KRANJSKI ZVON _ ^^ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. (J j Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1938. Št. U. Posamezna štev. 1 Din. Verska resnica o vicah. Bliža se lepi praznik vseh svetnikov in na to spo-fein vernih duš v vicah. Prazniški spomin vernih duš I vicah in vsi obredi na ta dan nam živo kličejo v sPomin katoliško versko resnico o obstoju vic. Kakor je morda mnogim znano, pravoslavni bogoslovni učitelji laje vice. Pravoslavni namreč trdijo, da •*e po smrti za vsakega človeka le dvoje mogoče: ali Ptesa, ali pekel, kakega kraja očiščevanja ali pokore "a ni po človekovi smrti. Moj brat, kmečki fant s par razredi ljudske šole, •le bil med vojno ujet v Rusiji in je nekaj časa bival Ua kmetih v bližini mesta Kerč severno od Azovskega P°rja. Vaški pravoslavni pop je zvedel, da je prišel v v&s katoliški avstrijski ujetnik, ki ima brata duhovska, pa ga pride nekoč obiskat. Med njima se razvije llled drugim tudi nekako sledeč verski razgovor: Pop: »Katoliška cerkev uči, da je po smrti še en ™raj, kjer se očiščujejo duše in potrebujejo naše pojoči". 5,Vi mislite vice"? »Da, Vaša cerkev uči, da obstojajo vice, to je ^kak kraj med nebesi in peklom, kjer se morajo ckiše očiščevati, pred no pridejo v nebesa. Toda vic ni." »Kaj pa Vaša pravoslavna cerkev nič ne moli za Pokojne? Ali nikdar ne mašujete za ranjke?" »O seveda, seveda", je hitel zatrjevati pravoslavni j" pni k. »Mi pravoslavni tudi molimo za umrle, oprav-•I&mo dobra dela za nje in mašujemo tudi za nje." »Gospod župnik, ali potrebujejo oni, ki so v ne-esih, naše pomoči?" »Seveda ne potrebujejo". »Kaj pa onim, ki so v peklu, ali jim kaj pomaga na«a molitev?" »Nič ne more tem več pomagati", odgovori pop. ^ »Čemu pa potem molile za umrle?", nadaljuje PaT- c,Če so pogubljeni, jim to nič ne pomaga, če so ^a v nebesih, pa tega ne potrebujejo!" Na to je pravoslavni župnik obmolknil in odšel. Tako je zadel kmečki fant jedro vprašanja! Če Pravoslavna cerkev moli za umrle, s tem sama prizna, "tnrli morda potrebujejo naše pomoči in da jim mi moremo pomagati z dobrimi deli! Tako je pravoslavna cerkev delala prej, dokler se ni ločila od katoliške cerkve in to prakso je ohranila tudi še danes, dasi teoretično njeni bogoslovni učitelji taje obstoj vic! Za umrle so molili že stoletja pred Kristusom tudi Judje. Tako beremo v knjigi Makabejcev II. Mak. 12, 43-46, da so Judje na bojišču zbrali večjo svoto denarja in jo poslali v Jeruzalem, da bi se tam opravile daritve za padle vojake. Sv. Pavel piše Korinčanom, »da se bo rešil, kdor je tu nepopolno živel, čigar dela so bila pomanjkljiva, tako «kakor skozi ogenj»." Verska resnica o vicah pa je predvsem utemeljena v 'takozvanem ustnem izročilu! Vedno je katoliška cerkev oznanjovala to resnico kot verski nauk, da obstoji poleg nebes in pekla še drug kraj, kjer se morejo duše očistiti in zadostiti za svoje grehe. V spisu »Acta Pauli et Theclae", ki, je nastal okrog 1. 160 po Kristusu, se nahaja pripovedovanje o kraljici Trifeni, kateri se je prikazala njena hčerka in je sledeče prosila: „Mati, tujko, ono zapuščeno Teklo, moraš sprejeti v hišo mesto mene, da bo za mene molila in da bom prestavljena na kraj pravičnih." Mati je to storila in naprosila Teklo, naj prosi za njeno umrlo hčer. Tekla pa je molila: »O moj Bog, Sin Najvišjega, stori po njeni volji, daj, da njena hči Falkonila živi vekomaj." Takih in podobnih prič iz najstarejše cerkvene zgodovine imamo polno, vse te nam dokazujejo, da je prava Cerkev že trdno verovala v obstoj vic Nauk o vicah je pa v tesni zvezi z drugimi verskimi resnicami, tako da iz drugih verskih resnic človeški razum lahko jasno sklepa, da morajo biti vice. Gospod je rekel, da nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo. Vemo pa, da umirajo ljudje, ki imajo še na sebi ali male grehe ali pa vsaj niso še napravili dovolj pokore za svoje grehe! V pekel taki ljudje pač ne morejo biti pogubljeni, ko nimajo na sebi smrtnega greha, v nebesa pa tudi ne morejo, dokler niso čisti in sposobni gledati božje obličje! Mora biti torej po smrti poleg nebes in pekla še tretji kraj, kjer imajo duše priliko očistiti se ostankov greha. Naša vera nas uči, da se torej duše v vicah očiščujejo, da delajo tam pokoro, da morejo priti v nebesa. Stran 42. KRANJSKI ZVON Kakšne vrste pa je pokora v vicah, o tem se pa katoliška cerkev ni določno izjavila. Večina bogoslovnih učenjakov je sicer mnenja, da trpe duše v vicah v nekem ognju, kakšen bi pa bil ta ogenj, pa ni točno določeno. Sv. Pavel pravi v prej navedenem izreku, da se bodo nekateri rešili, v nebesa, »kakor skozi ogenj". Sicer pa pri vsem tem vprašanju glede načina trpljenja duš v vicah, ni važno kakšne vrste kazen trpe duše, gotovo je, da trpe, veliko trpe za svoje grehe in za svojo na zemlji neopravljeno pokoro. Nadaljnja verska resnica o vicah pa je, da jim živeči verniki morejo pomagati s svojimi dobrimi deli. Rimski katekizem piše o tem sledeče: „Mi moramo hvalili največjo dobroto in usmiljenje božje z največjo hvaležnostjo, ker je Bog človeški slabosti to dovolil, da more eden za drugega opraviti zadoščenje, ki ga je dolžan Bogu. Tako se zgodi, da nosi eden drugega breme; ker smo vsi udje enega in istega telesa, tako moramo smatrati vsa zadostilna dela kot našo skupno lastnino." Podlaga verski resnici, da moremo pomagati vernim dušam v vicah je verska resnica o občestvu svetnikov. Kdor je v tej veliki družini, v tem božjem občestvu, ta je deležen milosti tega občestva. Naša skupna družinska vez z vernimi dušami v vicah pa se posebno kaže in praktično udejstvuje ravno v tem, da jim živeči verniki lahko pomagamo. Naj bi ta resnica nas vse navajala, da z vnemo rešujemo duše iz vic. Novo pokopališče. Dela na novem pokopališču kar hitro napredujejo, če bo lepo vreme, bodo do srede novembra dovršena vsa terenska dela in ograja. Če bo pa prej zapadel sneg, bo pač treba čakati spomladi. Zadnje dni so trasirali novo cesto na pokopališče, ki jo bo mestna občina zgradila čez zimo. Cesta bo šla v lahnem loku v bližino nove hiše ob stari poti iz Klanca v Šenčur in od tam bo zavila pravokotno na severozapadno stran pokopališča, kjer bodo glavna vrata in lopa pri vratih, da bodo imeli ob slabem vremenu pogrebci pod lopo prostor, kjer bo mogoče vedriti. Pri izpeljavi, nove ceste na pokopališče bodo seveda nekatere težave, ker bo cesta presekala njive, toda to zadevo bo uredila občina z lastniki, to ni cerkvena zadeva. Najbrž bo kaj godrnjanja, ko bo pa vse izvršeno, bo vsak videl, da bo res lepo in prav urejeno. Kako bo urejeno novo pokopališče? Čez novi most se bo prišlo po novi cesti, najprej čez hujansko polje, pri novi hiši g. Kristanca pa se bo cesta zavila naravnost proti severozapadni strani pokopališča. Na nasprotni strani tega vhoda bo kasneje sezidana kapela in mrliške veže s pritiklinami. Pred prostorom, na katerem bo kasneje stala kapela, bo sedaj postavljen pokopališki križ, ki bo kasneje postavljen na pročelje kapele oziroma lope pred kapelo. Pred križem bo s peskom posut prostor, na katerem se bodo mogle opravljali molitve za mrl ve. Na pr0 štoru med slavnim vhodom in križem pa bo z beton sk i m robom ograjen prostor, na katerem bo okrog grobov. Tu bo takozvano kolektivno pokopališče, ker bodo vsi grobovi enako nasuti in bodo imeli tudi vsi enake nagrobne spomenike, ki jih bo dalo napravil' cerkveno predslojništvo. Vse te grobove bo oskrl'0 vala pokopališki! uprava. Pri novem pokopališču na' meravamo nastaviti kot grobarja vrtnarja, ki bo ves ta prostor moral sam oskrbovali in ves ta. prostor z° sadili s cvetlicami, tako da, bi sredi pokopališča le/»'il lepa greda samih cvetlic. Kdor bo torej želel biti kopan na tem prostoru, bo moral imeti le tak spomen1 > kakor vsi drugi — nizek kamen z napisom- Ta pros'01 bo posebno pripraven za samske osebe, ki nimajo i'1'11 žinskega grobišča in obstoja nevarnost, da oslaiicJ° sicer njih grobovi pozabljeni. Na vsaki strani tega k^ lektivnega grobišča pa bo vodila cesta proti kape oziroma prečni cesti. Na drugi strani teh cest ob k1 lektivnem grobišču bo pa prostor za družinska |,ie' ščanska grobišča, kjer bo vsaka družina morala vzeti vsaj po dva groba. Na tem prostoru se ne bodo m"&'e napravljati grobnice, in bo tudi ta del moral bite lc!)0 zasajen s cvetjem. Od severozapadne strani do ,,a' sprotne strani pokopališča bo segal tak pas meščan* skih grobišč. Za grobnice, ki bodo sezidane, bo prostor ob sten1 obzidja na oni strani, ki leži proti Čirčičam. Za i'/l'eC no lepe grobnice, ki bi stale samostojno, bodo rezervirani še posebni prostori na vogalih cest in v p0^0 pališkem „parku". Poleg glavnega vhoda bosta še dva vhoda v 0 , zidju in sicer eden na zapadni, drugi pa na vzh00^1 strani pokopališča- Pri teh dveh vratih bo nio£("e tudi priti z vozom na pokopališče. Od obeh stransK vrat bo izpeljana 4 m široka cesta preko pokopa pravokotno na ono cesto, ki pelje od glavnega vh()f Med obzidjem in meščanskimi grobišči pa bo8 8 na vsaki strani ležali po dve veliki polji za posaiiie^ grobove ali grobišča, kjer bo mogel napravili vSfl* spomenik poljubne velikosti- Če govorimo o »meščanskih" grobiščih, naj r" 1 ne misli, da bodo ti prostori rezervirani le za »me j ne"! Vsakdo si bo lahko tu za svojo družino izb'0 prostor, zahteva bo le ta, da bodo ti prostori ve lepo okrašeni in zasejani. Na prostoru med cesto, ki pelje od obeh strai'8 \ hodov preko pokopališča pa do obzidja na jugov/11 ni strani, bo prostor, ki bi ga imenovali „pok°l)fl liški park". Ta prostor bo urejen kot park in v '(l parku bodo lahko posamezni grobovi, pa tudi d'1 žinska grobišča ali pa tudi grobnice, kakor v neka* parku oziroma gozdu. Taka raznolikost na pokopališču bo gotovo ^^[t^ ljala najboljši utis in bo novo kranjsko pokopi1 ... tako, da ga bodo vsi župljani z veseljem obiskov* KRANJSKI ZVON Stran 43. Spomenik vojnim žrtvam. Skoro že vse župnije v Sloveniji imajo spomenike v°jnim žrtvam, le Kranj se še ni oddolžil žrtvam sve-'°vne vojne. Prof. V urnik misli, da bi se zasadili ob Cesli, ki bo peljala iz mesta na pokopališče vrsto topo-'°v> vsak topol bi bil zasajen v spomin enemu izmed Padlih rojakov- Pri vsakem topolu bi stal kamen, na katerem bi bilo napisano ime padlega vojaka iz sve-Wne vojne. Kaj pravite k takemu načrtu? Župnija Kranj OZNANILA ZA NOVEMBER: I- Praznik vseh svetnikov, ob 6. sv. maša z enim, ob 10. '1(,ti> sveta maša z dvema blagoslovoma. Popoldan ob poli 3. je Mili venec in lit. M. B„ po litanijah je pridiga vernih duš. 0 pridigi gre procesija na pokopališče, kjer So najprej v ka-™i večernice za mrtve, na to pa pred križem libera z molitva-"" za ranjke in petje žalostink. Zvečer ob 6. se molijo v župni tefkvi vsi trije deli rožnega venca. Popolni odpustki vsakokrat, kadar kdo obišče cerkev, se |freJO prejeli od dopoldan na praznik vseli svetnikov do pol- °či na vernih duš dan. Spoved za prejem teh odpustkov se mo-p "1'ruviti že en teden prej, pri vsakem, obisku cerkve pa je te°a /moliti po šest očenašev in zdra.vam.arij in čast bodi v "0"H'ii Hv. očeta. Ti popolni odpustki, se morejo prejeti za. duše V vicah. j 2. Spomin vernih duš. Ob 5.40 se prične deliti sv. obhajilo, rt, glavnem oltarju 3 sv. maše, med vsako sv. mašo se Sv, obhajilo. Ob 5. so na Rupi 3 sv. maše in na to opravilo deli . "ii'tve na pokopališču ob lepem vremenu. Ob 7.15 se prično '"*r""jice, nato je slovesna peta. črna. sv. maša. in libera. *• Prvi petek v mescu, ob 6. sveta maša z blagoslovom. , 6. Zahvalna nedelja, ob 6. in 10.30 sveta maša z blagoslovom, ^ 1 vseh opravilih dopoldan in popoldan je darovanje za žup-s cerkev. Prva nedelja v mescu, pri. 6. sveti maši mesečno ' obhajilo za moške. Popoldan ura molitve in pete litanije svetega Srca Jezusovega. 13. XXIII. nedelja po bink., služba božja po navadi, j Sv. Elizabeta, ob' 8- sv. maša za umrle člane Vincettcijeve Izbe in vse dobrotnike revežev v župniji. w. XXIV. nedelja po bink., služba božja po navadi, popol. za žensko Marijino družic. P. I. adventna nedelja, ob 6. sveta maša z blagoslovom. v adventu so vsak dan svete maše z blagoslovom ob 6. uri. *0. Sv. Andrej, ob 7. soseskina sv. maša v Čirčičah. K\i POROČENI PARI: PJskernik Anton, bančni uradnik, Tyrševa 15 in Mohor Ste- Huje 13, poročena na Brezjah 5. oktobra, ^"dmar Jožef, sobni slikar, Tavčarjeva 22 in Košir Marija, /luiija, Jenkova 20, poročena 9. oktobra. IV ,°s,'is Franc, puškar, Tavčarjeva 20 in Švegelj Terezija, *a> Primskovo, poročena 15. oktobra. K- e*nik Anton, čevljarski mojster, Primskovo 182 in Šeligo šivilja, Primskovo 118, poročena 16. oktobra. Kozjek Anton, posestnika sin, Čirčiče 21 in Kos Ana, posestniku hči, Klane 1, poročena 23. oktobra. Ule Henrik, trgovski sotrudnik, Primskovo 151 in Zaplotnik Antonija, Primskovo 76, poročena 23. oktobra. Pergar Friderik, delavec, Huje 33 in Zontar Alojzija, delavka, Stružovo 49, poročena 23. oktobra. MRLIŠKA KRONIKA: Zupan Marija, roj. Pnšavec, vdova, roj. 8. junija 1872, umrla na Primskovem 16, 4. oktobra. Trpin Matiju, usnj. pomočnik, vdovec, rojen 16. februarja 1869, umrl v Kranju, Kosovska 22, 14. oktobra. Janša Marija roj. Perne, vdova, rojena 14. 8. 1872, umrla v Kranju, Bleivvesova 33, 15. oktobra. Pečnik Ivan, vratar pri Semperitu, poročen, roj. 6. februarja 1899,, umrl v Struževem 23, 20. oktobra. Primskovo OZNANILA ZA NOVEMBER: 1. Praznik vseh svetnikov. Sveta maša ob 9. uri preti izpostavljenim presv. H. T. Popoldan ob 2. uri litanije vseli svetnikov, govor za duše v vicah, prošnji očenaši, duhovne molitve v cerkvi in na pokopališču. Zvečer takoj po zdravamuriji se odmolijo vsi 3 deli svetega rožnega venca. Popolni odpustek (glej oznanila Kranj). 2. Spomin vernih duš. Prva sveta maša ob 6. uri. Po zadnji sveti maši zopet duh. molitve v cerkvi in na pokopališču. 4. Prvi petek. Sv. maša pred izpostavljenim sv. 11. T. Po sveti maši litanije Srca Jezusovega. 6. Zahvalna nedelja in 1. v mescu. Sv. maša ob 7. uri. Skupno sveto obhajilo mož in fantov. Darovanje za cerkev (sveče). Popoldan ob 2. uri ura molitve in litanije. 13. XXIII. nedelja po bink. Služba božja ob 9. uri. Popoldan ob 2. uri krščanski nauk in litanije, 19. Sv. Elizabeta, patrona IH. reda. V Kranju ob 5.30 uri pridiga in sv. maša za lil. red. 20. Zadnja nedelja po bink. Služba božja ob 9. uri. Popoldan ob 2. uri krščanski nauk in litanije. 25. Sv. Katarina. Soseskina sv. maša ob 8. uri v Smartnem. 27. Prva adventna nedelja. Služba božja ob 9. uri. Popoldan sv. rožni venec in litanije. Sv. maše v adventu za sosesko — razen pogrebnih in pa ob nedeljah in praznikih. Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA NOVEMBER: 1. Praznik vseh svetnikov. Božja služba ob 6., 8. in poli 10. uri. Ob 8. uri z blugoslovom. Popoldne ob 2. uri litanije vseh svetnikov, molitve za mrtve in libera v cerkvi in na pokopališču. 2. Spomin vseh vernih duš. Sv. maše se začno ob 5. Zadnja šteta maša ob poli deveti uri, po maši libera v cerkvi in na pokopališču. — Vseh svetnikov dan, od 12. ure naprej in v sredo celi dan popolni odpustki tolikokrat, kolikokrat kdo obišče kako javno cerkev in v nji moli šestkrat očenaš, zdravamarijo in čast bodi po namenu sv. očeta. 3. Zvečer ura. molitve pred prvim, petkom. 4. Sveta maša pri oltarju Srca Jezusovega z blagoslovom. 6. Zahvalna nedelja. Božja služba trikrat po navadi. Ob 8. z blagoslovom, po sv. maši zahvalna pesem. Zbirka v pušeo je namenjena za reveže. Stran 44. KRANJSKI ZVON Štev. lb. 11. God sv. Martina, farnega patrona. Sv. maša ob 6., druga ob 9. uri. 12. Dan vednega češčenja za našo faro. Sv. mašo bodo ob 6., 7., 8. in 9. uri. 13. Slovesno praznovanje sv. Martina. Sv. maša ob 6. in 8. Ob poli 10. uri slovesna sv maša, popoldne ob poli treh pete litanije. Zjutraj ob 10. in po litanijah darovanje za cerkev. 17. se prične devetdnevnica na čast sv. Frančišku Ksaveriju. Zato bo skozi 9 dni v Stražišču pri oltarju sv. Frančiška sv. maša ob 6. uri. 20. Zadnja nedelja po binkoštili. Božja služba po navadi. 27. 1. nedelja v adventu. Zjutraj ob 6. božja služba z blagoslovom, ob 8. in poli 10. po navadi. 30. Sv. Andrej, apostol. POROČENI PARI: Erzar Franc, zidar iz Vodic in Marija Lipovšek, služkinja iz Sv. Gore pri Zagorju, poročen« 2. oktobra. Janez Jenko, sedlar iz Trboj in Švab Frančiška, tovarniška delavka iz Leš pri Brezjah, poročena 2. oktobra. Pire Jože, tovarniški delavec iz Črnega vrha pri Idriji in Kavčič Roza, tovarniška delavka iz Stražišča, poročena 9. okt. Zaletel Anton, tovarniški delavec v Stražišču in Marija Pc-trič iz Doba, poročena 16. oktobra. Gartner Janez, tovarniški delavec iz Češnjice in Ana Dacar, tovarniška delavka iz Šmartna v Tuhinju, poročena 23. oktobra. Rozman Avguštin, mizarski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano in Vidmar Alojzija, šivilja iz Mirne peči, poročena 23. oktobra. MRLIŠKA KRONIKA: Benedik Jernej, mizarski mojster v Stražišču, umrl 1. okt. Šink Ivana, prevžitkariea iz Češnjevka pri Cerkljah, umrla 8. oktobra. Marija Zavrl, hči tovarniškega uradnika v Stražišču, umrla 18. oktobra. Peter in Pnvel Jenko, dvojčka, sinova tov. del. umrla 18. okt. Razno Zimska šola na Primskovcm za one šolske otroke, ki so deležni olajšav, da hodijo v šolo le od. novembra do marca, v šolo, se prične 3. novembra. Spovcdovanje na vernih duš dan. Ta dan imajo duhovniki po 3 svete maše in radi tega ne morejo mnogo spovedovati. Verniki naj opravijo za verne duše sv. spoved v soboto, nedeljo pred svemi svetniki ali na vigilijo pred. praznikom, vseh. svetnikov oziroma na praznik vseh svetnikov. Cerkveni sedeži. Kdor bi rad imel sedež v župni cerkvi, naj se zglasi med uradnimi urami v župni pisarni. Če se bo oglasilo dovolj reflektantov, bomo kupili za nje posebne stole, ki se bodo postavljali ob praznikih v cerkev. Bratovščina sv. R. T. Kdor še ni poravnal članarine za letos, naj skuša prinesti čimprej letni prispevek. Vlomi. V roženvenski cerkvi se je pred kratkim zopet ujel cerkveni tat. Hotel je z dletom odpreti pušeo, pa je eksplodirala petarda v pušci in alarmirala sosede, ki so hitro prijeli dotičnoga moža. Zadnje čase smo namestili petarde tudi v puščali župne cerkve, če bi sosedje kdaj slišali, da eksplodira petarda v župni cerkvi, naj pohite k cerkvenim vratom in tam ustavijo cerkvenega tatu. Bilo je namreč pretočeni mesec dvakrat vlomljeno v pušce v župni cerkvi in tako smo morali sedaj nastaviti petarde tudi v pušce župne cerkve, ki takoj eksplodirajo, če kdo vlamlja v pušco. Misijonske zbirke v župniji. V I. 1937 smo v naši župnij' zbrali za družbo za širjenje vere — DSV —, ki je danes oh' cielna misijonska organizacija, za vso katoliško cerkev, W"> 4070, ali po 71 par na osebo v župniji. Na letošnjo misiji"18^0 nedeljo se je pri službah božjih nabralo skupno din 269I-1"' Sedanji sv. oče Pij XI. je nekoč izreke] glede niisijonov deče besede: „Na svetu ni lačnih ne žejnih, m; bolnih llC ubogih, ki bi bili potrebni tolikega usmiljenja in tolike kršči"] ske ljubezni kot iduSe, ki ne poznajo Boga in njegove milo3'1, /rtvujmo po svojih močeh za katoliške misijone. Darove ved"0 sprejema župna pisarna. Karitativni teden. Prva nedelja v novembru je zahvalna «e' delja, ki je v naši škofiji določena tudi kot karitativna nedelji Od škofije je predpisano, da se mora ta dan po vseh cerkvaj1 zbirati za reveže. Ker pa je pri nas na zahvalno nedeljo staro-o(?| čajno darovanje za župno cerkev, se ne more obenem vrsi' darovanje za reveže. Mesto tega pobirajo v tednu pred z"' hvalno nedeljo članice Vincenci jeve družbe po mestu J"1'"' dare za reveže in sirote. Po okoliških vaseh so članice naše k"' ritativne organizacije že nabirale živila, po mestu bodo Pa teden obiskale vse družine s prošnjo za podporo revnim. ^fl) vsuk daruje po svojih močeh. Konz. svet. POKORN: Kaplani v Kranju Andrej Puhar 110 (Puecher), od 24. 8. 1692. dalj' beneficiat, prost bratovščine presv. R. T. se bere 1701. Bil je Kranjec in tudi kaplan v Šent Juriju Pr' Kranju, kjer je pristopil kot ud k mengiški bt&m ščini sv. Mihaela. Umrl je v Kranju kot beneficiat &e 3. novembra 1713. star 72 let. in je pokopan v cerkj1' L. 1697. je bil tudi beneficiat sv. Nikolaja in sv. Ur- šule. Kot osebni kaplan župnikov v Podbrezj11 f služboval 1. 1670-72., ko se preseli v Št. Jurij pri K*a*f ' kjer je preživel 30 let in sicer od 7. 5. 1672. do Wr J 1701., zopet od 30. 7. 1710. do 12. 4. 1711. ter zopet *° vikar (9. 9. do 12. 10. 1711.). .fl Msg. Janez Jožef Jen/en m, kpl. od meseca P . 1701. do božičnih praznikov 1. 1704. Odtod gre žuP* kovat v Boh. Srednjo vas do 1. 1720., ko se preS^ na Štirsko v BrasJovče kot župnik in. komisar, Ji* ki6' je pa dal svetu slovo 12. maja 1724. star 53 let. Ob P^ loži Ivi njegovih telesnih ostankov v kripto dne maja je bilo navzočih ') duhovnikov. Bil je ud ,1ie' giške bratovščine sv. Mihaela. Rodil se je v P°° j. jah meseca dec. 1. 1667., humaniaro dovršil v LJ jj(r ni, modroslovje v Gradcu „cum gradu" in spekid*^ goslovje. Posvečen je bil na Dunaju od kardinala laniša na naslov slovenjegraškega hospitala b ]V Služboval je sprva pri grofu Collulti na, Benes* ^ potem v Gradcu pri baronu vVerbersperg, pote111 Kranju. un Kapit. arhiv v Ljubljani exh. 12. F. 203. 1,1 Orožen IV. str. 47. — Zgodov. Zbornik št. 26. str. Vizi t. zapisnik I. 1717. v škof. arhivu. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec, župnik v Kranju. — Tiskarna Tiskovnega društva, Kranj-