne ljubezni do bližnjega. Kakor skoraj pred 2000 leti naj se širi tudi danes iz Jeruzalema splošno s hrepenenjem pozdravljani klic: „Mir bodi na zemlji!"
Špansko • ameriške mirovne konfereuoe.
Iz Londona se javlja, da se je Mao Kinley po odhodu mirovne komisije v Pariz osebno prepričal, da zahteva večina naroda aneksijo vse filipinske otoške skupine. Zategadelj je vlada Zjedinjenih držav naročila, da se zahtevajo vsi Filipini in ne samo Manila in Luzon. Španski mirovni odposlanci so jako prestrašeni vsled tega, ker kaj takega se sploh ni pričakovalo. Sporoča se že, da hočejo Spanci mirovna pogajanja popolnoma pretrgati ter poklicati vse civilizirane narode za priče, kako zlorablja Amerika svojo moč. Španija se menda nadeja posredo-
vanja dragih velevlastij, a nore doživeti Is tako razoroisnje kakor Grčija. Amerika js zmagovalka ia Španija premaganka; prva diktira, a druga mora molčati in plačati!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. novembra.
— (Osoban vsot.) Knezoškof ljubljanski so je včeraj odpeljal v Risi, kjer ostane menda do konca tekočega meseca.
— (SloTonako gledališče) Po daljšem času as bo pela jutri sadnjič v sezoni velika opera »Aida", ki ss je slovenskemu občinstvu toli priljubila. Nadejati ss js, da se udeleže te predstave vsi prijatelji Verdijeve italijanske Mnze, ki se bo morala poslej vsaj sa nskaj časa umakniti drugo-rodnim sestram. Vstopnina je primerno znižana, zato je pričakovati tudi gostov s dežele. .Aida" je priznano mej najboljše petimi in uprizorjenimi operami slovenskega repsrtoirja ter so prinesli tudi izven-kranjski, nam prijazni nemški listi jako laekavs ocene.
— (Is uradniških krogov) se nam poroča: Toli zaželjeno povišanje plač je dovršeno. Pričakovali smo, da bodo sedaj oni gospodje, ki služijo ie nad 40 let in so za delo nesposobni, se umaknili v zasluženi pokoj. Nekateri svoje službe radi visoke starosti in onemoglosti nikakor povoljno in natanko opravljati ne morejo. A še sedaj sedijo brezdelno pri svojih mizah in računajo, koliko bodejo sopet prihodnji mesec »pravili v hranilnico na škodo mlajših uradnikov, ki imajo celo kopico za šolo godnih otrok, katerih pa pri vsem varčevanju ne morejo stanu primerno vzgojiti, ker morajo že desetletja prebiti v jednem ia istem plačilnem razredu zaradi neugodnega pomikanja v višji plačilni razred. Upamo zagotovo, da ukrene novi gospod ti iaučni ravnatelj, ki je znan kot vesten, pravičen in skrben predstojnik v vsakem ozira, poskrbel, česar smo od prednika zastonj pričakovali, za kar mu bodo vsi riaančni, posebno pa davčni uradniki iz srca hvaležni.
— (Kartel prodajalcev premoga) Piše se nam: Naj se prodajalci premoga na drobno opravičujejo kakor se hočejo, da so morali za 6 kr. podražiti premog, vendar je čudno, da so sklenili kartel ravno takrat, ko je odredil mestni magistrat, da morajo premog prodajati v plombovanih vrečah, katere ne smejo biti raztrgane, in da ne smejo sprejemati v službo hlapcev, kateri so bili zaradi pijanosti mej vožnjo in zaradi tatvine in g Ijufije kaznovani. Naravno je, da sedaj zlobni jeziki trde, da o stranke pred sklenjenim kartelom in ko se je premog še prodajal po 50 kr. — 50 klg., bile oškodovana pri  vsakih 50 klg. za najmanj 6 kr.   Znano je namreč Še, da se je popred večkrat na javnih tehtnicah pretehtal premog, kateri so vozili hlapci n;\ prodaj, da pa niso  vse  vreče s premogom vred. tehtale po 50 klg. Seveda so bili tega vedno kriv« le hlapci.  Vredba magistratova je imela hvaležen namen, odpraviti nerodnosti pri prodaji premoga ia je bilo pričakovati, da jo bodejo prodajalci premoga sami z veseljem pozdravili, ker bodejo sedaj lahko imeli mirno vest, da se ne bode občinstvo po hlapcih opeharilo. Toda ravno narobe.   Občinstvo je sedaj na slabšem, in ravno ubožneji del občinstva čuti najbolj podraženje premoga, ker le isti kupuje premog po vrečah, imovitejši ljudje kupijo ga skupaj cel vagon ali vsaj po več stotov in njim pride tako veliko ceneje.  Občinstvo naj bode le hvaležno gg. Stricelna in E r z i n u in gospej Schiffer, kateri so skrpali kartel in tako podražili premog. Obče znano je že, da niso bdi vsi prodajalci premoga zadovoljni, da se premog tako visoko podraži, slednjič pa so se le udali prigovarjanju one trojice, izmej katere je še nekdo predlagal, da se prodaja po 60 kr. — 50 klg.   Kartel se pa tudi že krha, odkar je začel hišni posestnik, Josip Turk ml., prodajati premog po stari  ceni, t. j.  50 klg. po 50 kr. m je občinstvo bojkotiralo druge prodajalce premoga. Tudi hlapci so se že po raznih žganjarijah pridušali, da ne bodejo več prodajali premoga po 5G kr., ker morajo zastonj nositi vreče s premogom v hiše in jih stranke odslovijo, češ, da kupijo premog le od Turkovih hlapcev, kateri prodajajo premog ceneje.   Tako je tudi prav.  Občinstvo naj samo prezira tiste prodajalce premoga in someščane, kateri so premog podražili in kmalu bode kartela konec.
— (Glas iz občinstva) Piše se nam: Kdor ima priliko opazovati dolenjsko cesto od Hrovata do Zelenega hriba, čudil se bode jarkom, ki kvarijo pešpot ob tej cesti s tem, da se jim je treba umikati na cesto ali pa skakati čez nje; ker jih je pa nič manj ko 40, ni to nikakor prijetna zabava. Da ti jarki ne olepšujejo pešpoti, bode vsakdo rad verjel. Drugi nedostatek, kateri se občuti na tej cesti, so staroveški .konfici*. Pešpot je itak ozka, ponoči slabo razsvetljena, kaj čuda, če se potnik zaleti v BkonfinV Tajci iz Dolenjske se v obče pritožujejo radi nedostatka te ceste. Kaj si pa more tujec misliti, ko prvič pride po tej cesti ob 9. uri zvečer v mesto, da je prišel v kako domačo vas
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu44 St 252, dn6 3. novembra 1898
in ne v metropolo slovensko. Li ne bi mogel mestni magistrat s porazu ml jen jem s cestnim erarom odstraniti navedene, promet ovirajoče nedostatke?
— (Mila jesen.) Prijateljica našega lista nam je poslala iz Borovnice lep šopek duhtečih vijolic in več dozorelih jagod v dokaz, kako mila je jesen.
— (Častno občanstvo.) Občina Zagorje pu Št. Petro na Notranjskem je v seji občinskega od-bora v nedeljo 30. oktobra izvolila za svojega častnega občana gospoda E. H. SchoIlmayer-ja, nadlogarja na Mašunu za zasluge, katere si je pridobil v zadevi uravnave okrajne ceste Št. Peter-Trnovo. — Ob jednem se je v isti seji izrekla pismena zahvala občinskega odbora gospodu Josipu LenaršiČu, deželnemu poslancu na Vrlmik', za toplo podporo v tej zadevi in takisto tudi gospodu Franu Domicelju, trgovcu na Rakeku.
— (Mestna hranilnica v Novem mestu) V mesecu oktobru 1898 je 149 strank vložilo 30140 K 95 vin., 116 strank vzdignilo 35.598 K 8 vin., toraj več vzdignilo 54o4 K 13 vin., 16 strankam posojil se je izplačalo 6260 K, stanje vlog 1,087.5(J2 K 97 vin, denarni promet 135.413 K 37 vin.
— (Konec roparskega morilca ) Iz Novega mesta se nam brzojavlja, da hode )utri tamkaj radi roparskega umora na smrt obsojeni Matija Rezek obešen. Kakor znano, je Rezek na Gorjancih umoril in oropal nekega moža, s katerim je poprej v krčmi pil in pri njem vid. 1 n. k,;j denarja.
— (Stekel pes) priklatil se je zadnje dni s Hrvaškega in je v okolici Methke popu del in ogriz-nil — kolikor se je meglo dognati — 23 psov in 2 gosi. Storilo se je vse, da se prepreči razširjanj« steklosti. Stekli pes je ugriznil tu U posestnika Antona Hočevarja iz Rado viti in sicer v roko. Hočevarja je ukr. glavarstvo takoj poslalo na juinrj v Pasteurjev zavod.
— (Ujeti defravdant) Ubeglega blagajnika Roberta pl. Ullepitscha so vjeli v Cunhu v Švici. Nušli so pri njem 1400 frankov, vse drugo, kar jo poneveril, je sproti zapravil.
— (Iz Trata) ne nam piše: Včeraj zvr-čer so so pripeljali sem grški kralj, kraljica, prestolonaslednik in več drugih pnncev in princpzinj. Pred hotelom „de la VilTe" se je zbralo nekaj občinutv., ki je hrupno demonMrovalo prori kraljevski obitelji. Policiji se je posrečilo, dva kričala vjeti in odgnati v sapor, drugi t?o zbežali.
— (Umor in samomor) Iz Pnlja se nam pomča, da je 73letni F. F u 1 1 i n iz ljubosumnosti ustrelil svojo 3Gletno ženo Rozo, potem pa sam sebi prerez al vrat.
— (Železniški promet)  r.a  progi Skrad-Delnice je bil vsled zadnjih povodnij deloma ufdav Ijen.   Ker so se odstranile zadnje oviie je promet zopet v popolnem obsegu otvorjen.
— (Razpisane službe ) V okrožju c. kr. ravnateljstva gozdov in domen za Gorico mesto gozdarja z letnimi 450 gld, 25°/0 stariD. dokla-dami od 112 gld 50 kr , stanovanjem uli z 10% plače v znesku 45 gld. Prošnje do 1. decembra službenim potom na ravnateljstvo v Gorici. — Na Srazrednici v Semiču mesto učiteljice. Prošnje do 15. novembra pri okr. šolskem  svetu v Črnomlju.
* (Odlikovanja za zaBluge pri kužni bo lezui na Dunaju ) Nj Veličanstvo je odlikovalo vne one poirtvo valna nastavljane v dunajski občni bolnici, ki BO se pridobili zanlug za zatrto kugo na Dmuiju. Dr. R. Poch, ki je prevzel po smrti dr. Mul terja zdravljenje okuženih, je dobil viteški red Franc Jošefovega reda, dr. M Maver, njegov pomočnik, je dobil zLti zasluženi križu: k krono, sestre usmiljenke družbe najsvetejšega srca Jetrno« vega Ver. Gerhard, Lnkr. Kashuber, \Vilfr. BasSD, (ki je bila sama bolna), Nic Janikovvski ter postresntoa Jo. Hochecker pa Elisabetino kolajno.
* (Obravnava proti Luohoniju) V ponedeljek jo bilo izmoj 70 porotnikov izžrebanih 50, kateri bodo pri obravnavi proti Lucheniju. Lucheui je izjavil, da hoče m^j obravnavo citati i'la&no anarhističen mamfent, kar sta mu zagovornik in državni pravdnik odsvetovala. Napram svojemu zagovorniku se je Lucheni pritožil, da so mu je v ječi slabšo godilo kot drugim. H končni obravnavi so je oglasilo jako veliko žurnali-.lov. kateri so dobili 00 prostorov, občinstvo pa 90, ker je dvorana zelo majhna.
* (Iz htrt.hu pred smrtjo v smrt.) V Kis lb f»y< mi v Bučkejhari vlada že dolgo časa nalezljiva bolezen, tako da umrje vsaki dan po pet ali še več oseb. Pred nekaj dnevi je opazil veleposestnik An drija Dudas, da je obolel za to boleznijo. Toda ni komur ni ničesar zinil o tem. Ko je žena Šla na trg, porabil je to priliko ter se iz strahu pred smrtjo obesil.
* (Verska blcznost.) V občini Jerendiji blizu Vršca je prišel nedavno neki Aleksander Lazar mimo hiše, kjer je sedel na pragu dvanajstleten deček Andes Juan ter čital evangelij. „Kruha mi daj, ali pa umri!" mu je dejal Liz^r. Ko deček od strahu niti besedice ni mogel sin ti, udaril ga je Aleksander Lazar s sekiro po glavi, da je bil takoj mrtev. Županu, kateri ga je zaprl v občinsko sobo, jo dejal,
da mu je Bog rekel naj nbije človeka, in on je to storil. Ljudstvo je bilo vsled tega čina tako razbur jeno, da je prodrlo v občinsko sobo ter sodilo samo morilca. Ko so došli orožniki, našli so samo še posamezne dele Lazarjevega trupla. Preiskava ni imela nikakega rezultata, kajti ljudstvo trdi, da so ga vsi zajedno ubili.
* (Nesrečna ljubezen ) V Temešvaru se je zaljubil brivec Hafner v neko deklico. Ker ga pa ni marala, je skočil pred brzovlak, ki ga je povozil do smrti. Zapustil je pismo, v katerem piše, da ga je tirala v smrt nesrečna ljubezen, a da zapušča vse kar ima, uro in prstan, nezvesti deklici.
* (Dekle užalilo cesarja) 19letna kompto-aristinja Dueck je govorila nespoštljivo o Viljemu II. in zato jo je obhodila kazenska kamora v Vratislavi (Breslau) na dvamesečno ječo v trdnjavi!
* (Morileo Bacher obsojen na smrt) Bacher, ki je umoril veliko število ljudij, je bil predvčerajšnim v Parizu obsojen na smrt Predno se je pročitala sodba je vrgel Bacher parkrat svojo čepico v zrak. Predsednik je ukazal , naj mu čepico vzamejo, a Bacher ni pustil. Vnela se je pred sodiščem huda borba. Bacher, sodni sluge in drugi, ki so prihiteli na pomoč, so se ruvali in metali po tleh, da ni ostalo nazadnje prav nič čepice, nego same cunjice. Bacher je zahteval odškodnino. Po sodbi se je dal Bicher mirno odvesti v ječo, zaklicavši: „Do svidenja!"
* (Srajca na bobnu) Tekom prihodnjih dui prodali bodo v Londonu na dražbi krasno svileno spodnjo srajco, katero je imel na sebi krali Karol L, ko so ga dne HO. januvarja 1849. leta v VVhitehall-GarJenu obglavili Kaž^ se, da se ie bil kralj Karol za zadnjo pot skrbno pripravil« Zahteval je spodnjo srajco, češ: „Zrak je mrzel in mogoče je, da bi se mraza tresel. Gledalci bi mogli misliti, da se tresem strahu in tega nečem. Smrti se ne bojim". Tako dragocena relikvija pride sedaj na boben. Krvava srajca nesrečnega kralja se bo prodajala . . . prvič . . . kdo da več . . . drugič . . . kdo da več ... in tretjič! Ali se je pijeteta na Angleškem že povsem umaknila pijetizmu?
Kn j i± eru-z* o s t -
— Spominek na Blavnost slovenskega pesnika Iv. Vesela Koseškega, ki se je vršila dne 14 vel. srpana I. 1898 v Sp. Kosezah povodom stoletnice njegovega rojstva. Založil in tiskal Drag. Hribar v Celju. Cena 20 kr., po pošti 22 kr. Lična knižiea obtesa zanimiv popis Kosenk^ga slav-nosti iz pereea Maksa Pirnata, ala-nostni govor dr. Dete le in r.ekaj najlepših peimij Koneskega
Tslefonšfena in ftr£K>j$*v»a poročna
Dunaj 3. novembra. Načelnik mlado-češkega kluba, dr. En gel, je imel danes nad uro trajajoče posvetovanje z grofom Thu no m Kar poročajo nemški listi o čeških po«tuiatih, o pretiranih Čeških zahtevah in o namtiiih Kaiilovega potovanja v Prvgo, je vse pre tirano.
- U.j.1 3 novimlra. C- sir včeraj nam nega ministra, grofa Bvlandta, sprejel v posebni avdijenci. kateri so pripisuje večja važnost.
IDanaj 3. novembra. Namestnik marki R acci u che m iti deželni predsednik baron II e i ii sta prišla sinoči sem
Dunaj 3. noven bra. „Fnmđenblatt* prijavi.a — bržčas z ozirom na to, da je Češki dež. pod. Baxa na kontrolnem shodu v lličami prigovarjal resorvistom, naj ne govore nemški, vskd t\sur ga hoče državno pravd bistvo priganjati po § 222 ksz. za k. — očitno po domobranskem ministru Wclstrsh<imbu inspirirano noto, v kateri pravi, da izpolnijo reservisti svojo zakonito dolžnost, ako pridejo na kontrolne shode, da se morajo na shodih pokoriti vojaškim predpisom in da pristoja vojaškim oblastveni, urejati način zgl« sevanja, kateri ostane tisti, kakor doslej. Kaj naj ta nota pove, tega menda nje pisatelj sam ne ve.
Dunaj 3. novembra. Imenovanje grškega princa Jurija kretskim guvernerjem je fait accompli. Oficijelni naslov njegov bo „princ gonverni r". Sultan se bo zadovoljil s platoničnim protestom. Obče se smatra ta re šitev kretske krize za velik diplomatični uspeh Rusije.
Dunaj 3. novembra. Vlada je odposlala korveto „Frundsberg" na Kitajsko, da izkrca nekaj vojaštva, katero pojde v Pekin. To je ukrenila, da postopa soglasno z drugimi državami.
Budimpešta 3   rovembra.   Cesir je prijel davi sem i;i je še  pred splošnimi uvdi jeuc^rci sprejel ministerskega predsednica ba rona Banffvja, kate? i mu je poročal, da y>. bil z navdušeojem sprejeta njegova želja, roj se
spomenik umorjeni cesarici Elizabeti postavi na tisto mesto, kjer stoji spomenik generala Hentzija. Ta spomenik hrabremu branitelju Bude se premesti v notranje dvorišče kadetae šole, kjer ne bo več žalil madjarskeg* šovinizma. Ko je mi-nisterski predsednik baron Bai>ft'y po tej avdijenci prišel v parlament, so ga vladni pristaši pozdravili z viharnimi Eljen-klici.
Rim 3. novembra. V današnji seji mi-nisterskega sveta je minister zunanjih del, Ca-nevaro, poročal o noejnarodnem položaja in dokazoval, da je jako nevaren.
Herolin 3   novembra. Nemški cesar je opustil nameravani izlet v Nazaret in v Tibe rijo in zapusti jutri, dne 4. novembra, Palestino.
Kolonija 3. novembra. „Koln. Ztg." javlja, da hoče turški guverner zapustiti Kreto, dasi še vedno ni dobil dotičnega ukaza od svoje vlade. Turške vojake nameravajo admirali internirati v vojašnicah, katere bodo smeli vojaki zapuščati le neoboroženi.
London 3. novembra. Iz Kandije se poroča, da je ruski admiral Skrvdlov odredil, da zapusti ruski detašemeut dne 5. t. m. Uetym.no in da odrine v notranje kraje Krete.
London 3. novembra. „Times", „Standard in drugi resni listi so začeli naravnost groziti z vojsko, ako Francija glede Fašode ne odneha.
London 3. novembra. Iz Vujfaajraja se poroča, da je ondu nahajajoče se angleško bro-dovje že pripravljeno za vojno.
London 3. novembra V Toweru je policija arttovala nekega francoskega vohuua, kateri je vohunil (koli vojnih ladij.
Narodno-guspodsrske stv&-
Prešieja zaprtija na Dolenjskem.
(Odgovor)
vDaIje.
Toliko glede reje. Ali o tetu se ne bom s teoretkom kmetovalcem pravdal, povem le, da je vsa teorija siva iu treba je še dosti skušenj, predno Bft apodiktično izreče, da je trt;ba dolenjskim hlevom jokširca. Pa mož me ni razumel Kaj zaleže teh par tisoč prašičev, ki jih živinorejci Dolenjci zredijo, v trgovini, ki lahke; zakla It : polovico Dolenjske, vso Gorenjsko, Notraujsko, Istro, Koroško, Tirole in še nefcaj »:rar . ••-•-.iari i: r *;.•. Bavar-akegal Moj g. nasprotnik mi n^ bo ogovarjal, če mu povem, da zredijo svinje mladiče ie kmetje v krškem, kostanj«-viškom raok ■•onoškf m, radeškem ter novomeški okraj. Zi pri Mirnia^či jih kupujejo in kupujejo jih Temenčair, Sohokranjčani, Kočevci. Ne „ratajou, pravijo, in slo voz se vozi v Bt Jernej, Škocijan, Novi> mesto po to prešičjo mladino. Malenkostno fe število svinj, ki jih ti okraji v trgovino dajo. Pa to so po večjem prasci od zezeka. Kmet t'h okrajev ne more 20 svinj rediti in čakat), da prasci vsaj osf,m m- lecev stan postanejo. Tudi nima dosti hleva, kamoli še klaje A'i teh odraslih je treba trgovini, da kupee istih v treh, štirih musecih preiiča cio masti zredi ter ga debelega proda, In za to trgov mo je vse promalo, kar Dolenjska iz mladine izredi. To, kar naš-, ija Ije na semnje v š1. Jernej (t-.m bo glavni se.mnji za to šival), Novo mesto, Skocijan, Krško, Bošečo vas, Dernovo, Kostanjevico pri p Ijejo, komaj zadostuje kupcem ia drugih dolenjskih kr^ji-v. Vprašajte, gosp. teoretik, Injo Predoviča v L obijani, ta bi bil mero-dajna oseba v naši preši :ji trgovini, in vera za gotovo, da vam bo ta povedal, dt bi ne im 1 za juho in meso, če bi samo dolenjske prešiče v trgovino spravljal. To je, kar sem v svojih dopisih gleda profil je zaprl ije v mislih imel, oni veliki trg sorn imel pred očmi, ki je lahko videl Dol njc.v kot prodajalca, ki bi rou dosti drobiža spravil v borno njegovo bajto M >j Bog, če bo naš reven človek iele tedaj mislil na to trgovino, kadar bo s,;ru imel dosti prešičev in še polnokrvne an^leže, pot tu bo dolgo »'•akni in če ima v vsaki fari kako kmetijsko šolo. Jokširec sem ali tje, pri prešiču se ne gleda, če ima velike ali majhne oč>, salo jo glavna reč, in reja z malimi stroški. Jokširec je draga stvar in za salo figamož. Le v mlinu še kaj teže dobi, drugod pa ne Rejač gleda na to, da dobi pre\iča dober kup. da zamor« k*j prirediti.       (Konec pnh.)
— Dobavni razpis   C  kr. trgovinsko mini eterstvo naznanja trg>vm^k   in obrtniški zbornici, da je „Etablec:meiito Central do los servicios admi nistrativos militsres" v Maoridu razpisalo dobavo 30.000 m volnenega blaga za jadra (loneta de al god on) in glavno ravnateljstvo geogr a finega in statističnega 2i'.vo<ia v Madridu dobavo pa p rja rajnih j vrst, pisnih in risarskih potrebščin in drugih pred-j metov za geođetična, topogrtifična in atatistiđna dela j geogratičn<'ga zavoda. Ponudbena obravnava za do-I bavo bi ga ?a j idra so vr*i dne 10  decembri. Po-1 nndhe ta papir n& nuj upošlnijo d i 10. novembra t. ' 1. in obravnava se vrši dne 25  novembra t. 1.
gtev. is    Deželno gledališče v Ljubljani, or.pr.sso.
\ petek, 4. novembra I.HU.H.
Zadnjikrat v tej sezoni:
AIDA.
Velika opera v Štirih dejanjih, spisal Ohislanzoni, poslovenila Janko Leban in AKksij Nikolajev. Glasbo zložil Giuseppe Verdi. — Kapelnik g. Hil. BeniŠek. Režiser g. Jos Nolli. Blagajnica se odpro ob 7. uri. Za?etek ob Vn^. nri. Konec po 10. nri.
Pri predstavi sodeluje orkeBter c. in kr. pcfipolka St. 27. Prihodnja predstava bo v ueieljo, * novembra.   Pri znižanih cenah: „Jurćkove sanje".   Narodna igra b petjem v petih dejanjih.
—~~ Umrli »o ▼* fljuitijaiil;
V deželni bolnici: Due 88, oktobra: Martin Sahadolnik, d-vnar, 61 let,
jetika.
Dne 89, oktobra: Marija Maggioii, gostija, 55 let, naduha. — Barbara Kastelic, jesiharjeva žena, 57 let, otrp-njen je sn-:i
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
-O
a
>
normalom.
Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C	Vetrovi	Nebo	1 al S s j! a. »
9, z7ečor 7. ijutnij 2. popol. Srednja i	740 5    123 brezvetr. 7407    110     si. jug 738 8     163 I sr. jjzah. 1          1 i rče rajanja temperatura 1			oblačno oblačno oblačno 3 1%  ta t	1-8 »2° nad
ki.
drj" :\. novembra 1898
Skupni državni dolg v notah..... 101 «ld.
Skapni državni dolg v srebru    .... ICO ,
Avstrijska zlata renta....... 119 »
Avstrijska kronska renta 4%..... 101 t
Ogerska ".lata renta 4%....... 119 ,
Ogeraka kronska renta 4°/„..... 97 a
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 9V2 ,
Kreditne delnice......... 352
London vista.........                                          . 120 ,
Nemški drž. bankovci za 100 murk ... 58 „
0 mark............ U .
20 frankov........... 9 „
'.talijanski bankovci.....                           .   . 43 „
C kr. cekini........... 5 •
Dnć 2. novtmbra 1898
4°/„ državni? srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 165 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.    . 195 ,
Dunavu reg. srečke &•/, po 100 gld.    .   , 130 „
Zemlj. obč. avstr. 4'/*"V zloti zast. listi    . 98 „
Akcije an^lo-avstr. banke po 200 gld. .   . 154 „
Ljubljanske srečke......... -2 „
Badolfove srečke po 10 gld...... 25 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 199 ,
Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 654 .
Papirnati rubelj.......... 1 •
20 90 75 45 55 70
25
50
87'.',
77
541 ,
70
68
— kr.
50 ,
75 ,
10 „
75 ,
75 .
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljev in znancem prežalost.no vest, da je Bala nepozabna mati, oziroma stara mati, sestra, tašča, gospa
Ana Tuma
vdova črevljarskega mojstra ia meščana
po dolgi mučni bolezni v sredo 2. nov. t. 1. ob 1 tVA uri dopolnilne v 81. 1. svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage ranjce sa bode preneslo v petek ob 4. uri pnpoludne iz hiralnice, Radeckega cesta, k sv. Krištofu, kjer se hode položilo v lastno rakev.
Ljubljana, dne 2. novembra 1898.
(1707) Žalujoči ostali.
Brez vsakega posebnega naznanila.
Zahvala.
Za tolažilne dokaze prisrčnega aoftutja povodom smrti naSega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, tasta in deda, gospoda
Sigmunda Schneider
zasobnika
za častilno udeležbo prijateljev in znancev pokojnega pri pogrebu in za poklonjene krasne vence, izrekamo svojo najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1898.
(1706) Žalujoči ostali.
Ces. kr avstrijske A državne železnice,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1808 leta.
Odhod Is LJubljane juž. kol. l»-»«n ees Trn 'l
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; čer Klein-Reifling v Stujr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Ce lovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Solnograd. čez Amstetter na Dunaj. — Ob 11.uri 50 m.dopolndneosobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj — Oh 4. uri 2 m. popoludne osotmi vlak v Trbiž Beljak Celovec, Ljubno; čez Sekthal v SoHograd, Lon^ - Gastein Zeli ob jezeru,   Inomost, Bregenc,   Curih, Genevo Pariz: čez Klein-Reifiing v Stevr, Line. Badejevice,  Plze: • Marijine vare, Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko, Luna; via Amstetten. —  Proaa v Novo mesto   le   v Uo< eevje.  Mešani vlaki: Ob  6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m.  popoludne, ob 6. uri 30 ui. zvečer — Prihod v I.|ubl|ttn<> j. k.  Proga Is Trhli«.   Ob   5. uri 46 m zjutraj osobni  vlak z Dunaj*  via Amstetten, iz LipBkega Prage, Francovih varov,  Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, IMznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran*onsfeste. —Ob   1. uri 17 m dopoludne osobni vlak  z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Sol nog rada Linca, Stevra, Pariza, G ene ve  Curi ha, Breguca, Jnomosta Z*.'I1" ob jezeru, Lend-Gasteina Lj.tbna, C -'ovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja Ljubna,   Selzthala,   Beljaka, Ca'ovca,  Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobai vlak z Dutaja, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla — Prova Is Novega uietita In KueeTjn Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod Is l.|uti* ljaae d. k. v Kamnik. Ok 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Prihod v  I.juklpJtuo d. k. Is Hauiniba. Ob 6. uri 56 m. zju traj, ob  11. uri 8 m  dopoludne, ob 6. ur;   10 m. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1044)
555555ii5i5ii5i^^ 5
Zenitna ponudba.
27letni  mož, dobro situiran,  soliden značaj, želi se seznaniti tem potom s poštenim,  do 25 let v starim dekletom. R
Ponudbe pod šifro A. B. na upravništvo „Slovenskoga Naroda". ^1700 — 1) Tajnost častna stvar.
Pri parni #.»«1 g. A« Ra£lc* a v l>re-iioveu, zadnja poŠta Varai<liu«ike Toplice na llrvahkesi, dobi delo
20 drvarjev
kateri znajo hlod** v gozdu spuščati. Nadalje išče ee v to avrbo vešč
nastojnik ali podjetnik
ki bi na akord to delo prevzel.
Ponudbe naj ee pošiljajo na „Upravo paro-
pilane (parne žagei v Dren ovcu, zadnja pošta
Varaždinska Toplice, Hrvatska. (t7oi—i)
Odbor klub« sloveasklh blelkllstov „T.|nn-||huh<4 se obrača do vseh p n. gg. členov z uljudno pro-Snjo, da bi blagovolili po možnosti pomagati pri uredbi in ozaljsanju novega vežbalifič*. Kd>r je torej v prijetnem položaju, da more kako sliko, zrcalo i. t. d. doma pogrešati, prosi se, naj posije dotično stvar v vefcbalifiče. Vse vporab-Ijive stvari se z zahvalo vzprejmo. Tudi če ima kdo kako dobro ohranjeno preprogo, mizo ali zofo, naj jo blagovoli prepustiti klubu — če ne drugače, ps proti mali odškodnini.  Že naprej vsem dobrotnikom prisrčna hvala!
Gostilna ,Miramar'
na Starem trgu št. 19.
Od jutri 4. novembra vsak. petek.
sveže morske ribe.
Ondu se dobi tudi najboljše Bte4nfeldsko pivo in bo t »čijo izvrstna istrska in doler laka v.'ua, Črna in bela.
Dobro znano kuhinjo in točno postrežbo z nizkim1 cenami priporoča slavnemu občinstvu
(1705—1) To sli« gostilničar.
Stenograf
vešč slovenske in neraSke stenografije, če možno a kaligcafiono pisavo, se vsprejme pod ugodnimi pogoji v odvetniško pisarno v Ljubljani. (1708—1) Več pove upravništvo .Slovenskega Naroda".
Izprašana učiteljica
za ljudske Sole daje privatni pouk v učnih predmetih in (1671—3)
i!W v glasovirju. ~M
Povpraša se na Starem trgu it. 13, 1. nadstr.
Tsriocte-p ©urilo
za jesen in zimo ima za preprodajalce
Altert Matzner na Dunaji, I., Kohlmessergasse 8.
Zavoje vzorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v znesku 10 - 20 gld. proti povzetju aH dunajskim referencam. (1401—23)
Svoji k svojim!
Prodaja vina.
Svoji k svojim!
(1702—1)
Imam v kleti prisino IntrakO erno In belo vvlno od 18 do 30 kr. I ter; dalje #.^<ni|e izvrstni tropluovre od 60 do 80 kr. liter; vse postavljeno na kolodvor državne železnice Dlnjan (Dignano). Mali vzorčki se zaradi izgube časa ne pošiljajo. Dalje imam blizu 100 metr. centov ril-de£e(ra IntrMliCjra l»rlu|a v vrečah za kuhanje žganja po nizki ceni, kakor tudi olfe iz istr. oljk.
A. IVI. Pujman v Dinjanu (Dignano), Istra.
Fridr. Vilj. Lang
profesor koreografijo, plesalnl učitelj.
Gospodske ulice št. 3, I. nadstr.
Začetek tečajev sa otroke In odrasle (začetnike) obojega spola od a. uovembra. (1698—2)
SPsjjT Posebni tečaji za dijake, Vadbeni tečaji za že izurjene.
Ponk vsak dan do 9. ure zvečer v posebnih oddelkih. V|»lMo*an|a vsak dan od 11. do 12. dopoludne in od 1. do 2, ure popoludne v mojem stanovanji: fJospodsbo ulice st. :i, I. nadstropje, demo.
Tečaji za zaključene družbe, Zasobni pouk.
■*rl  okrajni  laolulakl  blagajni   v  Kamniku  se  odda e 1. |a n u varjeni I.SIvll
služba blagajnika.
Blagajna šteje od 1200 do 1900 udov.   Plača po dogovoru. Kavcije se zahteva 1000 gld.   Ponudbe tlo JtO. novembra 1S98
Okrajna bolniška blagajna v Kamniku
dne* 2. novembra 1808. (1699 — 1)
Najvec-ja (1488-16)
domača krojaška tvrdka
M. KUNC
v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7
priporoča uljudno svojo veliko zalogo modnega domačega in angleškega blaga v izdelovanje vsakovrstnih oblek po jako reelnih cenah. Oslo obleko in vrkne suknje izdeljujejo se po meri ie od 20 gld. naprej. Izboren kroj se garantuje. Jesenski haveloki lastnega izdelka so v zalogi po 13—14 gld.
Na Najvišji ukaz Njeg. đfr c. in k.apostVelečastva.
XXXII. c. k. drž. loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija — jedina v Avstriji zakonito dovoljena — ima 12.034 dobitkov v gotovem denarji v celotnem znesku 401800 kron.
Glavni dobitek:
200.000 kron.
Za izplačanje dobitkov jamči c. k. loterijski dohodni urad.
Žrebanje bode nepreklicno 15. decembra 1898.
Nreiika velja. -4 krono. "^Hi
Srečke imajo na prodaj: Oddelek za državne loterije na Dunaji, I.. Riemergasse 7, loterijske kolekture, tobačne trafike, davčni, poštni, brzojavni in železniški uradi, menjalnice itd. Načrte za igranje dobe kupci erečk zastonj.
Srečke se dopošiljajo poštnine proste.
Ravnateljstvo c kr. loter. dohodninskega urada.
(1466—i) Oddelek državnih loterij.
C. in kr. državno vojno ministerstvo.
Oddelek 13., št. 2368 iz leta 1898.
Državno vojno ministerstvo namerava v priloženem seznama I. navedene oblačilne in opravne predmete iz usnja, ki reprezentnjejo avstrijski industriji pridržane kvote normalne potrebščine za I. 1899 , dobivati od mali h obrtnik ov.
Kot pravilo imajo veljati ponudnikom dotičnih dajatev sledeče določbe:
1. Ponudbe za prevzefje take dajatve smejo se vložiti le od mojstrov, ki stalno bivajo v Avstro-Ogerski in so z obrtnim listom cbrtniške oblasti pooblaščeni, da smejo dotično obrt samostojno izvrševat'.
2. Vsak t;<k mali obrtnik se lahko udeleži te dajatve, kakor ga je volja bod i ni samostalno, bodisi kot ud zaveze. V prvem slučaju ima sam vložiti ponudbo, sestavljeno po obrazcu A, ki je zadej razviden.
Mali obrtniki, ki se hote udeležiti dajatve s posredovanjem s.?oje obrtne zadruge, morajo vložiti po omenjenem uzorcu sestavljeno ponudbo potom zadruge. V seznamku po uzorcu B, ki se ima priložiti ponudbi se smejo imenovati ne vsi, nego samo oni člani zadruge, ki se res hote" udeležiti pri dajatvi.
Ako pripadajo obrtni zadrugi razun čevljarskih mojstrov tudi jerme-narski itd. mojstri, mora zadruga tudi za druge mojstre vložiti posebno ponudbo in seznamek.
3. ) Oblastvena potrdila, katera je doprinesti dobavnim ponudnikom o njih opravičenosti (točka 1.) na ponudbab (seznamih), so istotako razvidna iz obrazcev A in B.
Na ponudbe (sezname), v katerih ni tega potrdila, se ne bode oziralo.
4. ) Mali obrtniki, ki pripadajo kaki zavezi kot članovi, ne smejo tudi hkratu posamezno oferirati.
5. ) Ponudbe, previđene s kolkom 50 kr., naj se vpošljejo najkasneje do 8. decembra 1898.1. ob 12 uri opoludne inteudanci onega vojaško teritorijal nega področja, v katerem bivajo mali obrtniki (obrtna zadruga).
Te intendance so:
intendancija
1. voja v Krakovu,
2. „    na Dunajn,
3. „    v Gradcu,
8. .    „ Pragi,
9. . Jožefovem.
intendancija 10. voja v Przemvslu, ■ H -    .     ■ Lvovu,
„ 14.    „    p Inomotu,
„        vojnega   poveljnistva v Zadru
Na ponudbe, ki prepozno prihajajo, ali če se pošljejo telegrafi'nim potom, se ne bode ozir jemal.
G.) Uzorcev za poekušnjo ni treba pošiljati, niti ni treba jamščine (kavcije) polagati.
7. ) Denarna vrednost dajatvene partije za zalaganje se poganjajočih obrtnikov se ima ravnati po broju v razmerju k vpisani vkupni dajatveni količini.
Pri obutalu si državno vojno ministerstvo pridržuje določevati vrsto in velikostne razrede obutal, ki jih imajo oddati pojedini mali obrtniki (zaveze\ in sicer pri naročevanju samem.
Lahki čevlji se bodo le takim ponudnikom odkazali. kateri v ponudbi specijelno izjavljajo, da tudi te vrste obutalo sprejmo v dajatev
8. ) Vrste, ki se imajo dajati, morajo biti izdelane od dotičnih malih obrtnikov, katerem se je dajatev naročila, v lastni delavnici (eventuelno v delavnici, katero je zadruga ustanovila za skupni račun dajateljnib zadružnikov).
Odstop (cesija) dajatve, hi se je komu naročila drugim osebam, bodisi proti plačilu ali brezplačno, ni dovoljen in bi imel za posledico, da ne dotične vrste popolnoma izključijo od prevzetja.
9. ) Za orijentovanje o razmerah glede cen naj služi pridejani seznam H., iz kojega so razvidne cene ki so sedaj veljavne za dobavljene družba vojskine. Višje cene kot tu navedene se ne morejo nikomur dovoliti.
10. ) Oddaja In i kraji in oddajalniroki za naročene vrste na znanijo se takrat, ko se bode prisodila komu dajatev, to bode meseca janu-varja 1899 I.
Načelno je oddajalno mesto ono  monturno zalagališče, ki je najbližje
prebivališču dotičnega zalagatelja.
Oddajni roki padejo v čas od 1. maja do 31. julija 1899. leta
Da se oddajanje kolikor možno olajša, ustanovila se bodo, ako bi kazalo,
za male obrtnike iz krajev, ki so posebno oddaljeni od monturnega zalaga-
liščt, bliže ležeča prevzemališča.
11 ) Vse vrste, ki se imajo oddajati, morajo tako glede kakovosti znafe rijala, kakor glede) oblike dimenzij, (pri obutalih glede vnanje kakor tudi notranje dimenzije dotične velikostne vrate) teže in konfekcije popolnoma odgovarjati eraričnem uzorcem, ki leže pn montnrnih upravnih zavodih. Ti uzorci z opisom in črteŽera in k obut»lnm tudi prikroj«valne patrona so vsakomur na vpogled pri raonturnih za^gališčih št 1 v Brnu, št. 8 v Gradcu in št. 4 v Kaiser Ebersdorfu, oziroma      lahko od tam naroče proti plačilu.
Glede trstenine (Botop!»tteottoffj za telečake in za naboj njače iz te-le'ine se opozarja specijelno na dotično opazko v seznamu I.
Čevljarski mojstri jednoga kraja, ki se hočejo natančneje informirati o izgotavljanji vojaških obuval po uzorei h lahko iz svoje srede jedn«-ga moistra odpošljejo v blj'žnje monturno zalagališče, ki mu bode dalo dotične potrebna informacije.
12. ) Dovoljeno je, posluževati se strojev. V vsakem slučaju pa morajo biti obuvala vseskozi šivana. Za šivanje se smejo vporabljati samo stroji s prednjim šivom (Kettensticb), ne pa tudi taki z zadnjim šivom (Steppsticb) Ako se p«-t« obutal pritrjajo z medenimi vijaki ali železnimi žebljiči ne smejo njih š^ice predreti notranjega podplata, istotako ne smejo kanulne žbice, s katerimi ee pritrja spodnji podplat presegati istega. Spodnji podpial se ne sme odločiti in more biti uzorcu jednak.
13. ) Glede vizi taci je odduuih obutal se opomni, da se naj preje notranja kakovost preiskuje na ta način, da razpara jeden odstotek (najmanj jeden nar) vsake oddajalne partije častnik, ki jo bode prevzel.
Če se ni pri te, preiskavi kaj pomanjkljivega pokazalo, preiskovala se bode vsa partija, ne da bi se dalje paralo.
Če bi pa bilo kaj pomanjkljivega, kar se tiče notranje kakovosti, iz česar bi brezdvomno sledilo, da obuvala ne odgovarjajo vsem propisom, potem se takoj vsa partija smatra za izmeček in se odkioni. Če bi pri prvi preiskavi bilo kakega dvoma, da li odgovarjajo preiskovana obuvala uzorcem, preiskovalo se bode dvojno, eventuelno trojno odstotno število (najmanj pa dva ali tri pare čevljev.)
Če ni nikakib pomislekov proti vzprejetju, se razparani komadi na era-rične stroške zopet popravijo. Inače se ti komadi razparani, kakor so, vrnejo zalagatelju, kateremu potem ne pristoja pravica do odškodnine.
Vojaška in jahalna oprava pregledovala se bode vsak komad posebe.
14. ) One vrste, glede katerih ee je pri viz>taciji izkazalo, da niho narejene po uzorcih, ali katere bo se doposlale stoprav po'em, ko je potekel rok za oddajanje, se ne bodo vzprejemale.
15. ) Če misli kak mali obrtnik (zaveza), da odklonitev kake vrste ni utemeljena, je upravičen, prositi za nepristransko komisijo. Dotična prošnja naj se vloži najkasneje v 1-l dnevih od dneva odklonitve pri onem kornem poveljništvu, v katerega področju se nahaja monturno zalagališče (od-dajalno mesto), ki je dotične vrste odklonilo.
Nepristranska komisija, ki jo ima sklicati omenjeno komo poveljništvo, obstoji iz jednega štabnega častnika vojske kod predsednika, z dveh stotnikov r.tmojstrov) vojske, iz jednega uradnika vojne mtendancije in iz treh zveden-cev civilnega stanu, od katerih jednega določi zalagatelj, jednega monturno zalagališče (odnosno korna intendancija, v katere področju leži dotična prevzemna j ostaja) in je I nega trgf.vsko sodišče vsled prošnje koruega poveljnistva.
Če tigovinskemu sodišču ni možno, imenovati zvedenca, ondu ima komo poveljništvo naprositi dotično trgovsko in obrtno zbornico, da deleguje zvedenca.
Sodba, katero izjavi večina vseli članov razsodišča glede vzprejetja ali odklonitve vrst na temelju dajatvenih pogojev, se ima smatrati za končno odločitev, proti kateri ni nobene pritožbe ne administrativnim, ne pravnim potom.
Stroški nepristranske komsije zadenejo v slučaju, če je komisija spoznala, da ni moči nobenih njej predloženih vrst vzprejeti, zalagatelja v pro-tivnem slučaju, to se pravi, če se vse vrste sprejemo, pa vojaški erar
Ce pa je bilo spoznano, da samo jeden del predloženih vrst ni za nobeno rabo, potem ima zalagatelj od skupnih stroškov nepristranske komisije trpeti samo tisto svoto, katera < dgo\arja oddajalni vrednosti dotičnih vrst, glede kijih se je izreklo, da niso za vzprejetje.
Na Dunaju, dne 15. oktobra 1898.
a I a g a 1 n I h   v r m t a
P o i m  snovanje vrst
Število
«»   / m I n      h I n I h    v tr m t  it ti
Poimenovanje vrst
Število
nSDOjnjaoe za konjico h mm municiji Tobolec za revolver z nosilnim jermenom pasovi
Gotovi
čevlji lahki čevlji nizki skornji
dragonski skoraj i
buzarske čižme
do 5. do 18, velikostne vrste
Jermenov	za	hlače	
		uz. 1888, brez nosil in brez tornistorske igle1)	
Teločakov		Ša sanitetno četo*)	
		za tehnično čete'J)	
Nosilo za	telečake		
Usnjati ovoji za tornistersko nosilo			
Turnistro	za	naboje1)1)	
Tornistre	■ a	konjico       1 brez pnboJnači	naboj načev
Karabinske		zaponko za pasove za konjico	
Pasove brez zaponke uz. 1888			
	Babljina bodala k repetirkam		
Tobolci	sablje pefitva		
za	pijonerske Bablje za nejezdece		
	pijnncrske Bablje za vozno četo		
Nosilne priponke za pasove			
Pasovi brez karabinske zaponke za konjico*)			
Jermeni za paske
Jermeni za repertirko karabinko_
PlaSčni jermeni z dvema zaponkama
Nabojnače za pefttvo 8 mm municiji, brez držala nabojev
rt G*
T3 rt
S o
M
garnitnra parov
t3 rt 6
4.»940 7978 1 H95 «14K
1 1H9
5747
4fi97 56
.V 02
8095 280 203 196 609
:»♦>
6079
549
8018
15058
Sabijeni
ročni jermeni
za konjico
Opitnice za bobnje okovano, broz tobolcev za kijčko Predpasm jermenjc za bobnje Podsedlice za sedle a trdnimi stranicami Gorenje opašivmee
Spodnje    j brez pod pon
opasivnice s podpono
Glavna
Mol vozna
stajala
Drogovne
Motvoze__
Strcmenski remeni
uzde
Sprednji
Zadnji
Hlevnih pod pon cev
stranski
srednji_
brez pripevnic4)
pritezalni jermeni
s pripevnic*mi (brez kljuke in zaporne brez trnjal
Oprsnega remenja
Tobolcev za podkve s pripevnicami
Oprtalnikov za kuharsko orodje
uzorec 1888
za konjico
Ovojev za četne svetilke za konjico
Ovojev za lopate za pefttvo.
	677o
	188
	1085
	507
>	63
o	71
rt	HVO
ta	576
o	lil
-a	2t>*4 761
	723
	.h 12
	1076
parov	931
	3562
	2407
>	896
o	12H7
-o	1592
rt a	618
	463
o	1*559
	332
	24
	420
>) K telečakom uz. 1888 in k tom istrom za naboje potrebno tratenino (RohrplattenBtofl) dobivati imajo mali obrtniki po lastni ceni od dotičnega m on turskog a skladišča, lata znaša 83 kr. za 1 garnituro vložk za telečake in 47 kr. za 1 garnituro sa torniater zs naboje. Tornistri, sa katere so se rabili drugi vložki trstenine, kakor jih daje montunska zaloga, se ne vzprejemajo.
') Uzorca torniatra in nabojnače sta se spremenila od lanakega razpisa. ■) Od teh izgotoviti je 5°/0 po 1. in 96°/„ po 2. velikostni meri. *) Od teh je izgotoviti polovico po 1., polovico pa po 2. velikostni
men.
Seznam XX«
		------					J e	dno	t n a cena		-------	- '      ■ —---							J e	dnotna cena	
	N	a z v a n j e v	r	■ ta		v Številkah		v pismenih			N	»zvanje		▼	r t	1	t e	v številkah		V pismenih	
						gld.	kr.	goldinar.'	kralcarjev									gld-1	kr.	plilinar.	krajcarjev
l				r>.		5	24	pet	štif iindvajset	1	garnit.	nosilo za telečake						i	3?	jeden	sedemintrideset
1				i;.		5 1	13	pet	trinajst	l	par.	usnjatih ovojev za tornistersko nosilo						—	12	—	dvanajst
1				7.			i 1	pet	jed naj s t	1		tornistra za	naboje					3	40	tri	Štirideset
1				8.		S	06	pet	šest	1		*ovo",i i  za konjico tornister | J				S	nabojnačo	8	37	|oscm	sedemintrideset
1		čevljev		t».		4	94	štiri	štiriindcvi tdeset	l					brez naboj nače			T	51	sedem	jednoinpetdeset
1				10.		4	96	štiri	šestindeVetdeset	1		karabinskc zaponke		za	pasove za konjico			—	14	—	Štirinajst
l				11.		■1	80	štiri	osemdeset	i		pasov brez zaponke uz. 1888						—	48	—	oseminštirideset
l				12.		4	78	štiri ;	oseminsedemdeset	t		sa	■djino bodalo k repetirki					—	2J	—	dvaindvajset
1 1				Bi		r	72	štiri j	dvainsedemdeset	i		nožnic   i infanterijske			sablje		i	—	26	—	Šestindvajset
"i				6.		3	83	tri	triinosemdeset	i		za       ' pijonirske sablje za nejczdece						—	27	—	sedemindvajset
t				0.			77	tri-	sedeminsederadesei	i		] pijonirske sablje				za vozno četo		—	31	—	jednointrideset
i				7.		"3	76	tri	šestinscdemdeset	i		nosilnih priponk k pasa						—	06	—	Best
				8.			71	tri	jeilnoinseilemileset	i		konjiških pasov brez karabinske podponke						—	t.4	—	štiriinpetdeset
		lahkih čevljev		9.	rt	8	66	tri	šestinšestdeset	f	>	jermenov za	puško					—	ar>	—	petintrideset
~T~			1	U>.		3	05	tri	petinšestdeset	i	o	jermenov za	repertirsko karalnuko					—	69	—	devetinSestdeset
i				11.		~3~	59	tri	šest inpetdeset	i	T3	plaščnih jermenov z dvema zaponkama						—	12	—	dvanajst
i				12.		3 53		tri	triinpetdeset	i	rt	infanterijskih				H mm municije		1	27	jeden	sedemindvajset
i				La	M	8 1	51	tri	jednoinpetdeset	i	a		naboj nač		za		brez držala				
i	■>			5.	rt	"M	02	■edem	dve	i		konjiških				8 SMN municije		—	r.o	—	petdeset
i	o			6.		6 ]	95	šest	petindevetdeset	i	o	toboloe, za revolver		z nosilnim jermenom				i	63	jeden	triinBeatdeset
i~	-«-"			7.		6 j	91	šest	jeduoitkdevctdeset	i	M	„„, 1;.niK 1 Pasov					za konjico	—	86	—	šestinosemdeset
i	o			8.		~6~	51	sest	sedeminoseindeset	| i		sabljinih    rmlnih Jermenov						—	34	—	štiriintrideset
i	M	nizkih škornjev		9.			bo	sest	Šestdeset	i		nosil, jermenov ukov.Jbrez tobolca za bobne						i	05	jeden	pot
i				10.		3	58	sest	devetinpetdeset	i		prepasnih jermenov		za	bobne			—	33	—	triintrideset
i	>			11.	■	8	50	šest	petdeset	i		podsedlic za	sedla	s trdnimi			stranicami	6	06	.sest	šest.
L	o			12.	o	l	~4T	šest	sedeminf tirideset	i		gorenjih opasivuic						1	68	jeden	ose m i n šest deset
l	N			13.	M	8	45	šest	petinštirideset	i		spodnjih opasivuic brez pod|					»one	1	10	jeden	Isstiu&t trideset
1	rt			5.		9	09	devet	dve	i		podpon za spodnje		opusivnice				—	61	—	Štiriinšcstdeset
l				6.	m	~8~	96	osem	los tin devetdeset	i		glavna motvozna '						—	nt	—	jednoindevetdeset
1				7.		8	" 82	osem	ilvaindevetdeset	i								—	•16	—	ficstinštiridesot
t				8.		~8~	.s 7	i isem	sedeminosemdeset	T"		drogovne j motvozne 1   uz e						—	64	—	štuiinšestdoset
		dragonskih škornjev		9.		8	58	osem	osemin pet deset sedem inpetdeset	l								—	f>8	—	useminpetdeset
l				10.		H	RT	osem		1	par	klestičnih jermenov						1	30	jeden	trideset
l				11.		8	iS	osem	oseminštirideset	1		sprednjih					pri tss sinih jermenov	—	23	—	triindvajset
L				12.		H	■15	osem	petinštirideset,	i		zadnjih	stranskih					—	;ti)	—	trideset
l				13.		H	13	nse'Ti	trilnltirideaet	T"			srednjih					—	37	—__	sedemintrideset
1				5.		9	19	devet	devetnajst	1	>	hlevnih povodcev		s	:>ripevnicaiui			1	48	jeden	oseminštirideset
				0.		9	12	devet	dvanajst	i	ado			brez pripevnu;				—	68	—	triinpetdeset
l				7.		9	6s	devet	osem	i		oprsnega jermenja						1	39	jeden	devet iotridstet
t				8.			"ol	devet	štiri	L	3	tobolcev za	podkve	s pnpevnicami				t	—	jeden	—__
i		hazarskih čižom		9.		8	70	osem	sedemdesi-t	i	o	oprtalnic za	knhalno orodje				u/. 1888			—	deset
i				10.			68	osem	oserninšestd eset	i	M						za konji'o	--	4«)		štirideset
i				11.		8	60	osem	šestd' set.	i		ovojev za čelno svetilko za					konjico	1	19	jeden	devetnajst
L				12.			56	i >sem	šestinpet deset	i i		ovojev za lopate pešcev						-	73	—	triinsedemdeset
T				13.		i	54	osem	štiriinpetdeset												
i		hlaenih jermenov				—	20	—	dvajset												
i	5 rt	i brez nosila	n blM t.ornist.erske i"			5	28	pot	osemindvajset												
	g o JA	i   t    ■   i 1																			
		telečakov   /;i s;uutl>t„()	četo			r	7 -i	tiri	dvainsedemdeset												
-		| za tehnične	čutu			r>	19	pet	dvanajst	1											
Obrazec A.
Intenđanciji c. in kr. voja v
Jaz N.	N , stann jo." v .... .	. ikra , ulica in biloa številka) v kror.ovini .	.....<»kr*jl) . . .	. . . izjsvli "i s fcAtn, da s m t>>iora-M«n,
P* dpi	Hana obrtom zadruga v .			
obuvala viake vrsto in številke velikostnega razreda«) po Cf-nah, objavljenih v razglasu državnega vojnega rajnipteretva oddelek 13, It  23G8 z dno 15. oktO
mi
podvrženo* sam .        ,. .  . .    ,     i ■
bra 18V)8. v smislu doToćsl tega r .zg!*sa, ki so ; v popolnem obsegu znana in KOJ   r se popolnoma IT^T ,z8otov,JHn m na la-itm nttuu aaiau.
podpisani zadrugi poo»rze, mw,i
Takieto
vzpr^imem
pod istimi pogoji dajatev lafakih če lj-v.8)
vzpr^jme podpisana
S. znam (seznami) onih članov zadrti,«!', v ka erih irn.^nu s- v!., a t - poou.lb.i       p 'i ■ ■ »»-< /-»•!(•♦«») pn'ož-n(i} »)
dn<
1898
Ponujajoče zadruge naj tu pritisnejo svoj pečat.
Podpis,
Oblastveno potrdilo.1)
Da je gospud N. N. v N. . . ., samostojni čevljarski (jermenarski i. t. d.) mojster, tukaj v obrtnem registru vpisan in stojo v predpisu davka, se s tem potrjuje
N. N. Oblastveni podpis.
') V tem uzorcu nad črto se nahajajoče besedilo je za p osam ne ponudniku, besedilo pod črto pa za ponujajoče zadruge.
*) Ponudniki za oboroževalne iti jezdne vrsto inij Izpuste besedo „obutala vsake vrsto,  množino in velikostne vrato", mestu  tega pa navesti itsvilo in »rito sorte katero hotć dajati.
a) Ta stavek je vzprejeti v ponudbo le od takih malih obrtnikov, kateri bi hoteli cventuvalao v^prejeti tudi zalaganj«? labkib čevljev. *) Ta tretji stavek se navode satno v ponudbi h zadrug.
t>) To potrdilo mora biti samo v ponudbah posammli ponudnikov. Pri zadrug ih mora biti oblftltvetlO potrdilu na seznamku zadruVi h člonor. (V«ore<i B.)
Obrazec JB.
onih malih obrtnikov čevljarske (sedlarske, jennenaroke i. t. d.) stroke iz kraja1).......ki eo pooblastili evojo podpisano pristojno obrtao zadrugo, vložiti
ponudbo v njih imenu na dajatev razpisano od državnega vojnega ministerstvo z razglasom odd. 13, št. 2368 z dne 15. oktobra 1898, da vzprejme dotično naročilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrst in da dvigne zaslnženi znesek.
P o s a zxx n i h.  m a 1 1 h obrtnikov			
krstni ime in priimek	stanovanj« ulice                    |    bitna ltevilka		lastnoročni podpis
			|
			
			
		i. t. d., i. t. d.	
N
, dn«.......... 1898.
N. N.
(Podpia obrtne zadruge)
O 1» 1 ii »-t t v o ti o potrdilo.
Da ao gori označene..........*) osebe res  podpisani  obrtni  zadrugi kot  Člani  pristojne in kot samostojni čevljaiaki  (jermenarski i. t. d.)   mojstri, zapisane v
obrtnem registru ter stoje v predpisu davka, se s tem potrjuje.
Pecat obrtne oblasti
N, N. (Oblastveni podpis.)
*) Če obsega zadruga več krajev, potem je sestaviti za obrtnike vsakega kraja poseben aeznam. Istotako je za Dunaj za vsak okraj narediti poseben seznam. J) Tukaj je navesti Itevilo v seznamu se nabajajočih ponudnikov.
V ostalem se zaradi pravilne oblike seznama opozarja na točko 2. razglasa.
VXZI$HXC£
priporoča
Narodna Tiskarni
m    Telefon St. 90.
Telefon St. 90.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem dobil
generalno zastopstvo
v v
SK6
ustanov l|ene I.
za Kranjsko, Spodnje Štajersko, Reko, Opatijo, Iko, LrOvrano itd.
ter da bodo točili
! originalno plznsko pivo!
iz te pivovarne,
ki je najboljša na svetu, in tudi Jedino bolnikom priporočeno od zdravnikov v dijeto,
naslednji gospodje:
Bi line t£ Kesch, -Pri roži", Hi. Fantinl, Gradišče, G. Frohlich, ..Pri slonu-, Karol Koissor, „Pri Maliču", Ivan Mayr, „Narodni dom";
BJssjT*' rr stolclenlcstti ga bodo prodajali gg.: ~^8J
IVI. Avanzo, Wolfove ulice, Ivan Buzzolini, Špitalske ulice, IVI. Umbergar, Židovske ulice, Pr. Krapeft, „Narodna kavarna8.
Naročila na pivo v steklenicah in v sodčkih
vzprejemam v svoji pisarni
g v Šelenburgovih ulicah št. I.
Z velespofitovanjem
(1640—7)
generalni zastopnik meščanske pivovarne v Plznu
ustanovljene 1. 1842.
bjbsT" Naročila z dežele izvršujem točno,
A TV
vV
A A A
►a<
M
w
M M
w
M A
M
M
M
>a< M
m
vi
Bi
>% >%
M
>%
0
vV 0
>X<
4a
St. 30435.
Razglas.
(1G76-3)
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z najvišjim ročnim pismom z dne 18 avgusta letos povodom 50letnega vladarskega jubileja ustanoviti blagovolilo :
a) ••Jubilejno svetinjo (medaljo) zn civilne državne
uslužbence in h)    čast no sveti nj«» za IOIcIiio zvesto službovanje^«
Jubilejna Bvetinja gre po dotičnem statutu vsem onim osebam brez razločke stanu ali spola, katere ho bile od 2. decembra 1S48 do 2. decembra 1898 zli so še v civilni državni ali pa tej jednaki službi in sicer aktivnim državnim uslužbencem brez ozira na dobo službovanja, bivšim uslužbencem pa le, ako dokažejo najmanj desetletno službovanje in niso bili odpuščeni disciplinarnim potom in niso bili obsojeni kazensko-pravni m potom, da izgube rede in častne znake. Državni službi jednako javno službovanje je isto, za katero se vsaj deloma rabijo ista disciplinarna in penzijska določila, kakor za državne uslužbence. Uslužbenci, ki imajo pravico do provizij, kakor c. kr. cestarji, imajo tudi pravico do svetinje.
Častna svetinja podeli se za nepretrgano 40letno zvesto in zadovoljno delovanje v jedni in isti javni ali privatni službi brez razločka stanu ali spola. Zakonito aktivno službovanje pri vojakih sicer ne pretrga pričete 40letne dobe, všteti se pa v isto sme le pri državni službi, sicer ne. Bivšim uslužbencem pri državnih železnicah, kateri so se s prodajo teb železnio prevzeli v upravo privatnih družb, ter uslužbencem privatnih železnic, kateri so se po podržavljenju dotične proge prevzeli v drživno železniško službo, je tudi pripoznati to svetinjo.
Po naroSilu deželnega predsedstva z dne 19. t. m. štev. 500G pr. in 6077 pr. se vabijo vse v Ljubljani stanujoče osebe, katere menijo, da imajo po predstoječih prophih pravice do omenjenih svetinj in katere ne stoje v9č v aktivni c. kr. državni službi da se čimpreje najkasneje pa «lo «5. oo« vembra t. 1. v uradnih urah zglnse pri podpisanem magistratu ustno ali pa pismeno in svoje dozdevne pravice z dekreti ali drugimi njih pravice do-kazujočimi dokumenti dokažejo. Vlog in prilog ni kolekovati. Glede vseh tukaj nenavedenh okolnosti, ki pridejo v poštev, dajal bo magistra*: potrebna
pojasnila.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 22. oktobra 1898.
a.
Podružnica s R. A.
s patentom proti zmrzlini
priporoča tvrdka
R. A. Smekal
v Ćoch u*
katere izključno sama izde-Ijuje, Te brlsgttlulce • patentom proti zmri-liui v iih}1iu|*1 eIuiI ne preinrsuejo. Dalje priporoča eevl, pasove, čelade, kme(IJakestro|e itd. itd.   (208 30)
1 v Zagrebu.
Trunio At. «. |:
Voli Ko
H<    JOSIP REICH    ► j
A k ■
se      i __•    ___ i__ ^,    l - ~___.'.'^ r c
priporoča
J. Soklič.
Ji
V rti ■!«'•«»  **t. U. [ZT<T**>
-likanje sukna, barvarijar> aiJnbu«DafžidoY.keniiee*t4.
< in kemična stiiralnica H! Velika zaloga obuval <40> *  m Kemuua &piraiiuca r « la9tut)Kft izdelka Ea dame> »s*o|t iD
j Poljanski nasip - Ozke ulice d,4L11 1,11 s
za vsa v to stroko  ■pada* k s] ui po nizki ceni. Vse cu^re ho shranjujejo iu zazuaiueiiujujo. Pri tunanjih ua-osilili blagovoli naj ae VSorss vposlati.
j.'zor Alojzij Erjavec/zor •
(42) čevljarski mojster 1 v Ljubljani, Čevljarske ulioe it. 3 »
5priporoča se prečast. duhovščini in slav. j§> občinstvti za obilno naročevanje razno- r« vrstnih obavnl, katera izvrSuje ceno, ? Sjj pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja
Sod  najfinejša do najuri prostejše oblike. Mere se shranjujejo. Vnaujim naročilom ? naj se blagovoljno pridene vzorec. p
d se priporoča za vsa v to stroko spad*- t j (39) joča dela. ^
I Postrežba toona. — Cene nizke. *
^Doneut
(43)
Zimska sezona!
naznanja, Sa &o novi fine ni in -voćneni vzotci na ta&pofago. *»
Na deželo se poliljajo vzorci franko.
V zalogi je tudi Krenner-jevo sukno.
Pekarija in slaščičarna
filavna trgovina: Stari trg št. 21
Jakob Zalaznik.
Podružnica:
Vegove ulfce št. 12
oderci
I
izvrstne facone, najboljši izdelek
(45) imjoeiiojo pri
ALOJZIJU PERSCHE
Pred Škofijo 22, poleg mestni hiše
Tu se dobiva  IKntt 11» «|<*n h\«•/.♦*, iiUuhiio,  zdravo In  elHMtno pe-kiirsl<<» p«>ct*o, vskIi vrst Kruli um vngo, rim l&rult in prepeirnec (Vauille-Zwifbak)  V svojih Kimr i<n«-iii»-i«li postrezam točno z um| lint-)<ti m umhIm«! iiIiii pecivom   in  s ftiiliui  priHtnimi  likerji  ter z  vVeriuiitli-vliioiii. Posebno opozanam na fiue i ml' JmunU *■ Uro IV in »--»vitke h Niuotauo uapulueur.
F. Cassermann
krojač za civilne oblake in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj 0. kr. unif blagajnice drž. železnio uradnikov
rr Xj3M"iol^SLri.iT Skalen. "b-u.rgro-'Tvs u.llc3 št. *i
se priporoča slav. občinstva za izdelovanje civilnih obisk in nepromočljlvih
havelokov po t:.i;.i v- *.i Ca^onl in najpovoljnojSih cenah. Angleško, francosko in tuzeuihko robo ima na skladišču. — Ogr. aibdnlkom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform tor preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sabljo, mo6e, klobuke itd , gg. c. kr. justičnim uradnikom pa za izdelavanje
taJarjev in baret.
sja */^r>* • r** */~V<&# »>*/"Tf>- t
Ljubljana, Frančiškanske ulic*
Pleskarska mojstra c. kr. državne in r c. kr. priv. jažne železnice. ^
Slikarja napiiov, * ■Uvblnska in pohiitvena pleskarja. <
* Tovarna za oljnate barve, lak J in pokost. (44) S
Zaloga orlKlutklii^Ka karbolluejai. S
Maščoba za konjska kopita in usnje, i
j Največja izoer oajnovejšega
I svilnatega blaga
r oruo in barvasto,
I za «ele obleke in blaae« priporoča J |>o aajaisjlk venah (47)
J   Alojzij Persche
I Pred Škofijo 22, poleg mastne hlae.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦••♦♦♦♦♦♦♦^
j Avgust Repič j
soilar
s
fe Ljubljana, Kolezijske ulice st. 16, j A, (48) -v Trnovem j
• so priporoča slav. občinstvu iu naznanja, 9 j da izdeluje in popravlja vsakovrstne X
:sode lz hrastovega ln mehkegja *. lesa po najnižjih  cenah. —  Kupuje > j ln prodaja staro vinsko posodo. j
♦♦♦♦♦<»♦♦ ♦♦♦••a ♦♦♦♦♦♦
iFr
I EHRjl K E M D A
f^Ceneni lepi klobuki za^ dame.
V«Mln« zadnje mivosti. l*oprwv l|a
se urno in prav po ceni. Moikii žurnali franko in lastonj.
Ljubljana.
SnBaavSa6>
n Kaiser i
% prodajalec biciklov t
^       Isr iirvlli tovarn.
g (49, Ljubljana
I   Šelenburgove ulice 6. al
^SC-~" Kajboljie ttrejo&a, delav-nloa i m.  popravljanje blolklov
^       ln ilvalnlh strojev.
sV^ssjr^av^sv^isvvsFei^^sp w^sy'*-^^
J. S. BENEDIKT
I,jiil»ljuiiH, Stari tro;
priporoča
nagrobne vence
(60)
trakove
z ali brez napisov
po najnižji ceni,
1
J. J. NAGLAS
a*
Ljubljana (5l) Turjaški trg štev. 7.
Bi?
Mehanik
(52)    Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani.
Šivalni stroji po najnižjih cenah
Vin
Blvlkle in druga v to stroko spadajoča popravila izvrši dobro in ceno. V nanj a naroči Is »e b"'n*i  i k v i šu j"j o.
Ign. Faschin^-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reirhova hiša
priporoča svojo bogato zalogo
ćtodilnili ognjišč
u j priproste j*l h. kakor tudi ua|fl* nr|Slka z žolto medjo ali mesingom montiranih za ohklade s pefinioami ali kahlami. i*opr.n ij»n|a klseo iu po
• eul.   Vnanja naročila so hitro izvvfit.
Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
urar v Ljubljani, Dunaisk;. cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
ur
slatin, srebrnih, iz tale, jeklu in nikla, kakor tudi
sinnsKih ur,
budilk in saicnskihur
vse   le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih conah' Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno v zalogi. r>C Popravo so iavršojoto najtofinejo.
^ Ljubljana, 19ulitijska crenta si. S;t.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipsdov.
:\ »J 11 i yj e rr ii c •
to»>r>t»oi(^»a?4tosiw^
ravate
in (56)
perilo za gospode
prodaja najceneje
__Alojzij PerschG
£ Pred škofijo 22, poleg mestne hiše.
Anton JP*r»e«l«:eji*
Sv. Petra cesta št. G Ljubljana Sv. Petra cesta št. S
priporoča svojo veliko zalogo
,.0 to vik oblek za gospode iu dečke, 1 opi c  iu plašče v  za gospe, nepre-inočljivili havelokov itd.
Ol>lflio jw» mori se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotonljajo. (f>7)
{izšel: luži
1^ rniT 13*3tteir
Xjjvu"bli:3.ra^, Stari trgr štev. ±.
Prva in najstarejša zaloga
sltralnih strojev.
Tu ae tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroj!. Fosebuo pa priporočilna svoje izvrstno mImmio-ressuli*« in m I »tilnike, katere hb dobivajo vzlio Ltjili izbornosti con6. ( f>hj
Oenlkl sastonl ln poiitnlno proeto.
h t
l v največji izberi in po 2 ja\     najnižjih cenah M
»I ftrakovekvencem™
z ali brez napisov v vseh barvah
mj (59) priporoča
• Kari Recknagel j
na Mestnem trgu. \|
jfc .^vff^^ sssssssafca
ladajatelj in odgovorni urednik: Josip IN o JI i
Laatuina in tisk .Ndrodne Tiskarne-.
0U