181. Ma.
LOVEN
« LiDniiani, v soboto 18. oosasta »Z3.
Leto LUI.
Uhaja vsak dan popoldne, izvzeaUi nedelje ln praznika.
iti s do 9 petit vrsi al D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji insera« petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudba beseda 75 fj. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Ins>eratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se nriloft znamka za odgovor.
Cnmvnistvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna** SnaUova ulica it 5, pritlično. — TeUIoa si. 304.
Oredalštco „31ov. Herodi'* ^aaf.sva «Uea sL S, I. nadstroata
Talaca star. 34. Dopis« sprafena le na* itsa-is tu aadoatao frsvaovaaa-nar   Rokopisov en        vroe«, W
1213 ItavšUi:
v Jug osi * vili vso dni po OH ¥ Inozemstvu navad/ta d/il Oin 1, nedelja Din 1-25
Poštnina plačana v gotovini.
»Slovenski Narod*	velja:				mastjo
12 mesecev   . . .	...	Din 144*—	Din 144 —	Din	264-—
6     ,        t • •	•   • •	. 72-	. 72—	w	132 —
		36 —	m      36* —	m	tVv_
1               .  . .		. 12—	. 12'-	■	22—
Pri morebitnem	povtŠarru se ima daljin naročnina dorV				
Novi naročniki naj  poSl ejo v prvič naročnino vedno r° na*azn'ci.
Ma <amo pismena naročila brtz poslatvc denarja se ne moremo ozirat!.
Pozitivna opozicija.
Prepad med vladno stranko in celokupno opozicijo dnevno raste in se poglablja. Ostri federalistični negaciji, ki s svojim tiskom zastruplja zdravo smer javnega mnenja, se je pridružila rudi demokratska opozicija. Danes ne
bomo govorili o veliki nedoslednosti te opozicije, zlasti pustimo na strani vprašanje njenega lojalnega razmerja do državne avtoritete in do tistega notranjega razvoja, ki je bistveno združen s pojavom, rastjo in konsolidacijo te državne avtoritete. Ce pogledamo na zapadne države, vidimo politično življenje tam ločeno v vladne in opozlcijo-nalne struje. Vendar bi bflo težko najti primer za takšno uničevanje državne avtoritete in njene konsolidacije, kakor si jo sedaj dovoljuje celokupen opozi-cijonalcn tisk Jugoslavije. Izgleda, da
smo pozabili na idealnosti prvih let svobodnega življenja, da zanikamo osnovna načela zdravega napredka mlade države, ki so Čimprejšnja notranja konsolidacija, privzgoja jake državljanske vesti in vzpostava moralne državne avtoritete. Najhujši ln tudi opravičeni očitek, ki ga je delala prejšnja koalicijska vlada tedanjemu opozlcijonalnemu tisku, je bil baš ta, da je ta tisk poleg politične kritike (ki je vedno potrebna) namenoma fn srn o tre no uničeval našo notranjo parlamentarno, upravno ter državno konsolidacijo, rušeč zavestno avtoriteto najvišjih hi najnižjih državnih funkcionarjev (od orožnika do ministra). Opozicijonalna kritika sme izrabiti običajne forume, kakor so narodna skupščina in drugo, toda zaletati se v državno avtoriteto, v konsolidacijo državne oblasti itd. hi se celo namenoma izogibati regularnemu parlamentarnemu dvoboju (kakor je storil RadSć), pa pomeni direktno napadanje državnega telesa kot takega. Vse te stvari veljajo še v posebni meri pri mladem narodu in njegovi mladi državnosti
V tem članku se nočemo mešati ▼ meritorno upravičenost vladinih dejanj in opozicijonalne kritike. Nam se ne more očitati, da zahtevamo politiko močne roke, kakoršno od vsega začetka hoće demokratska stranka m da bi se v isti sapi iz gole opozicije šopirili z radikalnimi gesli. Z ozirom na zadnje pojave pravimo, da mora vlada posvetiti največjo pozornost socialnemu vprašanju našega uradmštva in da mora to vprašanje še pred zimo rešiti na najpovoljnejši način. Toda vprašamo se, kdo bo to vprašanje mogel pok roniti, aH opozicijonalen tisk, ki a priori in ob vsaki priliki gre proti vladi aH opozicHonalna kritika, ki bo skušala blagohotno sodelovati, inspirirati in vladne organe opozarjati na nedostatke v javnem in socijalnem življenju?
O kaki stvarnosti, blagohotnosti ali notranji udanosti našim državnim idealom pri opozicijonalnem tisku, kakor
se danes obnaša, pa ne more biti govora. Sicer se ni bi dogodil edinstven slučaj, da ta opozicijonalen tisk ne najde ene same dobre strani, enega samega dejanja na celem vladinem početju, katerega bi podpiral in odobraval. V tej točki sta si federalistični in demokratski tisk enaka. In vendar je razmerje enostavno. Če bi se ta tisk ravnal po načelih politične poštenosti in če bi se zavedel, da služi drŽavi, ne pa stranki in njenemu razširjevanju ter pridobivanju mas na račun vsestranskega, povečini nevtemeljenega izrabljanja ne-dostatkov javnega in socijalnega življenja, tedaj se ne bi postavil na apriorno negacijo ter ustvarjal tip popolnoma negativne, vseunlčujoče opozicije. Opozicija, če je stvarna in vestna, je pozitivna,
Pozitivno opozicijo pa si zamišljamo na drugačen način, kakor je danes pri nas edino v veljavi Ne taktika medsebojnega pobijanja na Žive in mrtve, marveč medsebojno približevanje, zlasti pa skupno sodelovanje pri aktualnih socialnih in drugih vprašanjih, ki niso načelne narave in o katerih se da doseči skupno mnenje m skupno delo. Vzemimo n. pr. gotove gospodarske zadeve, valutno vprašanje. Z valutnim vprašanjem so tesno zvezani gospodarski interesi vseh bank, demokratskih, federalističnih m radikalnih. O novi finančni politiki ministra Stojadmovića nismo doslej zaznali ene načelne kritiko, znamenje, da bi opozicija na tem konkretnem polju, kjer so na kocki identični interesi, mogla skupno delovati in podpirati delo, od katerega zavisio smeri naše gospodarske podočnosti. Toda opozicijonalen tisk se ne zaveda te dolžnosti do finančne bodočnosti in do skupnega finančnega dela v državi.
Zlasti pa bi se dala doseči plodonosna kooperacija na socijalnem polju, recimo v zadevi državnega uradn!šiva. Ali niso na tem uradništvu v enaki meri udeleženi radikali, demokrati m federalisti? Radi tega bi lahko bila možna skupna akcija za dobrobit tega uradništva, zlasti ideja samopomoči ter gmotne sanacije bi mogla najti vladne in.opozicijonalne stranke na istem terenu. Cim bi opozlcrjonalne stranke izjavile, da hočejo v konkretnih vprašanjih blagohotno kooperacijo z državno stranko in bi se tozadevno tudi vedla v narodni skupščini in v javnosti, tedaj smo prepričani, da taka kooperacija ne bi izostala in državno uradništvo bi moglo od tega neizmerno pridobit]. Ce pa mesto tega smatrajo gotove opozicijonalne stranke za svoj ralson efetre. da odklanjajo vsako sodelovanje na praktičnih nalogah, da mesto kooperacije in državotvornega in konsolidacijskega dela netijo strasti ustvarjajo v narodni skupščini in drugod samo razdorne situacije, ki naj bi strmoglavile obstoječi režim, tedaj
načelno uvajajo v našo državo staro balkansko politično življenje m borbo na nož, mesto da bi ravnale po zapadnih vzorcih in skušale opozicijo približati državi in vladnim strankam ter jo angažirati za pozitivno koalicijsko delo tudi brez koalicijske vlade. Zlasti velja to, kakor rečeno, za konkretne naloge naše politične, gospodarske in socijalne javnosti
Kot neodvisen list ne zagovarjamo neresnice in nepravice v javnem in duševnem življenju. Vedno smo pripravljeni kritizirati vladne kakor opozicijonalne stranke. Vprašanje naše celokupne notranje politike je, da se združijo vsi, ki so dobre in poštene volje na terenu reformistične kooperacije. V Življenju in v politiki zlasti pa v državni skupnosti so ekskluzivizmi nemogoči in škodljivi Tuđi ekskluzivna opozicija je škodljiva. V zadevah praktičnega gospodarskega, socijalnega in tudi duševnega življenja naj se zaveda občih državnih m socijalnih Idealov ter potreb naroda in poseznlh stanov in naj načelno sodeluje z inicijativo, nasvetom in podporo z obstoječo državno oblastjo.
Vladno stališče napram Radiću
Obznana proti HRSS.
— Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Minister notranjih zadev Vujičlć je včeraj zastopnikom tiska kategorično izjavil, da se predsednik UR S S Stjepan Radić v resnici nahaja v inozemstvu. Vlada z vso pazljivostjo spremlja delovanje Radića v inozemstvu in bo proti njemu vporabfla vsa sredstva, ki jih ima po zakonu na razpolago za slučaj, če pride Radičevo delovanje v koHzijo z zakonom. Ravnotako je vlada oročena vporabiti zakon proti vodstvu RRSS.
— Beofnrad, 17. avgusta, (Izv.) Iz Zagreba se še vedno širijo fantastične vesti o Radi'ćcvi misiji v inozemstvu. Neki zagrebški prijatelj je prejel od njega pismo iz Londona. Radić se je baje udeležil tudi pacifističnega kongresa v Frevburgu. Vse te vesti je treba sprejeti z rezervo.
— Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je notranji minister poročal, da je Radlfc pred dvema dnevoma odpotoval z Dunaja v London. Kurzirajo celo poročila, da Radić poture v Ameriko.(?)
— Beograd, 27. avgusta. (Izv.) Načelnik oddelka za zaščito države v notranjem ministrstvu Vasa Lazarevič odpotuje te dni na Dunaj, da uradno na mestu ugotovi delovanj Stjepana Ra-dfća na Dunaju in v koliko se je Radič posvetoval z protidržavnimi elementi
KONGRES RDEČEGA KRIZA.
— Ženeva, 17. avgusta. (Izv.) Od 28. avgusta do 1. septembra zboruje v Ženevi mednarodni kongres Rdečega križa.
Tefefdfffst«^ In brzĐ'soffm npreOls
Slovenski klerikalci in Beograd.
Klerikalci zadovoljni s sedanji — Klerikalci in Radičeva
— Beograd, 17. avgusta, (Izv.) Po nekaterih poročilih iz Zagreba je bil pred dnevi tam sestanek zatopnikov HRSS z zastopniki Koroščeve in Spa* hove revizijonistične skupine. Na tem sestanku so po neki verziji Radičevi zastopniki priznali, da je nastala nova situacija, ki prepušča dr. Korošcu in dr, Spahu popolnoma svobodne roke. V zadevnem sporazumu z Radićem ni bila določena akcija v inozemstvu. Ker se je Radič s svojim potovanjem v ino* zemstvo več ali manj odkrito približal frankovskim emigrantom, je s tem krenil na nova pota, ki niso v skladu s političnimi tendencami in taktiko revi* zijonističnega bloka. Nekateri politični krogi v Beogradu računajo, da pride do razhoda med Radičevo separati* stično federalistično in Korošec * Spa* hovo revizijonistično skupino.
— Zagreb, 17. avgusta. (Tzv.) Da* našnji »Jutarnji list« priobčuje na pr* vem mestu informacijo iz Ljubljane, očividno inspirirano od nekega visoke* ga Koroščevega eksponenta, ki je bil svoječasno na vodilnem adrninistra* tivnem mestu v Sloveniji. Med drugim pravi poročilo:
Dr. Korošec se nahaja na zdrav* ljenju v Karlovih varih. Zaradi njego* ve odsotnosti ni bflo zadnje dni nobe* ne važnejše konference glavnega od* bora SLS. Tišina v parlamentarnem življenju in odsotnost ministrov je tu* di napravila mrtvo politično sezono. Nadrdjna politična akcija stranke je določena v sklepu glavnega odbora, ki je bil javnosti objavljen.n Mi Slovenci smo smatrali in smatramo še danes, da je za revizijonistično opozicijo glavni cilj, da del opozicije vrši kontrolo v Beogradu nad parlamentarnim delom. Zaradi tega nismo mogli pristati na eksodus parlamenta, čeprav so neka* teri zagovarjali abstinenco Hrvatov in Slovencev. Stališče v tem vprašanju je bilo dano s sklepom našega glavnega odbora. V parlamentarnem klubu je pač bila močna struja za abstinenco. Poročilo dalje navaja razloge, po ka* terih je bila uravnana parlamentarna taktika kluba SLS. Po mnenju klerikal* nega informatorja je bila parlamentar* na situacija mizerna in položaj poslan* cev SLS je bil v skupščini vrlo težak. Toda Slovenci so v parlamentu vršili svojo vlogo in je opozicija danes od* nesla samo koristi. Informator je dalje mnenja, da v Beogradu vse kale, da bi radikalci hoteli klerikalno opozicijo iz* tisniti iz parlamenta, toda SLS ostane pri svoji taktiki. Da si žele abstinenco Slovencev, se je jasno videlo tekom
□i političnim kurzem v Sloveniji, misija v inozemstvu.
parlamentarnega zasedanja posebno na koncu zadnjih sej. Taktika slovenskih poslancev pa je ojačiki položaj opozi* cije in nc ho brez razloga izmenjala svoje taktike.
Poročilo d*lje govori o znanem Markovem protokolu. Klerikalni infor* nator zatrjuje, da obelodan/cnic pm* tokola ni nikogar iznenadilo. SLS je tu« di mnenja, da se radikalci pripravljajo na dolgotrajnejše vladanje. Mnčne ro-ke v Sloveniji se več ne čuti. kakor je to bilo za časa Pribičevičevega režima, ko je bil resor notranjega ministrstvi! v rokah tega moža. Po mnenju viso* ke£a eksponenta SLS radikalna vlada tudi ne more v Sloveniji vladati z moč* no roko. ker mora upoštevati silno zmago in moč SLS, zato se radikr.ini režim v Sloveniji ne občuti tako icžkn.
Končno pripoveduje visoki klerikalni politik, kako je skušal Nikolaj Pašič pridobiti klerikalec za vlado. Pa* šič je po svojih emisarjih snubil SLS za vstop v vlado in je to zopet posleds nji čas ponovil z novimi ponudbami. Pri zadnjih prilikah so Pđšičcvi emisar« ji na sestanku izjavili, da je Pašič prU pravljen honorirati slovenske a\'tono* mistične težnje. Ponudba je bila taka, da je vsebovala zelo obsežno avtono* mijo Slovenije in ustanovitev iako* zvane parcelacije, ki se pri nas še ne izvršuje odkrito. Pašič je pri želji, da podpirajo poslanci SLS vlado, šel tako daleč, da je poleg avtonomije Slove' nije obljubil tudi primerno finančno samostalnost. O tej ponudbi so bila pogajanja, tekom katerih se je ugoto* vilo. da Pašič ne namerava za to dati garancij z revizijo ustave, nego da da garancijo za avtonomijo Slovenije po* tom običajnega zakona v narodni skup* ščini. Na to ponudbo Slovenci nismo mogli privoliti.
Glede Radiča ima visoki klerikalni eksponent na podlagi točnih informa* cij vtis, da se bo proti HRSS uporabila Obznana. Vesti o potovanju Radiča iz Zagreba se nismo čudili. Radič je go* tovo dobil dobre informacije, kako na* merava proti njemu vlada postopati za časa parlamentarnih počitnic.
Stavka mornarjev in vlada.
— Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Na predzadnji seji ministrskega sveta je minister saobračaja poročal o sedanji situaciji, v kateri se nahaja stavka naših mornarjev v Primorju. Prečrtana je bila brzojavka državnega komisarja dr. Mate Valoviča o stanju mornariške stavke. Po poročilu ministri saobrača-
Claude Farrere — prevel Miran Jarc:
Giviliziranci.
Roman.
12
Jacques — Raoul — Gaston Civadiereski. grof Fierce. Sinji ovratnik z zlatimi vrvicami vmes tri ladjice na srebrnem morju. Rojen v Parizu tretjega decembra tisočosemsto ...; edini sin pokojnega grofa Freda-Raoulaa-Fiercea Civadiereskega in njegove pekoine soproge Simone Marroyske. O tem zakonskem sožitju, ki pa je najbrže dokaj neverjetno, pričajo meščanske listino. Fierceova sta bila previsoko vzgojena, da bi se po osmem letu skupnega življenja osmešila t novorojencem. Kakor običajno sta se ljubila štiri mesece, — te štiri mesece sta preživela na potovanju po Tirolski in Ogrski;
neki kardinal — njunm sorodnik, ju je poročil z velikim razl\cs;em v cerkvi sv. Klotilde. Potem pa sta bila neoporečna zakonca, a brez mttmneJSin nespodobnih odnošajev. Jacquo» Fierce je najbrže plod hipne čustvene trmice, ki jo je rmatrasenoat Se poslabšala- Toda to dejstvo ni važno: gospa Herce-ova je umela vse svoje hudomušnosti spet popraviti, iz česar sledi, da je njen sin pristni plemič. Sicer pa mu je to še najmanj mar.
Jacques Pierce je sprva rastel kot plevel na dvorišču jetnišnice; živci je v četrtem nadstropji v krogu svojih starišev, v poboljšujoči družbi nemške vzgojiteljice, mnogih slug in mnogovrstnih igrač.
Tako je živel do šestega leta. V šestem letu pa se ga je močno dojmil njegov prvi doživljaj: Bil je zimski večer — na oboknicah je ležal gost sneg; v mladih možganih so mu ostale vse posameznosti sveže: Jacques se je svoji varuhinji izmaknil in pohajal po hiši. Peta ura; prav gotovo je zdaj mama pri čaju. Zraven je seveda izvrstno pecivo. Jacques se je prismukal skozi tri nadstropja k svoji materi, dasi ni dobro poznal pod. Prva vrata — zatem dvoje vrat — tri vrata; vsa zaprta; španska stena: Jft-cqnes pa je gibčnejši od miške; tu je: mama leži v naslanjaču in objema nekega gospoda; samo gospodov hrbet je vidljiv in pa mamine roke; naslanjač se odmika v majhnih sunkih in škripa kakor zimnica.
Jacques se je ves zavzet in razburjen splazil nazaj k sJužtnčadi. ki ji je hotel spretno izviti pojasnilo. Posli so ga prav bogato poučili.
S sedmimi leti je prišel v roke prvemu vzgojitelja, ki so mu sledSM še mnogi. Ta je duhovnik, pošten in kreposten človek. Brzo je vcepil svojemu gojencu trajno odvratnost do čednosti Vsled skriv-
nostne dedičnosti se Jacnues razvije v neverjetno odkritosrčnega in resnicoljubnega dečka, ki je bil poleg tega tudi dokaj razumen. Prav ostro je občutil razliko med tem. o čemer so ga učili ln med onim, kar je videl na lastne oči: — vse to so laži. Jacques je začel dvomiti o premnogih stvareh. S svojimi tako različnimi in osebnimi načini vzgoje so ga učitelji privedli do prepričanja, da je življenje velikanska prevara, svet pa prav čedna gluma-ška pocoraica.
S trinajstimi leti je bil Fierce gojenec v neki belgijski samostanski gimnaziji- O veliki noči je prišel za trinajst dni k starišem v Parle. Tu bi se skrajno dolgočasil, da mu niso dovolili zahajati k svojemu sošolcu, malemu Toamu. Ker sta bila svobodna in radovedna, sta kmalu odkrila skrivnosti Pariza. Enajstega marca — taki dnevi ne izginejo iz spomina — sta se Fierce in Troarn osokolila v Moskovsko ulico k neki odlični gospe, po imenu Harte-valska, koje sloves je segel celo do njiju. Tu sta našla ljubko, dasi zanemarjeno dekletce, ki se je sprva, pač zgolj radi videza, sgražala. kesneie pa je v njun ine želje prieanesljivo privolila. Fierce se je Sekam razburjeno vlegel in je vstal skoro razočaran in se je pred posmehljivimi pogledi, ki ga je deklica vanje vjela, rešil v hrupen smeh. Zgodilo se je.
Osernnajstletnik — Tierce se je odločil za morje kot so se njegovi tovariši za diplomatski ali pa za jahalski poklic. Mornariška šola je zanj nenadna, pa dragocena in nujna rešitev pred opasnostmi njegove nebrzdane narave, ki ne pozna nikake urejenosti
Tierce je preživel v Parizu tri bleščeča, pa utrudljiva leta; bleščeča po številu in kakovosti razmerij, ki se je vanje zapletel, utrudljiva, ker so ga te enolične ljubezni vzpodbodle k še drugim pestrejšim in ne tako dolgočasnim zabavam. O pravem času je prišel globoko v Brctagne-o. kjer je moral jetnikovati v strogi urejenosti na težki ladji, daleč proč od kri poklicnih in pouličnA žensk, ki so ga v prošKh zimah preprijazno sprejemale, — daleč proč od raznežujočti ljubkovinj male sestrične, ki jo je o počitnicah na njenem gradiču v Anjou o marsičem podučil, — daJeč proč od senatorskih sobic in angleških barov zi tuje državnike, kamor i* je često zavedli njegova strast do vseh novih in prenorednih doživljajev.
Fleroe je mornariški častnik, kar ga vsaj začasno varuje pred različnimi neprijetnimi boleznimi, med katerimi javzemata častno mesto ohromelost in gnitje.
Stran 2.
štev. 187
Politične vesti.
Ja je »Jadranska plovidba« 2e vzpostavila delni promet na slavnih dalmatinskih črtah. Stavkujoče osobje se po- I s= Likvidacija pokrajinskih oblasti, lasoma vrača na delo. Ministrski svet Je Po navodilih centralne vlade se prične sklenil gotove odredbe, ki se imajo sto- I s l. septembrom likvidacija nekaterih riti glede državne podpore in glede de- pokrajinskih oblasti. Likvidirane bodo fmitivne ureditve našega pomorskega pokrajinske oblasti v Sarajevu, Zagre-prometa. O teh vprašanjih bo sklepal bu in pa v Ljubljani. Beogradska vlada ministrski svet na prihodnjih svojih se- | pripravlja tudi predloge za imenovanje
lah.
— Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Ministrstvo vojne in mornarice Je odredilo, da se pomorski promet na Jadranu vzpostavi tudi na ta način, da bo na parobrodih zaposleno osobje vojna mornarice. Zaposlitev vojne mornarice Ima trajati do definitivnega zaključka mornariške stavke.
Italija in tihotapstvo vojnega materijala.
Triki italijanske vlade*
— Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Do* maČi tisk je ponatisnil oziroma priob* čil vest, ki jo je prvi prinesel glavni Mussolinijev organ »Popolo d* Italia«, da so v Trstu zaplenili ogromno mno* žino municije na parniku »Vulkan««, namenjene za našo kraljevino. To vest na merodajnem mestu z vso odločnost«
srezkih načelnikov.
= Zagrebški cvharlstlčni kongres in vlada. Po poročilu iz Beograda Je mU nistrski svet na svoji šefi dne 16. t. m. na prošnjo zagrebškega nadškofa sklenil, da zastopa vlado na evharlstičnem kongresu v Zagrebu minister ver dr. Vojislav Janjlć. Evharističnega kongresa se po Informacijah iz Zagreba baje udeleži okoli 40.000 katolikov iz Hrvatske, Slovenije in drugih krajev države.
= Odstop madžarskega poslanika v Beogradu. Po poročilu iz Beograda zapusti svoje službeno mesto dosedanji madžarski poslanik Kolosz. Na njegovo mesto ima priti načelnik v madžarskem zunanjem ministrstvu Ludvik R u d n a y. To spremembo tolmačijo v diplomatičnih krogih tako, da sedanji poslanik ni izvršil svoje od madžarske vlade zaželjene misije. Poslanik Kolosz ima zabeležiti le velike neuspehe, st Vse češkoslovaške stranke na
)o dementirajo. Italija ne bi mogla za*   D"naJ« PfOt! socijalni demokraciji Te
pleniti municije kot vojno kontraban* do, ker se ne nahajamo z Italijo v voj* nem stanju. Naše vojaške oblasti pa tudi niso pričakovale in imele avizira* nega od nikoder nikakega transporta municije.
Vest je dalje zelo pretirana in ne* resnična, ker navaja take podatke, ki naravnost izključujejo, da bi se mogle naložiti na mali parnik »Vulkan«, ki je po razdelitvi avstro*ogrskeaa brodovja pripadel naši kraljevini. Tonaža tega parnika je tako majhna, da ne more zmagati   obložitve   tako ogromnega
dni se vrši na Dunaju plenarna seja češkoslovaškega Narodnega odbora, na kateri se bo razpravljalo o prihodnjih avstrijskih volitvah. Predsedstvo Narodnega odbora je dne 9. avg. sklenilo z vsemi glasovi pTOti glasu zastopnika češkoslovaške soc. dem. stranke naslednji sklep: Predsedstvo češkoslovaškega Narodnega odbora smatra vprašanje volitev za vprašanje vse manjšine. Odločitev o volitvah pripada Narodnemu odboru kakor najvišji politični inštitu-ciij manjšine. Vsak samostojni nastop katere stranke koli v tem vprašanju pred odločitvijo Narodnega odbora se
vojnega materijala. Po poročilu Mus.   pr0glaša za nedopustljiv. - Na Dunaju
solinijevega organa in ostalih it ali j an* skih listov so baje zaplenili nad 1 mi* lijon pušk, 32.000 strojnic in 2400 gor* skih topov. Ves ta materijal pa se ne more naložiti na »Vulkan«.
Splošni vtis v Beogradu je, da Je ta vest poseben trik in manever it ali* jamke vlade, kako zadržati parnik v italijanskih rokah.
Vse indicije kažejo na to, da je bi« la municija, če je bila zaplenjena na »Vulkanu«, ukradena in da so jo ho* teli v gotove namene prepeljati tiho* tapci v našo državo.
Naša vlada s to afero ni v nikakl zvezi. Tudi ni nikjer v Italiji naročila nakupa starega vojnega materijala.
PARITETNA KOMISIJA IN
REKA* VPRAŠANJE UPRAVE.
— Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji seji je bil ministrskemu svetu predložen v razpravo tudi predlog Italije, da naj Reko začasno eno leto upravlja paritetna komisija. Definitivno stališče ni bilo precizirano, ker vlada sedaj z ozirom na odsotnost glavnih faktorjev v zunanji politiki rešuje le tekoče dnevne zadeve.
NEMČIJA IN NAŠE REPARA-CIJSKE DOBAVE.
— Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Na Včerajšnji seji je ministrski svet po predhodnem poročilu ministra pravde dr. Perica o ustavitvi reparacijskih dobav od strani Nemčije razpravljal o nadaljnem postopanju vlade napram Nemčiji. Definitivni sklepi niso bili storjeni, ker imata to vprašanje urediti v Parizu ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. N i n č i Ć.
Generalna stavka čeških
živi sto in sto tisoč Čehov, ki si še niso priborili vseh pravic, ki jim gredo. Da se to zgodi, so se strnile vse stranke razun soc. demokratov v močno falango, ki bo pri bodočih volitvah vsekako lahko računala z uspehom, zakaj v slogi je moč.
= Koncentracija naprednih sil v Bolgariji Sofija, 15. avgusta. (Izv.) Kakor smo Že poročali, so bila te dni uspešno končana pogajanja med načelstvl posamnlh naprednih strank, k! tvorijo sedaj novo enotno organizacijo kot močno politično falango proti rovarenju kemunistov in zem-Uoradnikov. Vest o zedinjenju meščanskih strank in zmagi demokracije je vzbudila po vseh krajih iskreno radost. Prihajajo brzojavke In pisma, v katerih je izraženo narodno navdušenje ob srečno dovršenih pogajanjih glede koncentracije družabnih sil. Načelstvo nove zedinjene stranke je prejelo že nebroj brzojavnih in pismenih pozdravov, tako iz Plevne, Studena, Drje-nova, Ferdinanda, Tirnova, Vidina, Altosa, Cepelare, Mesemorre in drugih krajev, kjer je zavladalo nepopisno veselje. Bolgarija je krenila na pot političnega okrevanja in zdrave notranje konsolidacije, ki bo v znatni meri vplivala tudi na njeno gospodarstvo in finance.
= Preganjanje češkoslovaških državljanov na Madžarskem. Iz madžarske republike prihajajo poročila, kako preganja in šikanira madžarska državna uprava popolnoma brez vzroka češke podanike, kateri bivajo med Madžari Prepovedano jim je celo med seboj govoriti češko. Uslužbenci državne uprave se proti pripadnikom češke narodnosti skrajno sirovo obnašajo. — Dočtm žive Madžari v češkoslovaški republiki kakor pod svobodnim solncem, so Cehi, živeči med Madžari, madžarskim šovinistom trn v peti. Kaj, ko bi kdaj Čehi vrnili Madžarom šilo za ognjilo. Vse ima svoje meje, celo slovanska potrpežljivost jih mora imeti, ako nočemo, da bi nam naši mongolski sosedje pod nosom brbalL
rudarjev.
— Praga, 17. avgusta. Ceškoslova- I SMRTNE OBSODBE V BOL-
šTci tiskovni urad objavlja:
Sekretarijat rudarske unije naznani a. da z ozirom na to, ker so od ponedeljka dalje tekoča pogajanja z lastniki rudnikov končala brez vsakega pozitivnega rezultata in ker se ni dosegel sporazum glede mezdnega razmerja, sklene državna konferenca rudarjev dne 20. t m. pozvati vse v premogovnih revirjih republike zaposlene rudar-le, da ustavijo delo.
HUGO STINNES IN POLJSKA INDUSTRIJA.
— Varšava, 16. avg. (Izv.) Znani nem«
škl veleindustrijalec Stinnes se je začel zanimati za poljsko industrijo. Mnozo njegovih agentov potuje sedaj po Poljski In kupuje različna podjetja. Nemški kapital gre reko Dunaja ali Budimpešte, da bi ostal prikrit njegov nacijcnalni značaj. Posebno pozornost posteča Stinnes rudnikom v Gornji Šicziji.
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj. 16. avg. (Uradno vremensko poročilo. ) Včeraj je bilo večinoma Jasno ta zelo vroče. 2e popoldne pa je temperatura znatno padla, v zapadnih alpskih de-žetoh so nastale obilne nevihte In danes Je V Avstriji oblačno. Na Tirolskem in Pred-arlskcm je b!!o mnogo dežja. Tudi v Avstriji je danes zjutraj mestoma deževalo. Pričakovati je izpremcnljlvo, precej hladno vreme, ki pa se bo polagoma zjasnila
G ARIJI*
Kakor smo že poročali, se je te dni zagovarjalo pred okrožnim sodiščem v Pievnl več komunistov, ki so zakrivili znane ple-venske nenfre. 11 junija so nastopili z orožjem proti Cankovi vladi, ki so Jo hoteli strm« glavi u in stratiti na krmilo diktaturo p.MiCtariHia. Prišlo je do krvavih spopadov med vstaši ta p I^.'io, kjer je bilo več osco ranjenih. Komunisti so prizadeli tudi mirnemu prebivalstvu mnogo škode, ker so oropali več trgovin in zasebnih stanovanj. Preiskava Je trajala poldrugi mesec, nakar so Je vršila glavna razprava. Prič Je bilo okrog 600 in večina je izpovedala proti obtoženim. Sodišče ie izreklo nastopno obsodbo: Nt smrt so obsojeni Nikola Rafkov, ubijalec Todora Margarltova, Asfeo ffala-čev, glavni Inicijator nemirov, Atanas Ka-cannraskl la Salomon Aronov kot njegova pomočnika. Na dosmrtno ječo Ivan Zonkov In Kristo Gradinarov. Na 12 letno poostreno lečo z 12-letno izgubo državljanskih pravic Kolju Venkov, Prvaa Marino v. Pav*! Lambrov, Drumi Urzunov. Atanos Oikov. Tošo Mančev ln Iv. Angelov. Na 3-letno strogo Ječo s 5-Ietno Izgubo državljanskih pravic je cbsojeno 72 obtoženih, med ntlmi advokata I. KantardžIJev In Ortrnil Vankov. Na 1 leto Ječe učitelj f. Totev m Hr. Ora-dfnarov. 9 Je oproščenih. Rnblna oblega Margarltova dobi 200 tisoč levov rdSfc'id-nine. Ranjeni poročnik Račkov dobi 50 tisoč levov. Odškodnino državi v znesku 14 milijonov levov. Ji sodišče pdUoaJlo* i
Gosmiffsrstvo.
ZNATNO ZNIŽANJE IZVOZNE CARINE.
— Beograd, 17. avg. (Izv.) Ministrski svet je včeraj na predlog ministra financ sklenil znatno znižanje cartoe na gotove Izvozne predmete, za kstera je sedaj nastopila živahna izvozna sezona. So to poljski pridelki.
Izvozna carina je sedaj določena: pšenica na 30 D, pšenična moka na 25 D. ko-niza na 20 D, rž na 9Q D, Ječmen n 20 D, oves na 10 D, fižol aa SO D, z drob na 20 D, suhe slive na 3 D, Đve svinje na 300 D, zaklana svinje na 180 D. suho meso In v vodi soflena slanina 80 D, sveža mast In slanina na 300 D, gosja mast na 300 D. za živo zaklano govedo ostane ista carinska postavka.
Sveže slive. Črna In bela čebula, krompir In otrobi (mekinje) so Izvozno carine prosti.
Izvoznocarinske postavke so se znižale na zadevne predloge gospodarskih in lzvozničarskih korporacij oziroma strokovnjakov.
Ministrski svet je dalje odob.fi predlo? ministra saobrsčaja. da Železniška uprava najame v Inorernstvu za čas sed.mle izvozne sezone 3000 vagonov, da se tako transport Izvoznih predmetov čimbo'j organizira In poveča.
Na zadnflh konferencah v UihriMisCm financ so zastopniki bank In Izvozničarji zagovarjali stališče, da se Izvozne carine naj sploh ukinejo. Minister fin. jim je izlavfl da ne more privoliti v to za sedaj z ozirom na finančni položaj, če prilike dopuste, odredi ministrstvo za prihodnje ieto popolno
uklnjenje Izvoznih carin.
• o
SPREHOD PO IZLOŽ3L
Maribor, 16. avg. 1923.
Za danes le bil pričakovati velik obisk *z vnanjih krajev. Nenadoma Je nastopilo zelo neugodno vreme (dopoldne Je lilo kakor Iz škafa), ki je deloma oviralo pričakovani obisk. Zato pa imajo razstavil alci v pokritih prostorih priliko Izpopolniti nedostatke na svojih izložbah, ki so jih osebno zakrivili prepozno na razstavo dospeli razstavljale!. Na ta način pride marsikatera izložba do večje veljave, kakor je bilo opaziti včeraj.
2e po površnem pogledu glavnega objekta v dekliški meščanski šoli se lahko razvidi, da so nekateri oddelki prenapolnjeni in po svoil vrednosti na nepravem mestu, deloma tudi po strokah neenotno porazdeljeni. K temu pa ni kriva Izložbena uprava aH tehnično vodstvo, marveč razstavljale! samf. Mnogo razstavljalcev se Je do zadnjeg ačasa obotavljali k določeni prijavi .mnogo Jih je svoj načrt spremenilo ter razširilo prvotno prijavo obsega, mnogo jih je tudi prišlo šele v zadnjem trenutku, ko so doznali, da Je pokroviteljstvo razstave prevzel sam kralj. Kdor se Je še v ponedeljek zvečer ogledal te danes prenapolnjene dvorane, sobe In hodnike, se mora danes le čuditi, kako se Je takrat še žalostna vrzel In slika nejasnega razpredeljenja v tem kratkem času spremenila v čast razstavljalcev, pa tudi uprave, ki Je zadnje dni delala z vsem aparatom dan In noč. To ni bilo dela izložbe v mirovni dobi. nego delo kakor na dan mobilizacije. V posebni meri velja to še glede težke Industrije, ki Je s najtežjimi predmet) prihajala Šele v noči pred otvoritvijo. Silna ploha današnjega dopoldneva naj bi bila za upravo bodočih večiih razstav v Mariboru memento. da treba tudi za težko industrijo skrbeti vsaj za streho. Zunanji gosti, ki so čitali skozi celo leto naše tožbe o skrajni brezobzirnosti Maribora za gradnjo stanovanjskih hiš, imaio sedaj priliko prepričati se. da s svojimi kritikami nismo pretiravali. 2alostno Je, ako se za tako priliko, kakor Je ta, niti domači stavbeniki niso niti toliko pobrigati, da bi bili razstavili vsaj tiste načrte, ki so jih izvršili na stavbah pred volno debo. Tu sem spadate zlasti tvrdke CheiJke in Nassimbenl; prvi Je širom priznan arhitekt v najfinejših stavbah, drugI Je bil svojčas zelo podjeten tudi v lastnih gradbah. Ta neprimerna abstinenca, ki zna škodovati le dotičnim podjetnikom samim, se vobče pripisuje vplivanju znanega nemško-nacijonalnega šovinista In načelnika zidarske zadruge ter predsednika društva hišnih posestnikov, stavbenika Julija Glaserja. Zato vzbujajo tem več zanimanja trt velika podjetja, ki so v ličnih paviljonih razstavila svoja dela ter se niso ozirala na razne Intrige. To so Ing. dr. Kasal, stavbeno podjetje LJubljana, podružnica Maribor, stavbeno podjetje Acceto In drugovi, eentrala In podružnica Istotako, ter znano domače stavbeno podjetje Rudolf Klffmann. ki slove med najboljšimi podjetji. V celoti napravi obisk razstave najugodnejši vtis na obiskovalce. Vsled zgoraj omejenih ovir Je b?lo tehniko delo aflno otežkočeno. Zato gre tem večja zasluga g. inž. Dolenca, Šefu kr. okr. gradbene sekcije, kot vodji cele Izložbe. Po njegovem načrtu Je tesarski mojster Soes Izdelal znamenita rrajska vrata ki vzbujajo pri vnanjih obiskovalcih toliko pozornosti.
»Vrt« Džatnonja 1 drogovi, ter ostalih vrtnarjev, posebno Jemečev mali vrt. le pridobe, ako deževno vreme ne bo predolgo ♦rajalo. Prvi vesellčn! večer snočl Je bil dobro ob'*Van. K natančnejšemu opisu po-samnm oddelkov, med njfml tudi umetnl-*>• razstave »Omhar«. *a katero ho p-1 ^fnr'nem vremenu prilika za natančnejši ebisk, se ie povrnemo.
—g 2>*ref»«M fffnf fr*. Z*trefc. 1«. avg. C«r»e v d?tw»r»fh tu wo trg. pr>«tavno b*3Va ry|f»n«no vAhw*fi?*»*V» p**ta*a noffr»H: Pi#n?>»* (7*—79 kr) 340. žotM koruza ^5— ?*\ le^men *a i»»vovi»me ?*7.SO ra krmo 273, oves 2^5—2*0. pšenična m*V* ,0« 575—600 »2« 550—575, »rt« 525—550. za krmo 225—250, drobni otrobi 140—150, debeli otrobi 175—200, Tendenca mirna, _
—g Novosadska blagovna   borza   16. f defiliranje vojske, mornarice in uniformira-
avgusia. Novi Sad, 16. avg. Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka 79—SO kj 2—3%, 3 vag. 337 i pol; bačka, 79 kg. 2% 1 vag. 345; bačka. 80 kg 2% 2 vag. 345 in pol; bačka, 80 kg. 3 vag. 337 ln pol; bačka 80 kg 2% Iskanje 340; bačka 80 kg duplikat kasa, 2% Iskanja 340; srbijanska IS 79 kg 2—3%, 8 vag. 305. ječmen bačkl 64/65 kg, 1 vag. 270; bačkl, »ponudba 270, oves bačkl 1 vag. 265; fižol beli bački ponudba 475. Moka bačka »0« ponudba 570; »2« ponudba 523; »5« ponudba 470; »7« ponudba 415. Otrcbi v papirnatih vrečah 1 vag. 115. Tendenca neizpremenjena.
—g Živinski sejem v Mariboru. Na zadnji živinski sejm dne 14. avg. se je prignalo 7 bikov, 14S volov, 389 krav, 6 telet in 16 konj, skupaj 566 glav. Cene so nenadoma in brez vsakega posebnega povoda poskočile na višek podraženja, kakor le bilo na sejmu dne 22. maja. To velja posebno za boljšo izvozno živino. Cene v Din veljavi: Debeli voli 1 kg žive teže 15—16.23, pol-debeli voli 12.50—15, plemenski veli 9.50— 11.50, biki za klanje 12.50—14.50, klavne krave 12.50—13.75, plemenske krave 10— 12.50, molzne in breje krave 9.50—11.50, mlada živina 9.75—14.
—g Zagrebška blagovna borza 16. avg. Notirajo: Pšenica, zdrava, suha, rešetana, pariteta vason Zagreb, promptno, 2 vagona 338 in pol. Oves slavenski, rešetani, franko vagon Drcnovac, iskanje 270, ponudba 280, zakij. 2 vag. 275. Koruza, pariteta Bačka, iskanje 275, ponudba 2S0. Moka *0« pariteta bačka postaja, iskanje 365. Otrobi, rženi, v papirnatih vrečah, franko vagon Maribor, ponudba 130. Pragi bukovi, 260X16X26, pariteta Bos. Brod. 3039 komadov, eksekutivni zaključek 50 dinarjev.
—g Beogradska blagovna borza 16. avg. Beograd, 16. avg. Notirajo: pšenica 7S/79 kg, 2—3%, pariteta Beograd, promtno ponudba 307.50, iskanje 300; 73/79 kg. 2—3%, pariteta Z«.mun, promptno, mera decimalna ponudba b05, iskanje 302.50, zaključek 305. Koruza, Iranko Beograd, promptno 285, 280; 285; koruza .franko Slep Pančevo, promptno, ponudba 275. Moka »0«, ostra, banatski tip, franko obala Beograd, ponudba 280. Fižol " ački, beli, rešetani, franko Beograd, proo ptno, Iskanje 420. Otrobi po vzorcu, franko Beograd, promptno ponudba 145.
Tendenca neizremenjena. Zaključki so bili edino v pšenici in koruzi.
—g P odraz en je mesa v Mariboru, šo preje kakor cene živini na zadnjem sejmu so poskočile cene mesa, tako da je Maribor v tem oziru zopet tam, kjer je bil ob času najhujše draginje. Za volovsko meso I. zahtevajo 25—27 Din., II. 24—25, za meso bikov, krav in telic 21—22.. telečie meso I. 27.50, II. 24—23, svinjsko meso Je ostalo pri ceni 36^10. Na razstavi se nahajajoči tujci se čudijo, kako smejo v Mariboru mesarji in znani prekupčevalci živine brez vsake oblastvene kontrole, kadar In kakor se iira zdi, navijati cene, dočim oblasti rigorozno preganjajo male trgovce in branjevke, ako nimajo pravilno razobešenih cen.
ZBOROVANJE JADRANSKE STRAŽE.
Trije lepi dnevi so potekli v Splitu ln sicer od ponedeljka do srede, ko se Je vršilo zborovanje »Jadranske Straže« in ž njim združene svečanosti. V nedeljo Je prispel predstavnik NJ. Vel. kralja kontreadmirai Dragotin Priča. Mesto je bilo vse v zastavah in na morskem obrežju ogromna množica ljudstva. Admirala je pozdravil predsednik »Jadranske Straže« Jura} Bianklnl, naglašajoč, da vidijo v prisotnosti admirala ne samo znak visoke kraljevske pozornosti do »Jadranske Straže«, marveč tudi priČe-tek nove dobe na divnem našem morju, za katero nas tako zavidajo, na katerem pa stoji naša bodočnost. Naše morje bo nam neizčrpljivi vir velike kulturne in gospodarske sreče. Admiral Priča se je zahvalil na vsprelemu in izjavil, da po naročilu Nj. Vel. kralja prinaša »Jadranski Straži« njegov prisrčen pozdrav. On s pozornim očesom spremlja »Jadransko Stražo« in razvoj našega pomorstva. Neumorno patrljotsko delovanje »Jadranske Straže« naj dobi plodnega polja in se dvigne visoko, da se bo naša trobolnica spoštovala, kjerkoli se prikaže Sirom celega sveta. Občinstvo Je poslušalo govor z navdušenjem. Nato je govoril Imenom vlade R. Avramović, izražajoč pozdrave In želje beogradske vlade, ki v polni meri ceni delo in trud »Jadranske Straže«. Imenom vojnega ministra le pozdravil »Jadransko Stražo« mestni poveljnik polkovnik Pavlovič, žc-leč, da se naša mornarica razvije in oiači. Nato Je admiral s spremstvom odšel v mesto, povsodi burno pozdravljen. Zvečer Je bila v gledališki restavraciji zabava. Drugi dan Je bilo v narodnem gledališču svečano zborovanje delegatov »Jadranske Straže«, katerega Se ie udeležil tudi admiral Priča. Sledila Je dolga vrsta pozdravnih govorov, na kar je predsednik Biankini imel zelo obsežen govor o ciljih »Jadranske Straže«. Sporočil Je skupščini, da mu Je admiral Priča vročil 100.000 kron kot dar NJ. Vel. kralja »Jadranski Straži«. Za častne člane to bili imenovani general Pešič, bivša ministra Valič In Had-žic ter admirali Priča. Koch in Wikerhau-ser. Skupščina Je poslala na to brzojavne pozdrave NI. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku Pašiču in vojnemu In mornariškemu ministru. Med odposlanci Iz raznih krajev naše kraljevine so prisostvovali Is LJubljane gg. M. Kuštrin In Peter Stepic ter ga. Marija dr. Debeljakova in Helena Pranke. Is Maribora g. Mile Sertlč. Po- , sebno ganljiva te v srce segajoča Je bila svečanost 15. t m. ZJutral se le IzvrSIlo blagoslovilenje morja s spominsko proslavo frtev za osvobojenle In ujedinjenje, ki počivajo v morju. Nepopisno svečan Je bil trenutek, ko Je s svečan»m izrekom blagoslovil morje predsednic »Jadranske Stražr« Biankini, ki Je nato položil na morje lavorov venec v spomin zamrlim Junakom, na kar Je godba zasvirala državno himno. Pred Jo-
nih korporacij. Sledila le plavalna tekma, popoldne pa veslaška tekma. Zvečer je bila velika ljudska zabava na obali, ki je bj'a krasno razsvetljena. Misel »Jadranske Straže« živi In cvete ob naši obali.
Generalna stavka na Južni železnici.
V javnosti, zlasti med uslužbenci Južne zelenice, se raznašajo vest, da se pripravljajo uslužbenci Južne železnice ponovno na generalni štrajk, ki da ga je pričakovati v 8 do 14 dneh.
S temi vestmi utemeljuje oblast potrebo ,da ostanejo uslužbenci Južne železnice do nadaljnjega miiitarizTani.
Podpisano organizacije ugotavljajo:
1. ) Izvršena 24-urna protestna obustava dela ni obsegala le Južne železnice, temveč deloma tudi državno železnico, poštne in druge državne urade.
2. ) Obustava dela je Imela izključno značaj krušne borbe in se je vrš !a v znak protesta, ker so vse vlade v zadnjih 13 mesecih vse upravičene prošnje in skromne želje železničarjev, državnih nameščencev In upokojencev no primernem zboljšanju gmotnega položaja ignorirale.
3. ) Da je imela protestna obustava dela Izključno le ta značaj, sledi zc iz tega, da je bila vnaprej časovno omejena na 24 ur. Po preteku tega časa so vsi uslužbenci vršili zopet redno svojo službo.
4. ) Zaradi že fzvršene protestne obustave dela je potemtakem militarizacija uslužbencev Južne železnice povsem   nepotrebna In brezpredmetna.
5. ) Po okoIŠčinah sodeč Sirijo vesti o ponovnem generalnem štrajku na južni železnici od izvestnih strani nar
ni elementi s prozornim namenom, da bi se uslužbenci teh vest! oprijeli, s čemur naj bi bilo dano oblasti opravičilo za odrejeno militarizac'jo V splošnem in posebej še za to, da militarizacija ni posledica že izvršene protestne obustave dela, temveč da jc potrebna zategadelj ker da se uslužbenci južne železnice pripravljajo zopet na generalu štrajk.
6. ) Omenjene vesti o ponovnem generalnem Štrajku na južni žclezncl so izmišljene.
7. ) Potemtakem odpade tudi s tega vidika potrebnost militarizacije.
8. ) Militarizacija južne železnico kvari ugled vladi in državi In je tudi slržbi sami v veliki meri škodljiva; razen tega po nepotrebnem omejuje uslužbence v njihovi osebni svobodi.
9. ) Iz teh razlogov podpisane organizacije proti militarizaciji, odrejeni šele po izvršeni protestni obustavi dela. odločno protestirajo in svare vlado, naj zaradi bede itak že obstoječega razburjenja med uslužbenci ne veča še s takimi nepotrebn?mi ukrepi, kot je militarizacija, dalje opozarjajo vse uslužbence, naj bodo disciplinirani, naj se ne dajo begati po neodgovornih in naročenih provokaterjih, naj poslušajo in verjamejo le navodilom, ki j h izdajo organizacije in naj točno vrše svojo službo, da oblast ne bo imela nikakršnega Povoda za zakonite ali nezakonite represalije: končno apelirajo na gospodarske in druge kroge in korporacije, delavske zborn'ce, vodstva onih političnih strank, ki tega še niso storila, pa tudi na vso javnost, da zavznmejo napram militarizaciji na merodajnih mestih svoje stališča
Ljubljana, 15. avgusta 1923.
Zveza jngostovenskih železničarjev. — Udruženje železniških činovnika kraljevine SH S.— Neodvisna strokovna železničar'ska organizacija. — Društvo strojevodij kraljevine SHS. — Prometna Zveza. — Organizacija državnih nameščencev. — Organizacije poštnih uslužbencev.
PROTESTNI SHOD Železničarjev in javnih nameščencev«
Snočl se Je vršil v dvorani Mestnega doma protestni shod železničarjev in javnih nameščencev, na katerem so bile zastopane vse organizacije brez razli\e •trank. Shod je bil tako polnoštevilno obiskan, da je polovica zborovalcev morala stati simaj dvorane. Zborovanje, ki se je vršilo brez vseh incidentov, razen surovih Izpadov zastopnika »Jug. strokovne zvezec Žužka, Je otvorfl tajnik neodvisne del. organizacije Hlebec, ki Je pozdravil navzoče hi se Jfra zahvalil za ogromno udeležbo. Za predsednika zborovanja Je bil nato Izvoljen Makac V Imenu »Strokovne Zvezec Je nato prvi povzel besedo strokovni tajnik Sve te k, ki Je orisal bedo vseh nameščencev ter Izrazil svoje zadovoljstvo nad solidarnostjo vseh navzočih. V imenu »Narodno-socljalne zvezec Je pozdravil zborovanje J u v a n, ki je v glavnem načrtal boj proletarijata proti kapitalu. Za železničarje Je nato govoril Bla2 Korošec, kateri Je Imel stvaren govor o položaju železničarjev. Govorili so še za »Jug. Strokovno zvezo« 2 u 2 e k. za »Neodvisno delavsko stranko Marcel Ž o r g a, fn za rudarje Prlstou Iz Trbovelj. Večfna
goslovcasko čitalnico so la. Uvrlilo aa to i govornikov k kritizirala oesociialao posto-
btev. 187.
L O V C N S K I   N AiniU  dne 18. avgusta i$2&
stran. 3.
panje Južne železnice In Trboveljske pre-mogokcpne družbe. Zborovalcl so se tudi izrekli za solidarne s stavkujočiml rudarji
in mornarji Sprejete so bile nato sledeče resolucije:
Na javnem shodu pred Mestnim domom dne 16. avgusta zbrani delavci, železničarji in javni nameščenci vseh kategorij kon-statlrajo,
1. ) Da Je gmotni In socijalni položaj Jugoslovanskega delavstva In nameščen-stva vsled neznosne draginje In mnogo prenizkih mezd postal nevzdržen in skrajno obupen.
2. ) Da je vsled reakcionarnega zakona o zaščiti države, s katerim je delavski razred postavljen Izven zakona delavcem In nameščencem onemogočena vsaka uspešna legalna borba za obrambo svojih interesov In svojega življenskega obstanka.
3. ) Da so vse dosedanje vlade kraljevine SHS v korist svojih strankarskih interesov brezvestno Ignorirale najbolj pereče socijalno vprašanje ročnega in duševnega proletarijata, ki je vsled takega postopanja vlade zgubil še zadnjo trohico verr In upanja v socijalno pravičnost buržuaznlh vlad.
4. ) Da v Času, ko si posamna Industrijska podietia grabijo milijone profita, v času ko železnice povišujejo za 100 In 100% svoje tarife, ko vlada povišuje davke In ko draginja dnevno narašča, ostajajo mezde In plače delavcev m nameščencev vedno enake, vedno bolj nezadostne.
5. ) Da Je vsled tega stalnega znižava-nfa reallega zaslužka delavec In nameščenec prisiljen boriti se za svoj goli obstanek In da Je mornarska In rudarska stavka kakor tudi železnfčarska in nameščenska 24 urna protestna stavka le posledica mlzernega položaja delavskega razreda.
Z ozirom na gornje konstatacije zahtevajo na shodu zbrani delavci, želez-čarjl In iavnf nameščenci:
1. ) Da vlada nemudoma ukrene vse potrebne korake, da se upravičenim zahtevam mornarjev In rudarjev takoj ugo*4!, In da se lakoj -prestane z represalljami nad mirnimi rudari!.
2. ) Da vlada odredi kontrolno komisijo, v kamero se naj pritegne zastopnike rudarjev, ki bo določila cene premogu tako, da trboveljski družbi mesto dosedanjega pretiranega 900% dobička ostane samo najvišji zakonsko dovoljeni dobiček od 30%. Odločno zahtevamo kontrolno komisijo, v kateri bodo zastopani konsumenti delavci h) ki bo ugotovila prave cene premogu. Protestiramo prodi zadnjemu neutemeljenemu 5% povišku cene premogu In zahtevamo znižanje cen premogu.
3. ) Zahtevamo, da vlada takoj In brez ropetnega nadaljnega odlaganja In praznega obljubovanja ugodi zahtevam železničarjev In javnih nameščencev k! so bile predložene vladi v resolucijah od 11. tn 16. marca tega leta.
4. ) NajodločneJŠe <PTOtesrIramo proti brezmfselni In protiustavni ml Itarlzacill juž. železničarjev, ki se je Izvedla samo-lastno po ukazu nekompetentne dravske divizije brez pristanka kompetentnega ministrstva.
5. Odločno zahtevamo takojšnjo ukinitev militarizacije železničarjev in energično protestiramo proti vmešavarju orožnl-štva v stavko rudarjev In proti temu, da se rudarske zaupnike brez dokaza samo m podlagi -podlih denuncljacij Trboveljske družbe zapira In preganja.
6. ) Kategorično zahtevamo popolno svobodo koalicije In štrajka za delavstvo m namešČenstvo ter ukinitev zakona O zaščiti države.
7. ) Opozarjamo še enkrat vlado na obupno stanje delavskega razreda In Izjavljamo, da se bomo borili z vsemi sredstvi za svoje pravice In za svoj obstanek.
8. ) V celjskih zaporih se nahajajoči rudarji se naj takoj Izpustijo.
Po prečrtanju resolucij se je predsednik Makuc še enkrat zahvalil zborcvalcem a častno udeležbo. H koncu ugotavljamo, da na shodu nI bil razen poročevalca »SI. Naroda« navzoč niti eden za s topu« k drugih listov.
FRANCOZI V SLOVENIJI,
Ko je potoval profesor pariške univerze, g. Haumant, po Sloveniji, Je predaval v Ljubljani, kakor se mnogi Se spominjajo, o Napoleonu in jugosloven-ski ideji. Vrnivši se v domovino, Je imel v Parizu in Lillu predavanja, častna in laskava za nas in našo deželo. Zlasti v Lillu so imela njegova predavanja tak uspeh, da je ondotno geografsko društvo sklenilo skupno potovanje, ki ga društvo priredi vsako leto za svoje Člane, letos v Slovenijo napraviti Gospod Leman, profesor na katoliški fakulteti v Lillu in predsednik odbora za izlete in potovanja liilskega geografskega društva, je v ta namen stopil v dogovor s francoskim institutom v Ljubljani in sestavil krasen potni načrt
Dvajset članov liilskega geografskega društva, gospodje, gospe in gospodične so se odločile in posetijo v kratkem našo lepo Slovenijo.
Skozi Švico in Tirolsko pridejo naSi popotniki preko Dunaja 21. t. m. v Jugoslavijo. Posetili bodo Maribor, Rogaško Slatino, Celje, Trbovlje in dospejo 24. t m. zvečer v Ljubljano. O-glcdali si bodo mesto, pohiteli v Kamniško Bistrico, se odpeljali 28. t jtl v Kranj in na Bled, od koder pojdejo na Golico in na Trglav.
Zanimanje, ki nam ga kaže od leta do leta živeje velika Francija, nas lahko navdaja z veselim ponosom in v nadi, da ljubi gostje vzamejo s seboj ▼ svojo domovino dobre spomine na Ljubljano in Slovenijo, jim kličemo: Dobro došli! ter jim želimo lepega vre-mena in prijetnega pota, I
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
— Kraljeva rodbina na grobu kralja Petra. Dne 15. t m. je kraljeva rodbina: Nj. Vel. kralj Aleksander, Nj. Vis. kneginja Jelena in Nj. Vis. knez Arsen odpotoval v Topolo. Za danes se vrši v kapeli na grobu blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja parastos, ki ga opravi patrijarh Dimitrije. Parasto su prisostvuje tudi romunski kralj Ferdinand. Po končanem parastosu se kralj s člani rodbine povrne nazaj na Bled.
— Kralj in katoliški shod v Ljubljani. Nekateri jutranji listi javljajo, da se oficijelnega kongresa katoliške omladine v Ljubljani dne 28. t m. udeleži tudi Nj. Vel. kralj Aleksander. Na kongresu zastopa vlado minister Vojislav J a n j i d.
— Ugotovitev. »Jutro« je molče požrlo očitanje, da je otročja njegova kle-petavost pokvarila železničarsko stavko in tako povzročila železničarjem težke neprilike. »Jutrov« paglavec kriči na levo in desno vedno eno in isto. Tako bo kričal tudi še nadalje — v železni-f irskih vrstah pa sledi trezno presojanje »Jutrove« brezvestne Igre z njihovo opravičeno borbo.
— Pri »Slovencu« se je naučilo »Jutro« zabavljanja na »Slov. Narod«. Tako po »Slovenčevl« navadi rado govori o starosti. »Slovenec« je star 51 let pa se dela v javnosti, kakor da bi hotel zatajiti svoja leta in vedno očita drugim starost. Po opičje leta za »Slovencem« otročje »Jutro« in kriči bedasto v svet, kakor ga uči stari »Slovenec«. »Jutro« naj se nikar ne zaletava v starost. Znaki so tu, da bi utegnilo »Jutro« poginiti Že v svoji otroški dobi!
— NaroČila brez naročnikov si izmišljuje »Slovenec«. Očita nam namreč, da prinašamo naročene članke, opu-Sča pa pristaviti, kdo so ti naročniki Da bo »Slovenec« lahko miren, mu povemo, da je »SI. Narod« svobodna tribuna državnih in nacijonalnih interesov In da ne služi partizanski politiki kakor »Slovenec« in njemu sorodni listi. Taki partizanski listi morajo v imenu strankarskih interesov potvarjati resnico In pravico. Radi tega o njih po pravici pravimo, da pišejo po naročilu in zapovedi od druge strani!
— Izvozne carine proste »Jutrove mekinie«. Verni zastojnkar-bralec »Jutra« prijatelju: »Ti, Jutro pravi danes, da so slive, mekinje in krompir izvozne carine proste. Kaj pa je to, da so mekinje proste?« — Odgovor: »Naravno. Naša radikalna vlada je vesela, da so »Jutrove« jugoslovanske jezikovne mekinje (otrobi) izvozne carine proste!«
— Imenovanje v diplomatski službi V »Službenih Novinah« je objavljen seznam številnih Imenovani v naši diplomatski in konzularni službi. Med drugimi le imenovan dr. Ivan P e r n 6, vicekonzul kraljevine SHS v Clevelandu za tajnika 2 razreda pri našem poslaništvu v Berlinu, za tajnika 2 razr. v zunanjem ministrstvu dosedanji tajnik 3 razreda dr. Zdravko VV 1 e g e ! e. za tajnika 2 razreda prt poslaništvu v Parizu dosedanji vicekonzul 2 razreda pri poslaništvu v Celovcu g. Vladimir Ribaf.
— Nov odvetnik na Goriškem. Gosp. dr. Slavko Fornazarlč, odvetniški kandidat pri dr. K. Podgomiku v Gorici, Je napravil te dni odvetniški izpit z dobrim uspehom. Kakor čujemo, otvori novi odvetnik svojo pisarno v Ajdovščini.
— 30leinico svojega službovanja na magistratu praznuje danes g. Vinko Pogačnik, V svoji službi vesten in to* čen uživa priznanje pri svojih pred* stojnikih, občinstvo, ki ga dobro po* zna, ga ceni in spoštuje zbog njegovega prikupljivega obnašanja. Želimo mu, da ostane tako čil in čvrst, kakor je danes, še dolgo dobo let
— Poročil se je v sredo g. Josip Rebek mL, ključavničarski mojster v Ljubljani, z gospodično Heleno More* tovo. Obilo sreče I
— Smrtna kosa. V Novem mestu Je včeraj umrla gdč. Ana Pauser. Pogreb se vrši jutri. — Na Golniku na Gorenjskem je umrla rodbini g. Cvahteja hčerka Noela v nežni starosti 7 mesecev. Pokora!! so jo 16. tm. pri Sv. Krl2u na Gorenjskem. — Umrla je v Ljubljani v visoki starosti 81 let ga. Antonija Schrev pl. Rtdlvverth, od-vetnlkova vdova. Pogreb se vrši v soboto ob 15. url popoldne na pokopališče k Sv. Krištofu. — V deželni bolnici je včeraj preminul g. Ivan Juteršnik, plačilni natakar. Pogreb bo jutri ob 15. — Blag jim spomin!
— Dvajsetletnica mature. Maturanti I. drž. gimnazije v Ljubljani (a ln b) iz leta 1903 imajo ob času velesejma sestanek v hotelu »Tivoli«. Dan se Se določi. Priglasi na »Maturanti 1903« hotel Tivoli
— Jek lama v Ravneh, K našemu članku o narodnostnih razmerah v Mežiški dolini se nam od verodostojne strani poroča, da Ima jektarna v Ravneh sicer res ualuž-benih še nekaj uslužbencev nemške narodnosti, ki jih pa zaradi njihovega strokovnega znanja ne more pogrešati, ker Slovenci fallbog še ne razpolagamo s strokovnjaki v tej stroki. Cim bi jeklarna odpustila vse strokovnjaško izvežbane sile tuje narodnosti, bi bila prisiljena ustaviti obrat To bi pomenjalo katastrofo za celo Mežiško dolino ln veliko škodo za državno našo narodno gospodarsko življenje. Torej potrpljenje! SIcer pa gre vse priznanje lastnikom ln vodstvu jeklarre, ki abiolutno ne trpita nobenega političnega udejstvovanja svojih usiui-bencev nemške narodnosti.
17. avgusta 1923.
—Zopet požrtvovalno Kočevje. Tudi letošnje leto so posvedočili kočevski Slovenci svojo požrtvovalnost v nabiranju za rarodne In prosvetne namene. Pred vsem naj omenimo nabiranje darov za prevoz kosti judenburških junakov. Več gospodov Je nabralo na doposlane nabiralne pole lepe vsote In jih odposlalo odboru. Toda razen tega se je priredil v Kočevju še posebni spominski večer v proslavo gorenjega prenosa, Zbirka za ta večer je nesla 307.50 D, vstopnina pa 193.50 D. Oboje sc je oddalo odboru. Dnevi Rdečega Križa so dali skupni znesek 88130 D, ki se je odposlal glavnemu odboru Rdečega Križa v Beogradu. Nabirala so v to svrho zlasti večja šolska vodstva. Dalje naj še zabiležimo. da se je ustanovilo v Kočevju poverjeništvo Jadranske straže, ki Je zbralo do sedaj znesek 166 Din in ga oddalo glavnemu društvu v Ljubljani.
— Obrtniki In trgovci se opozarjajo na razpis zdraviliških prostorov v Rog. Slatini. V razpisu je obseženih 5 restavracij ln hotelov s celoletnim deloma s sezljskim obratom, kavarna, slaščičarna, delikatesna trgovina z zajtrkovalnico in 12 trgovskih lokalov prikladnih za urarski, zlatarski, krojaški. Šiviljski, frizerski ali mesarski obrt, aH za trgovino t galanterijskim In modnim blagom, steklenlno, sadjem, parfu-merijo Itd. Prilika je zelo ugodna za lep zaslužek, ker je zdravilišče od leta do leta bolje obiskano in letos natlačeno tujcev. V zakup se oddaje jo prostori za 3 lečno dobo. Ponudbe z navedbo ponujene ietne najemnine se Imajo vložiti najpozneje <*o 1. septembra 1923 pri ravnateljstvu zdravilišča. Opozarja se na tozadevni rnzg'a« v Uradnem listu št. 65. Podrobna pojasnili se dobijo pri ravnateljstvu v Koz. irlatinf, deloma pri Občeslovenskem obr nem društvu v Celju, katero drage volje daje zunanjim Interesentom potrebna aavodlla ali pojasnila tudi pismeno.
— Celjske vesti. Utonil Je na praznik popoldne v Savini pri kopanju praktikant tvrdke s steklom Neuman rodom Iz Banata. Ko so ga potegnili iz vode. Je bil že mrtev. — Vode so okro* Celja mečno narasle v četrtek vsled večlega deževnega naliva. Ponekod so se tudi že razlile iz strug. Padli dež Je blagodejen za rastlinstvo, ker Je bila zemlja že močno izsušena. — Vinogradi po naših krajih lepo obetajo. Trsje Je obloženo s grozdjem, če bo jesen lepa, le pričakovati bogate vinske letine, ki pa obeta biti tudi boljša od lanske.
— Iz Maribora. Okrožno sodišče v Mariboru je imenovalo nadgeometra Adolfa Gfltzla. obl. avt civ. zemljcmcrca v Maribora, za stalnega sodnega izvedenca v zemljemerski stroki.
— Pasji kontumac v kamn!Škem okrajnem glavarstvu. S področja kamniškega okrajnega glavarstva smo prejeli več dopisov, v katerih dopisniki tožilo radi večnih pasjih kontumacov. Zlasti se čudijo tem kontumacem, ker nikdar ne zaznajo za tozadevne pasje bolezni. Naproša se g. veterinar, da bi po možnosti upošteval sedanjo neznosno vročino in muke. katerim so izpostavljene na verige priklenjene živali
— Samomor neznanca. Med postajami Radovljica In Otoče na Gorenjskem je skočil včeraj pod jutranji vlak neki neznanec čigar Indentitete se dosedaj še ni ugotovilo. Neznanec je Izvršil samomor nad železniškim predorom v Globokem in se vrgel tako bliskovito pod stroj, da ga strojevodjj in kurjač nista opazila. Vlak je nesrečneža popolnoma strgal.
— Nagla smrt V sredo popoldne so našli v Tobačni ulici mrtvega v travi ležečega čevljarja Frana Poje iz Podlipoglava. ki stanuje na Tržaški cesti 14. Slučajno mimoidoči zdravnik dr. Zale je ugotovil, da Je Pojeta zadela kap. Čevljar Je bil star 50 let.
— Nasilen trgovec. Te dni se Je skušala vreči v Dravo pri Osijeku 18-letna lepa mladenka Irma Popp. V zadnjem trenutku ji je preprečil samomor neki stražnik. Na policiji le na to nesrečna mladenka Izjavila, da je hotela izvršiti samomor iz sramu, ker jo Je njen šef, trgovec Milovan Srb-ljanović tekom enega meseca sedemkrat zlorabil. Dični trgovec je hO aretiran.
— Boj z zločincL Na postaji Usora Tar-buk se je preteklo soboto vršil krvav ooj med orožniki in zločinci. Sedem orožnikov Je spremljalo transport 18 Arnavtov, samih težkih zločincev. Navzlic temu, da so bhi Arnavti vklenjeni, se je nekaterim posrečilo oprostiti se verig ln razvil se Je strašen boj med orožniki ln zločinci, v katerem sta bila dva Arnavta težko ranjena, eden pa je bil ustreljen.
— Krvav pretep med kažnjene L V po-žarevcu Je prišlo nekega dne do krvavega pretepa med kaznjenci. Med strahovitim klanjem, ki je nastalo. Je obležal kaznjenec Ismal Almazovič, zadet v srce, mrtev. Kaznjenca RomanoviĆ in Saban sta težko ranjena. Stražarji so bili v pretepu brez moči.
— Koncert v kavarni »Emona« se vrši danes v petek ob 8. zvečer. Igra L U ubijan-ljanski salonski orkester.
— Običajne in posebno dolge valjčke z večletnim Jamstvom »STOCVVCR«, zastopstvo Ljabljtna, Seleoborgova «11 ca t. L
— Zahtevajte po vseh restavracijah prvovrstna specijalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet Maribor.
Kino Matica. »Kralj žena.« Senza-eijskl ljubavni film, slika iz življenja elegantnih pustolovcev. Film, ki je nad vse elegantno opremljen in prepleten s krasnimi najmodernejšimi plesi burnimi doživljaji itd., je poln pikantnosti in je prava fdmska redkost. Sodelujejo prvovrstne filmske moči, kakor Georg Ale-xander, Stella Arbenina, Hermann P1-cher itd. Predvaja se do nedelje 19. t, m, k
ČLOVEŠKE STRASTI V FILMU. Te   dni se predvaja v kiuo »Tivoli«
učinkovit film »Večja sila«, ki nazorna prikazuje triurni člcveJke slabosti in Ža' :stne posledice neobrzdanih st-asti. Mlado d.> kle. pokorno svojemu bujnemu tempe: a-. memu, pade v reke brezvestnega pusioiov-ca. ki jo zapelje in pereči zato, da bi z njenim premoženjem lahko nemoteno užival razuzdano življenje s prejšnjimi metresa-mi. Nesrečno dekle je zapusiilo plemenitega Ženina, muči se z zločinskim možem, radi otroka, ki kmalu nato umrje, piše v obupu nekdanjemu ženinu, naj jo reši iz iega pekla, toda zaman. Mož ima razmerje z deklo, ki jo ljt:bi slaboumni hlapec in pri neki priliki se sprimeta oba tekmeca, padeta v lezero in utoneta. Zapeljano dekle je znova svobodno in zahrepeni po svojem ženinu Film ima glrb~ko moralno ozadje in je zelo posrečena ilustracija velikomestnega življenja.
Glasbeni vesfsilk.
— pevski zbor Glasbene Malice pr! redi v soboto dne 18. tm. ob 9. uri zvečer ln v nedeljo 19. tm ob 5. uri pop. koncerta v »Zdraviliškem domu« na Blc^d-j. Nedeljski koncert je ljudski in pri znižanih cenah.
Sokolstvo.
— Javna telovadba SoUoIskega društva v Laškem, ki se je vršila dne 5. tm. je uspela nad vse povoljno. Vabilu se ie odzvalo zlasti mnogo bratov In sester iz Celja, Hrastnika, St. Pavla, Zagorja, Žalca Ln Trbovelj, kateri so nam pripomogli do tako lepega moraličnega uspeha. Nastopilo je 36 članov, 62 članic, 48 ženskega naraščaja. 65 moškega, 66 ženske dece in 68 moške dece. Med nastopom je na prapor naraščaja Zagorje pripel trak naraščaj našega društva. Gmotni uspeh je zelo lep, zakar gre nslle" ša hvala vsem, ki so kaj podarili našemu društvu, kakor tirdi vsem našim članom, ki so neumorno zbirali prispevke in ob prireditvi v šotorih stregli došieccm. Najlepša zahvala vsakemu, ki je tudi najmanj pripomogel k lepemu uspehu. — Sokolsko društvo.
— Popravek. K našemu včerajšnjemu poročilu o otvoritvi Sokclskega doma ra Igu pripominjamo, da se je otvoritve udeležila župa Ljubljana, ne pa Ljubljana L, kakor je bilo v poročilu pomotoma navedeno. Pri otvoritvi Je bil navzoč tudi starosui župe Ljubljana br. Z a k o t n l k. Telovadbo Je vodil župni podnačelnik br. J e s 1 h.
— Sokolsko društvo v Metliki je v nedeljo, dne 12. t m. priredilo na grajskem vrtu javno telovadbo, ki Ji Je prisostvovalo toliko občinstva, da so bile vse vstopnice mahoma razprodane. Na telovadišču Je postavilo društvo samo 102 telovadec! osebi, kar dokazuje, da sc metliški Sokol zaveda svojih dolžnosti. Vsi oddelki, deca, naraščaj, članice in Člani, so Izpričali s preciznim Izvajanjem prostih val in telovadbe na orodju, da se v društvu goji pravilno sokoiska vzgoja. V vzorni vrsti članov, ki Je nastopila na bradlji in krogih, bi se celo dobil brat za mednarodno tekmo. Vsekakor častno za metliškega Sokola! Tudi godbo so oskrbeli po večini sarH Člani domačega društva pod vodstvom br. M. Guštfna. Iz srca vseh je govoril Savezni pedstarosta br. Gangl. ki je pohvalil tako smotreno sokolsko delo in pozival k vztrajnosti. Navdušenje je zaplalo med narodom, ko so se zvečer prvikrat vžrale električne luči. kar znači, po zaslugi br. Šuštiča. izreden dogodek za Metlfko. Sokol stona po pravi poti: nai rodi njegovo delo vedno lepše In popolnejše uspehe! Zdravo!
Turlsfika in snoit
TRDINOV VRH.
Najvišji vrh v Gorjancih je končno dobil svoje ime. Imenuje se Trdinov vrh po nepozabnem pisatelju večr.olepih bajk in povesti o Gorjancih Janezu Trdini. Na vrh je prihitela 15. t. m. številna množica, pred katero je predsednik dolenjske podružnice Planinskega društva prof. Ferdo Seidl spregovoril nekaj lepih besed o Janezu Trdini in očr-tal zgodovino, kako je prišlo do misli, da naj se imenuje vrh po Janezu Trdini. Kumica gdč. Staretova je izvršila krst Trdinovega vrha s tem, da je vrgla steklenico metliškega vina v skalo na vrhu, zatrobil je rog in naokoli so odmevali streli. Nato je proslavljal pisatelja Trdino v obširnem govoru viš. šolski nadzornik g. VVester, na kar je nekaj lepih besed o Trdini izpregovoril tudi g. dr. Oblak iz Ljubljane. Gdč. Mušičeva je recitirala Trdinovo bajko o postanku studenca, zvanega »Gospodičnac. Kanč-
no se je g. prof. Seidl spomnil Še nc-odrešene naše domovine na jugu in
severu, na kar se je odposlal vladarski dvojici pismeni pozdrav. Glavna zasluga za lepo prireditev gre g. prof. Seidlu. REVAN2NA TEKMA SLAVIJ A (PRAGA) : ILIRIJA 6 :1. Včerajšnja revanžna tekma, ki se je vršila med dežjem, Je Izpadla za Ilirijo še precej ugodno. Navzlic temu da je bilo mokro Igrišče velik haadlcap za Ilirijo, so domačinke pokaiale več volje in ambicije kot prvi dan. Na odprtem polja so bile Ilirljanke Slavljankam enakovredne nasprotnice, njihova umetnost pa je prenehala v streljanju na goal. Igra je bila nadvse zanimiva ter se je vršila v hitrem tempu. Polčas je potekel v razmerju 4:0. Pri tem je treba omeniti, da tretji goal ni b:! regu-laren. V drugem po'času je bila Iiirija mestoma celo v premoči ter je po levem kr!hi mogla doseči časten goal. Tudi pri včerajšnji Igri je bila CInrpernanova v goalu naj-jačja opora Ilirije. Dobila je na goal okoli 50 ostrih strelov! Nadalje so se odlikovale v obrambi VVtdrova. ki je bila boljša od svoje partnerice ter Omanova In Leganova. Bloudkova je imela precej smole pri streljanju. Pri SlavljI so ugajale vratarlca, ves napadalni trio ln obramba. Sodnik včeraj nI zadovoljil.
Društvene vesti.
— »Mladost«, ljubezenska drama v 3
dejanjih, priredi »Klub napred. slov. akademikov v Celju« dne 13. avgusta ob 20. url v dvorani Posojilnice v Brežicah. Gostuj« fn režira g. R. Železn'k. član »Udruženja gled .Igralcev«. Ker Je čisti dobiček namenjen ustanavljanju in vzdrževanju klubovih ljudskih knjižnic v obmejnih krajih, vabimo k najobilnelši udeležbi. — Odbor.
— Obrtniki, trgovci, davkoplačevalci! Obrtno društvo Št. Vid-Zg. Šiška priredi velik obrtni sestanek, ki bo v nedeljo dne 19. avg. t. 1. v šolski telovadnici v St Vidu P. Lj. Začetek cb pol 8. uri dop. Zadeva: Preoblla davčna bremena! Poročajo davčni strokovnjaki. Davkoplačevalci! Udeležite se sestanka, da se poučite o bremenih, ki Vas teže, da se poučite o napovedovanju davka, da skupno ugovarjam •) neprestanemu zviševanju davščin. — Odbor.
Borzna poročila,
ZAGREBŠKA BORZA. Dno 17. avgusta.   Zaključek »prejet ob 13.
Današnja borza Je pričela z zelo čvrsto tendenco. Na trgu je bilo po devizah veliko povpraševanje. Blaga nobenega. Mnogo povoda tel čvrstosti ie dal Beograd, ki Je takoj zjutraj stavljal za devize čvrst denar, za Italijo n. pr. 410.—.
Na borzi sami se Je tendenca nekoliko ublažila, ker se le pokazala roba, katere je bilo ob zaključku borze dosti na trgu. Narodna banka je sorazmerno dala zelo malo blajra. Dinar notira v Nev/yorku 105-—•
Efektno tržišče Je bilo zelo oslabljeno. Rrbe |e bilo dovoli- Edino delnice Hvpo-tekarne banke so se še nadalje očvrstile.
Ob zaključku borze notiralo:
Devize: Curih 17.325—17.35, Pariz 5.215—5.30. London 436.50—438.50, Berlin 0.0275—0.03, Dunaj 0.1345— 0.13525, Praga. 2.80— 2.815, Trst 4.10—4.125, Newyork 05— 95.75. Budimpešta 0.52—0.57.
Valute: dolar 93.75- 04.50. Ital. lira 4.0S-4.08.
Efekti: 7*/«» Inv. drž. posojilo od L 1021 72.—. Llublj. kred. banka 235. Prva hrv. štedionica 11°5, Slavenska banka 110. Hrv.-slav. zem. hip. banka 108—110, Hrv. eks. banka 166—168, Jugoslavenska banka 150—154, Trbov. prem. društvo 960. Eksploatacija 270, Goranin 142.50. Slavonija 270—2S0. šečerana 2200— 2220, Guttmfli 1250, Narodna šumska Ind. 140.
INOZEMSKE BORZE. — Curih. 17. avg. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 5.80, Berlin 0.^0015, Amsterdam 216.75, Newyork 550.75. London 25.17, Pariz 30.65, Milan 23.75, Praga 16.175 Bodlmaešta 0.03125. Sofija 4 20 Varšava 0.0024, Dunaj 0.00775, avsrr. žig. krone 0.0078.
_ Trst 17. avg. Beograd 24.50—24 fV>, Berlin 0.0007—0.0009, Dunaj 0.0326—0.03^, Praga 68—68.50, Pariz 129—129.50. London 106.25—106.50, Newyork 23.15,-23^5, Curih 42S—426.
Poizvedbe.
— Zatekla se je psica volčje pasme. — Lastnik naj vpraša v upravi Slov. Narodi.
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK,
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
t
Globoko potrti naznanjamo pretresujočo vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš brat, stric, gospod
JOSIP STERLE
trgovao
nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vrši! v soboto, dne 18. t m, ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Poljanska c 16.
¥ Ljubljani, dne 17. avgusta 1923.
Globoko žalujoči ostali.
*
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD«  One 18 avgusta
štev. 137,
r i
■
i
v.
VIHO
i zri "t
i«
VSEH VRST ŽGANJE
Arkov
VINO
© tova.
SIROVI rafinirani 06.7 •/«*
Generalno zastopstvo tovarne „ARKO",
COGNAC MEDICINAU
Tolerfon 5—18.
jflnejll brez vonja vedno na skladišču  po  najnižjih oenah GORLJIVI
|JB 2       Tovarna Špirita, kvasa, likerja, konjaka itd,
,, VINEA"
LJUBLJANA — RUDBIK.
TRIPLE SEC. LIOUERS.
Tadefon S—18.
NARODBA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Prešernova al. 7
Modna trgovina t Ljubljani išče za takoj
blagajničarko
veščo knjigovodstva in prcdalalkD spretno moč. Predstaviti se osebno.
Masfov pove oprava Slov. Naroda. 8488
+1
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se Je preselila med angel ce naša zlata, mala
Noela
V neZrrf starosti 7 mesecev.
Poereb se je vršit 16. avgusta pri Sv. Krila na Gorenjskem.
GOLNIK, 16. avgusta 1923.
Globoko žalujoča rodbina
C v ah te] e v
sil ■§■
Potrti globoke  žalosti   naznanjamo  pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati oz. tašča, gospa
o dve tn I ko v/a [vdova
v četrtek, dne 16. avgusta t L po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramejitt za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 18. t m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 12, na pokopališče k Sv. Krištofu.
Na željo pokojnice se venci hvaležno odklanjajo. Posebna naznanila se ne bodo izdala.
T LJUBLJANI, 16. avgusta 1923.
Otoboko ialuločl otroci.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pre tužno vest, da je naš ljubljeni brat in svak, gospod
Ivan Juieršnik
plačilni natakar
včeraj ob 7. zjutraj po dolgi mnčni bolezni preminul« Pogreb se vrši t soboto 18. avgusta ob 15. Iz
mrtvašnice javne bolnice k Sv. Križu. L j u bi Jana, 17. avgusta 1923.
Žalujoča rodbina
Jatsrtaik-Pvklsr.
t
Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem naznanjamo tužno vest, da j* danes ob 12., previđena s svetotajstvi, mkno v Gospodu zaspala gospodična
Hna Pauser.
Pogreb predrage se vrsi dne 16. t m. ob 16. aa takaHnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji
frančiškanski cerkvi.
Novo mesto, 16. avgusta 1923.
ialajv* MtaJL
Izjava.
Podpisana Izjavljam, da Ivan Možina n ma nikakih pravic za prodajo bodisi kakršnihkoli reči na domačem posestvu.
■arija Ciglar, Ljubljana, Karlovska cesta 16
LED
te oddaja vsak dan od 7.-9. dop. pO 1 Din kilogram.
!■ Mencinger,
Sv. Petra cesta 43 m dvoriiču poleg zajutrkovalnloe
Sllborll!
Prodalo šabloni
po zelo nizki ceni. — Išče se tudi sasaostofen slikarski m pleskarski pomočnik.
Ani. 5tlpleieb, Ljubljana
Rožna ulica 13 8434
									
									E
Vsa soboslikarska in pleskarska dela
izvršuje najceneje po najnovejših skicah točno in solidno
Anton Stiploiek,
Ljubljana, Rožna u!!ca 13/11
Vizitke in koverte
priporoia
JOSIP REBEK
ključavn. mojster
HELENA REBEK roj. More
poročena Ljubljana, 15. avgusta 1923
Za odi
uprav«
Ea§ ©61a
Ctne Ofiia^om cio 20 besed Din 5-—; vsaka nadal|na bet^^s 30
par«, s devisroo vre«!
I 4
Knpim
Gobe
lepe,  bele,  plačuje po
najvišji dnevni ceni Hiru ko Humer. trgovec. Sv. Križ pri LitijL 3515
Suhe gobe
kupi vsako množino družba Slovenija, Ljub* Ijana. Ponudbe z vzorci naj se pošljejo na sgo* raj imenovani naslov.
8511
Vila na Eledu
s petimi sobami itd, s popolno opravo in Čol* nom se proda. — Več se
Izve v Ljubljani. Aiker* oeva cesta 15, dohod iz
podaljšane Bleiwcisove ceste. 8261
Kapim
hišo aH vilo' z veUkim vrtom v bližini ali v m— stu Ljubljana, Celje, M, ribor a// istotam posest* vo do 10 oralov. — Po« nudbe pod »Delo 8515* na upravo »Slov. Na* roda*.
Prodam
Moško kolo
skoraj novo,   malo ob rabljeno,   se proda. — Poirve se Vrtna ul 67, Vič pri Ljubljani 8537
Moško kolo
se proda v dobrem sta« nju za 3800 kron. — Vas Kamnik, pošta Prcserje, pri Palecu Stok. 8536
Proda se kolo!
Natančnejša navodila se
dobe Kolodvorska ulica št. 35 (čvrdka Iv. Turko* vic) od R. do 12. ure in od 1. do 6. ure. 8500
Pozor!
Dame*kaval?ni! Elegan*
ten francoaki garderobe kovček se proda. — Naslov A. §;*rtnovec krojač Pred škofijo 3. 8510
Naslov pove uprava »SI Naroda«. 8454
Elegantna
mahagoni
Nove vinske W»l^J^s£g^
od 25—700 It prvorazredna iz- R 1 psycha) na prodaj. — radba, vsaku količinu odmah, vz cijenu od Din 176-— po hI gore.
Skladišne bačve
od 20—50 hl, sa vratima i patentov m zavorom, uz cijenu od Din 238«— pa hl goro, postavno tvornica nudja : I»art>-fraekn tvorni«*■ bećava d. al, Zftarreb. Zastupnik: Lf. Jeatrie, ttarinor, Popoviceva uL 7. 7232
K0HCES1JI
sa lifriifanja vaah sta*ba*fah«14k3i tel s
sedežem v Beogradu se iz družinskih rasmer pod ugodnimi pogoji da na razpolago. Ponudbe pod »Pričetek zidanja 8617" na upravo Slov. Naroda 8517
GI
Na prodaj
so po jako nizki ceni: 2 sobni omari a stelaža* mi. trd lea. črno politi' rani. 1 pisalna miza s 7 predali, trd les, rjav, brez leska (matt). — Ogleda se na Sv. Petra cesti 9, I. nadatT-. med 11. in 12. uro dop. in 4. in 5. uro popoldne. 8533
Elektromotor
znamke Siemens * Sehuk* kart, na vrtilni tok (Drek*
stro m) s suhim napuščal* nikom (Trockenanlaseer), 6 HP, 180—210 volt. 21 «mp, prvovrsten fabri* kat, v najboljšem stanju, se sa Din 9000.— proda. — Ponudbe na tvrdko: j Brata Batić, Celje. 852°'
Prodajo se
po nizki ceni zaradi po« manjkanja prostora: Psi, dobri čuvaji, pes dober* man in samica in 6 meso« cev star prepeličar. — Ogledajo se pri konj« skem mesarju, Rimska c. št. 19. 8502
Smirnska
PREPROGA.
skoraj nova ca. 220X330 ter umivalnik z mramor* nato ploščo in nočna omarica s posteljo po ugodni ceni naprodaj. — Selenburgova ulica 7.1 (Velcplč). 8528
Proda se
jako dobro ohranjen avto znamke Ford. novepa ti* na, z električno razsvet* t javo in pogonom ter re* zervno pnevmatiko tn kompletnim orodjem. — Naslov pove uprava »St. Naroda«. 8514
Proda se
enonadstropna hiša v Ložu, obstoječa iz 7 pa rs ketiranih sob, raznih shramb, 3 betoniranih kleti, z vodnjakom v hi; fi, vse v najboljšem sta* nju, nadalje velik vrt m velika rmva. — Podrob* nosti pri notarju v Ložu.
o4<>5
i
Službe
Trg. pomočnik
manu faktu ris t, ae spre j* me v veletrgovini Ed. Suppanz, Pristava, 8480
Absolventinja
trgovskega tečaja, vešča vseh pisarniških del išče službe. — Naslov pove upr. *SL Nar.«. 8452
Izkušen, agflen      j      Dama išče
Braša č
za polnojarmonik in raz* ne stroje se takoj spre j* me z bolnimi izpričevali Ljubljana, Prule 8. 8450
Vajenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Franc Dcžmana nasL F. Šetinc, Trbovlje. 8513
Pod uradnik
mlad. s pari etno pisarni* ško prakso, išče primerne službe. — Ponudbe pod »Vesten/8483« na upravo »Slov. Naroda«.
Šivilja
gre na dom za obleko in perilo. — Naslov je Ma* rija Zimlc, šivilja, Breg št. 16, pritličje, pri g. Vidic. 853S
Najcenejši naktra
vile na Bledu. Lepa dvo* **&dstropna    vita *Lipa*
v Žefečah 51, na Bledu, deloma opremljena, z velikim sndnin i~tom in pmhot't, se za nizko ce* no preda. — Vprašati pri D-ttitvu hErnih po* se*trr-yv v llubljani. Dunajska c. 171, od 4. do 6. ali pismeno. 8520
laaaBSBaaaaaaaasaai
Prodam
5ajo z dvema venecijan* skima jarmoma na dva tli tri liste s krožno ža» go, vse na eno turbino, zraven žage moderno no* vo hišo, velik travnik c«. 6 oralov, poleg katerega se dobi Se lahko velika vodna moč na Savi, je tik državne ceste, 20 minut od poataje, 1 uro od jugoslovansko * Italijan* ske meje, bogata lesna okolica, lastno skladiščna poataji ca. 1 oral, 1200 m1 smrekovega in mscesnorega lesa. Po« sestvo se nahaja v Kranj* ski gori, na vpogled je vsak dan. — Pismene ponudbe s ceno je posla* ti na lastnika Ivan Justin, Ribno št. 39, poita Bled I.
8449
Absolvent
strojno elektrotehnfSke visoke Sole a komercijal* no prakso, akviziter, ko--respondent išče takojšnje službe. — Ponudbo pod »Agflen/S496« na upravo »Slov. Naroda«.
Kontoristinja
starejša samostojna moč, vešča slovenskega, arbo* hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme. — Prednost imajo z znanjem češčine. Začetnice izključene. — Ponudbe na Franc CuČek. Ptuj._8534
Iščemo
2—3 sedlarske pomoč* nike, ki bi izdelovali us* njate g a maše. Marljivi in resni delavci naj poš# ljejo ponudbe naravnost na naš naslov: »Ilirija«, tvornica gamaSa i sanda«
la. Dragutfn Weias i drug, Bjelovar. 8356
potnik
dobro vpeljan na ozem*
Iju Kranjske v živežni tn kolonijami stroki, ki če* sto opotuje tudi manjše kraje in manjše trgovce
kakor tudi večje, se išče kot zastopnik prvovrst. nih mlevskih izdelkov. — Ponudbe pod »Prvovrstno blago/8475« na upra* vo »Slov. Naroda«.
InteL gospojica
Hrvatica, htjela bi po* učavati djecu u svim predmetima, bilo bi hr* vatskim ili slovenskim jezikom: budući želi ov* dje nastaviti svoje nauke, ne reflektira toliko na plaću, kao na stan i hra* nu. Ista se preporuča z_n brzo i točno izvršivanje raznih rud. radova. — Gj. ponude pod »Hrva* tica/8512« na upravo »SI. Naroda«.
pri boljši familiji stanovanje (sobo) in hrano. — Ponudbe pod »Dama 846°« na upr. »51. Nar.«
Dopisovanje
t
g....................»a
Telegram
Trgovec v najlepših !»• tih. inteligenten, z oprem« Menim  stanovanjem.  1 H
manja z dekletom ali vdovo brez ali z otro* kom v starosti tlo 35 I — Pisma s polnim itn^« nom naj se pošljejo r.a upravo »Slov, N'aroda« pod »Dru^ica/^.V*'5«. — Tajnost zajamčena.
posojila
Posodim
Din 100 do 300 tisoč na sigurno vknjižbo proti dobrim obrestim. — Po* nudbe pod »Sigurno S509« na upravo »Slov. Naroda«, kjer ae izve tudi naslov.
Stanovanja
Gospodična
uradnica, Sče stanovanje s hrano pri boljši pošteni družini. — Naslov pove uprava »SL Nar.« 8499
Sobo išče
v sredini mesta miren In za takoj alt s 1. teptem* soliden bančni uradnik hrom. — Naslov v upra*
vi »Slov. Naroda«. 8518
Iščemo
veščega trgovskega po* močnika, po možnosti us* njarske stroke, Id bi mora! voditi in nadzirati zaloge in odprem 1 janje blaga. — Ponudb« z označbo dosedanj. altiž* bovanja s priklopom spričeval na naš naslov. Reflektira se samo na inteligentne, v vsakem pogledu zanpne, neože* njene sile. Plača po dogovoru. Nastop po mož« nosri takoj. — »Ilirija«, tvornica gamaša i sanda« la, Dragutin Weiss i drug, Bjelovar. 8357
Stanovanje
soba in kuhinja, oddam onemu, ki plača najem; nino za celo leto naprej Din 10.000. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«
8497
Nemeblovano
sobo ali tudi mehlovano, po možnosti z malenkost* no uporabo kuhinje, išče mirna vdova t dvema di* Jakoma v mestu ali bliži*
ni mesta. — Ponudbe pod »M. A./8504« na upr. »Slov. Naroda«.
Zamenjam
stanovanje, obstoječe iz 2 sob in kuhinje v sredini mesta z enakim ali več* jhn. Dam nagrade 20.000 kron ia plačam preselit* vene stroške. — Ponnd* be pod »Dogovor fl*447« na upravo »Slov. Nar.«. CDiCDICDiCDICDiC
Koncesijo
za mešano trgovino dura v najem. Potreben sj,.ic
primeren lokal in nekaj kapitala. — Dopise pn* sim pod »Eloni,S473« rt« upravo »SI. Naroda«.
Modni atelje
za žensko krojaStvo sv« otvorili ter se pripor^ \ ve cen j. demam. Iva Ccr> ne in M. Kepa, Ljubi ia« na,   Pražakova ul. 10/11
Zastoostvo
večjih podjetij za Jugo slavijo in inozemstva prevzame izobražena, n» tinirana potnica, podjet na dama, eleganten na stop. — Ponudbe po« »Agilna/8405« na uprave »Slov. Naroda«.
čist
cvetlični med!
Dobro hranilo in zdravi lo razpošilja od 4 kg na prej po 30 Din kg. po soda se računi po lastni ceni. — I. Bradač, čebo lar, m. Lese 8, Krka rn* Stični, Slovenija. 8531
Kompanjon
ra novo tovarno v več jem mestu Slovenije. t kapitalom Din 500.000 s« sprejme.   Jako dobička?
nosno brerkonkurencn< podjetje. Lastno tova* niško poslopje z vsem stroji, dogotovljeno. — Ponudbe pod »Nova to> varna* na Aloma Conv nanv. anončna družba Ljubljana, Kongresni trs št. 3. P.vtf
■■■■BBBDcrHiaaaiJiP
Inserati v
»M sli h oglasili«
imafn neoporečno vehi uspeh v »Slov. Naroduc Cena za prvih 20 besed 5.— Din, vsaka nadeljni beseda 30 para.
»MlEPUBjsiBBfBgfava
Tmav^i f U sopstvenom in-1 rgOVCl i teresu posetite naš pmvtion m*9 br. §t aa Bovo-
Naznanilo.
Slavnemu obfinstvn vlfudno naznanjam, da zopet tzvriuiem krojaško obrt ter zastavljam po mo I strokovni zku'nji popolnoma zadovoljiti vse cenjene naročnike. Sprejemam vsako krojaško delo novo in staro po najnižjih konkurenčnih cenah.
Se toplo priporoča
Anton Vrblnc
. krojocnlco, Hovl Vodtnatt, Zsloika c 36.
2468/1923
833?
liče se več
družabnikov
s kapitalom od 5c.0W do II0.6M sftaaijov v svrho
otvoritve veletrgovine v Ljubljani, katera bo jako do-bičkanosna. Na razpolago istim stanovanje in polna
garancija.
Eventttelno se jako ugodno proda novo zgrajena stavba
pripravna za vsako obrt, veletrgovino ali kavarno. Cenjene  ponudbe  na  upravrištvo Slov. Naroda pod Ugestaa prilika S363.
Razglas.
gleit Mi lilije za \Mi
Na dan 14. septembra eb 11. ™?!na vršila
se bo pri upravi državnih monopola v Bev^grada in pri oblastnih monopolskih direkcijah v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani (za Slovenijo) in v Splitu javna ofertal ia licitacija za izdajo pod zakup dopustila velikoprodaje tobačnih izdelkov po okrožjih, srezih in prodajnih raonh (v Sloveniji) za dobo dveh let, t j. od 1. jan. 1924 do 31. decembra 1925.
Pogoji licitacije bodo stavljeni na vpogled vsak dan, izvzemSi nedelje i« praznike, od S. do 12. v pisarni uprave državnih monopola v Beogradu in v pisarni oblastne monopolske direkcije v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Splitu.
Po prejemu nslovov se bodo objavili natančnejši pogoji glede licitacije vehkoprodaj.
Is pitona* irianlh msnepclo*
dne 7. avgusta 1923, MPr. br. 23.580
Lastnina lo   tisk   »Narodno tiskarne««
8007
EH