Spetffelone in abbonamento postale — PoStnlna plačan* v gotovini
Leto XXIV.	Ljubljana, 29. jamiarja 1942-XX
onov
in KMETSKI LIST
/ n	► 1	T
f		k
	» i	m
Upravnlštvo Id uredništvo »UOMUVlNt«, l.jauijttua Puccinijeva ulica št. 5, £1 nad., telefoni od 31-22 do 31 26 Račun Poštne hranilnice, podruž v Ljubljani St in7ii
Izhaja vsak leden
NajocmiiiJ m tuzemstvo. Četrtletno 4 50 U polletno 9,- L. celoletno 18,- L; za inozemstvo celoletno 30 40 L Posamezna Številka 50 cent
Pregled vojnih
ita političnih dogodkov
Glavni stan Italijanskih -Oboroženih Sil je objavil 26. januarja nasledno vojno poročilo: V teku včorajšnega dne
f,o motorizrare in oklopne sile osi, ki ope-r.rujo v pokrajini severnovzhodno od Age-u^bije, mo.no napadale velike angleške <>Kiopne oddelke
in jim prizadele izredno hude izgube. Pri tem je bao uničeno ali zup.enjeno v teku zmagovitega une 33 topov in ckiopnih avtomobilov iii Lamc»v, med nj.mi nekaj najnovejšega ame-riikegd ..pa, nuda^e «3 jeuil, veliko število avtomobili, h vozil in velikanske količine streliva m vojnega gradiva. Sovražnikov poraz, katerega oo;r.eg narašča, je veljal naše oddelke le zeio neznatne izgube. Sovražne izgube od 21. do 25. t. m. pa znašajo 118 topov, 239 tankov in oklopn.h avtomobilov, 28 letal, nad 1000 ujetnikov in velikanske količine vojnega gradiva in avtomobilskih vozil. Siloviti peščeni viharji so preprečili italijanskemu in nemškemu letalstvu. da bi nudiio v bitki silam na kopnem enako mogočno sodelovanje kakor v prejšmh dneh. En Kurricane je bil sestreljen. Tri naša letala se niso vrnila na oporišče. Važen konvoj je prispel v Libijo navzlic silovitemu in neprestanemu ogražanju s sovražnikove strani. Izmed številnih ladij, ki so ga sestavljale, se je ena, ki je bila zadeta, kasneje potopila. Vozila je čete, ki «o se skoro v celoti rešile na rušilec v spremstvu in dospele, kamor so bile namenjene. Noben drug parnik in nobena druga ladja v spremstvu ni utrpela najmanjše škode. Neka naša podmornica se ni vrnila na svoje oporišče. Cilji na Malti so bili napadeni z bombami vseh kalibrov, ki so povzročile velike požare in znatna uničenja.
Iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva dne 26. t. m. povzemamo, da so na vzhodu neprestani boji.
Vesli iz 'Berlina javljajo, da so nemške čete severnovzhodno od Kurska kljub mrazu 41 stopinj pod ničlo odbile nove sovražne napade. Nemške čete so. po isti ves»ti celo prešle v protinapad in zavzele nekaj krajev. Po vesti iz Berlina je bil v noči na 23. t. m. čisto odbit ponoven poizkus . sovjetskega izkrcanja za hrbtom nemških čet, ki oblegajo Sevastopol. Iz Helsinkija javljajo, da se bo Finska borila do končne zmage.
Iz Tokija javljajo, da
se Japonci čedalje bolj bližajo Singapuru.
Poročila iz Birme pravijo, da se japonska ofenziva proti Mulmeinu razvija z nezmanjšano silo. Prav tako da napredujejo Japonci na Filipinih. — Iz Bangkoka poročajo, da je S'am napovedal vojno Ameriki in Angliji. — Iz Sangha-Ja poročajo, da je avstralska vlada poslala Angliji in Zedinjenim državam svoj tretji nujni poziv za pomoč. Zaradi uspešne japonske ofenzive se namreč že Avstralija smatra za zelo ogroženo.
Iz Stockholma poročajo: Po vesteh, ki jih objavlja londonski list »Evening News«, bo baje prispel na obisk v London sovjetski zunanji minister Molotov, ki bo z Edenom nadaljeval v Moskvi začete razgovore. List pravi, da bodo bržkone v spremstvu Molotova dospeli v Lon-
Odobritev pravil Pokrajinske delavske zveze
Visoki komisar za Liubliansko pokrajino je glede na svojo lansko naredbo o preureditvi strokovnih združenj delojemalcev in glede na lansko naredbo o predpisih za poslovanje Pokrajinske delavske zveze izdal naredbo o odobritvi pravil Pokrajinske delavske zveze (prej Delavske zbornice), ki jih je sklenil upravni odbor zveze. Ta pravila ie odobril po ugotovitvi, da so sestavljena skladno s predpisi
Upravni odbor Pokrajinske delavske zveze, ki ie bil postavljen lani. pomaga še nadalje predsedniku Pokrajinske delavske zveze, dokler se ne konstituira novi upravni in izvršilni odbor.
Strokovnjak, ki ga je Visoki komisar postavil pri Pokrajinski delavski zvezi z nalogo, da podpira upravljalce zveze in usmerja in vzporeia poslovanje zveze m pripadajočih strokovnih združeni, bo nadaljeval svoje poslovanje do odpoklica po Visokem komisarju.
Imovina strokovnih združenj delavcev, ki so včlanjena pri Pokrajinski delavski zvezi, se prenese z rednim inventarjem na zvezo, da jo brani za namene ustreznih oddelkov in sindikatov ki se ustanovijo.
Obširna pravila zveze določajo med drugim. da zastopa Pokrajinska delavska zveza splošne koristi delavcev Ljubljanske pokrajine ter skrbi za njih zaščito, podpiranje in nravstveno vzgojo Zveza obsega vsa strokovna združenja, ustanovljena za delavce te pokrajine v skladu z veljavnimi predpiši in poleg tega podnorne ustanove, ustanovljene od tega združenja
Zvezo samo sestavljajo pokrajinski strokovni sindikati, ki so razvrščeni v nasledne štiri oddelke: 1 oddelek industrijskih delojemalcev; 2 oddelek trgovinskih delojemalcev; 3. oddelek kmetijskih delojemalcev; 4. oddelek bančnih in zavarovalnih delojemalcev.
V delovno območje zveze spadajo zlasti združenje sindikatov, skrb za poravnavo nasprotij in sporov med sindikati in sindikati
m drugimi strokovnimi združeni! kakor tudi prizadevanje, da se spravijo v sklad koristi kategorij včlanjenih v raznih združenjih Nadalje ie naloga zveze pospeševati ustanavlia-nja ustanov za gmotno podpiranje, za strokovno izobrazbo in za nravnostno in nacionalno vzgojo upoštevaje splošne koristi vseh strok, nadalje predlaganje ali imenovanje predstavnikov zveze v ustanove, organe ali komisije sklepanje kolektivnih delovnih pogodb in sporazumov o ureditvi kolektivnih gospodarskih odnošajev.
Se ne priznana združenja in podporna društva, ki želijo biti sprejeta v zvezo, ji morajo predložiti prošnje, opremljene s prepisom pravil, sporočilom o svoji ustanovitvi in o delovanju od ustanovitve dalje kakor tudi sezname članov in upravlialcev. O rešitvi Droš-nje sklepa izvrševalni odbor zveze. Če zveza prošnjo odkloni ali svojega sklepa v enem mesecu ne sporoči združenju, ima združenje pravico pritožbe na Visoki komisarijat. Opravljanje društvenih nalog ie dovoljeno zgolj sindikatom in podponrm društvom, ki so pravilno včlani ena v zvezo in so zakonito priznana Pripadnost k zvezi obvezuje sindikat odnosno društvo brez časovne omejitve.
Predsednika zveze imenuje Visoki komisar. Upravni odbor sestoji iz predsednika zveze, predsednikov oddelkov, predsednikov sindikatov in voditeljev zakonito priznanih podpornih ustanov Izvrševalni odbor sestavljajo predsednik zveze in osem članov, ki jih iz svoje srede določi upravni odbor za tri leta. Upravni odbor imenuje dva preglednika računov. predsednika sveta preglednikov računov pa imenuje Visoki komisar. Tajnika zveze imenuje Visoki komisar na predlog predsednika zveze izmed uradnikov zveze
Član zveze mora biti preko svojega strokovnega sindikata le, kdor stalno prebiva v Ljubljanski pokrajini, pripada stroki, ki jo predstavlia odnosni oddelek, je primernega nravstvenega in političnega vedenja ter izpolnjuje vse ostale pogoje, predpisane z dr-
don tudi sovjetski vojaški, mornariški in letalski strokovnjaki V Moskvi
naj bi bili razpravljali o nekaterih pogojih, ki jih je postavil Stalin za ureditev bodočega miru.
Stalinovi pogoji so bili takšni, da si Eden pri vsem svojem velikem spremstvu vojaških in političnih strokovnjakov ni upal sprejeti kakršnihkoli obveznosti, marveč se je rajši vrnil v London, da bi se posvetoval z ostalimi člani vlade. Molotov pa mu je previdno sporočil, da je še prezgodaj za njegov obisk, obljubil pa je, da bo prišel v London v dveh ali treh mesecih. Majskemu je medtem prepustil nalogo, da posladka moskovske pogoje tako, da bi jih Anglija lahko sprejela brez prevelikih težav. Stalinovi pogoji za bodoči evropski mir, pri katerih seveda računajo z možnostjo, da bo os poražena, so obseženi v naslednih devetih točkah: 1. Rusija zahteva za svoje ledje svoboden prehod skozi ožine Črnega in Sredozemskega mor-
ja, nima pa nikakih zahtev v Turčiji ali na področju njenih ožin. 2. Besarabija in Bukovina se priključita Rusiji. 3. Oonovi se velika in močna Poljska. 4. Rusiji se priključijo baltske republike Litva, Estonska in Latvija. 5. Moskva želi svobodno in neodvisno Finsko, njene meje so pa odvisne od pomoči, ki jo bo Finska dajala Nemčiji, dokler bo vojna.še trajala. 6 Rusija zahteva jamstva, da se Iran ne bo spremenil v odskočno desko za napad nanjo. 7. Moskva nima nobenih zahtev v Afriki. 8. Moskva priznava Angliji položaj sile, ki prevladuje v Sredozemlju. 9. Sovjetska zveza bo podpirala z dobro voljo sleherno angleško politiko, ki naj omogoči jamstva, da se severna Afrika in severna Francija ne bosta spremenili v oporišča, s katerih bi se mogel sprožiti napad na Anglijo, ali s katerih bi bilo mogoče škoditi angleškim koristim. V Londonu so te točke sprejeli različno. Sodijo, da se namerava Churchill, preden jih bo resno upošteval, posvetovati z Roosevel-tom. (»Piccolo«).
žavnimi zakoni in pravilniki. Prošnja za sprejem v članstvo se m<irr> predložiti odnosnjir.u pokrajinsi.emu sindikatu ter mora vsebovati prosilčevo izjavo, da se podreja vsem pred-Tisom teh pravil in se zavezuje, da bo poieg obveznih prispevkov plačeval tudi dodatne prispevke, ki bi bili članom naloženi v okviru zakonitih določb ali pravil, in se bo vestno držal društvene discipline. O sprejemu odloča predsednik sindikata. Ce pa smatra, da niso dani pogoji za sprejem, mora to v enem mescu sporočiti predsedniku oddelka, ki odloči o sprejemu po zaslišanju izvrševalnega odbora. Zoper odklonitev se sme prosilec pritožiti na zvezo in v končni s'oonji na Visoki ko misariat.
O obveznih prispevkih sklepa upravni odbor. Pogajanja z ustreznimi združenji ali sin-
Z raziskovanjem ali ne žive morda živa bitja tudi na zvezdah, se zvazdoslovci pečajo že dolgo časa. Ugibanje o živih bitjih izven naše zemlje se nanaša predvsem na Mars. O planetih, ki jih danes poznamo že kar devet (po ovoji oddaljenosti od solnca slede v temle redu: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton) danes ni še bogve koliko znano, vendar pa so vsi učenjaki vsaj v tem edini, da so ti planeti nastali na enak način in istočasno. Pa tudi to je znano, da je njihova pot elipsa, po kateri se premikajo okoli solnca. Po najverjetnejši domnevi so nastali iz nekih plinastih mas, čeprav še danes ne vemo, kako se je to v vseh potankostih zgodilo.
Najnovejše raziskavanje planetov gre predvsem za tem, da se ugotovi, ali obstajajo tudi na njih enake razmere kakor na zemlji, ali vlada na njih prav takšno podnebje kakor pri nas, ali obkroža tudi nje kakšno ozračje, ali je na njih sploh kaj vode. Vse te okoliščine bi namreč tudi dokazale, da morejo na planetih bivati tudi živa bitja.
Niti z najnatančnejšimi daljnogledi danes še ni mogoče dobiti pred oči natančne slike, kakšno je v resnici pravo površje večine planetov, kajti ti so zaviti v neko meglo, ki ji danes tudi še ne vemo pravega vzroka S posebno natančnimi pripravami pa se je vendar že posrečilo zmeriti toplino, ki vlada na planetih. Brez doma se lahko trdi, da je toplota na onih planetih, ki so bližje solncu, večja. Tako znaša toplina na Merkurju, ki je od planetov najbližji sosed solncu, povprečno 300 do 400 stopinj Celzija. Na Veneri vladajo nekako takšne, toplotne razmere, kakor pri nas v tro-pičnih krajih (50 do 60 stopinj). Nato sledi zemlja, za njo pa Mars, kjer vlada nekaka Sibirija. Sredna toplina znaša na njej okoli 20 stopinj pod ničlo. Za Jupitra so preračunali, da vlada na njem že 120 stopinj stalnega mraza, kar izključuje vsako življenje. Še nižja je toplina na Saturnu, Uranu, Neptunu in Plutonu. Zadni je najbolj mrzel (270 stopinj pod ničlo).
Ce stikamo na planetih za takšnimi pogoji, kakršni so potrebni za življenjski obstoj na naši zemlji, bi mogli kvečjemu reči, da bi utegnila biti kakšna živa bitja na Veneri ali na Marsu. Ker pa je površina Venere zagrnjena v gosto meglo, tako da nam ni mogoče prav sooznati lice teca nlanet-> preostal «amo še Mars, da na njem poizkušamo naiti živa bitja. Planet Mars. ki se giblje v povprečni oddalie-nosti 60 do 100 milijonov kilometrov od zemlje, je stisnjeno okroglo telo. obdano nra^ta^o kakor zeml ja od ozračia, v katerem sta glavna sestavna dela tudi kisik in vodik. To so dokazali z veliko gotovostjo Prav značilno je tudi dejstvo, da se Mars zavrti enkrat okoli svoje osi skoro natančno v istem ča°u kakor zemlja, namreč v 24 urah in ?7 minutah. Tako sta tudi na Marsu noč in dan skupaj dolga okoli 24 ur. Toda za takšno življenje, kakršno je na
dikati delodajalcev za sklenitev kolektivnih delovnih pogodb in sporazumov o ureditvi kolektivnih gospodarskih odnošajev, ki zadevajo kak oddelek ali strokovni sindikat, vodi predsednik oddelka ali sindikata po predhodni pooblastitvi predsednika zveze.
Vsak oddelek zveze (industrijskih, trgovinskih, kmetijskih in bančno-zavarovalniških delojemalcev) ima svojega predsednika, ki ga izvoli za tri leta skupščina, in upravni odbor, izvrševalni odbor in svet preglednikov računov. SkuDščino oddelka sestavljajo predsedniki in člani predsedstev pokrajinskih sindikatov.
Prav tako ima vsak pokrajinski sindikat svojesa predsednika, ki ga izvoli skupščina za dobo treh let poleg predsednika sindikata.
zemlji, ni neogibno potrebno prav to, da sta dan in noč dolga 24 ur, pač pa, v kakšnem zaporedju se menjajo letni časi, ki so za vse živalsko in rastlinsko življenje tolikšnega pomena. Ti letni časi nastajajo na zemlji zaradi tega. ker zemeliska os stoii v svetovnem prostoru nekoliko poševno, tako da solnčni žarki padajo pozimi bolj poševno na zemsko površje kakor poleti. Zato prejema zemlja od solnca pozimi manj toplote kakor poleti. Toda dognali so, da je tudi na Marsu tako. Marsova os leži Drav tako poševno, iz česar bi sledilo, da morajo biti letni časi tudi na tem planetu podobni, če ne enaki kakor na zemlji.
Natančni daljnogledi so nam odkrili na Marsu podobne reči, kakor jih lahko opazujemo na zemlji. Na Marsovem severnem in južnem tečaju se razprostirajo velikanske bele pege, ki dajo slutiti, da leže tam z večnim ledom pokrite pokrajine. Se več so nam pokazali daljnogledi: kadar se Marsu približuje njegovo poletje, se počasi začno krčiti te ledene pokrajine okoli Marsovih tečajev, ko pa nastopa zima, se začno pojavljati spet v vsem svojem prejšnem obsegu. Kadar se ledeni pas krči. se vidijo nekake umazane pege, tako da dobi opazovalec vtis, kakor bi te pege nastale zaradi umazane vode, ker se je tajal led.
Vendar iz vseh teh podobnosti še ne smemo kar na slepo sklepati, da so tudi vse druge razmere na Marsu zelo podobne razmeram na zemlji. Podobnostim stoje nasproti namreč tudi take reči, ki si jih še ne znamo razložiti in jih ne moremo primerjati s čim podobnim na zemlji Važno je na vsak način tudi to, da je Mars približno še enkrat tako daleč proč od sonca kakor zeml ja in da zaradi tega njegovo leto ne traja 365 dni. temveč 669 dni. Velik vpliv pa mora na Marsu imeti tudi dejstvo, da je pot tega planeta mnogo bolj stegnjena elipsa. To ima za posledico, da se oddaljenost Marsa od sonca zelo spreminja v teku enega Marsovega leta. Zato pa je tudi toplina v teku leta na Marsu zelo različna. Spričo vseh teh dejstev nam je danes še nemogoče podati natančno sliko o podnebnih razmerah, ki vladajo na Marsu Posebno nam je to nemogoče tudi ker ne poznamo natančno Marsovega ozračja, ki more bistveno vplivati na ta-^kajšne podnebne razmere.
Zvezdoslovcu, ki naravna na Mars močan daMnogled, je mogoče videti tudi nekatere podrobnosti. Iz te"a natančnega opazovanja so nastali celo zemljevidi, ki predstavljajo Marsovo površino. Na teh zemljevidih so zaznamovana celo morja in celice. Toda pri teh oznakah je treba biti zelo previden, kaiti morda ne g^e tu za kakšna resnična morja ali za celine, temveč za čisto nekaj drugega, kar daie opazovalčevemu očesu vtisk. da so moria. Te pege na Marsovi površini se strogo loeiio druga od druge no svoji barvi, ki ie ali rumenkasta ali na modmsiva Pni"! opazovalci so nekatere d^e na Marsu celo označili za pokrajine, porasle z rastlinjem. V drugi polovici prejšnega
stoletja je italijanski učenjak Chiaparelli odkril na Marsu čisto svojevrstne prekope, pri katerih je namignil, da jih je morda ustvarila roka, podobna človeški na zemlji. Te temne črte se vlečejo na stotine in stotine kilometrov po Marsovi površini, ki jih ni pi iv posebno težavno izmeriti. Široke so te črte okoli 50 do 100 km. Najzanimivejše je pa to da ta črte od časa do časa izginejo in se pozneje spet pojavijo, včasih pa so celo dvojne.
Nekateri zvezdoslovci so menili, da je kaj lahko razložiti ta na videz čuden pojav. Takole so si predstavljali:. Tudi na Marsu je tehnika že toliko napredovala, da so tamkajšni prebivalci napravili velike prekope od morja do pokrajin, kjer so velike puščave, da bi si na ta način pridobili za preveč obljudeni Mars čim več rodovitne zemlje. Da pa se od časa do časa pojavijo celo dvojne črte, je pripisati dejstvu, da Marsovi prebivalci po potrebi ukinejo to namakanje na enem kraju in ga nadaljujejo na drugem.
Ta razlaga je dvignila mnogo prahu v znanstvenem svetu. Proti temu naziranju se je dvi-nila kar cela vojska učenjakov, ki so vsak po svoje skušali rešiti to uganko. Na Francoskem so celo razpisali nagrado 100.000 frankov za onega, ki se mu posreči najti način, kako bi se ljudje z zemlje mogli pogovarjati s prebivalci na Marsu.
Še bolj je postalo zamotano vprašanje, kako je s prebivalci na Marsu, ko so začeli tudi v zvezdoslovju rabiti fotografske aparate. Vsi posnetki Marsa so namreč pokazali, da ni govora o prej imenovanih prekopih, ki Iji jih bila ustvarila pametna človeška roka. Pač pa so ugotovili, da so te črte v resnici le očesna prevara. S to ugotovitvijo je tudi potihnila bajka o človeku, ki živi na Marsu.
Iz vsega tega moremo sklepati to, da do danes nimamo še nikakšnih znakov, da ua Marsu res žive kaka višja bitja. Njihov obstoj na teh zvezdah je zelo neverjeten.
Vsekako bi bil doprinesen najboljši dokaz za to, ali žive kje drugje v svetovju, v območju drugih sonc, kakšna živa bitja, ako bi se človeku posrečilo zleteti v vesoljstvo med zvezde na obisk. Toda kdaj bo to mogoče" Zelo verjetno je, da nikoli. Tudi če bi bilo res mogoče zapustiti zemski planet in priti iz njegovega območja, bi to še vse skupaj nič ne pomagalo. Treba je samo premisliti, koliko mili« jonov let je potrebno, da pride na primer svetloba kake bolj oddaljene zvezde do zemlje, a svetlobna hitrost znaša 300.000 km na sekundo. Doba, ki jo navadno človek na zemlji doživi, je prekratka, da bi sploh dospel do prav oddaljene zvezde. Ce bi pa že prišel do oddaljene zvezde, se ne bi mogel vrniti, ker bi že prej umrl. Do bližnih planetov bo mogoče kdaj priti, če bo znanost odkrila pogoje take poti.
PRI ZENITOVANJSKEM POSREDOVALCU
Gizdalin: »Ali že imate za mene mlado nevesto, gospod ženitovanjski posredovalec?«
Posredovalec: »Imam jo, prav mlado.«
Gizdalin: »Ali je dovolj olikana?*
Posredovalec: »Gotovo.«
Gizdalin: »Dobra gospodinja?« Posredovalec: »Seveda.«
Gizdalin: »Biti mora tudi lepa.<
Posredovalec: »Prava krasotica je.«
Gizdalin: »A kar je glavno, imeti mora tudi mnogo denarja!8
Posredovalec: »No, ljubi, mlad imož. mlada deklica, ki je olikana, gospodinjska, lepa in bogata, pa vas vzame za moža; morala bi biti prav kratke pameti, da bi vas vzela.«
Gizdalin: »Nič ne dene, gospod ženitovanjski posredovalec, tudi kratke pameti ie lahko.«
*
TRI ŽENSKE VRLINE
Dušan: »Zaželel sem si ženo, ki bi imela nasledne tri vrline: v kuhinji bi bila kuharica, v tuii družbi dama, v družbi z menoj pa koketka.«
Zoran: »No, pa ste si našli tako ženo7«
Dušan: »Da, toda vse te tri vrline so se nekako pomešale. V kuhinji ie dama. v tuji družžbi koketka, v družbi z menoj pa kuharica.«
Vtikanje za življenjem <ia zvezdah
Dognati o je, da na bližnih planetih ni višjih živih bitij — Izključeno pa ni, da so na kakšni zvesfi v vesoljstvu bitja, podobna nam
Mali in veliki gospodar
Zborovanje dolenjskih živinorejcev
Novo mesto, januarja
Nedavno je bil na kmetijski šoli na Grmu občni zbor Živinorejskega selekcijskega društva za novomeški okraj. Poleg številnih dolenjskih živinorejcev se je zbora udeležil tudi načelnik kmetijskega oddelka Visokega komisariata g. inž. Podgornik, vodil pa je zbor dolgoletni društveni predsednik posestnik g. Janez Zefran iz Gotne vasi.
Iz poročil je razvidno, da je društvo doseglo o priliki zadne zvezne ocene 90.5 točke in ie upanje, da si v kratkem pridobi zvezni zvonec. Na sejem, ki ga je priredilo v preteklem letu društvo za nakup plemenskih bikov. ie bilo prignano sicer samo šest bikov, vendar je bilo pet od teh dobro ocenjeno in tudi takoj prodano. V društveni rodovnik so na novo vpisali 11 krav. Zdaj so skupno vpisani 77 krav, dva bika in 72 glav mlade goveje živine. Najboljša krava je dala lani
okroglo 4322 litrov mleka, najslabša pa okroglo 1172 litrov. Razen tega je dalo še pet krav nad 4000 litrov mleka, osem krav 3000 do 4000, 18 krav 2000 do 3000 in osem krav do 2000 litrov.
Za odposlanca na občni zbor je bil izvoljen g. Ivan Strniša iz Regerče vasi. Ravnatelj grmske kmetijske šole g. inž. Absec je imel nato daljše strokovno predavanje o vzreji mlade živine. Iz njegovih izvajanj je posneti, da bo moralo društvo odslej posvečati posebno pažnjo ne samo nadzorovanju mlečnosti rodovniških krav, ampak bo moralo tudi začeti nadzorovati tolšče, ki jih vsebuje mleko. Treba bo torej v bodočnosti vsekakor paziti ne samo na količino, marveč v isti meri tudi na kakovost mleka samega. Zbor je znova izpričal veliko delavnost med dolenjskimi živinorejci. Gotovo bo društvo tudi v novem letu storilo vse za čim večje, izboljšanje dolenjske živinoreje.
= Povečanje površine bombažnih kultur v Italiji. Leta 1935. so v Italiji pridelovali bombaž na površini 3000 ha. Do leta 1940. pa je ta površina narasla že na 100.000 ha. Zdaj poročajo iz Rima, da bo površina bombaža z upoštevanjem številnih novih nasadov na Siciliji povečana na 200.000 ha.
= Pospeševanje reje angorskih kuncev. »L'Eco di Roma« pravi, da se je reja angorskih kuncev v Italiji že zelo dvignila, ker so se pokazale velike koristi ne samo v gmotnem pogledu za rejca, temveč tudi v pridobitvi odlične dlake za uporabo v industriji modnih predmetov. Angorski kunci uživajo takšno hrano, ki jo italijanski kraji po večini premorejo v zadostni količini. Posestvo, veliko 18 do 20 ha, bi lahko preredilo redno po 100 do 200 kuncev. Izračunali so. da je lan-
sko leto dobil umni rejec za dlako vsakega kunca povprečno po 150 lir, kajti samice se običajno na vsake tri mesece oskubijo. Razen tega je te vrste kunec prav tako užiten kakor zajci drugih vrst in je zato za kmetovalca kai primerna vrsta domače živali.
= Uvoz plemenske goveje živine. Iz Rima poročajo: Od 1. decembra 1. 1941. je dopuščeno izkoriščanje veljavnih carinskih pristoj bin za uvoz krav, junic, bikov in telet (do starosti 10 mesecev za samce in do 12 mesecev za samice), ki pripadajo naslednjim pasmam: simentalski, frizonski ,pinzgauski, ober-
Iinntalski in brunoalpinski; če prihaja živina neposredno iz kraja izvora in je neposredno namenjena za pleme. Pogoj je predložitev pravilnega potrdila o izvoru.
Kavkaska zemlja Ima
obilo prlrodnega bogastva
Na Vzhodu imenujejo Kavkaz tudi goro jezikov in sicer zaradi tega, ker se v tej gorati deželi mešajo najraznovrstnejši narodi. Kavkaz obsega področje, ki je približno tako raz-sežno kakor sedajšna Francija. Počasi se je teh pokrajin polaščala Rusija, dokler ni imela vsega tega ozemlja v lasti.
V	18. stoletju je carska Rusija izrabila dejstvo, da se transkavkaška krajevna dinastija ni mogla več upirati pritisku Perzijcev in Turkov. Spričo tega se ji je posrečilo razširiti svojo oblast tudi na Transkavkazijo; to pa šele po dveh vojnah s Perzijci. Rusi so osvojili vso obalo ob Črnem morju in čez nekaj iet še pristanišče Batum. Ni bilo lahko podvreči bojevita gorska plemena. Pol stoletja so trajali hudi boji z njimi, preden so jih ukrotili. Šele leta 1864. se je zasedanje kavkaških dežel moglo smatrati za končano.
V	gospodarskem pogledu je Kavkaz velikega pomena zaradi svojega zemljepisnega položaja.. Razprostira se med dvema morjema, Črnim in Kaspiškim, in predstavlja nekak naravni most med Bližnjim vzhodom in evropsko Rusijo. Tudi bogastva, ki ga skriva v sebi kavkaška zemlja, ni zametovati. Zadošča, če omenimo številne petrolejske vrelce pri Ba-kuju in Groznem.
V	političnem oziru pa je posebnega pomena Transkavkazija, dežela onstran Kavkaza. Tod prebivajo trije različni narodi: Georgijci, ki so razdeljeni v številne narodnostne podskupine. Armenci, ki so prav tako kakor Georgijci kristjani, in Turki iz Aserbejdžana, ki so po
veri mohamedanci. Kavkaški Armenci so zadnji ostanki tega starodavnega in velikega naroda, ki je zlasti v prejšnji vojni zelo mnogo trpel in se je zaradi tega tudi precej skrčil. Versko središče Armencev je bil samostan v Ečiamdzinu na ruskem ozemlju ne daleč od zdajšnega glavnega armenskega mesta Eri-vana.
Tudi Georgijci so zelo star narod. Po rodu so sorodni Turkom, vendar imajo svoje posebne značilnosti in se smatrajo pred vsemi drugimi za prave Kavkazijce. Že v dobi ruskih čarov je ruska politika šla za tem, da zatre med tem ljudstvom vsako narodnostno težnjo. Rusi, ki so živeli na Kavkazu, so bili maloštevilni in so se v glavnem držali po večjih mestih.
Takoj po boljševiški revoluciji so kavkaški narodi po izvajanju Centraleurope skušali izrabiti priložnost in oklicati svojo neodvisnost. Tedanji zavezniki so priznali samostojno Armenijo in Georgijo. Aserbeidžan in Baku so istočasno zasedli Angleži, pač zaradi petroleja. Toda niso mogli tu uveljevati svojega vpliva in so prav kmalu morali oditi.
Rusi pa so se tedaj skušali polastiti tega ozemlja, ki je tako dragoceno za njeno gospodarstvo. Kavkazijci so imeli na razpolago premalo sil, da bi se mogli uspešno upirati ruskemu valu. Sovjeti so že leta 1920. zavzeli Baku. Leto pozneje sta bili Rusiji priključeni tudi Armenija in Georgija kot sovjetski republiki. Georgijci, Armenci in Turki niso bili zadovoljni z novim gospodarjem, kakor izvaja
Centraleuropa, sicer se ne bi bili še naprej upirali in vodili obupnega boja, ki je bil že vnaprej obsojen na neuspeh. Večkrat so v teh deželah nastale vstaje, ki pa so bile zadušene. Že od vsega začetka se je Moskva trdno odločila ohraniti gospodstvo nad to bogato pokrajino, bogato zlasti na petroleju in manganu, ki je v vojnem gospodarstvu za Rusijo tolikšnega pomena.
Dr. Matej Senčar f
Iz Malinske poročajo, da je tamkaj umrl g. dr. Matej Senčar. Bil je po rodu iz slavne Prlekije in bi prihoclno leto praznoval 70-letnico. Iz Bolehnečic pri Sv. Juriju ob Ščav-nici je šel v gimnazijo v Maribor, maturiral pa je 1. 1895. v Gradcu. Pravo je študiral v
Pragi in v Gradcu .Nato je deset let služboval kot sodnik na Brdu pri Kamniku. Zaradi bolezni je šel 1. 1911 v pokoj. Nato se ja posvetil odvetniškemu poklicu in je tik pred prvo svetovno vojno odprl svojo pisarno v Laškem. Po vojni se je naselil v Ptuju, kjer mu je kmalu pripadla vidna vloga in je bil daljšo vrsto let župan. Naj mu bo v jadranski zemlji lahek počitek. Žalujočim pa naš« odkritosrčno sožalje!
Silva Ivančeva f
Ugledno družino Ivančevih v Sodražici ja spet zadel hud udarec. Po daljšem trpljenju je umrla v cvetu svojih 34 let ga Silva, soproga najmlajšega izmed bratov Ivančevih, g. Stanka, nameščenega v Kočevju. Po rodu je bila rajnka Miklavčeva iz Ljubljane, hči
znanega trgovskega zastopnika. Poročila si je leta 1928. Zgledni zakon je osrečila edin« hčerkica, današna 121etna gimnazijka Nataša. Kmalu po porodu je začela ga Silva bo« lehati. Zadne mesece se je stanje mlade matere močno poslabšalo. Toda polna zaupanja je šla na kliniko, kjer je bila deležna naj-/estnejše nege naj spretne jšega operaterja. Žal pa je bila bolezen preveč razvita. Po treh dneh nezavesti, iz katere se po operaciji ni več zbudila, je izdihnila. Prezgodna smrt blage žene in mamice je navdala z iskrenim obžalovanjem številne prijatelje in znane« fvančeve in Miklavčeve družine. Žalujočim naše odkritosrčno sožalje!
Gospod (PodrepnlH
Zvečerilo se je...
Gospod Podrepnik je stopil po palico in klobuk ter odšel v gostilno na osminKo. Bil je Bamec in zato prost vseh skrbi ali pridig. Stel je že lepo vrsto pomladi. Ko je bil mlajši, je rad uščipnil kakšno natakarico m jo pomenljivo pogledal, toda zdaj je plešast, trebuh mu je zrasel in opustil je ljubimkanje. Njegovo dnevno opravilo je bilo: zjutraj v urad, opoldne v gostilno na obed, popoldne spet v urad, proti večeru na sprehod in zvečer na večerjo in svojo osminko.
V srcu mu je poigravalo. Zdel se je sam sebi lahek in gibčen ko kolibri. Veselo je vihtel palico in korakal proti svojemu cilju.
Ko je stopil v sobo, je vladal v njej velik hrup. Prišli so bili cigani. Igrali so poskočne pesmi, ciganska dekleta so se zvijala, plesala, tolkla po cimbalah in zaljubljeno pogledovala. Nehote je gospod Podrepnik živo pogledal. Sedel je za malo okroglo mizo in naročil večerjo. Cigani in ciganke so prenehali igrati in sedli za mize. Posebno pozornost je zbujala mala črnka Maja Vsi so jo skrito pogledovali fcpod oči. Tako tudi Podrepnik.
Maji je šlo na smeh, ko je zagledala plešastega debeluha. Opazila je njegovo skrito pogledovanje. Nalašč se mu je približala. Zaljubljeno ga je pogledala in ga prosila za cigareto.
Ves žareč je izvlekel dozo, jo odprl neprestano jo gledajoč v oči in rekel: »Prosim.«
Maja se je nasmehnila in ni hotela vzeti.
Podrepniku je postalo tesno pri srcu in ves rmedem je rekel: »Le vzemi, mala!«
Tedaj se je Maja od srca zasmejala. .5a*u-deno je pogledal najprej njo, potem pa dozo, in videl, da je prazna. Zardel je kakor rak m želel si je, da bi se pogreznil v zemljo, 'ec-ljaje se je začel opravičevati, češ da ni slutil, da je prazna iHtro je naročil cigarete najboljše vrste.
Maja se mu je vsedla nasproti, mu pokazala vrsto svojih belih zobkov in ga ognjevito pogledala. V tem trenutku bi jo bil Podrepnik najrajši pojedel, tako lepa se mu je zdela.
Cigani so se začeli suvati s komolci in so Jo pomenljivo pogledali. Prikimala jim je. Podrepnik ni v svoji razburjenosti ničesar opazil. Takoj je naročil obilno večerjo za oba. Silil se je z večerjo, kar pri njem ni bilo v navadi, Maja pa je jedla z nenavadnim tekom, vendar se mu to ni zdelo čudno. Ko sta se najedla in napila, sta se pomaknila bliže drug k drugemu, tako da se je Majina mala in mojstrsko izobličena ročica dotikala njegove račje noge. Podrepnik se je počutil kakor v devetih nebesih. Pomaknil se je *e bliže k o jej in jo gledal s svojimi zalitimi očmi naravnost v obraz. Toda naenkrat se je spomnil, da je v gostilni in da ga opazujejo. Ponudil se ji je, da jo spremi do njenega stanovanja. Nasmehnila se mu je in odgovorila: »Nimam doma.«
Odšla sta. Zunaj je vladala popolni tema. Boječe jo je objel okoli pasu in ni se ga branila. Postal je drznejši. Pri vil jo je k sebi tako, da jo je skoro nosil, toda mala prekanjen-ka se je samo zvito smejala. Težko ie bilo Podrepniku ob tem molku in jo je vprašal: »Ali ti smem ponuditi blazino, kamor bi položila svojo krasno glavico?«
Nemo je prikimala.
Ko sta prišla do vežnih vrat, jih ie Podrepnik s tresočimi se rokami odklenil. •Smuknila sta noter kakor v raj. Tesno objeta sta prišla do sobe. Vstopila sta in prižgala luč. Sedla sta na divan in Maja je kakor nehote naslonila svojo glavico čez njegov oslovski tilnik, žila mu je utripala kakor kovaško kladivo. Zdajci pa jo je kakor divji pograbil in jo »čel poljubovati s svojimi mesnatimi usti. Cfeto se je spozabil, on, Podrepnik, trezen in moder mož, ki mu manjka samo še nekaj let do pokojnine.
• « •
Drugo jutro se je zbudil pozno. V vsem svojem službovanju še ni nikoli zamudil s'i,žbe. Gospod Podrepnik je molče vstal in se hitro oblekel. Toda, koliko je na uri? Segel je po
uri, pa je ni našel. Prestrašen je potipal v drugi žep. Tudi nič. Ukradla mu je njegovo krasno zlato uro. Nehote je skrčil roko v pest, kakor bi bil hotel zdrobiti v prah tisto, ki ga je okradla.
Zdajci ga je oblila kurja polt. Tudi denarnice ni nikjer. Vso svojo plačo ,,e nosil zmerom s seboj, ker se je bal, da mu ne bi kdo ukradel denarja iz stanovanja. Ves divji je stekel v gostilno.
»Kje so cigani?«
»So že včeraj zvečer odšli kmalu po vašem odhodu.«
Strt je odkorakal na cigansKo taborišče. Star luknjast lonec je bil edina zapuščina katero so pustili cigani za spomin. Jezen je brcnil lonec. Ta pa je zadonel kakor bi se mu bil rogal: »Hohoho, zakaj si pa bil skp slep, slep!«
Gospod Podrepnil^ se je počasi umirii. Z boljo vsrcu je pomisli na Majo, na cigansko dekle, ki je tako lepo, a je vendar tatica. Ko ja že hotel oditi, se mu ja neitaj zableščalo v ti a'i. Prstan. Pobral ga je in ga »gledat V nji m je bilo vrezano ime Maja Stisnil ga je, *akor bi ga bil hotel zdrobiti in ga je hitro vtal-nil v žep. Vsaj en spomin, spomin ra ciganko, ki je tatica, ki ni vredna jubezni in je vendar ljubljena, ljubljena, skrivaj od go-«ux>da Podrepnika...	N. i{.
tfCafco so /eopaii za/Slad
in se fcrepcali pr«,ti strohtv* m
Oni dan me je pot zanesla v grmovsko vas. Stopil sem k Birčevi Lojzki. Začela sva se pomenkovati in poprosil sem jo, naj mi razloži, kako je bilo takrat, ko so zaKiadokopni veščaki pri mej v kleti kopali zaklad, ki je baje tolikšen, da kar temelje razriva. Povedala mi je tole:
»Bilo je kmalu po koncu prejšnje vojne. Bila je še huda draginja, a posebnih dohodkov nismo imeli. Tedaj sem se spet spomnila velikanskega zaklada, ki je zakopan tam, kjer stoji danes naša klet
Na tem mestu je imel pred več sto leti graščak-zidarski mojster vinski hram in v njem poleg vina veliko kad cekinov. Ko je v strahu pred Turki, ki so pridrveli v naše kraje, bežal po stopnicah navzdol in se smrtno ponesrečil, so kmalu zatem vdrli v klet Turki, vino popili in razlili, zaklaaa v kadi pa niso opazili ,ker je bil pokrit s prstjo. Na ta način se je zaklad ohranil do današnjih časov. Kar je bilo lesenega so Turki sežgali in po njih odhodu je eden izmed naših pradedov dobil to zemljo v last in je na tistem mestu zgradil tale naš skedenj. O. če bi bil vedel, kaj je tu zakopano, bi gotovo on izkopal vse to bogastvo.
Mene je prepričalo o tem, da je tu zaklad, zlasti to, ker je zaklad baš na sveti večer cvetel. Ven iz kleti skozi lino se je vil rdeč, moder, rumen in vijoličast plamen. Gorelo je od enajste do polnoči 10 metrov visoko. Iz kleti se je slišal tudi tožeč glas.
Takoj drugi dan sem šla k znanemu zakla-dokopu Tronskemu stricu. Ta me ie strme poslušal, potem pa odprl kolomon in potrdil mojo domnevo. Obljubil je, da se bo že pobrigal za to, da se bo bogastvo dobilo iz zemlje. Za pomočnika si ie pridobil Markovče-va Jurka in Lojzeta in dan nato so začeli odkopavati.
Povedali so mi pa že v naprej, da to ne bo lahko delo in da je treba imeti precej poguma za tak posel Pa še to so rekli, da mora biti pripravljeno kaj dobrih jedi in boljšega vina za korajžo, kadar jih bo vrag plašil.
Ročno so se lotili posla. Nekaj časa so kopali vsi trije. Bili so zaprti v kleti, češ da radovednežev ne sme biti poleg Zdajo je začelo pokati in ropotati na skednju, kakor bi se bil bližal sodni dan. Trojica jo je urno ubrala v hišo, kjer so jih že čakale naročene dobrote.
Ko so se dobro podprli, so šli znova v klet. Eden je kopal, eden je drezal z železno palico v zemljo, Tronski striček pa je bral levite iz kolomona ,da bi vrag ne mogel več blizu. Vraga res ni bilo več k njim, a naši junaki so si nekaj izmislili, samo da so lahko nehali in jo spet urnih korakov primaha-li v hišo, kjer jih je čakala na mizi že nova pojedina.
Gledala sem to več dni zaporedno. Ko sem vprašala, ali bo kaj kmalu zaklad izkopan, so mi vedno zatrjevali da bo gotovo, a da je globoko v zemlji in da zmerom straši. Kar lasje so se mi jezili, take strahove so mi slikali. Cez teden dni so prenehali Rekli so, da jih je premalo in da bodo kopali dalje pomladi, ko pride kukavica.
Res se je tisto leto kukavica precej zgodaj oglasila, toda zakladokopi se niso hoteli ogiasiti pri meni. Odpravila sem se spet is Tronskemu stncku. Pobarala sem ga, kako in kaj, pa mi je obljubil, da bo prišel na^ea-ni prvi petek z obema Markovčevima. Naprosim pa da naj še Rugeijčka in Kravče^a Jožka. Leteia sem k obema in oba sta oo-lj ubila.
komaj sem čakala tistega dne, ker sem za trdno upala, da bo zdaj gotovo kaj z zakladom. Doiočenega dne se je res vseh pet se-šio. Kajpak, tisti dan niso nič kopah, pač pa mnogo pili in jedli. Drugi dan je Tronski striček vzel enoletno leskovo š:bico, jo namočil v treh žegnanih vodah in začrtal ris. Potem so začeli in so kopali s presledki celo leto. Seveda so hoteli dobro jesti, češ da tako laže kljubujejo strahovom. Pojedli so vse kokoši, izpraznili zalogo pšenice in popili vse vino. Naposled so zaklali še kravo, seveda z mojim dovoljenjem. Ko je vsega zmanjkalo, so pa ugotovili, da ni zaklada.
Razočarana sem jih odpustila z grenko izkušnjo. Namesto kupa zlata sem imela raz-kopano klet. Dve steni sta se mi podrli nekaj dni po odhodu zlatokopov. S težavo smo jih pozidali nazaj.
Kljub temu, da ni bilo takrat nič, sem še zmerom prepričana, da denar še čaka srečnih ljudi, saj je zaklad spet cvetel 8. decembra lanskega leta. Rada bi dobila človeka, ki bi mi razdrl skedenj in izkopal denar. Dati bi mi pa moral jamstvo, da mi postavi skedenj nazaj, če dobi kaj ali ne. Hudo mi je, ko vem. kakšno bogastvo hrani naša klet, pa si ne morem pomagati. Tronski striček je umrl, drugi se pa ne razumejo na tako reč.«
Tako je končala Lojzka to povest. Verjetno je, da bo še kdaj dobila zlatokope. če bo imela kaj dosti kokoši pri hiši.. G T.
x Zagonetni umori Prebivalstvo francoskega mesta Abbevill živi že nekaj časa v velikem strahu. Tam izginjajo ljudje na nepojasnjen način. Pravkar poročajo, da sta izginili spet dve osebi; ena med njima je bila policijski uslužbenec. S tem se je njih število zvišalo na štirinajst. Vse kaže, da gre za žrtve neznanih zločincev, kajti v nekaterih primerih so našli pozneje njih trupla Policija je tudi tokrat spravila na delo svoje najboljše detektive, ki pa doslej še niso mogli najti sledi za zločinci.
X Včasih je dobro pogledati v žepe pono-šene obleke. Na Nizozemskem so nedavno našli prstan Napoleona III., in sicer že drugič. Prvič je bilo to pred štirinajstimi leti. Našel ga je neki kmet pri svojem delu na polju, pripisoval pa mu ni prav posebnega pomena in vrednosti, kajti vtaknil ga je v žep in potem nanj čisto pozabil. Prstan se je tako snet izgubil. Te dni pa je isti kmet pregledoval svoje ponošene obleke, če je morda katera izmed njih le še za rabo Pri pregledovani« je posegel malo tudi v žepe in odkril v hlačah tisti prstan, ki ga je bil svoječasno našel na njivi. Šele zdaj si ie prstan nekoliko nar-tančneie ogledal in videl, da ima znotraj napis: »Napoleon III., francoski cesar.«
6tev. 5.
a* ...la
j Mavrijeva:
Živa In mrtva
Roman
Frank se je okrenil k njej. Zdelo se je, da so njene besede napravile nanj globok vtisk in ga vznemirile.
»Prosim Vas, gospa Paštrovičeva, take misli preženite z glave! Kar se tiče osebno mene. Vam ne morem povedati, kako me veseli, da ste se poročili z Andrejem. Docela sem prepričan, da boste imeli popoln uspeh.«
Bi! je silno razburjen in znova je segel v žep po robec. »Prepričan sem,« je dejal, »da bi bilo Andreju zelo hudo, če bi vedel za Vaše občutke.«
»Vi mu pač ne boste nič izdali?« je rekla proseče.
»Bodite brez skrbi, gospa. Toda verjemite mi, da poznam Andreja bolje kakor kdorkoli in da sem ga bil videl že v mnogih razpoloženjih. Ce bi vedel, da se mučite zaradi preteklosti, bi bil to zanj hud udarec. Mladi ste in — in razumni in ničesar nimate skupnega s tem, kar je bilo. Pozabite preteklost, gospa, kakor jo je pozabil on in mi vsi! Vaša naloga ie, da nas vodite čim dalje od preteklosti, a ne, da bi se vračali vanjo.«
»že zdavnaj bi Vam bila morala zaupati vse to,« je dejala tiho Irena. »Zdaj sem mnogo mirnejša. In vi mi boste prijatelj, pa nai se Ego^i karkoli, kaj ne, Frank?« »Da, zares,« je odvrnil Frank. »Frank! Preden napraviva za vselej piko za današnim dnem, Vas prosim, da mi odgovorite •ge na eno vprašanje, toda odgovoriti morate docela iskreno.«
»Obljubim vam vse, kar mi bo mogoče.« ' »Povejte mi, ali je bila Rebeka zelo lepa.«
Frank ni takoj odgovoril. Ni mu videla v obraz, ker je bil obrnjen proti poslopju, do katerega sta bila prišla. Naposled je počasi izpregovoril:
»Da, mislim, da je bilo to najlepše bitje, kar sem jih kdaj videl.«
• * *
Frank ji je svetoval, naj pozabi preteklost. Toda Franku ni bilo treba sleherno jutro sedeti v salonu za Rebekino pisalno mizo in držati njeno pero v rokah. Ni mu bilo treba sedeti v jedilnici na njenem mestu, jesti z njeno žlico in piti iz njenega kozarca. Ne, ni hotela misliti na Rebeko, a ona je bila tu, v njeni1, mislih, v njenih sanjah.
leatrica ji je poslala poročno darilo: štiri z :ke Zgodovine slikarstva. Položila jih je na pisalno mizo, pri tem pa je podrla majhen porcelanosti kipček, da je padel na tla in se razbil na drobne kosce. Prestrašeno je pogledala najprej proti vratom, potem pa je začela hitro zbirati črepinje. Spravila jih je v papir in ~'ih vtaknila v predal pisalne mize.
">ugega dne po kosilu je stari Fric boječe re.;e! Andreju:
»Vam smem nekaj povedati, gospod?« »Seveda, Fric, kaj pa je?« »Gospa Opravilova obtožuje Roberta, da je vzci iz jutrnega salona dragocen okrasek. Robert prinaša tja vsak dan nove rože, in ko je dareg prišla gospa Opravilova gledat za njim, ni hilo okraska nikjer več. Robert je ves obupan.«	*
- Prosim vas, Fric, pokličite gospo Opravilovo sem! Kakšen okrasek pa je bil to7«
^ Porcelanasti kipček, ki je stal na pisalni mizi *
»Moj Bog, ena izmed naših domačih dragocenosti, kaj ne? Moramo ga najti! Takoj mi p«.kličite gospo Opravilovo!«
!?rie je odšel in Andrej in Irena sta ostala sasiia Irena je čutila, da so ji lica vsa v ognju Stopila je bliže k svojemu možu:
i Že prej sem ti hotela to povedati, dragi, toda ... toda sem pozabila. Jaz sem rnzbila kipček.«
>Ti si ga razbila? In čemu, za vraga, nisi tega povedala že prej, ko je bil še Fric tu? Zdaj boš pa morala pred obema govoriti.«
»Ne, ne, Andrej, sam jima povej, jaz poj-dem gor...«
V tem so se že odpria vrata in Fric in Opravilova sta vstopila.
»Vse skupaj je bil le majhen nesporazum, gospa Opravilova,« je dejal Andrej. »Izkazalo se ie, da je kipček razbila gospa Paštrovičova ic mi je pozabila to povedati.
Vsi so pogledali Ireno.
»In kam si dala črepinje? Morda bi se dal popraviti?« je dejal Andrej.
»Zavila sem jih v papir in jih spravila v predal pisalne mize.«
»Kaže, kakor bi se bila go3pa Paštrovičeva bala, da je ne bomo vtaknili v ječo. Kaj ne, gospa Opravilova?« se je zasmejal Andrej. »Fric, vi pa recite Robertu, naj si obriše solze!«
»Gospa morda ni vedela, koliko je bil vreden tisti kipček Amorja,« je dejala Opravilova.
»O, pač,« je žalostno vzdihnila Irena, »takoj sem vedela, da sem razbila nekaj dragocenega, zato sem pa tudi tako skrbno spravila črepinje.«
»In jih skrila v predal, da jih nikdo ne bi našel, kaj ne?« se je zasmejal Andrej. »Take reči počenjajo služkinje, ali ne, gospa Opravilova ?«
»To je res huda nesreča,« je nadaljevala Opravilova. »Ne spominjam se, da bi se bilo kdaj karkoli razbilo v jutrnem salonu. Vselej smo tako pazili pri pospravljanju. In ... če bi se milostljivi gospe spet kdaj primerila podobna nesreča, bi jo lepo prosila, da bi blagovolila takoj o tem obvestiti mene, da bom vse uredila ... «
»Ze prav, gospa Opravilova,« je dejal Andrej, »hvala vam! Kar je, je!«
Opravilova je pozdravila in odšla. Irena je sedla na stol in se zagledala skozi okno. Andrej je znova segel po časopisu.
»Zelo mi je žal, dragec,« je rekla čez trenutek Irena,« da sem razbila to reč. Sama ne vem, kako se mi je moglo to zgoditi.«
»Toda, dragi moj otrok, pozabi že to! Kaj pa je potem, če si jo razbila!«
»O, pa še koliko! Opravilova je gotovo vsa besna name.«
»Čemu ona? Saj kipec vendar ni bil njen!«
»A tako je ponosna na vse kar je pri hiši. Strašno je pomisliti, da prej ni tu nihče ničesar razbil. Morala sem priti jaz ... Gospa Opravilova mi tega ne bo "ikoli odpustila.«
»Gospo Opravilovo lahko vrag vzame! Je mar ona vsemogočni Bog? Kaj naj to pomeni, da se je tako bojiš? Prav čudna si včasih. Čemu je nisi preprosto poklicala gor, ko se ti je primerila nesreča s kipcem, in ji rekla: Glejte, gospa Opravilova, pospravite te črepinje! To bi se ji zdelo povsem razumljivo. Ti pa se obnašaš kakor kakšna služkinja.«
»Saj sem v resnici tu le ko kakšna služkinja — v marsikaterem oziru,« je rekla Irena počasi. »Dobro vem to. Zato pa imam toliko skupnega s svojo sobarico, malo Klarko. Zato me tudi Klarka tako ljubi. Prav zato si se tudi oženil z menoj. Dobro si vedel, da sem neumna, plaha in neizkušena in da si torej ljudje nad menoj pač ne bodo brusili jezikov «
Andrej je naglo vstal in vrgel časopis na tla.
»Kaj hočeš reči s tem?« je zavpil jezno in obraz se mu je spačil.
»Ne... ne vem,« je zajecljala Irena, »ničesar posebnega nisem mislila. Kaj ti je?«
»Kaj veš o jezikih v Dubravici?«
»Ničesar ne vem, res ne,« je zatrjevala v strahu. »Ne glej me tako! Sem rekla kaj hudega? Kaj ti je, Andrej?«
»Kdo ti je kaj natvezel?«
»Nihče ničesar; verjemi, nihče!«
»Čemu si potem izgovorila tiste besede.'«
»Ponavljam, da sama ne vem. Kar tako so mi prišle na jezik.«
Stal je pred njo z rokami v žepih in jo mračno gledal. Potem je počasi in zamišljeno dejal:
»Res ne vem, ali nisem bil prevelik sebičnež, ko sem se bil oženi! s teboj.«
L'eno je po vsem telesu zamrazilo.
>-Kato to misliš?« je vprašala.
»Mislim, da nisem najboljši mož zate, kaj? Prevelika razlika v letih in — saj ti sploh nisem dal časa, da bi si pošteno razmislila, preden si se poročila z menoj.«
»Čemu mi pripoveduješ tako grde reči? Dobro veš, da te ljubim nad vse na svetu. Nikogar razen tebe nisem imela na svetu; ti si mi oče, brat in sin.«
»Si srečna tu?« jo je prekinil Andrej in se zagledal skozi okno. »Včasih dvomim o tem. Oslabela si. Postala si bleda.«
Božal jo je po licu kakor brez uma, sklonil se je in jo poljubil na čelo.
»Ne, ne, srečna sva, oba sva srečna, ker sva skupaj, ali ne, Andrej?«
Ni ji odgovoril, še zmerom je gledal skozi okno. Ona je izpustila njegove roke in slišala je svoj trdi, hladni glas: »Če misliš, da nisva srečna drug ob drugem, bi bilo mnogo bolje, če bi mi to odkritosrčno povedal. Potem ne bom več živela pod isto streho s teboj, čemu vendar ne odgovarjaš?«
Vzel je njeno glavo v svoje roke in jo gledal kakor tisti dan, ko sta se vrnila s prvega sprehoda v Blaženi zaliv.
»Kaj naj ti odgovorim?« je dejal. »Sam ne vem, kaj. če praviš, da sva srečna, naj bo. Jaz ničesar ne vem o tem. A verujem ti. Srečna sva. Dobro, velja.«
Spet jo je poljubil in počasi stopil od nje.
»Ali so tudi ostali predmeti v jutrnem salonu dragoceni?« je vprašala nenadno."
»Mislim da.«
»A čemu ste prav za prav spravili vse najdragocenejše reči v ta salon?«
»Tega ne vem. Morda se tam najbolje prilegajo.«
»So bile zmerom tam? Že takrat, ko je še živela tvoja mati?«
»Ne, mislim, da prej niso bile tam. Bile so raztresene po vsej hiši.«
»A kdaj so opremili salon tako, kakor je danes?«
»Ko sem se oženil.«
»So ta kipec tudi takrat dali v salon?«
»Dvomim. Mislim, Ja je bilo to poročno darilce. Rebekt se je precej dobro spoznala na
porjelan.«
Ni ga pogledala. Začela si je čistiti nohte. Izgovoril je .me svoje prve žene povsem naravno, mirno. Čez trenutek ga je naglo skrivaj pogledala. Stal je ob peči z rokami v žepih in gledal predse. Spominja se Rebeke, je pomislila Irena. Spominja se, kdo ji je bil prinesel dragoceni kipec. Kako se ga je Rebeka razveselila... Spet se je ozrla po Andreju, še zmerom je stal na istem mestu ob peči.
»Na kaj misliš?« je vprašala.
Glas ji je bil trd in mrzel, srce pa ji je strahovito razbijalo. Prižgal si je cigareto, segel po časopisu in rekel:
»Na ničesar posebnega ne mislim. Čemu vprašaš?«
»Videti si tako resen in kakor bi bil v duhu bogve kje.«
» * •
Ob koncu junija je moral Andrej za dva dneva z doma. Udeležiti se je moral neke važne svečanosti. Irena je ostala sama doma. Po kosilu je šla s psom na sprehod k morju; ko pa se je pozno popoldne vrnila domov, je zagledala pred hišo avtomobil, toda ne na običajnem mestu na dvorišču, kjer so se nav '-io zaustavljali obiskovalci, temveč zadaj za gospodarskimi poslopji, tako da ga iz hiše niso mogli videti. Bogve kdo bi to mogel biti, prav danes, je preirišlievala Irena, medtem pa .ii je pogled zablodil proti zanadne^u krilu hisp in se ustavil ob oknu, ki ie imelo polknice široko odprte. To jo je presenetilo, ker so bila sicer vsa okna na zanadnem krilu hiše dar. ia noč trdno zaprta. Videla je, da stoji pri oknu moški, ki jo je bil najbrž zagledal, ker je naglo odskočil, nekdo na, ki je stal za njim, je izteenil roko in zaprl polknice.
Bila je to roka gospe Opravilove. Irena jo je spoznala pe njenem črnem rokavu. (Dalje)

Smrt ;e m^m®
Ribničan je Pepetov Dolfe, čeprav morda ne več čisto pristen. Hud je ko sršen in jo vozi po svetu čisto po svoje. Oni dan se je "spomnili da bi bilo dobro umreti.
Zdrav je Dolfe ko riba; da bi si sam končal življenje, je malce preveč boječ, umreti pa je hotel na vsak način, umreti prav po ribniško.
Misli, misli in jo stuhta. Bilo je pred pu stom, v času veselih svatovščin in ženitnin Dolfe je hodil s svatbe na svatbo in so ga bili povsod veseli, najsi tudi ni muzikant. Pove dati ve marsikatero okroglo in včasih tudi kakšno zabeljeno, razen tega pa ume slikati.
»Mirno! En, dva, tri...« pritisne, se pri kloni in se še prijazno nasmehne, pa že ima ženina in nevesto na steklu, a čez nekaj dni prejmeta mlada zakonca nemo govoreč spomin na slavnostni dan.
Kjerkoli opravi Pepetov Dolfe ta važen posel, ga vzamejo potlej svatje medse in ga pridno zalagajo z dobrotami tega -v"ta. Dolfe jih robi in uživa, da se mu is krt izpira in splakuje, kadar mu zdrkne kak: dv a z jezika, in hiti na večer založen in naložen in še s culo obložen domov
Tako je oni dan opravil v dveh dneh kar šest ženitnin in je na šesti kazal isti čudoviti tek kakor na prvi Zvečer se ie primajal domov in bi bil še rad jedel, pa le ni šlo Trebuh mu je začel rasti in se bočiti, da je moral odpeti hlače in telovnik, vzlic temu ga je pa še tiščalo. V sencih mu je kljuvalo, v prsih mu je tiščalo in srce je ropotalo in nabijalo kakor polkovni tambor. Tedaj je Dolfe spoznal in milo potožil ženi:
»Iva, ljuba moja, umrl bom. Dostikrat sem temabunkal. odslej te ne bom več!*
Ženi sc je milo storilo. Ponudila je trpečemu encijanovega čaja in grenke soli ter ga je s težavo spravila v posteljo.
»Ali ti je kaj odleglo, Dolfe?« je vzdihovala in mu gladila vroče čelo, a Dolfe:
»Hčerko mi pokliči, Iva, da se poslovim od nje.«
Zena zajoka:
»Berta, Berta, oče umira!«
Hčerka splašena pridrvi v sobo, joka in
ogleduje očeta, ki stoka na blazini kakor napet vol.
»Kaj vas je vendar prijelo?«
» * *
»Zadnja ura je prišla,« stoka Dolfe in zavija oči.
Zena prinese svečo in križ, hči poklekne in joka, Dolfe pa zastoka:
»Še sina mi pokliči, Iva, da se poslovim od njega!«
»Mirko, Mirko, ata umira!« zavije žena in odmotovili po sina.
Sin prilomasti, godrnja in rentači, češ:
»Noč je za spanje.«
»Sin moj, ljubi sin,« hrope Dolfe, »ali slišiš, sin?«
Mirko ima dokaj ribniške krvi in zamrmra:
»Kaj je, oče?«
»Bog ti odpusti, sin,« stoka Dolfe, »jaz ti vse odpustim. Pameten bodi in očeta ne pozabi!«
»Saj ga ne bom, ko mi še ponoči ne da miru,« skuša Mirko v smehu.
»Oh, sin, moja zadna ura je prišla,« se vije stari, mladi pa:
»Dober večer ji recite in lepo zaspite.«
»Pameten ostani! Z menoj je pri kraju ... «
In je nesrečni Dolfe do smrti potrt počasi zaspal s toplimi opekami, ki so mu jih navezali na preveč poln želodec.
Ko je drugo jutro vstal zdrav, le malce bled, ga je nadrla žena: »Manj bi se bil nažrl, pa bi ne bil imel sitnosti.«
Tako je šla smrt mimo Dolfeta in ga pustila, da je še lahko hodil po svatbah. L. V.
Vpliv lune na človeka je velik
2e dolgo je znano, da ima luna velik vpliv pri plimi in oseki morja. V zadnem času pa je neki vseučiliški profesor v Dresdenu ugotovil, da luna nima svojega vpliva samo na pojav morske plime in oseke, temveč sploh na vso zemsko celino. Po njegovih računih naša zemlja zaradi učinkovanja lune vsak dan zaniha skoro za pol metra. Zaradi tega pojava pa se mora seveda spreminjati privlačnost zemlje, ki jo ta izvaja na vsa telesa na njej. Ta sprememba privlačnosti nastaja v popolnoma pravilnih presledkih, prav kakor sledi zaporedno vsak dan prikaz lune- na nebu. Z drugimi besedami bi se to reklo: teža prav vsakega telesa na zemlji, torej tudi človeškega telesa, je odvisna od vpliva, ki ga kaže 406.000 km oddaljen zemski spremljevalec mesec, ki pa je od zemlje same 81krat manjši.
Skoro istočasno se je pojavil s podobno razlago o tem vplivu lune neki zdravnik. Ta je podrobno pokazal na vsa opravila človeškega telesa, ki se zaradi omenjenega vpliva lune spreminjajo. To je bil hamburški zdravnik Jo-res. Mož je napisal obširno razpravo z naslovom »Človek in luna«. Pri reševanju te uganke je naletel na neko 100 let staro knjigo, v kateri se je njen pisec Schweig že takrat bavil
Mnogi kraji, dežele, reke
in morja
so zaradi nesporazuma dobili napačna imena
Pri raziskovanju posameznih zemljepisnih imen lahko pogosto ugotovimo, da niso osnovana. Ljudje so dostikrat dajali imena mestom, rekam, morjem in deželam v zmoti. Zato je vsakdo razočaran, če misli, da je Rdeče morje dobilo svoje ime po rdeči barvi svoje vode. Voda ni rdeča, a tudi nobenega drugega pojava ni, ki bi bil v zvezi z rdečo barvo. Voda Rdečega morja je bistra, prozorna in modrikasta. Morje je dobilo zdajšno ime zato, ker so ljudje napačno prevedli ime, ki ga za to morje uporabljajo vzhodni narodi. Na Vzhodu namreč strani neba označujejo z barvami in pri njih pomeni rdeče morje dejansko južno morje. Tako je od starega Južnega morja nastalo Rdeče morje.
Podobno je s Črnim morjem, katerega površina je svetlozelenkaste barve. Črno morje je prišlo do zdajšnega imena spet samo zaradi tega, ker pri vzhodnih narodih pomeni črno severno, pa so to morje imenovali Severno morje.
Niso pa samo morja dobila napačnih imen, temveč so se podobni primeri zgodili tudi z mnogimi rekami, mesti in deželami. Tako se največja južnoameriška reka še danes imenuje Amazonas Do tega imena je prišla na čuden način. Španski mornar Francisco de Ortelana je prvi človek iz starega sveta, ki je prijadral v to reko. Na obalah široke reke je videl vse polno domačinov z dolgimi lasmi. Niti malo
si ni mislil, da bi bili to možje, temveč jih je smatral za oborožene ženske na konjih. Zato jih je imenoval Amazonke. Tako je tudi imenoval odkrito reko.
Na slični zmoti sloni tudi ime glavnega mesta Brazilije Ria de Janeira. Ce bi to ime prevedli v slovenščino, bi pomenilo Reka Januar. Nekoliko čudno ime, ker v bližini mesta sploh ni nobene reke. Ime izhaja od slovitega pomorščaka Diaza de Solisa, ki je priplul na mesto, kjer stoji današni Rio de Janeiro, na novo leto 1515. Morski zaliv je smatral za ustje reke in je kraju dal ime po mesecu, v katerem ga je odkril.
Zanimiv je tudi postanek imena Kanade, ki ga je tej deželi dal Francoz Denys. V deželo je prišel šele potem, ko jo je odkrilo že več španskih pomorščakov, in ji je dal ime, za katero je mislil, da ga za to deželo uporabljajo domačini. To mišlienje pa ie bilo čisto zmotno, ker so mu domači prebivalci hoteli z njim dati prav za prav evropski naziv. Domačini so namreč pred tujci za svojo zemljo uporabljaj] dve besedi, ki so jih čuli od Špancev, in sicer »aca« in »nada«. Z njimi so Španci izražali svoje razočaranje zaradi siromašnosti dežele, v katero so prišli. Besedi namreč pomenita »tu ni ničesar«. Zaradi nesporazuma med Denysom in domačini je Kanada dobila svoje zdajšno ime.
s tem vprašanjem. Ta knjiga je izšla leta 1843. Svoje pomisleke, ki jih je imel Jores, ko je načel vprašanje luninega vpliva na človeka, je začel primerjati z onimi, ki jih je omenjeni znanstvenik podal skoro pred 100 .leti, in je | našel tudi precej podobnosti.
Svoje znanje in svoja nova odkritja pa je zajemal iz izkušenj, ki si jih je pridobil pri opa-i zovanju svojih bolnikov. Pri tem je sicer prišel do spoznanja, da gredo premembe v človekovem telesu na račun spremenjenega načina i človekovega življenja in prehrane. Vsi ti bolniki so se morali strogo držati vseh predpisov j in navodil svojega zdravnika. Pri teh opazovanjih pa je dognal neke značilne spremembe, in sicer se je taka sprememba -godila vsak šesti dan. Petkrat šest dni pa je baš 30. To se pravi, da te spremembe natančno ustrezajo luninim spremembam, ki jih opazujemo z naše zemlje. Ta dognanja je potrdil še drugi poizkus, ki je pokazal iste spremembe na človeškem telesu v teku petkrat šest dni. Svoje poizkuse je omenjeni zdravnik napravil najprej na moških, v potrditev svojih dognanj pa še na ženskah.
S tem vplivom lune se je bavil še zdravnik Kirchhof. Namen njegovega raziskovanja je bil vprvi vrsti ta, da dožene, kaj je s tistimi otroki, ki se rodijo v času, ko luna povzroči oseko. Zdravniki pripisujejo tudi precej verjetnosti temu, da so božjastna in nekatera druga obolenja v tesni zvezi z luninimi spremembami. Nedvomno je torej, da ima luna neki vpliv na človeka. Doslej nismo prav za prav mnogo več vedeli, kakor to, da včasih mesec koga nosi ali trka.
izdal SE JE
»Ali me boš vedno ljubil?« vpraša dekle. »Glej jo no, ti si prva, ki dvomi o tem.« odgovori fant.
*
VZDIH
»Če kaj najdeš, moraš vrniti, kar pa izgubiš, ti nihče več ne prinese nazaj.«

a uaanpar e
Križanka
Vodoravno: 1. Drugo največje mesto v Ljubljanski pokrajini. 9. Ribje jajčece. 10. Moško krstno ime. 11. Navadno ima vsaka soba štiri (ednina; tri črke) + predlog (dve črki) + ideal s podobno besedo. 12. Predhodnik strelnega orožja. 15. Prislov. 17. Barva v kvartopirski igri, ki dobi nadmoč nad drugimi barvami (ednina). 19 Nobena rastlina ne zrase brez njega. 20. Tisti prostor, kamor padeta oba slepca, če drug drugega vodita. 21. Očka z besedo, ki je pri nas na deželi običajhejša. 22. Z njim barvaš predmete da se svetijo. 23. Veznik 24. Svatba ali pojedina s staro besedo; tudi neki alkoholni piiači rečemo v narečju tako. 26 Kitajska narodna jed. 28. Mrčes, ki piči (tri črke) + na sodu jih imaš (množina). 29 Končnica, ki jo ima mnogp mest na vzhodnem bojišču 30. Do v latinščini, 31 Gradili so jih naši predniki največ okrog cerkev proti Turkom (ednina) + dobiš jo. če se urežeš (štiri Črke)
Navpično: 1. Drugo ime za Miklavža. 2. Z njim gledaš. 3 Z zelenjavo in tudi s sadnim drevjem obdelan kos zemliišča. 4. Zelenica s tujo besedo 5 V Arabiji in Severni Afriki imenuieio tako vse neodvisne poglavarje rodov (ednina) 6 Drevo ali kaka druga rastlina ga rodi 7 Kdo v srbohrvaščini 8 Pomaniševalna oblika domače živali, ki glede pameti nima dobrega slovesa. 13. Bela sužnja v nekdanjem turškem haremu, ki ie postala prosta, kakor hitro je svojemu gospodu rodila dete; bila ie nekako na pol žena svoiemu gospodu 14. Buči sorodna vrtna rastlina. 15 Število pet v drugi obliki 16 Prebivalec neke celine. 18 Kazalni zaimek. 19 Ura v srbohrvaščini 24 Dan. ko oo cerkvenih določilih ne smeš uživati mesa. 25. Oznaka neke vrste cigaret v Ljubljanski pokrajini. 27. Svila s tujo besedo.
čarsbni kvadrat
*
1.	a a a a a
2.	a č č e e
3.	e n n o o
4.	o p p r r
5.	t t t t t 1. 2. 3. 4. 5.
Vodoravno in navpično: 1. Zemljišče, kjer rase manjša trava; tudi neki kraj blizu Škofje Loke se tako imenuje. 2. Če kaj raz-bivaš, ga delaš. 3. Dva kraia se tako imenujeta: eden na Spodnjem Štajerskem, drugi na Koroškem ( ob Dravi). 4. Natančen z drago besedo. 5. Grško glavno mesto.
Skrito Ime
odaororkoera
enaododtaamo
Če namesto pik postavite prave črke. dobite slovenskega pisatelia iz prejšnih časov. •
Dopolnilniea
.	.	o	ž	i	t	e	v
1	.	.	p	a	r	d	i
po.	.	o	r	b	a
š	a	r	.	.	t	a	n
z	a	k	r	.	.	a	n
p o	s l	i	.	.	n
s	t	a	r	a	v
Kjer so pike. vstavite ustrezajoče črke in dobili boste v obeh vrstah od gornega levega kota navzdol do desnega dva kraia. in sicer v prvi vrsti ime mesteca v naši pokrajini, v drugi vrsti pa ime vasi, kakršnih je več na naši zemlji.
Skrit pregovor
......vest z drugo besedo
......zmerom jih izgovarjaš
......blaznost z drugo besedo
......skupina drobnih reči
......reka v Turčiji
......kazalni zaimek v dvojini
...... pridevnik iz sina Izaka in Rebeke
......vzrok z drugo besedo
......za starši najbližja sorodnica
......mož, ki dolguje
......po smrti pridemo tjakaj
......norec, ki divja.
Če vzameš iz prav uganjenih besed prve pare črk, dobiš znan pregovor. Zlogi, ki jih potrebuješ za pravilno rešitev besed, so nastopni: be. be be.„biž. ca. da dol. dro. dva, e. ev. frat. log, na. ne. no. no o raz, rost, sa.
se, se. snež, stra, vi, vov, za žnik.
•
Posetnici
MtffisurisKsissNKp * .seHrT=ssiswar.
Domači zdravnik
M***ut! Ctoo^o tivMuten gatše
Danes je že koiikoi toliko dognano, 2o.kaj se neKatenh ljudi loti golša ikrol). Učeni zaiavmki so ugotovili, da se goiša poiavija skoro samo v nekaterih aipsitih krajin. Učeni aki so preiskali na tisoče primerov in našli, da ie ta bolezen v tesni zvezi z zemljo, na kateri boinik prebiva So poKrajine, Kjer je vse prebivalstvo golšasto. Ce pa bolnike preseliš drugam, bolezen takoj odneha in golša se zmanjša aii pa sploh lzgme. Učenjaki so tudi delali poskuse z otroki, ki so se rodili v krajih, kjer ni te bolezni. Kakor hitro so jih preselili v golšaste kraje, so se takoj pojavile golše. Učeniaki so torei n zaKi iučka. da so v alpskem gorovju neki kraji. ki iih je treba imenovati euisao,,^*
Ta bolezen gre od rodu do rodu, a lz^-iie, kakor hitro se aotični izselijo iz očetove hiše in gredo drugam. Zdravniki so prišli do zakilučka, da goiša nekako okuži hišo in se je potem drži. Zdravniki pravijo, da vpliva na tako hišo sestavina zemlje, na kateri je hiša zgraiena. Dokazano je celo. da se vpliv zemlje manjša čim više prebivaš v tisti hiši. V visokih nadstropjih okuženih hiš so lahko skoro čisto zdravi ljudje, medtem ko ie v spodnih prostorih vse golšasto.
Najhujši nasprotnik golše je jod vsebujoča soi Prebivalstvo v Schwarzwaldu ie prav zaradi tega tako golšasto. ker vsa ta pokrajina ioda ne pozna ne v sestavini zemlje, in ne v rastlinstvu, ki služi ljudski prehrani. Čim več joda, tem manj golš. čim mani io-aa. tem večja nevarnost za to bolezen.
Verica Pantan	
	Gomilsko
Ta gospodična je podedovala neko podjetje. Kai ie zdaj? Uganite!
Gospod je lastnik nekega podjetja. Kakšno je to podjetje?
Rešitve ugank iz prejšne številke. Križanka: vodoravno: 1. Celovec, 7. Ema, 8. rdi, 9. lim, 10. log, 11. ako, 13. es, 15. on, 16. tovor, 19 kosanje, 21. rt, 22. el, 23. kap, 25. ima, 26. akt+tron, 27. jek; navpično: 1. Celje, 2. Emi (ime), 3. lama, 4. vrlo, 5. Edo, 6. cigan, 12. kovač, 14. stotak, 15. orjemo, 17. os, 18. on, 19. Krka, 20. elan, 24. Ptuj, 25. Irak. — Posetnice: čevljarski mojster, čevljarski pomočnik, čevljarski učenec. — Izpopolnilnica: Andrejčkov Jože. — Čarobna kvadrata: prvi: 1. mast, 2. Amor, 3. Soča, 4. trak; drugi: 1. Žila, 2. Iran, 3. last, 4. Ante. — Skrit pregovor: Vrč gre k vodi, dokler se ne ubije.
Okoli 260.000 živali lahko Se'a zraku
Na naši zemlji živi 420.000 različnih t ali in od teh jih leta 260.000 ali 62 odstotkov. Na Čelu letajočih živali so žuželke s krili, ki v -žive večino svojega časa v zraku. Izmed 280 tisoč vrst žuželk je 240 tisoč takih, ki lahko letajo.
žuželke, ptice in netopirji so zdajšni naravni letalci. V prastarih časih pa so živele na zemlji tudi druge in mnogo večje krilate živali, ki so se lahko dvigale v zračne višave. Zanimivo je dejstvo, da imajo vse živali, ki iim je potrebno letanje po zraku, da se lahko preživljajo, svoje »letalske aparate«, po katerih je človek za svoje letalo posnel vzorec. Pomislimo samo na tako zvane leteče zmaje na Sumatri. To so neke vrste kuščarji, ki se p a-njajo visoko v zrak in spuščajo varno nazaj na zemljo. Te živali imajo močno podaljšana rebra, med njimi pa razpeto mreno, ki i m služi pri spuščanju na zemljo kot nekakšno padalo.
Netopir s svojimi med poletom široko razprostrtimi krili je v marsičem služil modernemu letalstvu za vzorec. Prav tako imajo tudi metulji svoj poseben letalski način, ki temelji na zelo ozkem, lahkem trupu in zelo širokih, dolgih krilih. Oboje omogoča metulju izredno gibčnost in lahkoto letanja po zraku.
Med ribami tudi naletimo na letalce. Lasto-vičja riba, živeča v tropičnih vodah, se -;a-nja z veliko silo v zrak in 1-r-T - -i v kor moderno vodno letalo. Včasih leti do 20 m daleč in večkrat se zgo
seveda v veliko presenečenje potnikov, zlasti takih, ki ne vedo, da žive v morju uai ribe.
Najboljši letalci pa so seveda ptice. Hitrostni višek med pticami pripada lastovki. Vse druge ptice zaostajajo za njo, sai šviga no zraku s hitrostjo 150 km na uro. Nji sledila divja raca in labod, ki dosežeta 100 do 120 km na uro. Golobje letajo s hitrostjo 80 do 100 km na uro, jerebice in prepelice 60 do 80, drozgi in škorci do 40, orel 30 do 40 km. Tudi višinskih viškov ptic ni podcenjevati. V tem pogledu je na prvem mestu orel, ki se lahko dvigne do 4500 m visoko, medtem ko lastovka ne doseže višine nad 800 metrov, žuželke letajo seveda mnogo počasneje. Povprečno dosežejo sedem do 10 km na uro.

Ljudska pripovedka
-----■ == Po Steubnu-------- ^
(D umtnmivm me^I {fttdiianci
■_______- Mladinska povest o doživljajih dveh belopoltih otrok v indijanski vasi	~=
Sestavljenka
£Katž*> sv si	h**it?« ra&ttelili vstie
Neki oče je imel tri sinove. Ko ie umiral, je poklical sinove k sebi in iim rekel:
»Siromak sem in vam nimam mnoeo zapustiti Samo vina imam še en sod razdelite si ga pravično med seboj in se ne orepiraite!«
Ko je oče umrl. so se začeli bratie posvetovati. kako bi najbolje razdelili vino Ker so imeli samo tisti sod v katerem ie bilo vino. pijače ni bilo mogoče pretočiti Pa so se dogovorili tako. da bodo izvrtali v sod tri luknje in vanje vtaknili tri pipe Tako so tudi storili in določili da ie oioa naistarei-šega brata prva na vrhu oipa srednega brata v sredi soda a Dipa najmlajšega brata spodaj
Takšnega sklepa so bili vsi trije veseli in so bili prepričani da je taka razdelitev dobra Starejša brata sta pri tem še mislila da sta najmlaišega ukanila. češ: vino je spodal najslabše
Tako so hodili vino pit vsak na svojo pipo. starejša brata, ki sta bila varčna boli redko, mlajši brat pa se ie neprestano motovilil okrog svoje pipe Pil je neprestano a stareiša brata sta se mu smejala: »Ti si bedak ki ne poznaš mere Ko boš izpil svoie vino ga bova midva še zmerom imela za po trebo in za bolezen «
Tako nekoč naimlajšemu bratu vino ni več priteklo »No. vidiš« sta rekla stareiša brata. »ti si zdaj brez pijače midva pa jo še imava«
Najstarejši brat je hitro stopil s steklenico k sodu in hotel na točiti vina da bi dražil naimlajšega brata Toda silno <;e ie začudil
Priplaval spet navzgor, vpil, zajemal sapo, se spet potapljal in spet prikukal na dan. Jeza se je kuhala v njem. Vrgel se je ob st*- i videl, da hočeta oba bratca spet v najlepši Siogi udariti nanj. Utegnil je še zajeti s . i izpljuniti vodo, ostanek je kar pogoltnil. "o-tuhnil se je pod vodo, približal se je bratcema, pojavil se je za njima, popadel je Fantiča z drevesa z levico mu je segel v lase, z desnr.o p; je poprijel Volčjega sina za grivo. Zdajci je začutil trda tla pod nogami in že je trčil obe
»Lej ga! Tuli in zavija kakor stara baba, ki je izgubila posledni zob. Tuli pač zato, ker ne doseže meseca.«
Na te besede je čakal Volčji sin. Zdajci se je v naskoku vrgel preko Tekumzeja na lastnega bratca In že sta se oha kotalila kakor živ klopčič. Drugi so pogledali Tekumzeja. Ta se je udobno zleknil nazaj po travi, prekrižal roke pod glavo in rekel:
»Vrzite ju v vodo!«
Ostali so planili pokoncu, popadli so ju za roke, za noge, za lase, za nos ali ušesa, in že Sta. copnila oba mlada pretepaška petelina v reko. To se je zgodilo tako naglo, da Gašper kar ni mogel vmes poseči. Bil je presenečen: Pravkar so bili še vsi skupaj dobri prijatelji, zdaj pa na mah divji pretep!
Tekumze je še rekel:
»Vrzite tudi Brzonožca za njima, ker ni ubogal svojega poveljnika!«
»Vu-vup!« je donel bojni krik od vseh strani Gašperju v ušesa in že je Gašper letel po zraku. Padel je v vodo kakor kamen, ko sta se Volčji sin in Fantič z drevesa pravkar spet pojavila na gladini in se pet dalje suvala, vpila in pljuvala drug v drugega. Oba sta menila. da prihaja Brzonožec z neba naprav I jat ' lir. Toda tega si pretenaška bratca ne bi bila pustila dopasti niti od Nabo*- "k sera lovca. S krikom, ki je izdajal naslado borbe, se je
... z levico mu je segel v lase, z desnico pa je poprijel Volčjega sina ...
S svinčnikom dai oobarviti vse prostorčke, ki imaio pike. pa boš dobil neko sliko.
plemeniti bratovski par vrgel na Brzonoica. Kar prestregla sta ga, ko je prikukal iz globin, in se vrgla nadenj. Vsi trije skupaj so se spet potopili Gašper je bil zmeden in jezen. Nemara kakšna dva iitra preveč okusne rečne vode je že imel v želodcu. Tolkel je okoli sebe.
ko je ugotovil, da ni v sodu nikake piiače več. Šele zdaj se mu ie zasvetilo v glavi, da je bila taka razdelitev vina neumna in da ie tako naimlaiši brat izpil vse
Iz naslikanih desetih delov napravi četvero-kotnik
Skrita podoba
S sirovim kislim zeljem in zeljmco si dalfšamo
življenje
O tem, da je kislo zelje, zlasti sirovo, izredno zdrava jed, smo že pisali. Znano je to že zelo dolgo časa in tudi znanstveno ugotovljeno. Zaradi presnovitve pri kisanju postane zelje zelo lahko prebavljivo in krepilno za želodčne živce. Kislo zelje ima mnogo vitaminov, in sicer A, B, C, D in E. Posebno vitamin C, ki je sicer v večjih ali manjših množinah v vsej zelenjavi, a ga v posušeni zelenjavi ni, dobimo v kislem zelju v veliki množim. Zato nam kislo zelje pozimi čisto nadomešča zelenjavo.
Poleg vitaminov pa ima kislo zelje obilno mlečne kisline, ki uničuje in odvaja iz našega telesa škodljive snovi. Prav tako zelje čisti in iž^oljšuje kri.
Kislo zelje in zeljnica (voda od kislega zelja) pomagata pri lenem črevesju. Če pijemo dnevno trikrat po žlico zeljnice, ki pa jo lahko razredčimo z vodo, nam bo kar pomagalo. Isto zdravilo ozdravi še tako hudega
»mačka«. Tudi ljudje, ki so hudo bolni na želodcu, smejo uživati na drobno zrezano kislo zelje.
Ce na tešče izpiješ kozarec zeljnice, učinkuje to na želodec in čreva kot blagodejno odvajalno sredstvo. Tudi slabokrvnim je priporočati kislo zelje, ker obnavlja in čisti kri.
Proti revmatičnim bolečinam se kislo zelje kot zdravilo dobro obnese. Z uživanjem kislega zelja pa si ne ozdravimo samo raznih bolezni, temveč se tudi pomladimo in si daljšamo življenje.
S kuhanjem žal uničimo v zelju bakterije, ki žive v mlečni kislini, in zmanjšamo množino vitaminov. Temu vsaj delno odpomoremo, če že kuhanemu zelju dolijemo sirove zeljnice. Ce imaš. si privošči vsali dan malo sirovega kislega zelja z zeljnico vred. Seveda ga ne smeš naenkrat preveč zaužiti, ker preveč dobrote v nobenem primeru ni dobro.
Za tsuhissjo
Krompirjeva juha s testeninami. Nekaj krompirjev olupiš, zrežeš na kose in skuhaš v slani vodi. Kuhani krompir odcediš in prav dobro zmešaš.„Nato krompirju med neprestanim mešanjem priliješ vode, v kateri se je kuhal. Krompirjevo juho odišavaš z raa-jaronom, šatrajem in z enim lovorovim listom. Ta juha ne potrebuje mnogo maščobe, zato napraviš prežganje na malo masti ali sirovega masla ali smetane, pobrane z mleka. Daš pa v zabelo precej sesekbane čebule in zelenega petršilja in malo moke Prežganje razredčiš z vodo in vliješ v juho Posebej skuhaš kakršnekoli testenine. Da testenine izgubijo neprijeten duh. jih naiprei po-

trdi indijanski glavici skupaj. Pri vsakem la-kem tresku je srdito zavpil? »Vu-vup! Vu-vup!« dokler mu maščevanja ni bilo zadosti. Kadar je rekel »vu«, sta glavici trčili, k.-idar je fekel »vup«, sta šli spet vsaksebi.
Na bregu je bil krohot. Nekateri e.o se kar valjali od smeha.
Slednjič sta oba mlada zločinca prosila za premirje. Vsi trije so se blatni splazili na breg. Fantič z drevesa si je tiščal roko na glavo, v kateri mu je nekoliko še šumelo. Pristopil je k Gašperju in začel s spoštovanjem tipati njegovo mišičevje na desnici. Potem je rekel: j Pri gorskem levu prisežem, ta fant ima dva medveda v svoji roki!«
... ta fant ima dva medveda v svoji roki
Fantič z drevesa je bil pač tak, da še malo ni zameril. Gašpar je ponosno napel levico, da so mišice kar otekle. Pristopili so še drugi in so otipavali njegovo trdo roko. Zdajci je pristopil Dvojni orel, ta je skrčil obe svoji roki, saj je bil vendar še dosti močnejši kakor Ga-
pariš s kropom, pustiš nekai m nut v njem nato pa lih opereš nekaikrat v mrzli vodi. Pristaviš jih na vrelo vodo in do mehkega skuhaš Kuhane testenine streseš v krompirjevo iuho in pustiš prevreti
Kruh iz enotne moke s krompirjem. O tem smo že prinesli nekaj receotov Objavljamo še nastopnega. Za tri kilograme preseiane enotne moke potrebuieš kake štiri sredno debele krompirje in za eno liro kvasa Ba kvas hitreie vzhaia. dodaš mlačni vodi pol žličke sladkorja Vode. v kateri skuhaš krompir, nai bo poldrugi liter Ko ie krompir olupl.ien opran, v debelih kosih skuhan in dovoli »zmehčan, odliješ vodo, dobro zmešaš In Driliieš vodo. v kateri se ie skuhal Ko je
dobro zmešano, vliješ na moko, dobro premešaš, pokriješ s prtičem in pustiš nekoliko shladiti. V shlajeno mešanico zmešaš vzhajani kvas, dobro zmešaš in s kuhalnico stepaš toliko časa, da je testo gladko. Pri takem kruhu je stepanje boljše kakor gnetenje Stepeno testo pokriješ in pustiš vzhajati Ako daš kruh peku. napraviš iz testa hlebec in pustiš 20 minut vzhajati. Ako pečeš v pečici, razgreješ nepomazano pekačo in na vročo pekačo streseš hlebec. Se boljša od pekače je velika opeka. Na razgreto opeko streseš kruh in deneš v pečico, da se speče
Vampi s krompirjem. Mehko kuhane vampe zrežeš na tanke rezance. V kožici razbeliš mast ali na drobno sesekljano slanino, pri-deneš sesekljane čebuie, zelenega petršilja, žlico moke in malenkost drobtinic. Ko je prežganje zarumenelo. streseš vani vampe, dobro zmešaš, prideneš strok s soljo strtega česna, malo šatraja in en lovorov list Posebej skuhaš nekaj olupljenih. opranih in na rezance zrezanih krompirjev. Kuhanj krompir deneš z vodo vred med vampe, malo oki-saš s kisom ali limoninim sokom ter postaviš na mizo .
Krompirjeva torta je cenena. Če misliš da moraš napraviti kakšno torto, si napravi to. Potreouieš četrt kilograma kuhanega nastr-j ganega krompirja, četrt kilograma suhe sku-| te, eno jajce 15 dekagramov sladkorja, malo j limonovega soka in nastrganih limonovih . olupkov, pecilni prašek in noževo konico soli Rumenjake in sladkor penasto zmešaš nato-počasi dodaiaš krompir in skuto, ki si io pretlačila skozi sito. in razne dišave Naposled vmešaš še v sneg stolčene bel rake iri oe-češ torto eno do po'drugo uro
Praktični nasveti
Kako očistiš žimo. Z.mo, ki jo ie uvoa očistiti, oaš v lesen škaf in jo večkrat poli ješ z vrelo vodo Nato io pokriješ s kakim blagom in .10 pustiš dve ur;, da se pari Nato nai voda odteče, žimo pa polijsš z vrelo miln.co in io spet pokriješ. Kakor hitro se ie v. da ohladila, žimo z rokami, dobro presneti. Zatem odliješ miln.co in žimo spel poliieš z vrelo vodo in io s palico dobro o.emešaš Ko ie to storjeno pustiš žimu stati eno uro v tej vodi. ki io potem odliieš in izplakneš žimo z vrelo vodo Razprostrl žimo na soncu. Ko je suha io razcefraš in daš v svežo gre-vleko
bpm Ze je kazalo, da se bo razvila rokoborba. Tedaj pa je vzkliknil Tekumze:
»Poglejte jezdece pii naših šotorih!«
Fantiči so se ozrli in že zastrmeli v vas. Po pobočju so jezdili trije pari jezdecev v smeri proti vzhodu, in pravkar sta se med šotori pojavila še dva jezdeca.
Fantiči so se spogledali. Segli so vsak po svojem loku in puščici — saj smo vam skoraj pozabili povedati da je vsak indijanski fantič smatra! za svojo častno dolžnost, da je imel lok, puščice in tomahavk povsod s seboj ... Pognali so se v dir.
Ko so prišli v vas, so čuli važno oznanilo: »Bivoli!«
»Va!« so fantiči veselo vzkliknili in začeli plesati.
»Mnogo bivolov?« so vprašali.
»Mnogo, neznansko mnogo, dvajsetkrat dvajset vseh prstov na obeh rokah!«
Gašper je tedaj ponosno rekel:
»Brzonožec je videl tiste črede!«
Na mah je Brzonožca obkrožila vsa družba fantičev in že so to opazili drugi. 2e je pritekla mladina iz šotorov, prišle so tudi deklice in nekatere žene. V vasi je bilo nekaj večjih mladeničev, ki so bili še premladi, da bi se mogli šteti med može, in obenem že preveč odrasli, da hj se lahko še igrali. Ali kako radi bi bili pripadali Tekumzejevemu rodu gorskih levov!
Gašper je pripovedoval, kaj vse je bil videl na reki Ohaju. Bilo je tiho okrog njega, da bi čul švigniti miš Njegov pogled se je uprl v Malega lovca. Ta je edini sedel na tleh; pritegnil si je bil noge, z rokami uklenil svoja kplena in poslušal. Toda njegove oči so gledale vstran, nekam v daljavo.
Gašper je nenadno uzrl svojo sestrico. Po-mahljal ji je in jo poklical. Prerinila se je skozi družbo. Ona je bila večkrat pri Džonu Mze-paseju, večkrat kakor on, in je znala dosti bolje govoriti po šavansko. Zaradi tega je rekel Gašper:
»Recite moji sestrici, naj vam ona pripoveduje !«
Lenka se m obotavljala. Pripovedovala je obširneje, opisovala je, kako so prihajale črede navzdol proti bregu reke in kako so prebredle reko, pa kako je tistih pet Šavancev pristalo s čolnom ob bregu, da ne bi motili bivolov. Spet je Gašper pogleda) Malega lovca. Ta je kar požiral besede njegove sestrice. Ko je Lenka končala, je Mali lovec stavil še nekaj vprašanj: »Kako daleč je odtod? Kdaj je potem čoln nadaljeval pot? Kako dolgo so potem še veslali?... Lenka je povedala, kolikor je pač vedela.
Otročad se je razšla, ko sta Gašper in Lenka nekajkrat ponovila svoje poročilo, kajti medtem je že prispela novica: Kornstalk je odredil, da se mora tabor že naslednji dan dvigniti k odhodu.
V vasi je nastal nemir. Vsepovsod so žene spravljale svoje reči skunaj, da jih zamotajo v kože. Snemale so z vrvi dolge, ozke kose mesa. ki so viseli na soncu, da se osušijo. Fantičem pa je bilo naročeno, da polovijo konje in jih privežejo na dolge vrvi v bližini šotora.
Gašper je izvedel, da ima vsak njegov prijatelj lastnega konjiča. Bil je kar iz sebe od veselja, ko mu je-Tekumze rekel,, da mu bo oče jutri zjutraj gotovo posodil konjička, da bo tudi on lahko sam jezdil z njimi. Saj konjev imakar zadosti.
Mali lovec je za nekaj časa izginil. Ko se je
&uke\ in njegovi tatinski pcfoodi
Luneža prav ^a prav ni bilo nič prida. Liudie so se ga izogibali Polovico svojega živiienia ie presedel v zaporu Kadar so ga spet zaprli za nekaj mesecev ali let, so se liudie oddahnili, češ da bo spet nenaj časa mir Dred num Lukež pa se ni dosti menil za to kai so liudie govorili o njem. Poboljšal se od tega ni raiši še poslabšal.
S svojo Polono in triletnim sinčkom je preb.val v raztrgani bajti* ki je biia prislo-njena ob gozdni rob visoko gori v rebri. Z ženo sta si bila glede postave precej nasprotna Mož velik, širokih pleč. velike glave, širokega obraza pšeničnih las in riave brade. Žena ie bila majhna, drobna, bledega obraza m črnih las Navadno ie prosiačila po bližnih vaseh s svojim otrokom, obenem pa si ie ogledovala, kje kokoši spijo in kje imaio spravlieno suho meso in vse druge take reči, ki človeku tako prav pridejo. Tako je bil Lukež vedno natančno poučen, kam nai krene ponoči po to ali ono reč.
Kadar ie šla zaloga h kraiu. si je izbral primerno ooč. si nabral na motvoz raznovrstnih vetnhov in kliučev in izginil v noč. Nikdar ni prišel praznih rok domov, vedno mu je bila sreča mila
Najbolj ga ie pa veselil lov Vsak dan je j obhodil in pregledal vse zanke, ki so bile na- | stavljene. Tu pa tam je pobral kakega zaica, j ki se ie ponoči ujel v zanko. Ko ie bil z oh- j hodom gotov se ie postavil s pihalnikom v | rokah na tako mesto, kier ie bil gotov, da mu bo prišlo kaj pred cev. Lukež je bil drzen in prebrisan lovski tat.
*
• Visoko gori pod Ukembergom je počil rezek strel in odjeknil od bližnih šeniruper-skih goric. Lukež ie ustrelil srnjaka. Urno je skočil k ustreiieni živali, jo priiel za zadne noge in zdrvel z njo naglo po drči navzdol Spodai je zavil malo vstran n že ie bil s plenom v svoii bajti.
Nh se še dob^o oddahnil, ko sta se zableščala dva baioneta mimo oken njegove koče. Lukež je prijel srniaka in ea urno položil v zibel v kateri je po navadi spal njegov sinček H-tro je nametal nani nekaj starih cunj. da ie' bil Čisto pokrit. Nato ie sedel na klop ob peči in začel zibati.
Hik'0 ie bil videti potrt, ko sta vstopila orožnika
spet prikazal, so drugi napeto pričakovali, kaj bo povedal. Ko pa so videli njegov obraz, ga niso ničesar vprašali. Vsakdo v rodu mladih gorskih levov je vedel, da je njegovo največje hrepenenje, da bi ga nekoč poslali jezdit in poizvedovat, kje je kaj divjačine ...
Toda oče mu je prošnjo spet odbil. Mladi gorski levi pa so bili prepričani, da bi Mladi lovec opravil nalogo prav tako dobro, če še ne boljše kakor odposlani bojevniki. Da, mladeniči so £ili o svojih sposobnostih močno prepričani.
Vzhajajoče sonce, oče Malega lovca in kli-car vsega rodu, je vedel, da Kornstalk nikoli ne bi dopustil, da bi šli dvanajstletniki iskat bivole. Kako lahko tak fantič napravi kaj napačnega, kako lahko je zdražiti bivole! Ne, bivoli so bili preveč važni za ves rod in Kornstalk ne bi nikoli stavil na tehtnico uspeha takšnega lova.
To je Vzhajajoče sonce dobro vedel. In ker se je tega v polni meri zavedal, sploh ni hotel Kornstalka po tem vpraševati. Pravi bojevnik ne izraža tistih želja, o katerih ve, da bodo odbite. Če bi bilo treba opraviti dolžnosti glasnika, tedaj bi Mali lovec nemara lahko po-jezdil. Vzahajoče solnce je bil močno ponosen na svojega sina in prepričan, da mu sinko kot glasnik ne bi bil v sramoto. Tudi pri Indijancih je bila očetovska ljubezen kolikor toliko slepa.
Gašper je izvedel od Tekumzeja, kako se suče ta reč z Malim lovcem. Videl je fantiča jezditi pobitega naokrog. Mali lovec tokrat ni zmerjal, ni vpil in se ni prepiral, kakor je biia sicer njegova navada. Visel je na svojem konjiču in molčal. Gašperju se je kar smilil, zato je Gašper rekel Tekumzeju:
»Oho, Lukež, spet smo skupaj. Kje lmaie I srnjaka?« ie menil eden izmed orožnikov in stopil korak naprej.
Lukez pa je poiožil prst na usta, če« naj govori bon potilio. Polglasno ie dejal, »i-o-giejie, gospod, otrok tu leži na smrt bolan. Žena ie ze zvečer šia po zdravua k neki ženski pod Kum, ki se baje zelo razume na to. Mene pa revmaLzem trga. da se komaj vlačim po bajti.«
»Kje imate srnjaka?« je vdrugič vprašal orožmk
»Za bolijo voljo, katerega srnjaka? Jaz res prav nič ne vem o tem.« #
»Ne tajite, videla sva, ko ste ga ustrelili in zdrven po drči z njim. Kar z nama, da preiščemo še ropotijo zunaj okrog baite.«
»Oh, gospod, jaz ne morem od zibelke. Kakor hitro preneham zibati, se otrok zbudi in se bo tako drl, da bo ves penast. Kar sama. gospoda, preiščita kar hočeta, jaz pa bom pri otroku «
Pa je starejši orožnik rekel mlajšemu: »Pa ti ta čas maio poziblji, da z Lukežem vse pregleda va.«
Vse sta pretaknila in ryčesar našla. Medtem ko sta ta dva zunaj iskala, je sedel imai-ši orožnik na klopi pri peči in zibal. V duhu je bil doma pri ženki, ki ie bila ta čas doma pri njegovih starših. Prav danes ie dobil pismo, naj nerjudno pride dcmov, ker so kupili. otročička. Pri takih m;snh je še posebno vneto zibal tuje dete. Še zapel mu je; »Aja, pupaja, panča sladko. ..«
. Ni še .skonSal, ko sta se vrnila ona dva. Lukež je sedel spet na k:op ih začel zibati.
»Pa z Bogom,« sta se poslovila orožnika in izginila v grapo. Zvečer, ko še je vrnila žena
z otrokom domov, je že cvrčalo v ponvi ■*
Lukežu je zmanjkalo .zabele. Ves dan ie že premišljal, kam bi jo kremi pod noc o o.ob ie bil sicer zaklal tri re;ene praš.če, sla:.uia je tam res lepa in visi zdaj, v kašci, toda
kako naj pride do nje? . Vsi .zapahi, vs- ključavnice se pokorijo njegovim vetrihom in ključem, edino ta se up.ra. »Za ziomkai« si je mislil, »poskusim še enkrat, morda oa le pojde«
Ura v zvoniku je udarila že eno čez polnoč, ko se ie še vedno ukvarjal s ključavnico, ki se nikakor ni hotela ukloniti niego-r<*j»n»3e*>< aeueam »sraess «^x<sssaae>!0asssrfflSHmi
vemu orodju. »Nič ne bo, si ie rekel. »Kaj, če bi poskusil pri lini.«
Železni križ na Lni je bil kmalu odstranjen in z venko težavo je zlezel skozi lino v Kaščo. S širokimi pieči se je postavil k lini in posvetil z vžigalico po kašci. Veliki kosi mesa in slanine so viseli povsoo. Hitro ie snel največji kos slanine, ki je visel na zanki, zviti iz trte. »Tale pa, tale, kar dovoli ga bom imel,«, si je rekel. Zanko si je zataknil čez glavo za vrat tako, da mu ]e visela ce*a plahut slanine preko prs do kolen kakor širok predpasnik.
»Tako. zdai pa zaenkrat prav lepa hvala za slanino, gospod Golob,« si je rekel tiho in začel tlačiti slanino naprej skozi lino. Pa, oh, nezgoda! Zdajci mu ie zdrknila cela plahut navzdol in potegnila Lukeža za seboj, tako da je visela slanina zunaj na Lukeže-vem vratu in ga hudo pritiskala na spouni rob line. Bil je v zelo mučnem položaju, kajti nazaj je ni mogel več potegniti, ker ni imei toliko moči, z rokami pa tudi ni mogel sneti zanke z vratu.
Pri fari se je oglasil zvon in začel vabiti k i utrni maši. Po stezi, ki drži mimo kasce, sta prišla dva možaka, ki sta šla k rani maši. Ko sta zagledala, kaj je viselo iz kašče. sta se ustavila in gledala to čudno prikazen.
Pa je dejal eden: »Ti, počakaj tu, poj dem klicat gospodarja.«
Ko je prišel gospodar, je takoj spoznal tatu. Odprl je kaščo, vzel cepec v roke in neusmiljeno udrihal po tatinski grbi, da se ie kar kadilo. Ko se je naveličal tepsti, ga je oprostil zanke. Lukež mu je moral obljubiti, da ne bo več prišel krast k niemu
Še nekajkrat je bila Lukežu sreča mila. pa ne več dolgo. Nekoč je šei s košem po kokoši. Vse je že spa^o v tisti hiši, samo hlapec se ie še premetaval po postelji, ki je stala v hlevu za vrati. Vrata so se škripaje počasi odprla. Lukež je vstopil s_ košem v raki in tipal naprej po hlevu. Prišel je do kokoši. S spretno roko je prijel eno. io stsr:l med kolena, ji zavil vrat in jo vrgel v koš. Potem je naredil tako še z drugo in tretjo.
Pravkar je prijel četrto, da bi jo zadavil, ko je naenkrat počil strel. Hlapec je s postelje ustrelil s puško in pogodil Lukeža
Drugi dan so Lukeža odpeljali v bolnišnico. Tu je imel dovolj časa, da si je očistil svojo kosmato dušo. Pol leta po tem ie urr-1 7,1 posledicami strela.	Aleksander
»Šment, saj vendar ima konjiča, zakaj pa ne zdirja, kamor ga je volja?«
Tekumze je osupel pogledal Gašperja, potem je odgovoril:
»Ni mu bilo dovoljeno. Nihče izmed nas se ne srne upreti, kadar je oče odločil.«
Te besede niso zvenele uporno ali zagrizeno, pa tudi ne spokorniško. To je bila samo pojas-nitev, ki jo je Gašper potreboval. Pri Indijancih je tako, pa konec! Ne besede več o tem!
Gašper je umolknil. Tu je bilo nekoliko drugače kakor doma.
• * *
Ta večer so legli zgodaj k počitku, kajti jutri bo treba z ležišča, kakor hitro sine prvi svit.
Tekumze se je zgodaj prebudil. Zbudil je Gašperja, ki je ležal tako daleč od njega, da ga je lahko dosegel. Pošepetal mu je nekatera navodila.
Danilo se je zunaj. Skozi vhod v šotor se je bleščalo nebo. Po mirnem ozračju so doneli glasnikovi mogočni udarci ob boben.
Takoj po prvem udarcu je Tekumze šinil po-koncu in splezal urno kakor veverica no jamboru šotora in se tam gori izmuznil skozi luknjo, ki je služila za dimnik. Tam gori, kjer so se križale konice drogov, se je vsedel v križišče, podobno lijaku, in se razgledoval na-. okrog. Odtod je lahko ogledoval vso vas. Še nikjer ni videl kakega tovariša stati v vrhnem vijaku. NieTov zmagoviti krik je preglasil ro-potanje glasnikovega bobna.
Brum, brum, brrrum! je donel boben.
»Pokoncu, pokoncu, pokoncu! Moramo na pot!« je .zateglo prepeval glasnik.
Brum, brum, brrrum! je dalje brnela koža na bobnu.
»Pokoncu, pokoncu, pokoncu! Veliki lovec na Naboču bo vrgel svoje sulice!«
Njegovo ime je bilo, kakor smo rekli Vzhajajoče sonce Dobesedno pa se je prav za prav imenoval Videl sem vziti sonce. To ime si je v polni meri zaslužil. Ob takih dnevih je bil glasnik prvi, ki je ugledal zarjo. Ko je sonce pokazalo svoj žareči obraz izza gore, je oil že na mestu; že dolgo je čakal z dvignjeno roko, da ob njegovih udarcih zagrmi boben.
»Pokoncu, pokoncu, pokoncu! Vaš glavar je zapovedal!« je glasnik prepeval dalje. Njegov glas je donel v tihem jutru kakor velik zvočnik.
Gašper je seveda takoj za Tekumzejem splezal na srednji jambor. Razgledal se je skozi luknjo na vrhu šotora. Tekumze mu je por a-gal splezati skozi luknjo in potem sta se lotila svoje naloge.
Takle indijanski šotor je iz sedmih ali desetih ravnih, kakih osem metrov dolgih in več kakor zapestje debelih drogov, razpostavljenih v krogu okoii osrednega jambora. Zgoraj, ne cel meter pred koncem, so se drogovi križali, in na tem kraju so bili zvezani z debelim jermenom. Leseno ogrodje je bilo pokrito tiste čase s struganimi bivoljimi kožami, ki so bile delno sešite z jelenjimi kitami ali pa zgolj staknjene s koščicami.
Tekumze je pokazal Gašperju takšno mesto, kjer so se kože le tako držale skupaj, da •?o bili kratki koščki kosti ali zgolj leseni klinčld pretaknjeni skozi luknje robov dveh bivoljih kož, položenih druga na drugo, šiv je tekel točno ob enem izmed šotorovih drogov. Gašperju je bilo treba samo po tem drogu zdrsniti navzdol in potegniti koščice in klinčke iz luknjic.	(Dalje)
Hitro nekaj italijanščine
Stev. 5.
...... ........IUHTtHMIlT/HHHIUTTi
Triintrideseta vaja
Prva spregatev
Zdajšni čas glagolov prve spregatve nam je že znan, vendar ga ponovimo hkratu z drugimi časi.
Zdajšni čas
Io amo — jaz ljubim tu ami — ti ljubiš egli, ella ama — on, ona ljubi noi amiamo — mi ljubimo
voi amate — vi ljubite
essi, esse amano — oni, one ljubijo
Nedovršni pretekli čas
Amava(-avo) — ljubil sem amavi — ljubil si amava — ljubil je avavamo — ljubili smo amavate — ljubili ste amSvano — ljubili so
Dovršni pretekli čas
Am&i — ljubil sem amasti — ljubil si amd — ljubil je amammo — ljubili smo amaste — ljubili ste am&rono — ljubili so
Prihodni čas
Amerd — ljubil bom amerši — ljubil boš amerž — ljubil bo ameremo — ljubili bomo amerete — ljubili boste ameranno — ljubili bodo
Velelnik
Ama — ljubi ami — naj ljubi
Bilo je tiste dni, ko je Joso v jasnih luninih nočeh blodil z lovsko puško na rami v poznih nočeh in zgodnih jutrnih urah po hostni rebri nad vasjo in piskal na piščal, s katero je vabil živali.
Gozd je lovil zvoke Josove piščali, a sence oblakov so liki duhovom begale preko travnikov in vrhov smrek. Globoko v dolini, kjer je med drevjem dremala vas, se je nad potokom razprostirala megla.
V takih mesečnih nočeh vas ni spala, še celo otroci so poslušali kako je Joso »jagal«, mlajši preplašenih oči, starejši dokaj bolj razposajeno.
Joso je »jagal« in z njim njegova Paneta. Paneta je bila Josotova miljenka. Bila je psi-ca, bolj nizke rasti, rjave barve in vitkega stasa, a nenavadno razumna. Njena izvanred-no klasična pasja glavica z zvestimi, mirnimi očmi je bolestno zrla v gospodarja, kakor bi umela vse njegove muke in sama trpela z njim. Nihče v vasi ni vedel, kje jo je Joso dobil; ljudje ga pa tudi niso po tem povpraševali.
Nekoč je bil Joso pritekel na vas in Paneta ga je bila obskakovala; od tedaj so vsi vedeli za Paneto. Kadar je bil Joso v »orengi«, kakor so dejali vaščanje, se je plaho izogibal človeka; če ga je pa kdo v takih trenutkih ogovoril, tedaj je samo sramežljivo povesil glavo, na licu se mu je pojavil rahel krotak nasmeh, ki je prešel v nekak plah izraz, in ur 10 je pospešil korake ter izginil dalje po poti ali pa si je. če je imel njegov besedovavec isto pot, nemir'no zbral krajšo pot preko travnikov ali njiv, pa naj so bile te s čimerkoli jo-seiane in naj ie bil kdorKo'i že njih gospodar. Kadar pa je bil njegov duh — ali glava, kakor je on dejal bo'an in ie bil on zaradi te^a »reven«, tedaj se ga je človek težko
non amare — ne ljubi amiamo — ljubimo amate — ljubite amino — naj ljubijo
Nekaj stavkov za vajo
II maestro insegna e lo scolaro impara. Alcuni scolari non impžrano molto, perchč non studiano con impegno. Noi amiamo i no-stri genitori. La buona donna pensava sempre ai poveri. Ieri il maestro interrogfl tre scolari ed essi recitarono bene la loro lezione. An-davamo a scuola. Oggi trov&i un portamone-te alla posta. Giorgio, tu porterdi queste scar-pe al calzolaio e tornando a časa comprerai delle frutta per il pranzo. — Prevod: Učitelj uči in učenec se uči. Nekateri učenci se ne učijo mnogo, ker ne študirajo z vnemo. Ljubimo svoje starše. Dobra gospa je mislila zmerom na uboge. Včeraj je učitelj izprašal tri učence in oni so mu dobro povedali svojo lekcijo. Hodili smo v šolo. Danes sem našel denarnico na pošti. Jurij, ti boš nesel te-le čevlje čevljarju in boš med vračanjem (vračajoč se) domov kupil sadja za kosilo. — Razlaga besed: insegnare = učiti; imparare = učiti se; lo scolaro =. učenec; studiare = učiti se, študirati; 1'impegno = vnema; il ge-nitore = roditelj (i genitori == starši); pen-sare = misliti (pensare a = misliti na); in-terrogare = izprašati; recitare = recitirati, povedati ( kakšno pesem in podobno), odgovoriti na vprašanje v šoli; la lezione = lekcija, naloga; la scu61a = šola (a scuola = v šoli, v šolo); il portamonete — denarnica; portare = nesti, nositi; la scarpa — čevelj; il calzolaio = čevljar; tornare — vrniti se, vrniti; comprare = kupiti: il pranzo (izgovori il prandzo) = opoldansko kosilo; le frutta (množina) = sadje.
otresel. Stresal je iz sebe domisleke, ki bi bili v čast tudi najduhovitejšemu bistroumniku.
V takih duševnih trenotkih je Joso »jagal«. Lovil je divjačino po gozdu in travnikih podnevi in ponoči edinole s pomočjo Panete in piščali. Mesečna noč je imela nanj posebno moč. Vaščanje so zmajevali z glavo in pomi-lovali nesrečnika. Nekaj pa je bilo, kar je osupnilo vsakogar, ki ga je usoda Josota ganila k sočustvovanju. S slabostjo duha ga je obšla tudi velika krutost in govorilo se je, da njegovo trpinčenje živali presega vse meje. A to so bile le govorice, nekaj zanesljivega pa ni vedel nihče povedati.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar je vso vas globoko pretreslo.
Zgodilo se je to v času, ko je bil razglašen nad vso okolico zaporni ukaz za pse. >^sak gospodar je gledal, da je spravil svojega varuha na varno, ter opremil *a s pasjo rnamko in priklenil. Konjederec je ujel le tu m tam kakega psa, ki ni imel gospodarja ali pa ga je gosnodar nalašč pognal na vas, ker se ga je hotel znebiti. Že je kazalo, da ho .adeva s psi minila brez huiših posledic, kar se je nenadno pripetilo tisto.
Joso je spet lovil. Celo noč se je podil s Paneto po hosti čez dan pa je psico skrbno zapiral v hlev, ker je tudi on vedel, da pobira konjederec pse. V njem samem pa tudi podnevi ni mirovala bolna lovska strast. Nočni lov mu je razplrd kri v glavi in ta ga je podnevi neubranljivo tirala h klatenju. Izgubljal se je v okolico brez Panete.
Popoldne se je raznesla po vasi vest o ko-njederčevem prihodu. Vso vas je zaskrbelo in še enkrat ie vsakdo pogledal Hi je domači pc na varnem. Vas ie bila kakor bre? psov.
Pozorno je Vonjederec prehodil vas. Solnce je grelo in kokoši so se kopale v prahu. Izza
podrtih plotov so boječe gledali otroci na moža, ki je iskal njihovega Pazita, Sultana ... • Za konjederca očitno ni bilo tega dne nika-kega dela. Usedel se je bil že na voz, pripravljen na odhod. Tedaj pa je z jase izpod Markove hiše pritekla Josotova Paneta Ljudem, ki so jo videli, je zastal dah. Obšlo jih je neprijetno čustvo, ki vedno prevzame človeka, kadar se od nekod pojavi smrt. Ali bo konjederec opazil psico?
Pa jo je zagledal. V skoku se je pognal z voza in pripravil puško. Previdno se je bližal psici. Tega pa ljudje niso prenesli. Začeli so vpiti nad psico in jo poditi nazaj. Otroci so zagnali glasen vrišč, a najmlajši su burno dihali in z grozo gledali, kaj bo. Ploha kamenja se je od vseh strani vsula na psico.
»Paneta, beži! Marš domov! Uboga žival! Beži, Paneta!«
Žival je zavzeta obstala. Kaj takega še oik-dar ni bila doživela. Njene velike, rjave oči so plašno zrle v ljudi. V njih blesku sta se zrcalila strah in vprašanje. To je ljudem segalo do srca.
»Presneta psica, beži!« Otroci -so se zagnali proti njej in nekdo jo je sunil. Živil se je se-sedla, a nato se je cvileč pognala proti domu, oziraje se med begom plašno po preganjalcih. »V hosto, Paneta!« so vpili jtroci in jo skušali zapoditi v gozd.
Kazalo je, da je psica za konjederca izgubljena. Toda njegtfv pomočnik se je bil med tem pognal v drugo stran, da preseče psici pot. In tako so podili ubogo Paneto otroci in konjederec, od hišnih pragov pa so io odganjali vaščanje.
Psica je bila vsa zbegana, bežala je proti domu iskaje med potjo zavetja zdaj v. grmu, zdaj za poslopji, in to je bilo zanjo usodno. Ko je dospela pred domačo hišo, je tam že stal konjederčev pomočnik.
Vsa tropa se je zgrnila pred Markovo hišo. Tedaj je počilo. Strel je zadel ubogo žival bai v skoku v hlev. Z bolestnim bevskom se je smrtno zadeta zgrudila med hlevskimi vrati. Njene oči so se v poslednjih trgi jajih bolestno in vprašujoče zrle po ljudeh in v njih je oilo čitati nemo grozo in smrtni strah. V čem je neki bila njena krivda? Polagoma pa fio začele oči ugašati. Pretresel jo je še posledni trzljaj in nato je prišel konec.
Ljudje so strmeli okameneli Smrt je bila prišla preveč nenadejano. To smrtno tiSino pa je pretrgal presunljiv krik: »Paa-neee-ta! Pa-neeeta!«
Od nekod je planil Joso. Brez klobuka je bil, srajca mu je vihrala v sapi. Poten in bled s širokoodprtimi očmi je planil med ljudi Ko je zagledal mrtvo psico, je obupno zakrilil z rokami ter s z ihtečim krikom vrgel na žival; bil je okoli sebe z nogami, kopal zemljo z nohti in poljubljal psico po glavi, žalostno je tulil. »Paneta! Paneta!« Tiščal je živali rano, kakor bi bil hotel vdihniti živali novo življenje. Ves se je bil omazal s krvjo.
Ljudi je prevzelo sočutje, otroci so zagnali jok in na očeh starega Lukeža so se zable-stele solze. Konjederec je v zadregi tehtal puško v roki. njegov pomočnik pa se je obrnil v stran. Tedaj pa je planil loso in se »rgel nanj. »Na kri prekleta, duša, na, pij. če si jo prelil. Čemu si jo sploh prelil? Kaj ti je bila Paneta na poti? Kaj, odgovori!« in s krvavimi rokami je grabil konjederca v obraz. »Paneta! Paneta moia'« je kriknil, izpustil koniederca in se onesvestil.
Svet se je počasi razšel. Konjederec »e je je bil s pomočnikom tiho odpel ial. Molčala sta, a na klancu je pomočnik začel pozožgavati in kakor da bi se spomnila nečesa smešnega, sta se zasmejal«. Med smehom sta si v besedah obnovila sliko odigrane žaloigre A nad vasjo ie tiščalo nekaj kakor kletev. Josotova bol .za psico je šla Hn^em v srce in na obrazih se jim je brala nevolja.
Kako je Joso pokopal psico, ni nihče izvedel. Markov hlapec, stari T.ukež, ki if nekoliko bolj počasi mislil, je pravil, da je slišal Josota, kako se je celo noč pogovarjal z mrtvo psico in io rotil, na oživi in gre z njim na »jago«.
Nekaj dni nato so slišali vaščanje v poznih nočnih urah Josotovo piščal in njegov otožni klic: »Pa-neee-ta! Paneee-ta! Uh! Olais se mu je počasi izgubljal v ihtenje. Mirko Vitler
Tltarfiov ^ao in ntegova (paneta
Štev. 5 »bssske,	a
V
3&«r)yettie se igra as ljudmi
Bil je praznik vernih duš.
Pobožnost tia pokopališču se je končala. Dunovniki, ki so v kapelici sredi pokopališča opravili službo božjo za mrtve, so šli in tudi mnogoštevilo ljudstvo se je začelo razhajati. Kmaiu je ležalo razsežno pokopališče spet tiho in osamljeno. Na nekaterih grobovih so še gorele sveče. Vsa božja njiva je bila še polna opojnega vonja po kadilu.
Ostal sem še v tem tihem kraljestvu smrti. Počasi sem stopal po belih stezicah med grobovi Obstal sem pred tem in onim spomenikom. Počasi sem nehote zašel v tisti kot pokopališča, kjer so bili grobovi siromakov, brezdomcev, zločincev in samomorilcev Mračen občutek me je spreletoval, ko sem gledal te zapuščene, s travo in plevelom zarasle gomile. Nobena roka jih ni očistila, nihče ni prižgal sveče na teh grobovih..
Ze sem hotel zapustiti ta mračni kot, ko sem zaslišal slaboten glas. Presenečen sem se naglo ozrl okrog sebe. Šele zdaj sem opazil v cunje oblečeno žensko, ki je klečala na nekem še ne zaraslem grobu. Bila je obrnjena s hrbtom proti meni, si pokrivala z rokami obraz ter tiho ihtela.
Ta prizor me je zelo pretresel. »Vendar se je nekdo spomnil tudi teh nesrečnikov,« sem pomislil.
Neznanka se mi je zasmilila. Stopil sem k njej. a ni me slišala, dokler ji nisem položil roke na ramo. Kriknila je in se pognala kvišku. Skoraj sovražno so me pogledale njene objokane oči.
»Zakaj me nadlegujete?« je zamrmrala. »Pustite me! Idite, prosim vas!«
Bila je še zelo mlada, še ne dvajset let Stara Njen obraz je moral biti zelo lep, dokler ni bedno življenje začrtalo vanj svojih sledov.
»Pustite me samo!« je zapovedujoče ponovila deklica.
»Nikar se me ne bojte!« sem jo nagovoril prijazno. »Zakaj ste se jokali? Gotovo je v tem grobu pokopana vaša mamica. Razumem vašo bolest, saj tudi jaz nimam več matere.«
Moje besede so očitno dobro vplivale na mladenko. Hvaležno me je pogledala s svojimi lepimi, žalostnimi očmi in odgovorila:
»Svoje matere nisem nikdar videla. »Tu leži pokopan moj oče, moj dobri, nesrečni očka.«
Spet je zaihtela. Pritisnila si je roke na lice in jokala neutolažljivo. Začel sem jo tolažiti.
Zdajci je utihnila. Njen obraz se je čudno spačil. Grozno se je zasmejala.
»Gospod, nisem vredna vašega sočutja.! Jaz sem izgubljeno bitje. Zaradi moje lahkomiselnosti se je moj oče obesil. Jaz sem ga tirala v smrt. Ker ni mogel prenesti moje sramote, je izvršil samomor. Proklet naj bo, ki je uničil mene in mojega očeta!«
Deklica se je vrgla na gomilo in pretresljivo klicala umrlega očeta. Spoznal sem, da je deklica morala doživeti veliko gorje v svojem mladem življenju. Kakor sem sklepal iz njenih besed, je nesrečnica postala žrtev brezvestnega zapeljivca, ki ji je poteptal dekliško čast in jo potem zapustil v sramoti. A njen oče je zaradi tega izvršil samomor, ker ni mogel preboleti nesrečo svoje hčere.
Nenadno se je deklica dvignila. Njen obraz se je umiril in dobil izraz odločnosti. Pogledala mi je v oči in rekla:
»Po krivdi nekega moškega sem postala poteninka. Toda tako življenje se mi gnusi. Čemu naj še živim ?«
To rekši je hotela oditi, toda zgrabil sem jo za roko in pridržal.
»Kam greste, kaj nameravate?« sem zakli-ca.
•■V morje bom skočila,« je odgovorila mrzlo. Z_ral sem vso svojo zgovornost in začel rotiti deklico, naj opusti misel na samomor. Prigovarjal sem ji, naj predrugači svoje do-adajšno življenje. Moje besede so jo ganile. Jokaie mi je obljubila, da se bo poprijela dela.
Povabil sem jo, naj pojde z menoj. Ni ce branila. Odvedel sem jo v svojo podstrešno sobico. Skuhal sem ji čaja in ji ponudil kos kruha. Oboje je hlastno pojedla.
Ko si je nekoliko potolažila svoj glad, mi je prostovoljno začela pripovedovati žalostno zgodbo syoje mladosti.
»Svoje matere nisem nikoli poznala. Umrla i je takoj po mojem rojstvu v mojo največjo nesrečo. Vendar se je tudi oče mnogo trudil z mojo vzgojo, kadar ni bil preobložen z delom.
Do mojega šestnajstega leta sva z očetom stanovala v Ljubljani, potem sva se pa preselila semkaj v Split k morju, kamor sva si oba želela. Nastanila sva se v lepem stanovanju v eni izmed najprometnejših ulic.
Moj oče je dobil odgovorno službo blagajnika v nekem večjem denarnem zavodu. Čez dan sem ga redkokdaj videla, le ponoči in ob nedeljah sva ostala skupaj. Živela sva zadovoljno. Očka me je zelo ljubil, tudi jaz sem ljubila očeta. Sam mi je rekel, da bi brez mene ne mogel živeti. Le jaz sem ga lahko spravila v dobro voljo, ako je kdaj prišel domov slabe volje.«
Deklica je umolknila. Iz oči ji je pripolzela svetla solza in kanila na njene sklenjene roke. Nato je nadaljevala:
»Ravnatelj denarnega zavoda, v katerem je bil uslužben moj oče, je imel sina Bil je tedaj visokošolec, a ni študiral. Zato je prišel domov.
Ah, da bi ga ne bila nikdar videla! Njegova krivda je, da sem jaz postala pocestnica. On ima na vesti življenje mojega očeta in mojo sramoto.
Ko sem ga prvič videla, sem bila očarana. Bila sem neizkušena in sem vse ljudi smatrala za dobre. Bil je pravi vzor gosposkega sinka: lep, eleganten in baje tudi duhovit, a obenem pokvarjen. Tega pač sprva nisem videla pri njem. Šele pozneje sem ga prepoznala, a bilo je že prepozno.«
Njen glas je zadrhtel. Spet so jo polile solze.
»Verjela sem mu,« je govorila dalie, »in mu dala svoje srce. Moj dobri očka ni dolgo slutil ničesar. Smatral je sina svojega šefa za vzornega mladeniča. Šele potem je začel nekaj sumiti, ko je opazil, da nisem več taka, kakor sem bila prej. Zmerom me je izpraževal, ali sem bolna, ker sem tako tiha in zamišljena. Bala sem se očetu pogledati v oči, nič več nisem mogla biti tako prisrčna nasproti njemu.
V
Čevljar Franček Koš imel j v Postajah pri Gmajni je imel dosti dela. Ker pa je bil san s pomočniki, je moral sam kuhati, kar ga je oviralo pri obrti. Zato je sklenil oženiti se.
Naprosil je očaka Zajca iz Ravnic, da bi mu pomagal posredovati. Odrinila sta gor nroti Ravnemu bregu. Namenila sta se k Močilar-jevim. Slišala sta bila, da v tej hiši domujejo zala in pridna dekleta.
Ko sta prišla v vas, je menil Zajec:
»Franček, kaj praviš, ali ne bi stopila malo semle v gostilno k Laščenu? Bova imela potem malo več korajže ... «
»Saj res, pa pojdiva!« je prikimal Franček.
Stopila sta v hišo.
»Dober dan!«
»Bog daj! Kaj pa je vaju prignalo v hribe ?«
»E, greva malo za dekleti. Predpust se bliža in mojster Kožamelj potrebuje gospodinje,« je odgovoril Zajec.
»Dajte nama ga en Štefan,« je poklical Franček.
Tedaj je vstopil Pušavčenov Janez. Sedel je poleg teh dveh in naročil pol litra. Razvil se je živahen pogovor in Janez je kmalu izvedel, kam sta možaka namenjena. Če bi bil Franček vedel, s kom je govoril, bi bil pač manj odkritosrčen. Janez je bil namreč izvoljenec starejše Močilarjeve.
Pušavčenov Janez jo je, ko je vse izvedel, naglo odkuril čez vas in se samo pri sebi hu-doval: »Ti bom že dal, ženiti se v Ravnem bregu!« Poiskal je nekaj tovarišev in z njimi je
Naposled je oče vendarle izvedel za me jo ljubezen. Očetova tuga je bila brezmejna, ker je oče vedel, da se šefov sin le igra z menoj. Zato me je prosil kleče, naj pretrgam znanje s svojim zapeljivcem in naj ne verujem njegovim besedam. A moja ljubezen je bila slepa in gluha. Svojemu zapeljivcu sem zaupala brezpogojno. Bila sem trdno prepričana, da me tudi on ljubi in se bo prej ali slej v zakonu združil z menoj.
Nekega dne pride zapeljivec k meni ter mi začne prigovarjati, naj zapustim očeta ter pobegnem z njim na Nemško. Prisegel mi je, da se bo v tujini poročil z menoj ter me potem povedel nazaj v Split k očetu kot svojo ženo. Rade volje sem pristala na njegov predlog in obljubila, da pojdem za njim kamor koli. Očetu sem napisala poslovilno pismo, a tako kot mi ga je narekoval on. V suhih besedah stem sporočila očetu, da sem šla za možem, ki ga ljubim, da pa naj ne poizveduje za nama, ker bi s tem vsem nakopal sramoto na glavo.
Dve leti sva živela skupaj v nekem nemškem mestu. Poročila se nisva, njegova ljubezen do mene je hitro skopnela. Ko je porabil denar, katerega je vzel svojemu očetu, me je skrivaj zapustil in nisem ga videla več. Izvedela sem, da si je izposodil vsoto denarja in se odpeljal nazaj. Vrnil se je v Split k očetu.
Zame so se začeli dnevi polni bede, ponižanja in trpljenja^ Nazaj k očetu se nisem upala. Čisto sem padla. Toda meni se je tako življenje tako zelo prignusilo, da sem sklenila, vrniti se nazaj k očetu, pasti pred njim na kolena in si izprositi njegovo odpuščanje. Nato pa bi začela živeti pošteno življenje ob strani svojega očeta Brez obotavljanja sem se odpravila na pot. Dolgo sem hodila, slednjič sem vendarle srečno dospela v Split. Začela sem iskati svojega očeta, a povedali so mi, da je moj očka mrtev, da se je obesil, ker se mu je omračil um. Brez mene ni mogel živeti. Oj, moj ljubi, nesrečni očka!«
Počakal sem, da se je izjokala in umirila. Nato sem ji rekel nekaj tolažilnih besed ter ji svetoval, naj se oglasi v neki trgovini, kjer bi jo gotovo sprejeli kot vajenko in lepo ravnali z njo. Obljubila mi je, da se hoče ravnati po mojem nasvetu. Ko je mlada izgubljenka odhajala, sem ji dal malo denarja.
V tisto trgovino mlade izgubljenke dolgo časa ni bilo. Naposled pa je le prišla. Delala je pridno, a bila je zmerom potrta.	M.
f ®	*	V	• f
neti srn te zeml
šel v gostilno k Laščenu. Tovarišem je naročil, naj ga čakajo v veži, sam pa je stopil v gostilniško sobo in rekel Frančku, naj gre 3 njim k Hočilarju, Zajec da ga naj pa počaka kar tu v gostilni, s čimer je bil mož zadovoljen, saj ga je imel še en liter pred seboj.
Toda komaj sta stopila mojster Kožamelj in Janez čez prag, že je pograbilo mojstra Kožami ja nešteto rok. Poskušal se je braniti, a so ga kmalu ukrotili. Šli so tja proti svin -ku, kjer je v enem izmed hlevov dojila svinja trinajst mladih pujskov. Fantje so odprli baš tega in Franček še sam ni vedel, kdaj je zletel v svinjak. Komaj se je zavedel, so bila vrata že zaprta.
Začel je premišljevati o položaju, v katerega je zašel, toda svinja ni pustila novega gosta dolgo v premišljevanju, temveč je začeia hlastati po njem. Čevljar je v smrtnem strahu opazil na stropu železen kavelj, jadrno se ga je oprijel in se ga nato držal nalik netopirju. Čisto trd je že bil od strahu in pa zaradi tega, ker je visel v tako nenrijetnom položaju. Bolelo ga je že vse v mišičevju...
Še malo, pa bi bil cepnil na tla. Tedaj pa je prišla hišna gospodinja krmit svinjo. Vesel rešitve je skočil vrli Franček ven, poklical Zajca in naglo sta jo odkurila iz vasi.
Čevljarskemu mojstru Kožamlju Frančku iz Poštaj pri Gmajni se je to tako zamerilo, da zavoljo tega še danes ni oženjen. Pravi, da se ne gre več nikamor ženit, ker takšnega smrtnega strahu, kakor ga je bil takrat deležen, ne mara več tudi za deset deklet ne. G. T.
*	Novi načelnik glavnega stana vojske. Iz Rima poročajo: General Vittorio Ambrosio, armadni poveljnik, je prevzel mesto načelnika glavnega stana vojske. General Mario Roatta pa je opustil mesto načelnika glavnega stana vojske in prevzel poveljstvo druge armade.
Pokrajinski namestitveni odbor za brezposelne. Pokrajinski namestitveni odbor je na svoji seji 9. t. m. sklepal o težavnem položaju. v katerem so brezooselni delavci in nameščenci, ki so pripadajoče redne podpore že izčrpali, zlasti pa še oni, ki sploh nimajo pravice na brezposelne podpore. Na seji je bil soglasno sprejet sklep, da se priskoči delavstvu v teh hudih časih na pomoč z izrednimi podporami, ki se bodo izplačevale do 15. marca po nastopnih smernicah: a) Vsi tisti delavci in nameščenci, ki so pripada io-čo redno podporo že izčrpali in so se redno javljali pri borzi dela (ki bi torej imeli do zdaj veljavni uredbi pravico do podaljšan;h podpor), dobe izplačano* največ 10tedens'co izredno podporo, b) Vsi ostali brezposelni delavci in nameščenci, ki nimajo pravice do podaljšane podpore, ki pa so bili v teku zad-mh dveh let, računajoč to dobo od dneva, ko so se ali se še bodo prijavili pri javni borzi o^la, zaposleni vsaj pet mesecev, dobe priznanih pet izrednih podpor. Brezposelni nameščenci in deiavci naj se takoj prijavilo pri borzi dela odnosno pri okrainih namestitvenih odborih, če še niso prijavljeni,' da bodo dobili izplačano pripadajočo izredno podporo. Delavci, ki stanujejo izven Ljubljane, odnosno sedežev okrainih namestitvenih uradov, naj se prijavijo po občinskem namestitvenem uradu one občine, kjer stanujeio Pripominjamo, da velja tudi za te izredne podpore I5daevna čakalna doba in se izplača izredna podpora šele po poteku 15 dni od dneva prijave brezposelnosti. Nadaljni obroki se bodo nato redno nakazovali, dokler ne bodo izčrpani, a najdalje do 15. marca letos. Po 15. marcu letos teh podpor ne bo mogoče več črcati.
*	l etošnji novo"i%šniki ljubljanske škofije. V mašnike bodo letos posvečeni naslednji bo-jroslovci ljubljanske škofije: Alojz Duhovnik iz Preake, Karel Erjavec iz Višnje gore, Franc Kozjek iz Smlednika, Ivan Markič iz Nakla, Anton Mušič iz Mengša, Maks Ocepek iz Komende, Jožef Ogrinec od Sv. Gregorja, Jožef Pelan iz St. Vida pri Vipavi, Franc Pustotnik iz Sel pri Kamniku, Ivan Remškar z Brezovice, Ludvik Šivic iz Mošenj, Martin Tavčar iz Stare Oselice, Ladislav Tomazin iz Tržiča, Anton Trdan iz Ribnice in Franc Vrolih iz Spodne Polskave.
*	Smrt bivšega priorja kandijske bolnišnice. Te dni je umrl v bolnišnici v Kandiji bivši delegat in prior tamošnjega konventa pater Polikarp Vavpotič iz Ormoža. Ze v zgodnji mladosti je vstopil v red usmiljenih bratov v Gradcu. Vsa leta se je odlikoval s svojo spretnostjo in požrtvovalnostjo pri bolnikih kakor tudi v različnih višjih službah, ki so mu bile poverjene. Bil je prior v Krekel-mosu na Tirolskem, od leta 1908. do L 1919. »>a v Kandiji. Leta 1938. je bil ponovno postavljen za priorja in obenem tudi generalnega delegata konventa reda usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je ostal do septembra mi-nilega leta. 2e v začetku novembra lanskega leta ga je zadela kap, za katero ie zdaj umrl. Konvent usmiljenih bratov je s smrtjo tega odličnega redovnika prizadela huda izguba. Zaluiočim naše iskreno sožalje, rajnkemu pa blag spomin!
*	Smrt rojaka v Beogradu. Te dni je umrl v Beogradu v starosti 66 let naš rojak g. Fra-n^o Kiissel, apelaciiski sodnik v pokoju. Služil je kot sodnik v Novem mestu, Žužemberku in Trebnjem. Po svetovni vojni ie odšel na službovanje v Subotico, kjer je bil upokojen. Pred nekaj leti se je z družino prese-
lil v Beograd. Zapustil je vdovo Hermino iz znane rodbine Franceta Pehanija v Žužemberku, dva sina in tri hčere. Žalujočim naše sožalje!
*	Realno gimnazijo v Kočevju je vojaštvo izpraznilo v vseh prostorih. Popravljalna dela .katerih vodstvo je v zanesljivih rokah, so se že začela in se bodo pospešeno nadaljevala do zaključka. Začetek pouka se bo sporočil v časopisiu.
*	Evropa šteje skoro 524 milijonov ljudi. To je za nad 60 milijonov več ko pred 10 leti. Od 524 milijonov je 255 milijonov moških in 269 milijonov žensk Žensk je torej za 14 milijonov več. Vendar sta v Evropi dve deželi, ki imata več moških kakor žensk. To sta Bolgarija in Irska.
*	Ponoči med spanjem je oslepel. V Bologni se je te dni zgodilo nekaj nenavadnega. Tam se je mudil 44-letni trgovec Francesco Bellini iz Florence. Ker se ni imel namena še isti dan vrniti domov, si je zvečer najel sobo v hotelu. Spat je šel približno ob devetih zvečer. Zbudil se je ob običajni uri zjutraj. Ker pa je bila v sobi še popolna tema, jo poskušal še malo zaspati, kajti bil je prepričan, da se je dosti prezgodaj zbudil. Spet je minilo nekaj ur, Bellini pa. ;:e imel še vedno vtisk, da se kar noče zdaniti. Naposled se je naveličal ležan^a. Vstal je. da bi odprl o'rno. Slišni je na ulici hrup, kakršen ie tan ob belem dnevu, videl pa ni nikogar. Ni si znal razložiti tega čudnega po-java in je nano^led v grozi začel klicati sobarico. Takoj je prihitela, vsa preplašena in začela spraševati, kaj se ie tako hudega zgo lilo. On pa jo je samo prosil, naj prit~e luč. Sobarica je na široko odprla okno, poleg ter" na še prižgala električno luč. nesrečnemu B?ili-niju pa se je še vedno zdelo da je tema. Ker moža le ni bilo mogoče pomiriti, so poklicali zdravnika, ta pa je odredil, naj Bellinija takoj prepeljejo v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je mož ponoči med spanjem *isto oslepel.
Trieste—Gorlzia
Oster mraz okoli Gorizie. Zadne dni je nastal tudi v pokrajini Gorizie hud mraz. V drugem tednu januarja se je višina živega srebra stalno gibala okrog ničle, vendar se je mraz ostril in je srebro rahlo padalo, tako da je toplomer sredi januarja zdrknil v Gorizii na 10 stopinj pod ničlo. Vremenski stolpec v ljudskem vrtu ima zmerom dosti obiskovalcev, ki se hočejo na lastne oči prepričati, ali je res tako mraz, kakor ga občutijo. Zadne dni pa je znašal mraz 15 in menda še več stopinj pod ničlo.
Dva grobova. V Plezzu je umrl v starosti 78 let ugledni tržan g. Anton Mlekuš, po domače Kobareš, gostilničar in lastnik glavne zaloge tobaka. Bil je skrben oče, ki se je vse življenje neumorno trudil za svojo družino. — V bolnišnici v Gorizii je umrla posestnica Iva-
PAGLAVCA ČISTITA ČEVLJE
Gospodar: »Salamenska paglavca, ali sta mi že očistila čevlje?«
Paglavec: »Takoj! Sva že pri drugem čevlju.«
Gospodar: »Kje imata pa prvega?«
Paglavec: »Prvi bo prišel šele na vrsto, ko bo drugi očiščen ...«
•
KRIVO RAZUMELA
Slugo Janeza so zaprli, češ da je okradel gospodarja. Med preiskavo so zaslišali vso služinčad in je sodnik med drugimi vprašal služkinjo Rozalko: Ali je vam Janez tudi kaj ukradel?
»Ah, da, a ne maram pred vsemi govoriti,« je odgovorila Rozalka sramežljivo.
na Vidmarjeva iz Aidussine. Dobra mati številne družine je bila dalje časa bolna. Rajnica je štela šele 57 let. — Obema rajnkima blag spomin!
Smrt v lekarni. Nedavno zvečer je prišel v lekarno Minervo v Triesteju starejši mož. Preden pa so mu utegnili postreči, se je zgrudil in umrl zadet od kapi. Pozneje so ugotovili, da je neznani mrtvec 721etni zasebnik Venceslav Osvald.
Nove cene jaic v Triestu in ix>kraiini Po najnovejšem ceniku velja pri pridelovalcu cena jajcu 1.40 lire Z3 kos, pri trgovcu pa 1.60 lire.
Iz Gorenjske
Postavitev noiaija v	V Kamni-
ku je bil postavljen za notarja in pravnega
zastopnika dr. Herman Holzl
Okrožni vodja na kuharskem tečaju v Radovljici. Po Gorenjskem prirejajo kuharske tečaje. Zene krajevne skupine Lesce-Radovljica so se združile in priredile kuharski tečaj v Radovljici. Delo mladih gospod.ni so si ogledali tudi okrožni vodja Hradetzkv, deželni svetnik Hinteregger, vodja krajevne skupine Heller in ravnatelj hranilnice Otto-witz.
Dva nova grobova. V Domžalah je umrla gostilničarka Ljudmila Kovač, stara 56 let. V Radomljah pa je umrl znani posestnik in mlinar Franc Skerjanec, star 69 let. Obema blag spomin!
156 mladih učiteljev na Gorenjskem. V Gozdu Martuljku se je nedavno vršil tečai za 156 mlad.h učiteljev in učiteljic. Od teh jih je prišlo 93 z Dunaja, 46 s Salzburžkega in 17 s Koroškega. Celovški dnevnik naglasa da je razveseljivo znamenje vzajemnega čustvovanja, da sta Dunaj in Salzburg sklenila pomagati pri ponemčeniu goreniske dcžebce
GtroSki vrtci na Gorenjskem. Okrožni vodja Kus3 je otvoril te dni nov otroški vrtec v Goričanah. Zdaj je na Gorenjskem že 9 novih zavetišč in vsak teden se odpirajo novi otrouki vrtci. Večkrat morajo prijave odklanjati, ker je premalo prostora. Zupani skoraj vseh občin podpirajo to delo.
Divjačina na mesne karte. Razglašeno je: Lovec sme 25 odstotkov parkljaste divjačine obdržati zase, 75 odstotkov pa mora izročiti trgovini z divjačino. Svoj delež lahko seveda odda rabnikom ali gostilnam. Daiati pa se sme to meso le na mesne karte. Zaici in fazani se ne zaračunavajo na mesne karte.
Smrtna nesreča s plinom. V okolici Radovljice se je pripetila huda nezgoda s plinom. Zadušil se je 151etni s n posestnika Lukana, medtem ko so dva mlaiša brata, ki sta spala v isti sobi še lahko rešili. Otroke je bil omamil plin, ki je uhajal iz peči. Naistareiši fant ie zato podlegel, ker ie boleha' na srcu.
Iz Spodnje štajerske
Dva ptujska jubilanta. Nedavno ie praznoval svojo 971etnico upokojeni sodni oficial g. Jože Muhič, ki je po rodu iz Ro^ke Slatine. Ga Marija Pristoličeva iz Ptuja pa ie praznovala 851etnico. Oba sta kljub visokim letom še dobro ohranjena.
O prosvetnem delu v celjskem okrožju poroča mariborski dnevnik in pravi med drugim, da se v 719 jezikovnih tečajih uči 30.000 ljudi nemškega jezika. List pravi, da spodnoštajer-ski prebivalec v čedalje večji meri spoznava, da mu bo samo znanje nemškega jezika prineslo enakopravnost in polnoveljavnost nemškega državnega pripadnika.
Staroslovanski ali germanski grobovi. »Marburger Zeitung« priobčuje pod tem naslovom članek o starih grobovih izkopanih na Spodnem Štajerskem. Pisec obravnava v zvezi z enim izmed največjih grobišč odkritih leta 1909 pri Ptuju, kjer je bilo naiden<h 66 grobov s človeškimi okostnjaki. voraSanie, ali gre tu za prastare ostanke staroslnvanske ali germanske naselbine. Raziskovalec dr. Dinglage iz Miinchena se je zanimal za to grobišče in prišel ie do zakiiučka da ie bila tu nemška naselbina že v onih davnih časih Profesor dr Todt ie na že pred mnogimi leti preiskal v teh grobovih naidene 1f>b»r»*e in prišel do zaključka, da kažeio ter*7»te znake nordijske rase. — Seveda Da te mar»o tudi
naziranje, da so bili tako stari Germani kakor stari Slovani nordijske ali vsaj nordijski sorodnih ras.
222 tečajev nemščine v Mariboru. Dne 15. januarja se je začelo v okrožju Mariboru-mestu 222 tečajev nemščine, in sicer 58 za odrasle, 102 za mladino in 62 za delavce v industrijskih podjetjih
Smrt starega nadučitelja. Dne 9. t. m. je umrl v Celju upokojeni nadučitelj g. Janez Rihteršič, star 90 let. Rajnki je bil 35 let nadučitelj v Sredni vasi na Gorenjskem, kjer je bil splošno priljubljen. Blag mu spomin!
Smrt v lepi starosti. V Št. Juriju ob južni železnici je umrla 86 let stara Neža Osec. Blag ji spomin!
Nesreča s plinom. S plinom zastrupljeno so našli v njenem stanovanju v Mariboru 711etno zasebnico Frančiško Kocbekovo.
Zmrznil je. 521etni Janez Kožuh, rojen v Račah, zdaj stanujoč v Pesnici, je šel zvečer od št. Jurija domov, drugo jutro pa ga je sin našel na poti zmrznjenega. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati.
Iz Hrvatske
Hrvatska in novi red v Evropi. »II Giorna-le dltalia« je te dni objavil članek »Hrvatska in novi red«, v katerem razpravlja o od-nošajih med Italijo in neodvisno Hrvatsko. Pisec članka pravi, da se motijo vsi tisti, ki trde, da je odnos Hrvatske do Italije enak odnosu Albanije do Italije. Da je Hrvatska res neodvisna država in da jo kot takšno v polni meri priznava in upošteva tudi Italija, dokazuje že golo dejstvo, da je Italija pri vladi neodvisne Hrvatske zastopana po svojem posebnem opolnomočenem ministru in poslaniku, medtem ko o takšnem ali podobnem zastopstvu v Tirani ne more biti niti govora.
Na Slovaško pojdejo razadi okrepitve. Na podlagi razgovora med hrvatskim poslanikom pri slovaški vladi dr. Berkovičem in bratislavskim županom dr. Kovačem je bil izdelan načrt, po katerem bodo okrepitve potrebni hrvatski otroci poslani v Visoke Tatre.
V katoliško vero so stopili. Nedavno nedeljo je bil v Kamenskem pri Karlovcu krst povratnikov iz pravoslavne vere v katoliško. Krščeno je bilo nad 400 povratnikov. V svojem nagovoru je veliki župan dejal povratnikom, da to ni navaden prehod v katoliško vero, temveč da naj se zavedajo, da je bila katolištvo vera njihovih dedov.
Velike jate divjih gosi in rac na Hrvatskem. Zagrebški listi poročajo o velikih jatah divjih gosi in rac, ki so priletele na Hrvatsko. V severnem delu Evrope so namreč zaradi nenavadno hudega letošnjega mraza zmrznili vsi potoki in večina rek, tako da so se divje gosi in race morale napotiti na toplejši jug, kjer vode niso zamrznile.
Iz Srbije
Obnova Srbije. Predsednik srbske vlade general Nedič je te dni sprejel novoimenovane okrožne načelnike, ki bodo od dosedanjih banov prevzeli posle in upravljali Srbijo po načelih nove upravne razdelitve. V svojem nagovoru je general Nedic med drugim Sejal, da pozna odslej Srbija samo še srbsko zastavo. Okrožni načelniki morajo poslovati z največjim razumevanjem do ljudi, da ne bo več v Srbiji neprestanih pritožb čez državno upravo. Kdor bi se temu upiral, bi samo škodoval domovini. Ob zaključku govora je dejal, da mora zdajšna Srbija popraviti 201etne grehe bivše Jugoslavije, ki Srbiji ni prinesla ničesar dobrega. Novi okrožni načelniki morajo uvesti v svoja okrožja red in tudi poskrbeti, da bodo državni uradniki takšni, kakršni morajo biti. Poosebno pozornost morajo novi okrožni načelniki posvetiti obdelovanju zemlje, ki zanjo Srbi doslej niso pokazali dovolj volje.
Za trgovanje z občinskimi odborniškimi mesti je bil deležen 50 udarcev. V občini Jag-njili pri Mladenovcu je postavljen za predsednika občine kmet Milentije Markovič. Ko je na izpraznjena odborniška mesta dal imenovati nove člane, je vsakogar, ki ni hotel
prevzeti odborniško mesto, oprostil odborni-ške dolžnosti, če se je odkupil z denarjem in žitom. Jemal je po tisoč do pet tisoč dinarjev. Ko ga je na osnovi prijav sreski načelnik dal zaslišati, je vse priznal. Seveda so ga kot župana takoj odstranili, po vrhu pa so ga še kaznovali s 50 batinami, ki so mu jih dali javno na trgu v Mladenovcu.
Kvartanje v Smederevu prepovedano. Izredni komisar za obnovo Smedereva Dimitrije Ljotič, prvi, ki je v Srbiji prepovedal kockanje in kvartanje v javnih lokalih in odredil, da morajo biti med službo božjo vsi gostinski obrati zaprti. Je tudi prvi, ki se je zavzel za dvig nravnosti v Srbiji. Med drugim je namreč odredil, da morajo v kinematografih moški sedeti desno, ženske pa levo in da se mladi zaljublienci ne smejo izprehajati po samotnih potih. Videti pa je, da njegova odredba o prepovedi kvartanja in kockanja ni dovolj zalegla, ker jo je še poostril in prepovedal kvartanje tudi po zasebnih stanovanjih.
Ves zmeden je Dušan odložil telefonsko slušalko Se danes si mora torej priskrbeti popolno smučarsko" opremo in jutri dopoldne ob desetih se začne pouk. Pred nekaj minutami še ni niti v sanjah mislil na to. Na lepem se je oglasil telefon in neki ženski glas, čist in pojoč kakor zvonec, je izpregovoril v njem. Zaljubil bi se v ta glas! In ta glas je zagosto-lel: »Tu Darinka. Čitala sem oglas, da bi se radi učili smučanja. Ali bi ne hoteli poskusiti z menoj? Imam že več prvenstev, štejem dvaindvajset let in ...«
Ko ji je hotel ugovarjati, da je očitno napačno zvezana, se je začudila: »Saj je vaša številka 3500?« Moral ji je dati prav. »No, vidite, potem je vse v redu. Najboljše bo, da se takoj oskrbite z vso opremo. Torej jutri dopoldne ob desetih, kaj ne? Dobiva se pred Prešernovim spomenikom. Ali je prav? Seveda bo jutrišni pouk docela neobvezen. Mislim pa, da se bova sporazumela. Torej najlepša hvala in do svidenja! Smuk!«
Ko se je hotel še poslednikrat upreti, je postal glas na drugem koncu nenadno čudno proseč: »Prosim, ne odrecite! Z menoj boste gotovo zadovoljni!« Tedaj je Dušan, ki ni pri svojih tridesetih letih še nikdar mislil na smučanje, pristal. Ko se mu je ljubki ženski glas navdušeno zahvalil, se je celo priklonil pred telefonom.
Drugi dan ob desetih dopoldne ie stal pred Prešernovim spomenikom mlad gospod v tem-nomodrem smučarskem dresu in se krčevito oklepal novih smučk. Okoli njega se je srebrno lesketal sneg v žarkih zimskega solnca, tam za mestom pa se je vabeče vzpenjal v zrak
Nobena žena noče imeti za moža copatarja, čeprav je morda v resnici copatar. Da bi se čitateljice prepričale, ali njihovi možje niso copatarji, jim svetuje neki ženski list, naj odgovore na nasledna vprašanja:	f
1.	Ali ste blagajničarka rodbine, ki daje možu od njegovega zaslužka denar za dnevne potrebščine ?
2.	Ali sami odločate o sporih svojih otrok in sežete po potrebi tudi po telesni kazni?
3.	Ali ste vi tisti, ki daje na obiskih navadno znak za odhod: »Zelo pozno je že, mo-žiček, domov morava.«
4.	Ali določite svojemu možu čas, kdaj mora zvečer v posteljo in ali pričakujete, da se bo po tem ravnal?
5.	Ali se vam zdi samo po sebi umevno, če greste z možem v kino, da imate pravico izbirati film?
6.	Ali vas prosi mož, preden gre s prijatelji v gostilno ali igrat na karte, že naprej za dovoljenje?
7.	Ali prinašate svojemu možu na mizo
Povratek srbskih ujetnikov. Od nemških oblaste v so dobili oboleli srbski vojni ujetniki dovoljenje, da se vrnejo v domovino. Začasno bodo nastanjeni v beograjski vojaški bolnišnici.
Za zatiranje komunizma v Srbiji. Beograjsko časopisje poroča: Vlada generala Nediča je iz Beograda in drugih srbskih krajev prejela že velike zneske za obnovo Srbije. S tem denarjem je nedavno ustanovila poseben sklad za borbo proti komunizmu. Za pravoslavni božič so se pri predsedniku srbske vlade generalu Nediču oglasili predstavniki beograjskih gospodarstvenikov in mu kot svoj dar za protikomunistično borbo izročili pol-tretji milijon dinarjev. Beograjski gostinski podjetniki pa so med seboj za isti namen zbrali 100.000 dinarjev.
Smrtna obsodba komunistke. Iz Kragujev-ca poročajo, da je znana komunistična agita-torka Milica Panij-Velikovičeva bila od naglega sodišča obsoiena na smrt in usmrčena.
■mmaaa^HHDaaagHHUisiBi
deviško bel grič. Zdajci se je pojavila zraven njega vitka dama, mladostna in cvetoča v ostrem zimskem tiirazu in njen srebrni glasek je pozdravil tako sladko, da je bilo Dušanu na mah čudno praznično pri duši. Trdno ji je stisnil roko, ki mu jo je neprisiljeno ponudila. Ko ji je pogledal v oči, se mu je zdelo, da se je njegov pogled potopil v dvoje gorskih jezer...
* * «
Prva vaja je končana. Nikoli si ne bi bil mislil, da smučanje tako utrudi. Toda v duši mu je veselo. Neprestano blagoslavlja tiskarsko pomoto, ki je postavila v oglasu, na katerega se je ona sklicevala, napačno telefonsko številko in tako pripomogla do napačne zveze. Saj je Darinka najdražestnejše bitje, kar jih je kdaj srečal na svoji življenjski poti. Tako mu je, kakor bi mu valovalo v žilah iskro vino, kakor bi mu v duši prepevali slavci pomladno pesem.
Sledile so druga, tretja in vse ostale vaje. Čedalje bolj se je zavedal, da je nikdar več ne izpusti, ker je ne more izpustiti čedalje tišji so postajali njuni skupni izprehodi v hrib, čedalje bolj se je bližal čas, ko bo izrekel usodno besedo ...
Ko je potem nekega dne skopnel pod mladim solncem sneg in so šle smučke začasno v pokoj, ko je pomlad ogrnila prirodo v zelenje, so nekega dne veselo zazvonili zvonovi v cerkvi na hribu, a iz cerkvice je stopil srečen par.
Takrat se je sklonil k njej in zašepetal:
»To pot, dušica, sva pa prav zvezana!«
jedi, o katerih veste, da jih nima rad, o katerih pa mislite, da bodo koristile njegovemu zdravju ?
8.	Ali smatrate za svojo pravico odpirati moževa pisma v njegovi odsotnosti?
9.	Ali opozorite moža najmanj enkrat mesečno, naj iz zdravstvenih ali denarnih razlogov opusti kajenje?
10.	Ali se vam zdi samo po sebi umevno, da mora vaš mož nositi srajce in kravate po vašem okusu?
Drage ženice, na koliko vprašanj ste odgovorile pritrdilno? Če ste odgovorile na tri ali še na manj vprašanj, so vaši možje gospodarji v domu, če ste pritrdile na štiri ali na pet vprašanj, storite prav, če se v bodoče nekoliko omejite v svojih zahtevah. Ne smete pozabiti, da žena v hlačah ni mikavna. Če ste pritrdile na sedem ali osem teh vprašanj, nI dvoma, da nosite hlače v domu ve. Ce ste pa odgovorile na vseh deset vprašanj pritrdilno, je pravi čudež, da vaši možje še niso terjali ločitve zakona.
AH Je vaš mož copatar
Napačna iti prava zixaza
Zimska zgodba
mrenah w__ m
Naravno bogastvo fužnovzho-dne Azije je velikansko
Japonski ministrski predsednik je v nedavnem govoru razložil smotre, ki jih hoče Japonska doseči v vojni z Ameriko, Veliko Britanijo in Nizozemsko Indijo, tudi za ceno še tako velikih človešKih žrtev. Eden izmed njihovih namenov je tudi ta, da spravi pod japonsko nadzorstvo obilne in važne sirovine na jugovzhodu Azije. V zvezi s tem naj navedemo nekaj podatkov o velikem bogastvu dežela, ki jih hoče Japonska osvojiti.
Pod Južnovzhodno Azijo razumemo ozemlje Siama (Tajske), Francoske Indokine, Bir-manije. Britanske Malaje, Malajskih otokov, Filipinov in Bornea. Prav to področje, ki so mu Japonci v zadnem času namenili svoj vojni korak, je med najbogatejšimi na vsem svetu. Omenjeno področje ima neizčrpne zaklade cinka, železa, premoga in zlata, poleg tega pa še številne petrolejske vrelce. Velike vrednosti so potem razni tropski pridelki, kakor kavčuk, kokosovi orehi, palmovo olje, kava, čaj, poper in še mnogo drugega. Omeniti pa je treba dalje še sladkor z Jave, riž iz Siama, Birmanije in Saigona, tobak s Sumatre, konopljo z Manile. Manj znano pa je dejstvo, da tri četrtine svetovnega pridobivanja cinka, približno 80 odstotkov kavčuka in skoro 100 odstotkov svetovnega pridobivanja sirovin, ki so potrebne pri izdelovanju kini-na, daje prav to področje.
Prvi v zgodovini, ki se mu je polet po zraku delno posrečil
Letala so silno orožje sodobne vojne. Od njihovega števila je največkrat odvisen izid borbe. Letala poznajo malo zaprek, ker jih ni lahko zadeti s tal. Zanimivo je, da je zamisel letala že precej stara.
Pred 250 leti je živel jezuitski pater France-eco Lana-Terzi, profesor matematike na visoki šoli v Ferrari, ki je prav za prav za starim Grkom Ikarom drugi oče zamisli, da bi se človek vzdignil v zrak. Pater Lana je s svojim 16. letom stopil v pobožni red, ki pa mu, kakor vse kaže, ni zadostoval. Zato se je bavil že z raznimi panogami znanosti. Narisal je pri tem letalo, ki bi se po njegovih računili moralo dvigniti v zrak. Toda tega svojega odkritja se je toliko prestrašil, da se je odrekel strašni slavi, ki bi poslej obdajala njegovo ime. Uničil je svoje račune, risbe in načrte z naslednjo utemeljitvijo: »Bog ne bo nikoli dopustil, da bi bil tak stroj dogotovljen in spravljen v uporabo. Takšen stroj bi namreč prinesel v redno življenje ljudi toliko nemira in zmešnjav, da bi človeštvu iz tega nastale neizmerne nesreče. Nobeno utrjeno mesto bi ne bilo več varno pred iznenadenjem, ker bi ue-prijatelj lahko pripeljal svoio vojsko po zraku in jo izkrcal v sredi mesta.«
°obožm mož se je glede te trditve zmotil. Bog, čigar odločitve nam bodo vedno uganke, je dovolil to, česar se je bal pater Lana. Ni dolgo trajalo, pa se je spet našel človek, spet jezuit, ki se je začel baviti z vprašanjem patra Lane. Se pred tem so poskušali letati po zraku v Nemčiji. Neki pater na Slovaškem je poginil pri poskusnem poletu, toda portugalski pater Bartolomeo Lorenzo de Guzman je prvi izvršil posrečen polet. Dolgo je rrosiačil na dvoru, naj mu dovolijo izvršiti poskusni polet, na.nosled pa se je kralj Janez V. le dal omehčati. Poskusni po'"t natra Guzmana se je izvrši' v Lizboni 1. 1709
'Ted navdušenim ploskanjem in vzklikaniem meščanstva je pater Guzman res zletel z me^t-resra sto'oa in priletel brez nesreče precei daleč. Poslei so ga roiaki imenovali »letečega človeka«. Vendar pa ta uspeh oatru Guzmanu
ni prinesel sreče. Zasumili so ga nedovoljene zveze s samim hudim duhom. Obtožili so ga čarovništva in le z velikim trudom se mu je posrečilo, da je bil obsojen samo na dosmrtno težko ječo z neprestanim postom. Nič niso pomagale prošnje jezuitskega reda, pater Guzman je hiral v ječi polnih deset let. Pomagali so mu naposled duhovni sobratje, da je ušel na špansko, kjer pa je kmalu umrl v neki bolnišnici. Bila sta ga sama kost in koža zavoljo posta, ki mu je bil naložen.
Pater Guzman je bil ena izmed prvih žrtev letalstva, poslej pa je njihovo število zelo naraslo.
X Smrt nemškega generala Reichenaua. Iz
Berlina poročajo: Te dni je bila uradno objavljena smrt nemškega maršala Walterja von Reichenaua. Maršal von Reichenau je bil zadet od kapi in je umrl med prevozom v domovino. Hitler je odredil, da se je maršal glede na svoje izredne zasluge pokopal na državne stroške.
X Bolgarija hoče pridelati več krompirja. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je objavilo poročilo o stanju posevkov. Iz njega je razvidno, da zaradi neugodnega vremena ni bilo mogoče povsod pravočasno in v redu zasejati ozimino. To velja zlasti za Dobrudžo, kjer je biia turščica prepozno pospravljena. Pozneje je pa oviral delo na polju prezgodni sneg. Pomladi bodo posejani v Dobrudži v prvi vrsti pšenica, soja in ječmen. V vseh drugih pokrajinah pa hočejo pridelati več rži, sladkorne pese in solnčnic. Posebna pozornost bo pa povsod posvečena krompirju, da bo pridelek čim večji.
X Mesti, ki ju bo grela samo elektrika.
Norveški mesti Namsos in Steinkjer bo odslej ogrevala samo elektrika. Primerne naprave, ki bodo vsa stanovanja po teh dveh mestih oskrbovale z električnim tokom, so že končane. Tudi v norveški prestolnici sami, v Oslu, ima že 1800 stanovanj električne peči. Da takšna kurjava ne bi bila predraga, so ceno toku za segrevanje električnih peči znatno znižali.
X Smrtna kazen za verižnike v Grčiji. Zakonske določbe proti verižnikom in oderuhom v Grčiji so bile znova poostrene, tako da je določena za take brezvestneže celo smrtna kazen. S smrtno kaznijo bodo v bodoče kaznovani zlasti vsi peki in mlinarji, ki bodo zlorabljali svoj položaj. Isto velja za vse pre-skrbovalne uslužbence v ljudskih kuhinjah in bolnišnicah.
X Kukmake lahko gojiš med krompirjem in peso. Neki nemški vrtnarji so lani napravili uspele poskuse za gojitev gob kukmakov (šampijonov) kot poljski sad. Za svoje poskuse so imeli na razpolago petdeset oralov obsegajoče zemljišče. Tu so gojili te gobe med krompirjem, peso in paradižniki. Gobe so se navzlic močni tekmi drugih rastlin pri izkoriščanju zemlje zelo dobro razvijale. Kakor je znano, ljubijo kukmaki zlasti konjski gnoj. Če si kje na dvorišču namečeš na debelo konjskih fig, lahko vsaj čez nekaj let pričakuješ, da bodo zrasli na tistem mestu kukmaki.
X Konj ga je spoznal. Iz Bohlena v Nemčiji poročajo o zanimivi zgodbici, ki kaže. da imajo živali včas h neprimerno boljši spom.n od ljudi. Neki tamkajšni domačin, ki ie zdaj voiak na vzhodnem bojiščuv se je na svojevrsten način sestal s konjem, ki ga ie nekoč oskrboval. Nekega dne je prispela k četi spet pošiljka konj in tedai se ie ena izmed živali pr:bližala možu in ga začela ljubkovati na tako nedvoumen način, da ie začel mož po-zvedovati, od kod konj prav za prav prihaia. Ugotovil ie. da ie bil konj last nekega kmeta iz bližine Bohlena, pri katerem ie delal vojak pet let do nastanka vojne. Na pogled
konja navzlic temu ni spoznal več, pač pa je zvesta žival spoznala njega.
X Napoleonova papiga še živi. Papige dočakajo visoko starost. Napoleonova papiga je dosegla izredno visoko starost 150 let. Ta papiga je bila prvotno last nekega oficirja Napoleonove vojske, potem jo je imel Napoleon v izgnanstvu na otoku Elbi, po Napoleonovi smrti pa je ostala v Italiji. Pred mnogimi leti so jo prinesli iz Italije v Buenos Aires v Južni Ameriki Nedavno pa je svojemu gospodarju v Buenos Airesu ušla. Seveda je gospodar napel vse sile, da jo dobi nazaj saj je njena zgodovinska vrednost velika
X Volnena oblačila iz bronaste dobe. Ravnatelj muzeja v Neumiinstru v Holsteinu slovi kot eden najboljših poznavalcev davne preteklosti človeškega rodu. Svoje razprave je posvetil med drugim tudi vprašanju, kako so stari Germani izdelovali razna oblačila. V starih grobiščih so raziskovalci našli cele obleke, kakršne so nekdanji Germani nosili. Med njimi so tudi volneni izdelki. Omenjeni nemški starinoslovec je nitke teh starodavnih pletenin natančno pregledal z drobnogledom in ugotovil, da so volneni izdelki iz bronaste dobe narejeni iz jelenie in janičie dlake
X Na zemljo pade letno 11,000.000 meteorjev. Najnovejša raziskavanja zvezdoslovcev so pokazala, da pade vsako leto na zemljo povprečno 11,000.000 meteorjev. To je pa le neznaten del vseh meteorjev, krožečih neprestano po zraku, večkrat tudi v gostih rojih. Na zemljo pa pade razmerno le malo meteorjev. Največ meteorjev se pojavi v avgustu in novembru in v teh dveh mesecih jih tudi največ pade na zemljo.
X Mačka se je spoprijateljila z mišmi. V velikem čeikem kraju živi ljubitelj malih živali, ki redi doma poleg kanarčkov in ribic tudi bele miši. Mož ima doma tudi mačko. Navzlic prirojenemu nagonu vseh mačk, je sklenila ta z miškami tesno prijateljstvo. Bele miške lazijo po nji, se grejejo na njenem toplem kožuhu in spe tesno stisnjene k nji, mačka jih pa liže. Ce ta ali ona miška steče proč, jo mačka hitro potegne s tačico nazaj. To je redek primer prijateljstva med živalmi, ki se sicer smrtno sovražijo
X Velikansko jeguljo so ujeli. Ob morski obali severno od danske prestolnice Kodanja so te dni ujeli nenavadno veliko jeguljo, ki je tehtala 33 kg, dolga pa je bila dva metra. Tako velike jegulje že davno niso nikjer ujeli.
X Zaklad v morskem volku. Kakor poročajo iz Guayaquila v Ekvadorju so ribiči pred nekoliko dnevi ujeli velikega morskega volka. Ko so ga razrezali, so doživeli prijetno presenečenje. V njegovem želodcu so našli namreč skrinjico, ki je bila polna biserov in drugih draguljev.
VSI SO OKUŽENI
»Cuješ, Miha,« je dejal Gašper svojemu najboi emu prijatelju, »naš Jaka je dobil grižo Naša kuharica je tudi imela grižo in mladenič je priznal, da jo je bil poljubil.«
»Torej je siromak bolezen nalezel.« je menil prijatelj Miha.
»To je strašno." je nadaljeval Gašper, »tudi jaz sem jo poljubil.«
»Torej boš tudi ti zbolel.«
»Strašno! Prav davi sem poljubil svoio ženo. Zdaj bo tudi ona zbolela za grižo.«
Tisti trenutek pa je skočil prijatelj Miha ves preplašen pokoncu: »Ta ie lena' ""^m
sem se še jaz nalezel griže «
*
NISTA RAZUMELA
Dva mešetaria. Jaka in Tevž. iz Kravie doline sta bila po opravkih v Ljublian' in sta bila naposled od trgovca, ki ie 'mel z njima posle, povabljena na večerio Ket na nista bila preveč v žlahti s čistostio jima e trgovčev slu(?a na primeren način povedal, naj za to priložnost vsai meniata sraic-
Temu sta se oba nesrečnika vpričo sluge silno začudila in ie dejal Jaka »Ali so čudni v Liubliani! Kai bo imel gospod tr'»>vec dobiček od te~a. če bom iaz oblekel Tevževo srajco, a Tevže mojo?«
STKAN 18
Kdo je napisal „Krst pri Sav ct"
Profesor vpraša osmošolca pri maturi: »Kdo je napisal ,Krst pri Savici'?«
»Jaz ne,« naglo odgovori dijak.
Zvečer je profesor hkratu z več drugimi povabljenimi na večerji pri prijatelju. Pri tej priložnosti pove svoji sosedi na desni, kak odgovor mu je dal dijak na njegovo vprašanje.
»Ali ga res ni on napisal?« se začudi dama.
Razočaran se profesor obrne k sosedi na levici in ji pove vso zgodbo, ne da bi izpustil opazko svoje sosede na desni.
»Torej ga je le on napisal?« vpraša dama.
Po večerji stopi profesor k gospodinji in ji zaupno pove svoj doživljaj glede »Krsta pri Savici«. Gospa je že zaspana in zehaje vpraša:
»Torej se ne da dognati ali ga je napisal ali ne?«
Ubogi profesor se naglo poslovi. Domov se vrača s starim prijateljem trgovcem. Ne more se premagati, da mu ne bi povedal vso zgodbo od začetka do konca. Kako mu je diiak .na vprašanje, kdo je napisal »Krst pri Savici«, odgovoril, kako se je njegova desna soseda začudila, kaj je rekla dama na njegovi levici in kako je menila gospodinja.
»Menda ga res ni napisal,« reče nato prijatelj.
»Tako je,« meni profesor in se vda v usodo.
Neža ima smolo zaradi smole
PAMETNI. SINKO
Stara Neža maže tla Neža pridna ie za dva. Lepo sobo bo imela, duša niena bo vesela
JE 2E VRAČUNAL
Maže spredaj, zadaj maže kamor pamet ii Dokaže Neža pridna ie za dva. uma malo pa ima
Boštjanček: »Mamica, jaz že vem. zakaj pridejo p ščeta iz jajc." Mati: »Zakaj, Boštjanček?« Boštjanček: »Zato, ker se boje, da jih ne bi zraven skuhali.«
ŽE^ITOVANJSKI POSREDOVAL EC
Ko 12 sobe venkai gre, čevlji v barvi obtiče. nogavice v njej pusti, smola v barvi jih drži.
V PAST GA JE UJELA
Gašper: »Mojo hčer bi radi za ženo? Koliko pa imate denarja?« Snubec: »Sto tisoč.«
Gašper: »No, to bi še šlo. Moja hči bo imela prav toliko.«
Snubec: »To sem že vračunal.«
Mož: »Kdo pa je možak, s katerim si govorila? Tako znan se mi vidi.«
Žena: »Ženitovanjski posredovalec je, ki je seznanil naju.«
Mož: »A to je tisti salamenski kozel... «
PROMETNA OVIRA
Jaka: »Za božje ime, kaj pa se ti ie zgodilo, da si po vsem telesu tako prevezan?«
Matija: »Bil sem pet minut prometna ovira ...«
ODLOČILNO
Zenka: »Možek, ti pač ne moreš trditi, da sem letala za teboj, da bi te ujela v zakonski jarem «
Možek: »Seveda ne! Saj tudi past ne leti za wv"-io. na jo vendar ujame...«
wmmmmmmmmemmmmmmmmB'matims!r'^
KOŽE od domačih zajcev, veveric, domačih mačk, lisic, dihurjev, kun, vider — kupuje L. KOT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5.
NA DOBREM
KUPIM SMOLO — SMREKOVO, BOROVO —
po najvišji dnevni ceni, kakor tudi CEBELNI VOSEK in VOŠCINO. — BULC FRANJO, farmacevtski zavod, Mirna.
ČRNO DETELJO ln korenjevo seme kupujemo ali zamenjamo za pesno seme. Sever & Komp., Ljubljana.
Mati: »Zakaj si zavrnila snubitev gospoda
Upravitelj ječe: »Zgodila se je pomota, da ste teden <2ni predolgo sede*.«
Kaznjenec: »Prav, prav« mi pa ga boste drugič vračunali.«
Čelešnika? Njegova preteklost je lepa, njegova bodočnost sijajna!«
Hči: »Res je, mama, toda njegova zdajšnost mi je neznosna!«
ZDRAVILNA ZELIŠČA VSEH VRST kupuje ln plača najboljše Grom Jože, Ljubljana, Tržaška cesta 11.
Izdaja za konzorcij »Domovine« Josip Reisner.
Urejuje FUip O mladič
Za Narodno tiskarno Fran Jeran.