Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vst tpite, v ocen. pi-simit Knjige itd je pošiiiati lamo na naslov Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiltati franko. Učiteljski Tovariš izhaja > sah petek popoldn» Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje Vst leto velja 10-— K ioI leta 5'— „ četrt leta . . . 2-50 „ oosamezne številke oo 20 h Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 14 h ., „ „ dvakrat 12 „ , , „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za 'eklamne lotice ->..iasnila poslana ¿izpise služb e plačati Ml..a.....poštnine 15 K. po 20 h za petit-vrsto. Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Glas iz Koroške. »Učiteljski Tovariš« je že večkrat pisal o razmerah, v katerih živimo mi — koroški Slovenci. Vsi članki so nam jako ugajali, zakaj resnično je bil v njih naslikan naš položaj. Toda vseh krivic slovenska javnost ne pozna, ker dandanes stvari že tako stoje, da se resnice ne sme objaviti. Gode se nam take gorostasne krivice, da bi moral človek, ki poseduje količkaj pameti v glavi in opazuje te razmere, zakričati na glas, da bi slišali vsi trpeči koroški Slovenci: »Trpini, vsta-nite in izpreglejte!« Kdaj se bo to zgodilo, kdaj^bomo iz-pregledali koroški Slovenci? Ce pojde tako naprej — nikdar. Koroško slovensko ljudstvo je silno zanemarjeno. Otroke zastrupljajo v šolah, v takozvanih utrakvi-stičnih. Ko izstopi deček iz šole, se gre učit v mesto obrti, trgovine, ali pa ostane doma. Ce ostane doma, nima nič drugega v glavi kakor neumnosti, ki se jih je naučil v utrakvističnih šolah, ki otroke po-neumnjujejo s pomočjo nemško-nacional-nega duha; slovenskega jezika se otrok v teh šolah niti toliko ne more naučiti, da bi znal vsaj deloma pisati in citati v svojem materinem jeziku. Ker se Slovenec v teh šolah nemščine tudi ne nauči, ostane ko izstopi iz šole, res strašno zateleban; samo nekaj nemčurskega duha ima v sebi, ki se z njim baha. Ni nam pa še posebe treba poudarjati, da je izgubljen vsak, ki se poda v mesto služit ali pa učit. To so res peklenske razmere! In koliko nadarjenih učencev je med slovenskim narodom na Koroškem, to se vidi n. pr. prav jasno pri tistih dijakih, ki študirajo tam na Kranjskem v slovenskih gimnazijah ali na drugih šolah. Kdor ima priliko, se priučiti slovenskemu jeziku, ta postane že kaj več. Vse te talente ubijejo nemški nacionalci s pomočjo vlade, ki jim gre pri tem barbarskem činu na roko. Nam se dozdeva, da nas drži kdo za vrat, da ne moremo skoraj dihati. Večkrat sem že premišljeval, kako urediti, da bi se obrnilo na bolje. Prišel sem do zaključka, da bi bilo najbolje širiti napredne liste med ljudstvom. Tega dela sem se tudi poprijel. Agitiral sem za take liste s prepričanjem, da bodlo zrevolucio- LISTEK. Jan Amos Komensky. Dne 15. novembra je bila obletnica smrti slavnega pedagoga, zasnovalca novejše pedagogike, Jana Amosa Komen-skega. Ta slavni Ceh se je rodil v Ogrskem Brodu na Moravskem leta 1592, a umrl je dne 15. novembra 1670. v Amsterdamu. Ta veliki češki preporodnik je prestal težke izkušnje življenja. Posvetil se je bil duhovniškemu stanu in kmalu na to, ko je bil posvečen za protestantovskega duhovnika, je postal rektor šole v Prerovu. Po bitki na Beli gori je izgubila Češka svojo neodvisnost, a Komensky imetje in službo. Leta 1628. je zapustil domovino in krenil v Poljsko, kjer je na gimnaziji v Lešni razvil delavnost svetovnega glasu. Slavo tega pedagoga so raznesla dela: »Janua linguarum reserata« in »Didáctica Magna«. To delo je bilo prvotno sestavljeno v češkem jeziku. Leta 1641. je odšel v London, kjer se je tudi parlament bavil z njegovimi pedagoškimi reformami. V Norimberku je izšlo njegovo znamenito delo »Orbis sensualiuim I nirali ta ubogi, ta zatirani narod. Toda agitacija je tu težka, kakor morda nikjer drugje, velika večina ne zna citati slovenskega jezika — kar sem že omenil zgoraj. Dosedaj so biii navajeni koroški Slovenci samo na »Mir« in »Korošca«, ki sta oba tednika. Pa še ta lista silno malo či-tajo. Delati hočemo torej po svojih močeh zato, da se bo napredno časopisje razširilo po Koroškem. Res koristno bi bilo to, zakaj narod bi se začel polagoma dramiti, zbujati. Ce čita ljudstvo prave časopise, se mora zbuditi, mora odpreti oči. Želel bi. da bi se vsaj ta peščica inteligence, ki jo imamo na Koroškem (v Beljaku in Celovcu) med uradništvom in učiteljstvom na deželi, čeravno je številce majhno, vzdramila in začela gledati nato, da se napredni listi razširijo. To je naloga inteligence. Kolikor pa je drugih, bodo seveda, kolikor morejo in znajo, tudi pisali in agitirali za liste. Napeti moramo vse sile in moči, da potisnemo nemški naval nazaj, in se rešimo krutega bremena, ki nas muči. Upam, da še ni zašlo solnce za nas koroške Slovence. Naprej moramo, kakor povsod drugod. Ne več umirati, ampak se oživiti ter korakati zmerom lepšim dnem nasproti. V boj za svobodo, v boj, da se otresemo oklepov, v katere so nas vkovali tirani in nasilniki! Naj bi postala slovenska Koroška zopet srečna dežela! Odprava nesoglasja na šolskem polju v Istri. Večkrat smo že slišali pritožbe glede na slabe razdelitve materialnega stanja pionirjem in braniteljem človeške kulture, predvsem pa šolske izobrazbe. Zaradi-tega smo pri utemeljevanju takega neskladnega sistema slišali le vedno kategorični: qui pro quo. A tako ne more dalje iti. Oglejmo si sliko, ki je niti v, Turčiji ne dobimo na taki podlagi! Zakon z dne 5. junija 1908 je razvrstil vse učiteljstvo Istre v a) učiteljstvo brez usposobljenja; b) učiteljstvo z usposobljenjemi pred de-finitivnostjo (IV. vrsta), pietus«. Leta 1655. je izgubil zopet v poljsko-švedski vojni vse svoje imetje. Sedaj je krenil v Amsterdam, kjer se je bavil z reformiranjem vzgoje. Tu je končal svoje_ življenje. Češki narod vidi v njem: prvega pro-svetnika in nosilca svoje nacionalne kulture. Po njem so imenovane mhoge češke institucije — tako tudi šola Komenskega na Dunaju, ki so jo Nemci nedavno zaprli in proti kateri uprizarjajo gonjo, podži-gano od sovraštva, netolerance, krivično-sti, nezakonitosti, sploh vseh zlih instinktov — nekulture. Komensky je kakor človek in učenjak velike nravstvene višine, poln ljubezni do svojega naroda in do človeštva, pravi svečenik humanitete. Njegov spomin morajo blagoslavljati vsi tlačeni in proganjani narodi, ki se morajo še danes — v 20. stoletju! — boriti za svojo šolo, za šolo v materinem jeziku. Komensky je bil prvi propagator principa, da se mora šolski pouk začeti v materinem jeziku! S tem, da se pred veličino imena Komenskega klanja v spoštovanju ves resnično kulturni svet in pritrja njegovim vzgojevalnim principom, je od človeške kulture sankcionirana in posvečena tudi borba nas Slovencev za svojo šolo, za veljavo materinega jezika. Kaiko majhni, c) učiteljstvo z usposobljenjem v prvih 10 letih definitivnosti (III. vrsta); d) učiteljstvo z usposobljenjem v drugih 10 letih definitivnosti (II. vrsta) in e) učiteljstvo z usposobljenjem v tretjih 10 letih definitivnosti (I. vrsta). Vsi učitelji so lahko provizorni ali de-finitivni šolski voditelji in ne, za kar bi dobili v prvem slučaju kot šolski voditelji odškodnino za vodstvo šole. Drugače ima vse učiteljstvo iste dolžnosti, isto delo, a različno plačilo. Dalje eksistira pasus, da usposobljen učitelj na dvorazrednici ali večrazrednici postane exoifo učitelj II. ali celo I. vrste ne glede na to, da mogoče službuje na dotični šoli manj kakor 10 let, celo niti eno leto v IV., III. ali II. vrsti. Dotični učitelj ne poskoči le enkrat iz IV. v III. vrsto .temveč iz IV. v II. vrsto in lahko mogoče iz IV. vrste v I. vrsto. To je krivica, ki vpije do neba. Kako se more počutiti učiteljstvo, ki ima 20, 23 in celo — redke izjeme sicer — nad 35, oziroma 50 let službe, a so za eno celo, da, skoro za dve stopnji ostali ni^zaj po onem famoznem zakonu z dne 5. junija 1908. 1. Ali so menda ti slabo izpolnjevali dolžnosti svojega poklica? Pri vsem je najbolj značilno to, da po naravnem potu doseže malokateri izmed učiteljstva l. plačilno vrsto v normalnem času 40tih, oziroma 35tih let. Tudi vse prošnje učiteljstva, da bi si priborilo potom predpisanega natečaja službo v višji vrsti, je bob v steno. Tako mesto ostane rezervirano le posebnim ljubljencem občine, ker niso te za nobeno drugo osebo, kakor za tisto, za katero se je odločilo. Popolnoma osebni kult. Še vsi ternopredlogi padejo v vodo in zgodi se lahko, da imajo prednost pred vsakim drugim prosilcem mladi neizpra-šani učitelji. Izkušene, zaslužne -in v vsakem pogleda neomadeževane učitelje z izpričevalom usposobljenja zapostavljajo v prid mladim učiteljem brez izpita. Za večje zasluženje — večje delo, manjše plačilo. To je eklatanten razlog, preko katerega ni mogoče, da bi gnev in srd ne razvnemal vsako blago učiteljevo čuv-stvo. | kako nizki, kako podli, kako — nekulturni i so spričo te zgodovinske pojave na polju vzgoje vsi tisti faktorji, politiški in vladni, ki nam še vedno odrekajo to pravo! Proti njim nastopa Komens-ky, a nanje pada njegova uničevalna obsodba! Iz umetniškega sveta. Koncert Glasbene Matice dne 19. novembra 1912. Slovenske glasbene priredbe so v Ljubljani precej redke in še med temi stoje na višku umetniškega koncertnega izvajanja le koncerti Glasbene Matice. Kdor ve ceniti njeno zaslužno kulturno delo, tudi pričakuje Matičnih koncertov z -radovednostjo in veseljem, ker je prepričan, da nudijo vselej redek glasben užitek. Torkov koncert je bil pretežno posvečen instrumentalni glasbi. Predvsem je zanimalo svetovnoznano klavirsko delo — Lisztov koncert v Es duru, ki zahteva imetnika. In tak je Anton Trost. domač umetnik, bivši gojenec Glasbene Matice, čelist in pianist, 'ki je letos absolviral c. kr. akademijo za glasbo na Dunaju in se- i daj poučuje klavir na šoli Glasbene Matice. Izvajal je Lisztov koncert že lansko I Zakaj so ti fenomeni, ki so si diametralno nasprotni, na dnevnem redu? Zato, ker je zakon z dne 5. junija leta 1908 izpregledal ureditev materialnega stanja učiteljstva glede na njegove provizornosti in definitivnosti. Pred omenjenim zakonom se učiteljstvo ni brigalo za provi-zornost ali definitivnost službe, ker je materialno stanje bilo v obeh slučajih enako. Razlika je bila le glede starostnih stopenj po službenih letih, ki se je strinjala s krajevnim sistemom.. Za enako delo je dobivalo samoobsebi razumljivo enako plačilo in narobe. Definitivnost je bila mogoče le formalnost, ker se je vsakdo bal selitvenih stroškov in rad ostal na svojem mestu, ter ni rad videl, da bi ga kak tovariš izpodrinil. Definitivnost bi bila tudi tistikrat neprimerna, ko bi bil kdo nanjo stavil osebnih interesov, ki niso nikdar v službi prosvete. Za definitivnost, ki se ni mogla nikdar prej sprijazniti in katero je učiteljstvo doseglo takorekoč nehote v slučajih, ki so meni znani, vsako leto od 3. do 14. leta, v enem slučaju od 24. leta po pri-četku svojega službovanja, ter definitivnost zavzema že povprečno 5 let trdno bazo, okolo katere se suče avanzma učiteljstva. Kje so drugi slučaji?! Od ene strani krajevni sistem, neločljivo združen s samovoljo nekaterih faktorjev občine, od druge pred zakonom brezpomembna definitivnost, ozir. provi-zornost. Do sedaj je bila na vidiku ta anomalija, od sedaj ne sme biti več. Za enako delo enako plačilo in narobe! Ali naj se postopa za manjše plačilo z rrianjšim delom? Od kje vzeti ta eksistenčni minimum? Saj nismo v Ameriki! Ako je na italijanskih šolah drugače, tem bolje. Prva in glavna stvar je zatorej, dokler se ne izvedejo plače, ki jih vsakokrat dobivajo uradniki zadnjih činovnih razredov, da se vsaj nesoglasje takoj odpravi s sledečim: a) Avanzma se začne pri vsem učitelj-stvu z nastopom učiteljske službe tako, da se mu zvišajo dohodki do 35. leta šestkrat, t. j. vsakih pet let po pričetku učiteljske službe (1—5; leto dne 8. decembra na koncertu v prid Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu v tamošnji dvorani Narodnega doma. Takrat in tudi sedaj je bilo občinstvo očarano zlasti od tehnike, s katero obvlada Trost svoj inštrument. Z njo združeno čuvstvovanje in Trostovo globoko razumevanje klasičnega Lisztovega dela mu je pripomoglo do dovršenega izvajanja, čigar mogočen vtisk poslušalcem ne bo iz-lepa ušel iz spomina. Njih šumni aplavz je bil na mestu in več kot zaslužen. Slovenci smemo biti na virtuoza Trosta ponosni ! Nato je na harfo sviral mojster Alfred Holy, ki je bil svojčas dolgo vrsto let angažiran pri wagnerskih predstavah v Bayreuthu. Odtod ga je pridobil pokojni Mahler za dvorno opero, ki ga še sedaj šteje med svoje člane. Na tem koncertu je podal Rusa Rubinsteina »Kamenoj -ostrov«, svojo skladbo »Pomladno veselje« in na burno ploskanje občinstva je moral dodati še en komad. Poslušati Holega krasno igro na kraljevskem inštrumentu je bil izreden užitek, ki se ne da popisati. Slučaj je nanesel, da je bil na vzpo-redu zastopan poleg Holega še drug član dvorne opere, Karel Jeraj, po svojem me-lodramu »Lepa Vida«. Komu ni znana ta lepa narodna pesem? V šolskih čitankah 5—10 etc. Začetek definitivnosti pred zakonom iz leta 1908. se reducira z nastopom učiteljske službe); b) krajni sistem in definitivnost se odpravita; c) pri avanzrrtaju ima upbštevafr edino le kvalifikacija; d) pri vsem tem mora imeti vse učitelj-stvo izpit usposobljenja; kdor ne napravi v prvih petih letih učiteljskega poklica izpita usposobljenja, se ga ne obdrži v učiteljski službi; (sme se pristopiti v neugodnem slučaju k izpitu le trikrat); e) premeščenje iz enega v drugi kraj se vrši uradnim potom na deželne stroške: f) drugo, kakor pokojnima, stanarina, opravilna doklada etc. se ima tako izvesti, da je v skladu s službenimi, materialnimi in administrativnimi reformami. Nesoglasja, ki je obstojalo do sedaj, ne more nihče popraviti, in dolžnost je pristojnih činiteljev, da ne zaidejo zopet v daljne neskladnosti, ker sicer bi bil škandal še večji. Bi li ne bilo umestno, da bi se zapostavljeno učiteljstvo obrnilo zaradi tega na kompetentno mesto, posebno na deželna učiteljska društva in napravilo primerne korake v gori omenjenem smislu? Tudi druge deželne liste prosimo, naj bi to ponatisnili. Alfa & Ornega. Balkan. Ker tudi naši čitatelji z živim zanimanjem opazujejo dogodke na Balkanu, podajamo v nastopnem najzanimivejše vesti iz te velikanske drame, ki se odigrava med našimi brati na Slovanskem jugu. Srbsko učiteljstvo v službi domovine. Predsednik »Zveze slovanskega uči-teljstva v Avstriji« M. Hajny je dobil sledeče pismo iz Srbije: Dragi brate! Nečem zamuditi te prilike, da Ti obenem s 1. štev. »Učitelja« — ki bo naj-brže edina v tem letu — pošljem mnogo bratskih pozdravov, ne samo mojih, ampak tudi mojih tovarišev srbskih učiteljev, ki so še v Belgradu. Naša zveza je ustavila svoje delo, penzionat je razpu-ščen in »Učiteljski dom« je izpremenjen v vojaško bolnico. Velika večina mojih tovarišev je odšla na bojno polje, in mi stari vršimo druge vojne dolžnosti v Belgradu in po drugih mestih. Mihajlo Stanojevič (bivši urednik »Učitelja« in pisatelj šolskih učnih knjig) je stražnik na Savi, Gjorgje Kojič je vojni magaci-ner v Lazarevcu, Jovan Popovič je v Nišu itd. Jaz delam v vojnem ministrstvu v sanitetnem oddelku. Cela Srbija je vojni tabor. Z vero v Boga gremo nasproti boljši bodočnosti in ni nam žal žrtev. Čas je že, da se izpolni naš narodni srbski sen. Pričakujemo pomoči od Slovanov, posebno sanitetnega materiala in zdravil, in upamo, da bodo vaša bratska srca nam pomagala tudi s peresom, da bodete zagovarjali naše opravičeno začeto delo. Pozdravi mi vse brate Čehe in vse naše tovariše. Tvoj prijatelj Mihajlo M. Števanovič. Češko učiteljstvo namerava po zgledu češkega Sokolstva darovati po 1 krono za osebo in bo najbrže doseglo, da stori isto vse učiteljstvo v »Zvezi slovanskih učiteljev v Avstriji«. Na ta način bi se zbrala vsota 28 tisoč kron. — Češka zveza pristavlja k temu: Kaj odgovori učiteljstvo na to prošnjo svojih jugoslovanskih bra- tov, ki se bore za biti in ne biti proti svo jim večnim sovražnikom! Tu je mogoč le en odgovor: Prispevajmo po svoji zmožnosti, in sicer takoj! Ako da vsak eno krono — poznamo učitelje kot navdušene in požrtvovalne ljudi, ki dajo iz svojega malega imetja mnogokrat tudi več, mnogo več — se zbere od vseh članov »Zveze slov. učitelj-stva v Avstriji« 28.000 kron. To ni sicer mnogo, da se zacelijo rane vojnih grozo-vitosti, vendar je nekaj, in če se oziramo na gmotne razmere v učiteljstvu, moremo reči, da je to impozantna vsota. Mogoče bo kdo rekel: Beda v učiteljskih vrstah je tako velika, da mnogi ne morejo utrpeti niti malenkosti ene krone. Vemo, prijatelji, da je tako, vemo in vidimo, da je beda med uči-teljstvom tako velika, da ne more biti večja. Narodni učitelj je obsojen na glad — zato ker baje bogate dežele nimajo denarja, da bi mogle svoje učiteljstvo primerno plačati. Zakaj smo podčrtali besedo »baje«, ne bomo razlagali, ker nečemo opozarjati na ono nevoljo, s katero se posluša naše zahteve, dasi se prikriva z navidezno dobro voljo. Ostanemo pri tem, da je med nami beda in da nimamo preveč, da bi razdajali. Toda ako smo cela leta trpeli učiteljsko bedo, ako smo cela leta stradali — da bi rešili deželno gospodarstvo pred finančnim krahom, ne bo nam danes težko reči: Za jugoslovanske brate, ki žrtvujejo življenje in kri, da dosežejo svoj sveti cilj, da osvobode svoje brate iz turške sužno-sti, se bom en dan postil, in prihranjeno krono darujem ubogim ranjencem. To bo vinar uboge vdove, ki bo več vreden od bogatinovega zlata. Storite to vsi, slovanski učitelji! Prispevki naj se pošljejo naravnost Krajevnemu odboru za Rdeči križ Jugoslovanov. Češko Sokolstvo za Rdeči križ. Češka sokolska organizacija je naklonila jugoslovanskemu Rdečemu križu tekom 14 dni celih 165.000 kron. Masaryk o razmerah na Balkanu. V posvetovanju odseka zunanjih zadev je izjavil del. Masaryk: Del. Kramar je gotovo izrazil ideje in čustva češkega naroda, če je rekel, da moramo pokazati več simpatij krščanskim jugoslovanskim narodom. Razumem, da zahteva poročevalec čuvanje avstro-ogrskih interesov. To hočemo vsi. Sem odločno za mir in si ne morem predstavljati, da bi izpremembe na Balkanu in naše razmerje k balkanskim državam mogle povzročiti svetovno vojno. Med vprašanjem pristanišča in albanskim vprašanjem ni nikake razlike. Srbsko pristanišče ob Adriji nam ne sme niti gospodarsko, niti politiško zbujati pomislekov. Zveza Trsta z Dračem ali kakim drugim pristaniščem bi bila za mnogo trgovskih strank čisto primerna. Ne more nam škodovati, če smo od Ogrske neodvisni. Glede vojne luke se zdi, da je stvar za mnogo let prezgodnja. Mi gradimo dred-noute in zdaj, ko smo povišali svojo floto, naj nas bi naenkrat ugrožavala Srbija na morju? Pravijo sicer, da se bo Rusija posluževala srbskega pristanišča, pa Rusija ima vendar črnomorsko pristanišče. Naša diplomacija si že več let baje prizadeva, da bi dosegla dobro razmerje z Rusijo. Pri tem pa se v vseh listih predstavlja Srbija kot podajač Rusije, in vse argmentacije imajo ost proti Rusiji. Sicer pa Srbija dokazuje, da ni Rusiji popolnoma zapisana. Samostojna Albanija ne bi bila drugo ko nova Turčija na starem ozemlju. Da obstoji velikosrbsko gibanje, se ne da tajiti; dobra jugoslovanska politika pa mora Hrvatom in Srbom omogočiti, da se bodo mogli čutiti s prepričanjem Avstrijce. jo vidimo, in čudno je, da se je je šele sedaj lotil komponist. Deklamator dr. Pavel Grošelj je »Lepo Vido« deklamiral, orkester spremljal. Orkestracija se tesno naslanja na vsebino balade, ilustrira dejanje in ima nekaj jako posrečenih mest. Originalna kompozicija in dobro predavanje dr. Grošlja sta bila sprejeta z odobravanjem. — Vokalni del koncerta je nudil dve točki. Najprej nas je seznanil z Lajovi-čevim troglasnim ženskim zborom »Gozdna samota«, ki menda datira iz skladateljeve konservatorijske dobe. Nežnega značaja je zbor in težak za izvajanje, zato zasluži tem večjo pohvalo jako številni Matični žčnski zbor, ki je skladbo eksaktno prednašal. Vplivala je sicer precej mrzlo iz razumljivega vzroka: Komponirana ni v žanru lahko tekočih skladb za ženske glasove kot v Volari-čevem času. In kaj naj rečem o dr. Schwabovi »Zlati kanglici«? Lajikovemu ušesu do-brikajoča, v plesnem ritmu zložena, sladko orkestrirana skladba, ki se bo pevskim zborom gotovo priljubila, ker je enostavna in prirejena tudi za mešan zbor s spre-mljevanjem klavirja in harmonija. V tej priredbi se je pela na lanskem učitelj- skem zborovanju v Celju. Melodijozn-pesemca bi vseeno dobro učinkovala brez onih tralala, kmetiških figur v basih in raznih odmevov. Enkratzavselej naj bi se komponisti odvadili pesnikom pačiti tekste. To ni dopustno, pa tudi ne okusno! Da je bila skladba vzorno proizvajana, je nričalo navdušenje poslušalcev! Matičin zbor je še zmerom odličen. — Okvir koncerta sta tvorili dve simfoniški skladbi: Stanko Premrlov »Scherzo«, že nekoč izvajan, in grandijozna Dvorakova simfoniška pesnitev »Pisen Bohatyrskä«. Oboje je dirigiral z znano rutino in sve-žostjo kapelnik Peter Teply, ki je imel v Trstu hvaležnejše občinstvo kot pri nas. Dvorakove muzike bi se človek ne naveličal poslušati, le občudoval bi njeno or-kestracijo, polno najpestrejših barv. »Pisen Bohatyrskä« je napravila mogočes. vtisk. Obisk koncertu, ki ni trajal predolgo, je bil razveseljiv iz vseh krogov, navzoči so bili tudi skladatelji Premrl. Lajovic in dr. Schwab. Trudu vseh sodelujočih, zlasti koncertnega vodje Hubada in kapelnika Teplega gre priznanje! Koncert pa je bil nov, jasen dokaz Matičinega resnega in smotrnega in kult"rr.eora dela! —a. Dr. Kramar o srbskem pristanu. Budimpešta, 15. novembra. Dr. Kramar se je izjavil proti temu, da bi postalo albansko vprašanje življensko vprašanje za monarhijo. Za Albanijo se naj zevzema v prvi vrsti Italija in ona naj prevzame tudi odgovornost, Avstrija se je pa že dovolj eksponirala. Srbski pristan bi bil ugoden tudi za Avstrijo, gotovo pa žele vsi avstrijski narodi, da on ne postane vojno pristanišče, ker bi potem Avstrija izgubila svoje svetovno stališče. Dr. Ellenbogen o Albancih. Budimpešta, 15. novembra. Dočim grozi na naših mejah vojna, obstruirajo naši Jugoslovani na prav otročji način, ker nimajo pojma o resnosti položaja. — Če bi bila avstrijska diplomacija le nekoliko spretna, bi si lahko zasigurala prijateljstvo Srbov, zakaj če ima Avstrija zgodovinsko misijo, ima dolžnost, da svoje narode zadovolji. Za albanske zadeve ne sme teči ne nemška ne slovanska kri. Albanci si naj vse sami uredijo, kakor hočejo. Bolgarske izgube v vojni. Izšla je uradna statistika bolgarska, iz katere je razvidno, da je vojna stala Bolgarijo kakih 60.000 do 80.000 ljudi, to je mrtvih in ranjenih. Skoro popolnoma so uničeni pešpolki št. 2, 4, 5, 9, 18 in 20. Sofijska divizija je decimirana na tretjino, drinopoljska, vidinska in iz Ruščuka pa polovico. Kavalerija je skoro vsa uničena; najmanj pa je trpela artilerija. Črnogorske izgube v vojni. Kakor poročajo uradno, so imeli Črnogorci do 10. t. m. v vojni mrtvih 1991, ranjenih 2700; večina slednjih je že zopet v službi. Obolelih je bilo okolo 1000; nad polovico jih je že ozdravelo. Dar srbskega rodoljuba. Srbski milijonar Luka Čelovič je poslal v Skoplje 15 miljonov dinarjev za srbsko vojsko. __ Kuhinjski in gospodinjski pouk na občih ljudskih in meščanskih šolah. Pred nekaj časa je dal minister za uk in bogočastje dr. vitez Hussarek nalog, naj se čim natančneje proučuje uvedba kuhinjskega in gospodinjskega pouka na občih ljudskih in meščanskih šolah. Na-misel, • da je namen ljudske šole, da opremi otroke z znanjem in ročnostmi, ki so potrebne za življenje in da je potrebno, da se žena že v ljudski šoli pripravi za gospodarski boj, je dala povod temu. Sedaj so tozadevna poizvedovanja končana in ministrstvo je izdalo deželnim šolskim oblastvorn tozadevna temeljna navodila. Po teh navodilih se more kuhinjski in gospodinjski pouk uvesti kot neobvezen predmet na vseh onih dekliških šolah, na katerih zagotove lokalni faktorji (dežela, okraj, občina, društva, zveze staršev ali zasebnikov) ustanovitev in trajno vzdrževanje šolske kuhinje s potrebnimi siro-vinami ter remuneracijo učiteljice, ki obavlja pouk. Ta pouk se vrši načeloma edinole v najvišjih razredih ljudske šole, ali pa pri združenih ljudskih in meščanskih šolah v zadnjem razredu meščanske šole, oziroma kjer obstoje enoletni, z meščanskimi šolami zvezani izobraževalni tečaji, tudi v teh tečajih. Ugotovitev učnih načrtov je prepuščena deželnim šolskim svetom, pri čemer pa je treba gledati na to, da naj se poučuje v šolskih kuhinjah, kako se pripravlja kolikor mogoče poceni in tečna hrana, in se je pri sestavi učnega načrta in delovnega programa predvsem treba ozirati na pridobitvene in socialne razmere prebivalstva v dotičnem šolskem okraju. Pouk se mora vršiti v poldnevih — dopol-dnevih in popoldnevih — ne pa v posameznih, na razne dneve porazdeljenih urah. V ta namen je treba po številu učenk, ki se prijavijo za pouk, napraviti v razredu oddelke. Kuhinjski in gospodinjski pouk se mora vsako toliko časa nadzorovati, in priporoča naučno ministrstvo, da si do-tični šoiski organi, ki obavljajo nadzorstvo, zagotove svet in podporo gospa, ki veljaj i za dobre gospodinje in se prostovoljno in brezplačno ponudijo za to delo. Pri zgradbah novih šolskih poslopij v krajih, kjer je mogoče z gotovostjo misliti na to. da se uvede tamkaj kuhinjski -in gospodinjski pouk, morajo pristojne šolske oblasti opozarjati na to, da se poskrbi za šolsko kuhinjo in potrebne postranske prostore, pralnico in likalnico. Po izmeri razpoložljivih sredstev se nameravajo uvesti učni tečaji za učiteljice, ki naj bi se jim na občih ljudskih in meščanskih šolah izročil kuhinjski in gospodinjski tečaj. Takšni tečaji so se že vršili v nekaterih kronovinah. Stroški za pouk v teh učnih tečajih za učiteljice se pokrivajo iz državnih sredstev, obenem pa se dovoljujejo tudi državne podpore za delno pokritje oskrbovalnih in potnih stroškov udeležnic teh tečajev, in tamkaj kjer bi lokalni faktorji nikakor ne mogli poskrbeti bivališč, tudi stroškov za bivališča. Končno so dobile deželne šolske oblasti nalogo, da o zaznanjih v zadevi te nove učne stroke poročajo ministrstvu za uk in bogočastje. Poročilo o tem najnovejšem ukrepu na polju ljudskega in meščanskega šolstva smo prejeli iz ministrstva samega in priznati moramo, da je naučno ministrstvo s tem ukrepom v resnici odpomoglo silni potrebi našega ljudstva, ki v zadevi na kuhinjsko in sploh gospodinjsko vprašanje še tiči daleč v zastarelih nazorih, ki nimajo prav nič skupnega z umnim gospodinjstvom. Vzlic temu, da ima n. pr. zlasti naše kmetiško ljudstvo na razpolago raznih sirovin, ki jih zna umna gospodinja izpreminjati v dobro in tečno domačo hrano, pa jih gre vendarle toliko in toliko v izgubo, ne da bi kaj odvrnile pri hiši. in še ono, kar se pripravlja na sicer silno preprost, a vendarle predrag način, z veliko potrato, dočim bi se ob umnem gospodinjstvu dalo izhajati z mnogo manjšimi izdatki in bi bila hrana vzlic temu mnogo tečnejša. Prav isto pa velja tudi za naše delavske družine, pri katerih je gospodinji predvsem gledati na to, da postavi na mizo po količini in obenem tudi po kakovosti dcvoljne hrane, pri čemer pa je seveda še tem veliko bolj, kakor povsod drugje, treba paziti na vsak vinar. Delavec v tvornici potrebuje tečne, močne hrane, a zaslužek je majhen. Dobra gospodinja, dobra, praktična kuharica si pač zna pomagati tu, nikakor pa ne ženska, ki ni nikdar videla kuhinje, dokler se ni omožila, in ki ne zna računati z denarjem. Gospodinjstva se ni še nobena naučila v par dnevih. Treba je tu teoretičnega pouka in lastne izkušnje in to ne morda šele tedaj, ko je že treba prevzeti vsa ta domača opravila, temveč že prej, v šolski dobi, ko je učenje lažje in ima ženska potem tudi časa, da tudi praktično poizkuša, kar se je naučila v šoli, doma pri svojih starših, sorodnikih itd. Velikega pomena je torej ta kuhinjski in gospodinjski pouk za naše ženstvo in zato le želimo, da bi se uvedel povsod na naših ljudskih šolah, na kmetih in v mestu. Seveda bo tu treba zopet žrtvovati nekaj, zlasti občinam, toda izdatki se stotero vračajo občini in občinarjem po dobrem gospodinjstvu. Kaj je vendar hujšega v hiši, kakor slaba gospodinja! In temu zlu naj bi odpomogel kuhinjski in gospodinjski pouk. Naj bi torej občine, zlasti pa tiste, ki nameravajo graditi nova šolska poslopja, poskrbele za to, da bo naš ženski naraščaj imel priliko izobraziti se v dobre, skrbne, varčne in Doštene gospodinje, ki v resnici podpirajo hiši tri vogle. Celjsko gimnazijsko vprašanje. Celje, 19. novembra 1912. Poseben šolski odbor, ki se je v Ce-ju sestavil za pospeševanje naše gimnazijske zahteve, je izdelal obširno spomenico o celjskem gimnazijskem vprašanju in jo izročil vsem slovenskim in menda tudi slovanskim poslancem. V tej spomenici se obširno navajajo nedostatki sedanjih »nemško - slovenskih gimnazijskih razredov« in obenem vzroki, ki govore za upravičenost slovenske zahteve po slovenski višji gimnaziji v Ceiju. Spominjamo se te zadeve toliko bolj, .- Promet do konca septembra K 156.552*68. Uradne nre: Vsak četrtek od '/,2.—'/,3. popoldne in vsako soboto od 6 —7 zvečer Naznanilo. Kdoržuli od zadruge kaki! informacij, naj za odgovor priloži 20 h ? pošt nih znamkah. Na prošnje biez vpošiljatve oa vedenih inamk se nt* odgovarja Jernej Bahovec naslednik: IVAN GAJŠEK - trgovina s papirjem - Sv. Petra cesta št. 2. priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika? Jr^j igroTrezas-ica, Iv. Bonae Ljubljana, Še!enburgo\a ul. priporoča vsakovrstna kniigoveška dela, galanterijo, passepaituje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice. Cene zmerne, delo solidno. AVGUST AGN0LA Ljubljana, Dunajska cesta 13 —— poleg „Figovca" ——— priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, oktirov, šip itd. Tintnike za solske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova Šolska poslopja ::: na deželi itd. ::: J. Jax Ljubljana Dnn»j«k» cesta < »t i i • • Šivalni stroji, kolesa m pisalni stroji. • • • • ?f? Pletilni stroji. Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice Marije Jirsove učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met. (dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko. Sol dno d.elo I .......... Tovarna šol. zvezkov I. Grulauerja sinovi :: Line ob Donavi :: priporoča slav. učiteljstvu svoje izvrstne izdelke, posebno zvezke in risanke [za ljudske šole. Zvezki se dobivajo v vseh trgovinah papirnate stroke v mesiu in na deželi. == Postrežba točna. ===== IDotoer pa.pir! Knjigoveznica Anton m ZLij-a/blo IPlorijanslsa, talica, 1<3= se priporoča slav. šolskim vodstvom iu gg. učiteljem §f za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočili ........................... del. .......................... Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta. V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrecno: pravi Franck z kavnim mlinčkom. Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabojček ali zavojček tudi resnično nosi „kavni mlinček" kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu. T Učiteljska tiskarna v Ljubljani r. z. z o. z. Frančiškanska «lica št. 8 priporoča vsakovrstne tiskovine za = knjigovodstvo = za biblioteke, meščanske, obrtne in trgovske šole, V Cenilci zastonj in poštnine prosto. V Gosposka ulica 11. (V. G. Carducci.) Gorica Ivančič in Kurinčič modna in manufakturna trgovina. Usojava se naznanjati uglednemu učiteljstvu posebno g. učiteljicam ročnih del, da sva založila vse potrebščine za vezenje in ročna dela. Z ozirom na to, da sva sklenila dati primeren popust v prid učiteljskim dobrodelnim namenom, se nadejava mnogih cenj. naročil. Obenem se dovoljujeva opozarjati p. n. ugledno učiteljstvo na krasne novosti jesenskega in zimskega modnega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci poštnine prosto proti vrnitvi. Priporočava se uglednemu učiteljstvu za blagohotno naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem Iyančič Kurinčič»