Leto XLI1L Enostolpna petitvrsta (72 nun): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... ,, 13 n sa večkrat primeren popust Poriena ozoatlU. ziknii, larHn 111: enostolpna petitvrsta po 21 Tin. 1 Poslano: ■ ■''i enostolpna petitvrsta po 40 Tin. Izhaja vsak dan, lzrsemil nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Toni rea. Posamezne številka 10 vinarjev. Stev. 37. ... v Lliljani, v torek, 16. leDruarla K es Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . . E 26-— za en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčl|o oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35-— V Ljubljani na tlom: Za celo leto naprej . . S 24-— za en meseo „ . . „ 2-— V opran prejemao mesefino „ 1-70 s Sobotna izdaja: ~ sa celo leto........ 7 - za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12'— K±r Uredništvo je t Kopitarjevi nllol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se no «= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nllol it 8. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Cpravnlškega telefona it 188. Rim, 1L februarja. »Giornale dTta-Ha« se zelo ostro obrača proti poročilom raznih italijanskih listov, da se v zbornici, ki sc bo zbrala dne 18. februarja, delajo priprave za krizo. Če mislijo v inozemstvu — piše list — da so bo Italija oslabila vsled notranjih bojev, pomeni to, da se potem nobeni di-plonuitični umetnosti iu .tudi ue voja« škim pripravam ne bo posrečilo doseči ciljev dežele. Pi;av sedaj dozoreva odločitev za Italijo in zato je prav sedaj potrebna popolna moralična skupnost celega naroda. Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Nadaljevanje bojev v Karpatih, — Naše čete zasedle Nadworno. Dunaj, 15. februarja. Uradno se razglaša: Na Rusko-Poljskem in v zahodni Galiciji sc ni nič zgodilo. Boji v Karpatih so tudi dalje v polnem teku. V jugovzhodni Galiciji smo včeraj zasedli Nadworno; sovražnika smo potisnili nazaj v smeri proti Stanislavu. Namestnik načelnika generalnega štaba pl, Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Zasledovalni boji v vzhodni Prusiji. — Nemci zasedli Racionz. Berlin, 15. februarja. Veliki glavni stan: Severno od Tilsita smo pregnali sovražnika iz Piktuponena in ga petiskamo v smeri proti Tauroggenu. To- in onostran meje vzhodno od jezer še trajajo zasledovalni boji. Povsod naše čete hitro napredujejo. Proti sovražnim preko Lomza predi-rajočim četam so nastopili nemški oddelki pri Kolnu. Na ozemlju Visle smo pridobili dalje na prostoru. Racionz smo zasedli. V teh bojih smo zaplenili poleg številnih ujetnikov 6 topov. Na Poljskem levo od Visle ni bistvenih izprememb. Najvišje armadno vodstvo, RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 14. februarja. Uradno poročilo ruskega generalnega štaba z dne 12. februarja: Na fronti med spodnjim Njemenom in Vislo so se vršili boji na petih točkah: Zahodno od Markgrabovve, pri Lycku, na polovici pota med Ostrolenko in Myšinecom, zahodno od Myšineca in pri Sierpcu. Levo od Visle se je vršil artiljerijski ogenj, kjer je naša artiljerija učinko-valno zadevala. V. Karpatih smo odbili sovražne napade pri Svvidniku, pri Wiszkowu, pri Porogni in pri Butoki ob bukovinski meji. Dne 11. februarja so imeli Nemci vnovič težke izgube na višini 922 nri Kozinski, kjer so dvakrat napadli. Na črti Luto\vsk—Zavvadok so se polastile naše čete sovražnega strelskega jarka in pri tem ujele 500 sovražnikov in zaplenile tri strojne puške. NAŠE ČETE SO ZASEDLE CELO KARPATSKO ČRTO. Budimpešta, 15. februarja. »A Nap« poroča iz Korosmezo: V teku bojev na karpatski črti smo v zadnjem času izvojevali krasne zmage. Po krasnih zmagah v prelazu Dukle in v Bukovini smo našo bojno črto uravnali in pri prodiranju našega karpatskega središča čez Jablonko in čez tartarski prelaz je tudi srednji oddelek dosegel to točko. V teku bojev v dolini zgornjega Pruta so naše čete vsled genialnega načrta osvojile cel prelaz Jablonka in tudi na drugi strani ležeči občini Tar-tarovv in Mikuliczyn zasedle. Nadalje so osvojile doline Prut, Jano, .Tarencke in Doro. V zadnjih dnevih smo dosegli mesto Delatyn, ki je važno križišče in ključ železniške črte Nadvvorna. Naše napredujoče čete so v teh okrajih našle žalostne sledi ruskega opustošenja. Tartarovv, krasno gališko topliško mesto, jc popolnoma požgano in nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Zelo dragocene vile poljskega plemstva so razbite ob obrežju reke Prut. V Mikuliczynu so prizanesli dvema moškima samostanoma, vse drugo so uničili. Kakor cla bi razsajal potres, tako izgledajo Jana, Jarencze in Dora. V Dori je tudi cerkev uničena. Dela-tyn, najkrasnejše mesto vzhodne Galicije, je samo kup razvalin. Železniške postaje so povsod na celi črti uničene, mostovi razstreljeni. Sedaj jih našo požrtvovalne čete popravljajo. Med Tartarowom in Mikuliczynom sc vrši ves železniški promet po nasipih in zaradi togo se mora naš tren boriti z velikimi težavami, da more obskrbovati čete, ki tako hitro prodirajo. Naše čete, morejo sedaj pričeti z bojem na goli-; ških ravninah. Celo gorovje gozdnatih Karpatov je v naših rokah. RUSKE IZGUBE V KARPATSKIH BO-JIE, Budimpešta, 16. februarja. »Pester Lloyd« poroča s karpatskega bojišča: Krepko prodiranje, ki so je pričele noše čete zdaj tudi v nižini Dukle, se uspešno nadaljuje. Ruske izgube so silovite. Ob enem samem napadu, ki so ga podvzele naše čete pred tremi dno- 'T vi proti ruskim postojankam v dolini, ki jo tvori reka, je pustil sovini k, ko je bil .prisiljen, cla se je mora.1 umakniti, 1200 mrtvih, ki jih ni mog(el več vzeti s seljoj in jih pokopati. ska trupla pokrivajo tudi celo dolino. Skupne izgube,sovražnikove v tiftjih pri Dukli so znašale vsaj 50.000 mr^vijU in ranjencev. Ge se pomisli na to, da ie padlo toliko sovražnikov samo v primeroma malem oddelku ogromrič karpatske bojno črte, ki se raztezaj:otd prelaza Dukla do južne Bukovine, dobimo podlago za proračunjertje v#eh ruskih izgub v zadnjih karpatskih bojih. Lahko se sklepa, da so je v zimski karpatski vojski ofenzivna moč ruskih čet zlomila. UGODNE OPERACIJE V KARPATIH. Vojni poročevalci poročajo iz vojnega poročevalskega stana z dne 14. februarja: Splošen položaj na zahodu je neizpremenjen. Operacije v Karpatih, posebno na vzhodnem krilu, ugodno napredujejo. Upravičeno je upati, da bo v doglednem času Bukovina očiščena sovražnika. HUDI BOJI SEVERNO OD UŽOKA. Drniaj, 15. februarja. Reichspost« poroča o položaju v Karpatih med drugim, da se vrše posebno ljuti boji severno od užoškega prelaza. Sovražnik je tu dobil močne rezerve. Naše napredovanje je trajno, a počasno, vedar se zdi, da je ruska protiofenziva severno od Užoka zlomljena. x x OBSTRELJEVANJE PRZEMVSLA, Milan, 15. februarja. »Secolo« poroča iz Petrograda: Zadnje dni je ruska oblegovalna artiljerija zelo hudo obstreljevala Przemysl. Vendar še ni znano, če se je dosegel kak uspeh, ŽELEZNIŠKI PROMET V GALICIJI, Krakov, 15. februarja. Iz Krakova vozita zdaj vsak dan dva vlaka čez Szczako-vvo—Olkusz—Wolbrom v Miechow, gubernija Kielce (južno Poljsko). IZ VZHODNE GALICIJE. Krakov, 15. februarja. »Novva Reforma« poroča: Neki knjigotržec, ki je pobegnil iz Buczacza, poroča, da župan državni poslanec Stern ni zapustil mesta. Nekaj dni je bilo prebivalstvo brez kruha, ker so prevzeli Rusi vse pekari-je. Kozaki so požgali 128 hiš. »Nowiny \Viedenske« poročajo, da je položaj v Brodyju vedno slabši. Vse se opleni in odvede v Rusijo. Plenijo tudi častniki. Oplenili so tudi hišo župana dr. Ricttela. Izjalovil se je napad na depozitne predale banke; iz bančnega skladišča so pa Rusi vzeli blaga v vrednosti 400.000 kron. Cvetoče mesto Grzymalow je popolnoma propadlo; ni trgovine in prometa, »Wiedenski Kurjer Polski« poroča, da je oplenjeno okrajno mesto Hu-siatyn, ki je požgano. V mestu biva še komaj 30 rodbin, ki stanujejo pri kmetih. Uradniki ne dobivajo plač. Okrajno mesto Turka je popolnoma uničeno. Z Zloczovva se poroča: Rusi so popolnoma oplenili slaven grad Podlior-ce, last knežje rodbine Sanguczko, ki so ji Rusi oplenili tudi grad Gumni-ska. Mesto Ra.dymno je opustošeno. Železniška postaja jc popolnoma dnemo-lirana. V Rawiruski je porušenih veliko hiš. Inteligenca je pobegnila. Za župana je bil imenovan nek sodni oficijal. Draginja je velika. V Lukaczovvu so požgane hiše na Ringu. XXX FRANCOSKA SODBA O RUSKEM UMIKANJU. Pariz, 15. februarja. (Kor. urad.) Pri opisovanju zadnjih dogodkov na vzhodnem bojišču piše podpolkovnik Rousset,: Umikanje Rusov sc vrši po strategičnem sistemu, ki sc ga vedno uporabi proti močnim silam. Topot sc ne vrši vsled poraza, ampak edinole zato, cla sc izogne premočnemu pritisku sovražnih sil. PODROBNEJŠE POROČILO O BOJIH V VZHODNI PRUSIJI. Berlin, 16. februarja. (Kor. urad.) Posebni poročevalec --Lokalanzeigerja« opisuje podrobno nemško zmago v Vzhodni Prusiji. Nemci so končali zbiranje svojih čet 7. februarja; 8. februarja jc pričelo nemško desno krilo prodirati v smeri proti Johannesburgu, Zasedli so še tisti dan Johanncsburg; 57. ruska divizija, ki se je trdovratno branila, je bila skoraj uničena. Slabi ostanki divizije,so bežali v trdnjavo, Ossovviec. Nemci so se s precej močnimi silami pomikali v smeri proti Pillkallen-j Lasdehnin, da presenetijo z napadom sovražnika, ki se jc nahajal v prostoru Lasdehnin '— Pillkallen — Gumbinen — Stallu-ponen v južnovzhodni smeri pri Schir-widt—W!adislawow—V/ilkovvschki in da' mu preprečijo umikanje na črti iz Stallu-ponena v Kovno. Med omenjenimi operacijami so se pričeli boji s 56. rusko divizijo, ki so jo popolnoma razkropili. Z naskokom so vzeli Nemci Pullen in Hans-kisehken, Ko so zavzeli Nemci Pillkallen, so se sicer Rusi umaknili nazaj v smeri proti Stalluponen, a bilo je prepozno, ker so došle močne nemške čete šc v Schir-vvindt in v Wirrhallen in se je že izvedlo nameravano obkoljenje sovražnikovih čet. Poročilo omenja, da so se obkolile ruske čete tako presenetljivo, da je v Kylbarti sedela popolnoma brezskrbno cela ruska brigada, ko so vas obkolile slabe nemške sile, Brigada je bila prisiljena, da se je vdala, ne da bi bila enkrat ustrelila. V teh bojih je bilo enajst ruskih divizij deloma poraženih, deloma uničenih. Mogoče so še iahko velike posledice, GLASOVI O RUSKIH NEUSPEHIH. Kodanj, 16. februarja. »Novo Vreme« objavlja uvodnik, ki pričenja: Usmiljeni Bog ne odreci svoje pomoči hrabrim našim vojakom. Pričel se je strašen, orkanu podoben sovražnikov napad, najbrže zadnji v^ sedanji vojski. Člankar nadalje izvaja: Kakor mogočen plaz, kakor strašen oblak kobilic se razlivajo nemške čete čez zahodno Rusijo in prodirajo s prvotno silo naprej. Pri tako silovitem razvoju sil jc pač mogoče, da ne bi mogle vzdržati ruske armade, marveč da jih pogazijo. Članek konča: »Bog bodi našim junakom milostljiv.« Curih, 16. februarja. »Neue Ziiricher Zeitung« piše v svojem tedenskem pregledu: Uspeh v karpatski in bukovinski bojni črti se je zaključil z ugodnim dobičkom avstrijskemu orožju. Dobiček se mogoče bodoči teden še pomnoži. Najmanj se je pričakovalo, kar se je zgodilo še zadnjo uro v vzhodni Prusiji. V tem ozemlju so se Nemci branili vso zimo in odbili številne ruske napade; približno začetkom (minulega) tedna so pričeli napadati. Sad je, da so se z močnimi izgubami ujetnikov in blaga Rusi v neredu umaknili, XXX IZPRED VARŠAVE. Dunaj, 15. februarja. Ruska poročila se obširno pečajo s položajem pred Varšavo in izvajajo, da je v najbližjem času pričakovali bojev, ki bodo dalekosežnega pomena. »Nowoje Vremja« mora priznati, da so Nemci na nekaterih točkah pred Varšavo predrli ruske postojanke. Vsi ruski listi poudarjajo, da Nemci z vedno večjo silo pritiskajo proti Varšavi, da bi se polastili važnega rusko-poljskega mesta. Kodanj, 15. februarja. Vojni poročevalci listov poročajo, da je vsled umakni-tve severne ruske armade iz vzhodne Pruske postal mogoč padec Varšave. Ivan-gorod so pa Rusi izpremenili v nezavzetno trdnjavo. BOJ ZA VARŠAVO. Milan, 15. februarja. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: To večteden-skih, neumornih, težkih in krvavih bojih stoje Nemci pred Varšavo. Najbrže so Nemci izrabili odmor prejšnjega tedna za zbiranje novih čet. Sedaj pa zopet divjajo znani boji, na katere ne vpliva nobena utrujenost, z vso odločnostjo za posest Varšave. Celo ruski listi občudujejo ne-ustrašenost nemških vojakov. POLOŽAJ V VARŠAVI. Kodanj, 15. februarja. »Daily Tele-graph« poroča iz Varšave: Kljub umikanju ruske armade iz Karpatov traja pritisk nemških čet na črti Rawka—Bzura z nezmanjšano silovitostjo. V Varšavi sami leži nad 40.000 ranjencev iz bojev pred mestom. V mestu vlada veliko pomanjkanje premoga. Ljudstvo zelo trpi vsled mraza in pomanjkanja živil. Umrljivost se je v Varšavi povišala na 90 od 1000, Ruski nazadnjaški dnevnik »Kolo-kol« (glasilo cerkvenih krogov) je pred kratkim pisal: »Takoj po prihodu v Kursk si jo grof Šcptickij pridobil naklonjenost nekaterih vplivnih oseb ter uživa razmeroma veliko prostost. Dovolilo se mu je, da je smel po svoji želji preme« niti stanovanje. Vsak dan se pokaže na ulici ter zbuja pozornost po svoji nenavadni zunanjosti, po vojaški postavi, s strogim in ponosnim izrazom. Začel je kazati nagnjenje k pravo-slavju in želel stopiti v stik s pravoslavnim nadškofom Tihonom, a ta ga ni hotel sprejeti. Kljub temu je grof Šeptickij pogosto obiskoval pravoslavne cerkve, a v sosedno katoliška cerkev šc nikoli ni stopil in vendar je bil v Galiciji tako vnet za katoliško vero, Pogosto hocli v knjigarno mestnega samostana ter kupuje knjige verske vsebine. Vse nedelje in praznike se je udeleževal pravoslavne službe božje, dokler ga niso enkrat med molitvami nadškofa Tihona opomnili, naj gro ven, ker se smejo službo božje udeleževati le pravoslavni.« S takim pisanjem bi »Ivolokol« rad potolažil svoje pravoslavne bralce, Čuclno je, da resnico tako zlobno in neumno zavija. Liberalni ruski dnevnik »Reč« se zgraža nad tako neumnim zavijanjem ter piše, da metropolit Šeptickij pogosto obiskuje mestno katoliško cerkev in da se je že obrnil do vlade s prošnjo, da bi smel v tej cerkvi maševati. Zelo verjetno jc, da bo metropolit Šeptickij svoje rusko jetništvo porabil v korist katoliške vere podobno kakor ie tudi sv. Pavel v svojem rimskem 25 Mm Falticeni fijjirigul Mafzod Tihrna' ffec/o mhi' .rumanien; Ta/ffa 'distritz Gyorffjoffe/Iror OlV^fl.— ..-./ - teM/Mos »« vaszftegen 20 40 Krn Zemljevid k bojem v Bukovini. di japonskih zahtev veliko razburje-nje. XXX NAPAD JAPONSKE NA KITAJSKp. Kodanj, 15. februarja. »Novvoje Wre-mja« poroča iz Tokia: Vlada je tri letnike japonske armade mobilizirala in proglasila na Koreji vojno stanje. Bomba na masknem plesu v solili. O bombnem napadu na masknem plesu se iz Sofije še poroča: V soboto se je priredil maskni ples, ki se ga je udeležila najboljša družba v Sofiji, med njimi tudi veliko članov diplomatičnega zbora; do 1500 gostov. Okoli 1, ure zjutraj je nastal strašen pok. Družba prestrašeno kriči; v omedlevico pade veliko žensk, ki krčevito plakajo. Napadalec je na izhodnih vratih izrezal luknjo, skozi katero je vrgel ročno bombo v dvorano. Tam, kjer je raz-počila bomba, je sedela med drugim Ra-doslavova soproga, rodbina Račo-Terov, rodbina pred kratkem odstopivšega vojnega ministra Boljatieva, nadalje hči in zel vojnega ministra Fičeva, Gardni nadporočnik Boljatieva, sin prejšnjega vojnega ministra, je bil ranjen. Politega s krvjo so nesli iz veselične dvorane. Umrl je čez nekaj minut. Več ali manj nevarno ranjenih je bilo približno 10 oseb, med njimi Radoslavova sorodnica gospa Pronadaliev, nadalje hči in zet Fičeva in poslanec Bra-kalov. Vojni prokurator in načelnik tajne policije je takoj sestavil zapisnik o dejanskem položaju. Ministrski predsednik Ra-doslavov se obvešča o vseh podrobnostih preiskave. Prijeli so veliko oseb, osobito takih, ki občujejo s srbskim poslaništvom. Sumijo namreč, da je bil napadalec Srb. Mogoče ne gre za političen, marveč za anarhističen napad. Vojno stanje, ki so je dozdaj jako milo izvajali, so zdaj poojstrili. HČERKA VOJNEGA MINISTRA UMRLA. Sofija, 16. februarja. Hčerka vojnega ministra Fičeva je podlegla ranam, katere je dobila pri bombnem napadu Podmorski boji proti Angliji. NEVARNOSTI NEVTRALNIH LADIJ Z ANGLEŠKE STRANI. Hamburg, 16. februarja. (Kor. ur.) .V krogih nemških plovnih družb se izjavlja: Angležem je na tem, da izzovejo med Nemčijo in med nevtralnimi državami spore in da dosežejo svoj namen, lahko angleški podmorski čolni potope enega ali več parnikov. Anglija je položila tudi veliko množino posebnih min proti nemškim podmorskim čolnom. Nemški strokovnjaki sodijo, da naj se vsled teh nevarnosti nevtralne ladje ogibajo vojnega ozemlja. »LUSITANIA« POD ANGLEŠKO ZASTAVO. London, 16. februarja. (Kor. ur.) Rcu-ter poroča; V soboto se je odpeljala »Lu-sitania« iz Liverpoola pod angleško zastavo. ZAPLENJENJE »WILHELMINE«. London, 15. februarja. (Kor. ur.) Rcu-ter poroča iz Washingtona: Nemški poslanik grof Bernsdorff se jc zopet razgovarjal z državnim tajnikom Bryanom o zaplenitvi parnika - Wilhe!min^<. Poslanik je ponovil: Na poizkus, da se izstrada nemško prebivalstvo, mora odgovoriti Nemčija s poizku- som, da odreže britsko trgovino in je izrazil svoje prepričanje, da smatra lahko amerikanska vlada kot temelj za presojo položaja »Wilhelmine« zagotovitev nemške vlade, da se živila »Wilhelmine« ne nameravajo uporabiti za preživljenje vojaških in mornariških sil. POVELJNIK KRIŽARICE »HARDINGE« UMRL. Carigrad, 14. februarja. (Kor. urad.) Iz zanesljivega vira se poroča, da je poveljnik angleške križarice »Hardinge« podlegel ranam, katere je dobil v boju dne 9. t. mes., v katerem je bila angleška križarica tako poškodovana, da je neporabna. PREPOVEDANA ANGLEŠKA PRISTANIŠČA. London, 15. februarja. (Kor. urad.) Uradnia list objavlja določila o plovbi v najvažnejša pristanišča na Angleškem in v britski državi, od zahodne Indije do Indijskega oceana, od Kitajskega morja in od Lidneya do Ouebe. Prepovedana pristanišča se ponoči iz-poznajo s tremi ena nad drugo razpostavljenimi rdečimi lučmi, podnevi pa s tremi zrakoplovi. Ladje sc morajo ustaviti pred pristanišči, kjer jih preiščejo. POŠKODOVAN PARNIK. London, 15. februarja. (Kor. urad.) Tovorni parnik »Torquay« so vlekli v soboto v Scarborough. Poškodovan je bil tako, da se je potapljal. Zavozil je najbrže na mino. Boli na zahodu. Boji pri Ypernu. — Nemški uspehi v Alzaciji. Berlin, 15. februarja. Veliki glavni stan: Južno od Yperna pri Saint Eloi smo iztrgali sovražniku postojanke v dolžini 900 metrov. Protinapadi so bili brezuspešni, Pravtako se je ponesrečil sovražni napad jugozahodno od La Bassee. Nekaj dvanajstoric ujetnikov je ostalo v naših rokah. Prednji jarek, katerega smo 12. februarja na Sudelkopfu izgubili, smo zopet vzeli. Iz Sengerna v dolini reke Lauch smo vrgli sovražnika. Nato je prostovoljno izpraznil kraj Remspach, Najvišje armadno vodslvo. Verdun ogrožen, Genf, 14. februarja. Poincar6 in Mille-rand sta z ozirom na uspešno prodiranje Nemcev južnovzhodno od Verduna pre-naredila svoj načrt o nadzorovalnem popotovanju. Vojaško časopisje smatra nemške napade na Verdun za dosledno posledico nemškega napredovanja v Argon-skem gozdu, kjer so tudi včeraj Francozi izgubili na prostoru. Ricciotti Garibaldi v Londonu. London, 13. februarja. Reuter poroča: Asquith je zaslišal danes Ricciotti Gari-baldija. Belgijske tvornice pričele delati. Devin (Magdeburg), 16. februarja. (Kor. urad.) »Maedeburger Zeitung« poroča iz Bruse!ja: Minuli teden je pričelo delati več velikih tvornic, med njimi veliki plavži in premogokopi Ougres Marchye v luttichškem okraju, ki zaposljujejo sami približno 10 tisoč delavcev. Angleške čete v Tsingtavu. Berlin, 15. februarja. »Basler Zeitung« poroča, da so došle angleške čete v Tsingtav, Vojno zasedanje ruske dume. Peterburg, 15. februarja. V sklepni seji ruske dume je izjavil poslanec desnice Gurko, da so se v očigled velikih svetovnih dogodkov združili vsi politični elementi na Ruskem in je izrazil nado, da bodo nesoglasja med Rusi in Poljaki popolnoma izginila. Mi upamo, da bomo tudi Carigrad zasedli, ker le posest tega mesta nam more omogočiti združitev z Jugoslovani. Knez Galicin je rekel: Vsak trenotek, ki ga doživljamo, ustvarja celo stoletje ruske bodočnosti. Ne sme nas motiti, da se bojujemo v notranjosti naših mej, ker bojišče, na katerem smo nekoč uničili Tar-tare, je bilo prav tukaj. Sejali smo v notranjosti dežele, želi bomo pa onstran mej. Državni tajnik je nato prebral carjev ukaz, da se duma odgodi do novembra leta 1915., če ne nastopijo izredni dogodki. Napad Portugalcev na nemško južno-zaliodno Hiriko? London, 16. februarja. (Kor. ur.) Neki lizbenski list poroča: 3. t. m. je odrinila nova ckspedicija 3000 mož v Angolo. Ker so se baje umaknili Nemci iz Angole, je mogoče, da prično Portugalci prodirati \ nemško južnozahodno Afriko. Wolffov ur pripominja: To poročilo se sprejme v Nemčiji z dvomom kakor tudi z mirom. Proglasitev svete vojske v Perziji. Kodanj, li. februarja. Petrograjski listi poročajo iz Teherana, da je perzijska vlada pooblastila cerkvene poglavarje po provincah, naj proglase sveto vojsko. Novi davki. Dunaj, 16. februarja. (Kor. urad.) »Fremdenblatt« piše: Neka parlamentarna, korespondenca je poročala včeraj, da pride za slučaj potrebe v po-štev davek, ki bi se naložil davkoplačevalcem v primeri z njih dohodki kot enkratna, izredna dajatev. Nadalje da se nameravajo povišati dohodki iz tobačnega monopola, poštni tarifi in davek na vožne listke. Rednim razmeram preostane povišanje dedščinskih pristojbin, izpremembe zemljiškega in hišnorazrednega davka, uvedba novih monopolov n. pr. prodaja žganja in bencina, odaja električnega toka itd. Kakor smo poučeni z merodajne strani, so ti podatki le kombinacija. NOVE TEŽKE AVSTRIJSKE HAVBICE NA BOJIŠČU. (S sliko.) Naša težka artiljerija se je v sedanji vojni ponovno izkazala kot strašno orožje, Znano je delovanje 30'5 cm avstrijskih havbic. Naša današnja slika predstavlja tak top, ko pričakuje napada sovražnih letalcev. Prednost teh topov jc med drugimi tudi ta, da se lahko izredno hitro naravnajo tudi pokonci. To velja osobito glede na poročilo, da namerava finančna uprava zdaj obre meniti dohodek izrednim potom za vojne namene. Večkrat se je že opozarjalo, da bi se osobito v sedanjih razmerah zelo težko določilo premoženje in dohodki in da se že zato zdaj no pečajo s takimi načrti. Za delno pokritje obrestnih potrebščin zadnjega posojila se, kar smo že poročali, nameravajo povišati le pristojbine in se namerava močnejše pritegniti poštni etat. Vprašanje o uvedbi novih državnih monopolov somoposebi umljivo v sedanjem trenutku ni aktualno. z na. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO O OPERACIJAH NA JUGU. Dunaj, 15. februarja Na južnem bojišču ni nobene izpremembe. Razen neznatnih obmejnih bojev je mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo. O NAPADIH NA KOTOR. Hamburg, 14. februarja. Iz Ženeve se poroča: »lemps« naglasa, da je zaveznikom nemogoče kaj doseči z morske strani proti Kotoru. Avstrijska mornarica zapusti tamošnjo ožino, kadar hoče. Avstrijska pozicija je drugi Gibraltar, proti kateremu ie nemogoče kaj storiti. AVSTRIJSKA LETALCI NA SRBSKEBI. Dunaj, 16. februarja. Avstrijski letalec je metal bombe v Požarevac. i5 avstrijskih aeronianov je poizvedovalo v notranjosti Srbije. RUSKE ČETE ZA SRBIJO. Budimpešta, 14. februarja. Iz Brai-le poročajo, cla jc včeraj plulo mimo 11 ladij z ruskimi četami, ki so namenjene za Srbijo. RUSKE MINE V DONAVI. Rusi so zagrešili veliko kršitev nevtralnosti. Donava je po dogovorih vseh držav od leta 1878. nadalje nevtralna, a kljub temu polagajo v njo Rusi mine, in sicer ne le tam, kjer meji med nami in Srbijo, marveč tudi iam, kjer tvori mejo med Srbijo in Rumnijo, da bi po reki ne mogle voziti avsirijske ladje. Potopili so tudi štiri ladje, da onemogočijo plovbo po reki. BRODOVJE TROJNEGA SPORAZUMA PRED BEDEAGACEM. Sofija, 14. februarja. »Kambana« poroča iz Decleagača: Francosko angleško brodovje straži pristanišče, da se ne more izvažati žito v Italijo. Spopadi med lariarskimi in Kraškimi Mm\ ruske armade. Budimpešta, 16. februarja. (Kor. urad.) Iz Bukovine poročajo, da je prišlo v ruski armadi med tartarskimi in krščanskimi četami do resnih spopadov. in odločno protestiral. Veliki vezir je zra-zil obžalovanje, vendar je poslanik iz avil, da mora o tem poročati svoji vladi. Gjrška vlada je nato naročila svojemu poslaniku, naj pismeno zahteva sledeče zadoščenje: 1. Policijski prefekt v Carigradu morft na oficiclni način prositi oproščenja. 2. Gori imenovani agent se mora takoj odstaviti ln postaviti pred sodišče. 3. Turška vlada mora objaviti poročilo, s katerim se razglasi zadoščenje. Atene, 15. februarja. Ker je izpeljava zadoščenja zadela na težkoče, je moral grški poslanik zapustiti Carigrad. Prvi posianiški tajnik je prevzel posle. Carigrad, 15. februarja. Grški poslanik Penas je odpotoval. Tajnik in ostalo osob-je ostane v Carigradu. TURČIJA SPREJELA GRŠKE ZAHTEVE? Carigrad, 16. februarja. (Kor. urad.) > Agence telegrafique Milli« poroča, da je turška vlada zahtevo grške vlade sprejela in o tem obvestila grškega poslanika. — Kljub temu je pa grški poslanik odpotoval v Carigrad. Zima in povoiliili v llaliji. - Novi potresni sunki v Hal. Povodnji niso obiskale samo Rima in rimske okolice, marveč so obiskale vremenske uime tudi druge italijanske pokrajine. V celi zgornji Italiji je, kakor se 14. t. m. poroča, močno snežilo. Večina železniških zvez z Alpami je prekinjenih. Na cestah leži na več točkah sneg nad en meter visoko. Tudi ob Gardskem jezeru so ustavili več železnic in avtomobilskih črt. Reka Arno je prestopila bregove. V Piacenci leži sneg 40 cm visoko. Veliko snega je padlo v švicarskem kantonu Tes-sin. Sneg je povzročil, da se je podrlo več hiš. Rim. 16. februarja. Reka Tibera je začela padati * le proti večeru. Pomožno delo in nadzorovanje se je danes nadaljevalo. Na nekaterih mestih je oblast prepovedala promet, ker so se bali, da se ne po-derejo hiše. Na poplavlienih točkah so uvedli promet z ladjami. Kralj je obiskal tudi danes poplavljene rimske mestne dele in v okolici. Kakor poročajo listi, so čutili včeraj v Citta ducale Aquilla in v Nacano Romano močne potresne sunke; v Nacanu se je podrla neka hiša; ubit je bil nek otrok, ranjenih je bilo šest oseb. Razi poročila. ■Spor med Grčijo in Turčijo. Atene, 15. februarja. : Agence d Athe-nes- poroča: Grškega mornariškega atašeja je nek agent carigrajske tajne policije na cesti ozmerjal. Grški poslanik Pa-nas se ie nato podal k velikemu vezirju ZMEŠNJAVE NA PORTUGALSKEM. Milan, 15. februarja. Madridski »Im-parcial« poroča iz Lizbone, da se je raz-veljavljenje ustavnih garancij podaljšalo do 1. marca. CENE KROMPIRJU V NEMČIJI. Berolin, 16. februarja. (Kor. urad.) V svoji današnji seji je nemški zvezni svet povišal najvišjo ceno za ceni jedilnega krompirja za 1% marke. Z istim odlokom se že zdaj določajo najvišje cene domačemu zgodnjemu krompirju, ki se izkoplje od 1. majnika do 15. avgusta, z 10 markami cent. NADVOJVODA LEOPOLD SALVATOR V NEMŠKI TEHNIKI V PRAGI. Praga, 13. februarja. (Kor. urad.) Nadvojvoda Leopold Salvator se je danes ob 1 ^3. uri popoldne pripeljal pred nemško tehniko, kjer so ga sprejeli profesor dr. Turna z dekani vred ter ga spremili v slav- nostno dvorano, kjer je bil zbran ves profesorski kolegij in ga je nagovoril rektor. Nadvojvoda se je zahvalil za imenovanje častnim doktorjem za zasluge na polju tehnike, češ, da je tehniko, katere važnost more šele sedaj v vojni prav ceniti, vedno čislal. Po predstavi profesorskega kolegija se je nadvojvoda vpisal v spominsko knjigo ter se od profesorjev milostno poslovil. DOMOBRANSKI MINISTER V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 13. februarja. (Kor. urad.) Domobranski minister baron Georgi je včeraj prispel tušem. AMERIKA NI SKLENILA TAJNE POGODBE S TROJNIM SPORAZUMOM. Genf, 13. februarja. Ko se je vrnil Del-casse iz Londona, se je govorilo, da je trojni sporazum sklenil tajno pogodbo z Združenimi državami. Delcassejevi ožji znanci trde, da to ni res. Vašingtonski krogi pa izjavljajo, da Amerika ni omejila svoje prostosti in da se v Vašingtonu manj zanimajo za evropsko vojsko, kakor za stališče Japonske nasproti Kitajski. POGRAJANI LIEBKNECHT. Berolin, 12. februarja. Socialnodemo-kraška državnozborska frakcija je pograjala z 82 proti 15 glasovom Liebknechto-vo postopanje. m v LiuDijanske novice. lj Novi ranjenci v Ljubljani, Danes ponoči bo pripeljal poseben vlak v Ljubljano 410 ranjencev. Vlak je sestavljen iz spalnih vozov. lj Umrl je včeraj, dne 15. februarja, gospod Rado Jereb, mestni monter. Zapustil je soprogo in tri nedoletne hčerke. Velespoštovani rodbini naše iskreno sožalje! lj Umrli so v Ljubljani: Anton Var-šek, mizarski pomočnik, 55 let. — Frančiška Krašna, prodajalka sadja, 74 let. — Dragotin Erže n, bivši delavec-hiralec, 20 let, — Josip Codarin, pešec 97. pešpolka. — Anton Kravanja, pešec 17, pešpolka, — Marija Klopčar, gostja, 50 let, Angleži oieii Merko nadvojvode Friderika. Iz Berlina se poroča: »Lokalanzeiger« poroča: Nadvojvodinja Kristina, hčerka feldmaršala in vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika, ki je potovala domov s Kanarskih otokov s svojim soprogom princem Salm-Salm, je bila ujeta od Angležev in odpeljana v Gibraltar, Dnevne novice. -f- Cesar zauna v bodočnost. Z Dunaja nam poročajo: Cesar je sprejel v avdijcnci budimpeštanskega župana. Cesar se je o bodočnosti izrazil na upa-poln način. Razpoloženje cesarjevo je najboljše, izgleda izvrstno. -j- Knezoškoi Kahn umrl. Bivši krški knezoškof dr. Jožef Kahn je po daljšem bolehanju 15. t. m. v opatiji Tancenberg umrl. Rajnik je bil rojen 11. aprila 1839. Krškim knezoškofom je bil imenovan 15. februarja 1887, Prostovoljno je vsled bolezni odstopil leta 1910. Tajnim svetnikom je bil rajnik imenovan že 25. septembra 1900. Blagi rajnik je ustanovil bratovščino sv. Jožefa za razširjenje dobrih nemških knjig. Bratovščino je potrdil sv. oče papež Leo XIII. z brevejem 25. junija 1894 in ji podelil veliko odpustkov. Rajnik je bil pobožen, blag, tudi Slovencem pravičen višji cerkveni knez. Katoliški Slovenci ohranimo blagemu svojemu prijatelju hvaležen spomin. -f- Za invalidne vejake! Kranjski deželni oclbor se je obrnil do vlade z vlogo, v kateri prosi, da se čimpreje preskrbi za invalidne vojake. Zadnje čase se jfe večkrat primerilo, cla so bili vojaki, ki so prišli z bojišč, spoznani za invalidne in za nesposobne za vojaško službo, vendar pa za delozmožne v navadnem življenju. Toda vsled opc-šanega zdravja dotičniki tudi v navadnem življenju niso bili v stanu z lastnim delom preživeti sebe in svoje rodbine, vsled česar se je pokazala kmalu velika beda, ko je bila rodbinam ustavljena vsakršna državna podpora. Nujno potrebno je, da se ta veliki ne-dostatek takoj zakonitim potom odpravi. Ker državni zbor sedaj no deluje, naj se izdado določila o preskrbi invalidnih vojakov in njih rodbin s cesarskim ukazom na podlagi S 14. drž. osnovnega zakona. -f Ministrskega predsednika grola Stiirgkha je 14. februarja ob 11. dopoldne zaslišal cesar v daljši avdijcnci. — Poveljnik motornih baterij pri cesarju. Dunaj, 15. februarja. (Kor, urad.) Cesar je danes dopoldne sprejel poveljnika motornih havbičnih baterij, polkovnika Alberta Langerja, v daljši posebni avdi-enci, v kateri sc je polkovnik I.anger cesarju zahvalil za podelitev reda železne krone III, razreda z vojno dekoracijo. Pol- kovnik je prišel k cesarju v sivi vojni uniformi, odičen z železnima križcema I. in II. razreda, ki mu ju je podelil cesar Viljem. Vladar sc je pokazal izredno dobro obveščenega o delovanju motornih havbičnih baterij v Belgiji in Franciji ter si je dal od polkovnika Langerja natančno in povrsti poročati. Cesar je polkovniku izrazil svojo cesarsko zahvalo za uspešno delo havbičnih baterij in poudaril, da je z zadržanjem častnikov in moštva zelo zadovoljen. Končno je vladar pooblastil polkovnika, da častnikom in moštvu naznani njegovo cesarsko zahvalo. Po polurni avdienci je cesar polkovnika na izredno milostljiv način odslovil. — Smrtna kosa. Grebinj. Tu je v soboto, dne 13. februarja t. 1. po dolgi mučni bolezni izdihnil vlč. gosp. župnik Flor. K r a m e r svojo blago dušo v 45. letu svoje starosti. Truplo bo dne 16. svečana v Grebinju slovesno blagoslovljeno, nato pa na izrecno v oporoki izraženo željo rajnega prepeljano v rojstni kraj Škofiče ob Vrbskem jezeru, kjer bo v sredo dopoldne položeno k zadnjemu počitku. Izredne marljivemu in vestnemu služabniku Gospodovemu svetila večna luč! — Grozna nesreča v restavraciji na brežiškem kolodvoru. Včeraj zjutraj ob 5. uri je v Volčanšekovi restavraciji na brežiškem kolodvoru eksplodiral karbidov aparat. Novi del hiše, ki je bil pred nekaterimi leti prizidan, je popolnoma porušen — en kup šute, železne traverze zvite, kakor da bi bile iz papirja. Pokopalo je tudi baje pet oseb, med njimi gospoda Volčanšeka samega. Pok se jc slišal več kilometrov daleč, kakor da bi kdo s topom ustrelil. Vzrok je najbrž — voda, ki je prišla v klet, kjer je bil postavljen aparat. Podrobnosti še niso znane. + Duhovniška vest. Č. g. Jožef Pin ter, kaplan v Celju, je imenovan c. kr. voj-nim kuratom in odide takoj na severno bojišče. — Razpnščeno srbsko društvo. V Sa-rajevu je vlada razpustila srbsko kulturne društvo »Prosvjeta«. Društvo je imelo nad milijon kron premoženja. — Naknadno pregledovanje črno« vojnikov od 36. do 42. leta. »Pester Lloyd« piše: Naknadno pregledovanje črnovojnikov od 36. do 42. leta še ni odrejeno in še ni čisto gotovo, če sc bo sploh vršilo. Vsekako bodo podvrženi temu pregledovanju — če se bo sploh vršilo — iisati črnovojniki, ki do razglasitve pregledovanja še ne boelo prekoračili 42. leta. — Nove odredbe glede moke v Bu* dimpešti, Budimpešta, 15. februarja. (Kor. urad.) Sklicujoč se na razglas z dne 27. m. m., v katerem se odreja, da se mora pše-nična in ržena moka za kruh mešati z ječmenovo, koruzno, krompirjevo ali riževo moko, in sicer morajo znašati suregati najmanj 15 odstotkov, razglaša magistrat naslednje maksimalne cene, ki so stopile \ veljavo I. t. m.: Za moko iz pšenice in ječmena (zmešano) 46 K 16 h 100 kg, za pše-nično-koruzno zmes 40 K 2 h, za pšenično-krompirjevo zmes 45 K 7 h, za rženo-ječ-menovo zmes 44 K 21 h, za rženo-koruzno zmes 38 K 7 h in za rženo-krompirjevo zmes 43 K 12 h zeuIOO kg. Dostavlja se, da smejo prodajalci / nadrobni prodaji zahtevati samo cene, ki niso nesorazmerno višje nego maksimalne cene. — Umrl je v solnograškem srbskem ujetniškem taboru na pegastem legarju zdravnik dr. Marian. — KJofačev hotel v Prsni prodan. Klofačev hotel v Pragi :>Goldene Gans« je na dražbi kupila posestnica Marija Trnke za 1,651.000 K. — Požar v Trstu. V nedeljo zvečer je nastal v zavodu za izdelovanje svilenih oblek v Trstu požar, ki je povzročil okoli 2O.f?0O K škode. — Strašen samoumor v Budimpešti. Voditelj totalisaterjev (osebe, s katerimi se sklepajo stave ob dirkah) budimpeštanskega društva za dirke »Arpad Czere« je skočil iz četrtega nadstropja' svoje hiše in je obležal mrtev. — Špirita? karte! je sklenil, da sc ce-na špiritu vseh vrst poviša za 5 K. — Obsojen narednik. V Schladmingu na Gor. Štajerskem je narednik Maks Friš-man na vežbališču tri vojake klofutal. Ci-Yr . ' ,e to videl, je ovadil narednika. Vojaški pravdnik je nri obravnavi pred vojaškim sodiščem v Gradcu ostro obsojal narednikovo^ postopanje. Sodišče je Friš-mana obsodilo na pet mesecev ječe. — Plazovi! nn 'Koroškem. Iz Plibor-ka poročajo, da so zasuli plazovi Male-ličcvo kočo, kjer sta stanovali rodbini Pcčnik in Mlckuš, 9 oseb. Zidovje je pokopalo PeCnikovega dečka in deklico. Deklica je mrtva, deček nevarno ranjen. 12. t. m. je zasul plaz 5 delavcev na Bocksteinu; dva sta mrtva, tri so rešili. -f Agitacija za Orjrsko. Iz Budimpešte poročajo, da je ban baron Sker-lecz izjavil nekemu uredniku »Az Ksta« sledeče o razpoloženju na Hrvatskem: »Splošna je želja, da bi naj po vojni politične razmere pridobile stabilnost. ki bi deželo obvarovala pred nr daljnimi pretresljaji. Ta želja je oživela celo v takih krogih, ki niso doslej občutili za Ogrsko nobenih simpatij. Splošno pridobiva tla prepričanje, da je mogoč uspešen razvoj samo sporazumno z vladajočimi političnimi faktorji Ogrske. Razlogi, ki so dovedli do vojne, kažejo jasno, da ne grozi Hrvatski nevarnost od Ogrske, temveč od popolnoma druge strani.« — Vsak dan nam prinese kako novo izjavo ogrskih državnikov, ki naenkrat in zelo čutijo potrebo, poudarjati specifično ogrsko stališče. Čim bolj s tem poudarjanjem hite, bolj jih razumemo mi in tudi Hrvatje. Po vojski bo mogoče o tem pisati komentarje, posebno pa pojasniti, da hrvaški narod prebiva tudi v tostranski državni polovici. + Najvišje priznanje je izraženo župniku Leopoldu Kolenc v Zidanem mostu, ker je uspešno deloval za ranjence. Župnik je vsled napora zbolel, a je zopet ozdravel. + Posnemanja vredno. Županstvo v Polhovem Gradcu je nabralo med prebivalstvom občine znesek 150 K, ki ga je poslalo deželnemu odboru, da ga porabi za ranjene vojake. Vse priznanje gre prebivalstvu, ki v teh težavnih časih skrbi za to, da se položaj naših ranjenih bojevnikov kolikor mogoče olajša. — Bcsenskj deželni šef v Zagrebu. V soboto se je pripeljal v Zagreb bosenski deželni šef, general pehote Štefan Sar-kotič. »Bogoljubova« štev, 1. nam je jela primanjkovati. Kdor jo lahko utrpi, naj jo vrne upravi eventuelno proti povračilu zneska. -f Neznana številka. Pogajanja zaradi ogrskega žita in moke so imela zadovoljiv, uspeh. Zopet se je ljudstvu povedalo, da bomo zdržali do prihodnje žetve, če si bomo znali pametno in skromno razdeliti svoje zaloge. Sklepe in podatke teh posvetovanj so proglasili kot zaupne. Ne vemo, koliko žita in moke imamo v zalogi. Svoj čas smo slišali, da 200 ministrskih uradnikov že tretji mesec prešteva prvo zapisovanje moke in žita. Govori se tudi, da imamo v resnici več zalog kakor se ceni. Zato dunajska »Zeit« zahteva, da vlada nemudoma ukrene vse potrebno, kajti če naj še zdaj beži teden za tednom neporabljen, se zna koncem koncev zgoditi, da naše uradno zapisovanje ne bo imelo ničesar popisovati. + Nova določila enoletnim prostovoljcem, Glede na enoletne prostovoljce so se izpremenila določila odredbe s 25. oktobra 1914 sledeče: Enoletni prostovoljci potrjeni po 1. marcu 1915 se vselej ob splošnem roku vpoklica pod orožje premeste in črno-vojniškega v aktivno službovanje. Za sprejem enoletnih prostovoljcev v skupno armado je splošno potrebno dovoljenje pristojne nadomestne čete po sledečih načelih: Pri pehoti in pri lovcih se število med vojsko ne omejuje, a možno je vzravnava-nje stanja. Za vstop v po domovinstvu pristojni pešpolk, oziroma v polk tirolskih cesarskih lovcev ni potrebno posebnega dovoljenja in se vstop nikdar ne more zabraniti. V ostale čete se sprejemajo enoletni prostovoljci pod sledečimi pogoji: Kavale-rija: Vsak nadomestni eskadron sprejme 5 enoletnih prostovoljcev letnikov 1895. in 1896. Zahteva se brezpogojno lasten za vojno službo sposoben in po predpisih opremljen konj. Poljska in gorska artiljerija: Vsaka nadomestna baterija sprejme 10 enoletnih prostovoljcev letnikov 1895. in 1896, Zahteva se lasten konj, kakor pri kavale-riji. Trdnjavska artiljerija. Nadomestna stotnija vsakega bataljona (v polku in samostojna) sprejme 5 enoletnih prostovoljcev letnikov 1895, in 1896. Tren, Vsak nadomestni depot sprejme 10 enoletnih prostovoljcev letnikov 1895. in 1896., ki morajo imeti konja, kakor pri kavaleriji, Za pridelitev k saperjem, pionirjem, k brzojavnemu in k železničarskemu polku in k sanitetni četi je potrebno sprejemno dovoljenje poveljnika nadomestne čete, oziroma poveljstva sanitetne čete. Vračunajo naj se tudi v skupno število tisti mlajši prosilci, ki se jim je dovolil vstop po 26. januarju glede na dosedanja določila. Prejšnji odloki se razveljavijo. — Odlikovanje. Nadvojvoda Fran Sal-vator je podelil g. Antonu Marušiču, c. kr. poštnemu uradniku v Gorici, v imenu Njegovega Veličanstva bronasto kolajno za zasluge za Rdeči križ. — Dunajsko časnikarsko društvo »Con-cordia« je imelo shod, na katerem je obširno utemeljevalo potrebo milejše cenzure, posebno glede javnih zadev. — Električna napeljava po Furlaniji. Komisijonelni odbor za kraje Kopriva, Ru-šič, Krmin, Bračan, Medejo, Barnjan in Mošo se je vršil dne 9. t. m. Črta je v zvezi z velikim omrežjem električnih napeljav po Furlaniji. — Slovcncil Naročajte in priporočajte domače razglednico »Vojska v slikah«. III. skupina, ki je najzanimivejša izmed doslej izišlih, je pravkar izšla. Mala skupina: IG razglednic stane 1 K 20 vin. Velika skupina: 24 raz- £: l * glednic stane 1 K. .80 vin. Cena za tr-_'Jl govce, ki naroče vsaj 100 posameznih razglednic, H K ka 100 komadov, pri1'' naročilih nad 10 skupin 30 odstotkov^, popusta. Zahtevajte v vseh prodajal-j' nah in trafikah le domače blago! Razprodaja: Upravništvo »Ilustr. Glasni-1 Iva«, prodajalna Kat. tiskovnega društva (prej II. Ničmdn) in g. Samec (Pe' tričiča nasl.) v Ljubljani. — Koliko imamo mi žita? Pod teni. naslovom piše madžarski dnevnik »A Nap«; SV Avstriji) imajo 10 milijonov | meterskih stotov pšenice in dvakrat več rži kakor pa na Ogrskem. Zaradi tega moramo — tako pravi la madžarski list — kriti pri nas primanjkljaj rži s pšonieo. — Nevarni zločinec prijet. Na Reki so prijeli 361etnega Ivana Zeballa, ki je doma v Kranju. Vlomil je v štiri podstrešja, kjer je iz 15 s silo odprtih kovčkov ukradel predmete vredne 2000 kron. Priznal je tudi, da je, odkar biva na Reki od konca leta 1913. izvedel nešteto tatvin, Plen je pošiljal vedno v Ljubljano, kjer ga je razprodal, z izkupilom se je vrnil na Reko. Zeball je bil že v Gradcu obsojen v štiriletno ječo, — Strašna nesreča s puške. V Podgorju pri Kozjem na Štajerskem sta se nahajala dečka Martin in Ivan PolŠak sama doma. Iz sosednje sobe je prinesel 16 letni Martin Polšak nenabasano puško, ki jo je nabil z neko ukradeno patrono in jo izprožil puško. Brat Ivan, ki je sedel ob peči, je bil zadet v levo oko in je bil nevarno ranjen. — Umrla je v Rojanu gospa Katarina Venuttijeva. — Pridni viničarji. Povodom zborovanja mariborske kmetijske podružnice dne 31, januarja so bili viničarji Kranjc, Žunko in Zupančič z mariborske okolice radi dolgoletnega zvestega službovanja pri enem gospodarju obdarovani s hranilnimi knjižicami, v katerih je bilo naloženih 20 K, — Vlom v župnišče. Ko je maševal 8. t. m. župnik Ivan Lenart v Šmartnu pri Slovenjem gradcu, je bilo vlomljeno v njegovo stanovanje. Vlomilec je ukradel iz predala 430 kron. Vlom in tatvino je izvršil dninar Martin Škod-nik, ki je že aretiran. — Povodenj v Zagrebu. Vsled neprestanega deževja je Sava prestopila bregove in velik del obrežja poplavila. Ker so bili nekateri mestni deli ob Savskem obrežju ogroženi, so poklicali vojaštvo. Antikvarjat »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani ima na razpolago Luegers, Lexi-kon der gesamten Technik und ihrer Hilfs-vvissenschaften, 7 zvezkov v originalni vezavi (nov izvod). Cena mesto 273 K samo 100 K. Slike »Ilustriranega Glasnika« št. 25. Z bojišča na Rusko-Poljskem. — Zemljevid k bojem na severnem bojišču. — Z zahodnega bojišča. — Težavno dostavljanje povelj. — Nočni napad Zeppclinovca. — Naš prestolonaslednik na bojišču, — Pomorska bitka nemških in angleških ladij. — Potres v Italiji. — Ljubljanske slike, — Rusinski begunci v kamniškem okraju, — Anton Mestik. — Ignacij Hribar. — Andrej Lavrič. — Ivan Žirovnik. — Martin Platovšek. — Trata pri Velesovem, — Pri zdravniški viziti, — Lipnica na Štajerskem. •— Četovodja Fran Lazar, — Franc Kovačec. — Avgust Jurman, — Pet bratov v vojni: Viktor, Peter, Anton, Valentin, Rafael Tomšič. — Prizor iz bojev v Karpatih. — S. Nikolaja Zeineb, uršulinka-zamorka, — Boj v zraku. — Dve razglednici, — Naše baterije obstreljujejo ruske postojanke pri Dunajcu, — V Žabnici pri Škof ji Loki je bilo v preteklem letu 27 porodov, 20 mr-ličev, tri poroke in 7840 obhajancev. — Ponarejeni stokronski bankovci. Ker se zadnji čas vedno bolj pojavljajo v prometu ponarejeni stokronski bankovci, je izdalo dunajsko policijsko ravnateljstvo natančen popis teh bankovcev in razpisalo visoko nagrado za izsleditev ponarejevalcev, — Smetanovo »Prodano nevesto« so te dni peli v Berlinu in v Diisseldorfu. — Nezgoda vsifed snega. V Trbižu se je 11. t. m. podrl pod težo snega hlev, v katerem so bili nastanjeni erarični konji. Podsulo je štiri vojake, od katerih sta bila dva ranjena. Konjem sc ni zgodilo ničesar. — Novi vrelci petroleja. Bližu Nyitre na Ogrskem so našli tri vrelce petroleja, ki dajejo dnevno štiri vagone nafte. Vlada je tja poslala več inženirjev s 150 delavci, da preiskujejo zemljišča. — Pegasti legar na Reki, Dosedaj je bolnih na Reki na pegastem legarju 29 vojakov. »Zgodnjo Danico« (Jeran—Zupan) letnike 1884, 1890, 1892, 1893 in 1903 kupi »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. »Glasnik Najsvetejših src« od 8. letnika 1909 nadalje kupi »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Nalezljive bolezni. Korespondenčni urad poroča: Od 7. do 13. februarja 1915 je obolelo na Dunaju na kozah 98 oseb, med njimi pet vojakov in trije tujci. Odkar je izbruhnila vojska, je obolelo na Dunaju na kozah 715 oseb, med njimi jih je 154 umrlo. — Prepovedano izdelovanje slada iz ječmena. Danes, 16, februarja, se je s cesarsko odredbo prepovedalo izdelovanje sladu iz ječmena. Prepoved se uveljavi tri dni po objavi, torej 19. t. m. S prepovedjo se namerava zagotoviti še obstoječe zaloge ječmena kot namestilo za krušno moko. Sladarji in pivovarnarji morajo množino obstoječih zalog nemudoma javiti politični okrajni oblasti in sm%jo z njo razpolagati le z dovoljenjem deželne politične oblasti. Lastniki in shranjevale! ječmenovih zalog so odgovorni za strokovno postopanje in za vzdrževanje ječmena. — Cane mesu na stojnicah v Gradcu od 15, do 21, februarja. Kg govejega mesa z 19 dg priklade 1. vrste ne nad 2.24, 2, vrste ne nad 2.08 K, 3, vrste ne nad 1.92 K, Kg kravjega, bikovega ali mesa mlade živine z 19 dg priklade 1. vrste ne nad 1.95, 2. vrste ne nad 1.79 in 3. vrste ne nad 1.63 K, 1. vrste brez priklade 2.34 K. Opravljale vas bodo daleč naokrog sosede, če bodo vedele, da pri vas ni dobiti dobre kave. Če se torej hočete izogniti opravljanju, če hočete imeti dobro kavo, rabite Kolinsko »cikorijo obmejnih Slovencev«, ki je splošno znana in priljubljena kot najboljši kavni pridatek. Najboljša kava se da napraviti samo s to cikorijo — to je stara znana resnica, ki je nič ne more omajati. Prav tako znana stvar pa je tudi, da je »cikorija obmejnih Slovencev« edino pristno domače blago te vrste, — Iz obeh navedenih vzrokov jo vsem našim gospodinjam kar najtopleje priporočamo. Samo izvrstno domačo »cikorijo obmejnih Slovencev« naj kupujejo vse naše gospodinje, pa bodo z njo gotovo najbolj zadovoljne! Dr. Valjavec, Laško-slovenskl slovar. Nad 40.000 besed z bogato frazeo-logijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Vez. -4 Iv 50 h. Slovar, ki je izredno popoln in temeljit, bo služil dobro ne le zasebnikom, temveč tudi šolam in ljubiteljem laškega slovstva. Slovar je jezikovno in tehnično na višku. Kljub svoji obširnosti ima pa prav priročno žepno obliko. srednje starosti, z nad 5000 kron prihodkov, se teli priženiti- Ponudbe se prosijo prijazno pod „Značajen 343" na upravo Slovenca. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srce pretresujočo vest, da je naša nacl vse ljubljena dobra soproga oziroma liCerka, sestru, teta in sestrična, gospa Ana Sark roj. Mahat ro). trgovčeva soproga danes, dne 10. februarja ob pol 7. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 34. letu svojo starosti mirno preminula. Pogreb nikdar pozabljeno bo v sredo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldno deželne bolnico na pokopališče k sv. Križu. Maša zadušnica se bodo služila v petek ob S. uri zjutraj pri oo. frančiškanih. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin, • vy Ljubljani, dne 10. februarja 1915. Žalujoči ostali. Urez posebnega obvestila. Tužniti), globoko potrtim srcon naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem preialostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, očo, sin, brat in svak, gospod Rado Jereb mastni monter danes 15. februarja ob 4. uri popoldno po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 49. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v sredo 17. februarja ob 3. uri popoldno iz hiše žalosti, Slovenski trg št. 8, na pokopališče k SV. Križu. Svete mašo zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Blagega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 15. februarja 1915. Mary Jereb, soproga. — Jera Jereb, mati, — Malči, Milka, Valerca, hčere. — Fran Jereb, brat. Vojaščino prost 352 želi mesta v kaki večji mešani trgovini. Gre tudi kot vodja podružnice. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »Sotrudnik 352« na upravo lista, Zanesljivega išče takoj stavb, podjetnik J. Kdnig, Ljubljana, Marmontova ulica 16. 345 Zdrav in priden V z dobrimi šolskimi spričevali, se takoj sprejme v f rgovino z mešanim blagom Anton Jakiin, VI auje pri Celju. 344 Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kolo 348«. ..^sm ali vzamam proti visoki najemščini v najem event. prevzamem nadzorstvo in knjigovodstvo proti soudeležbi na letošnjem dobičku. V plačilne težkoče zašle tvrdke poravnam hitro in ugodno. Pismene ponudbe pod „Diiiiaj- Ljubljana 349" na upravništvo „Slovenca." Zanesljivi dobijo proti dobri plači stalno službo pri špe-dicijski tvidki K. KasizJnger v Ljubljani, Cesta na južno žcleznico. 34(> iz volne. Vojakovo pismo ženi. Iz pisem naših vojakov posnemamo: Ljuba ženal Vzamem pero v svojo desno roko in te najprej prav prisrčno pozdravim preko planin in ravnin. Sedaj sem v pohlevni poljski vasici. Z menoj vred biva v kmetiški koči še en vojak, goriški Slovenec. Tu imamo telefonsko slanico in smo jako zadovoljni, zakaj človek je ves vesel in srečen, da jc le pod streho. Mraz nas ne muči, saj kurimo v peči, počivamo pa prav prijetno na suhi slami. Zadovoljni smo s tem, kar imamo, saj smo v vojski. Z družino, pri kateri sem, se za silo vsi , zmenimo in razumemo. Mlada žena, ki ima moža v ruski armadi, je včeraj porodila fantka. Bog ve, če je oče še živ. Ali bo kdaj videl očeta ali pa morda nikoli, sirota! Kar se hrane tiče, nam ni nič hudega. Zjutraj dobimo črno kavo z rumom, opoldne govejo ali fižolovo juho z govedino, popoldne čaj z rumom, zvečer pa zopet črno kavo. Kruha je, kolikor ga rabimo. Od tu, namreč od vasice, kjer smo nastanjeni, pa do rojne črte ni več nego tri kilometre. Topničarji so malo bolj zadaj za vasjo. Rojna črta je povsod v globokih okopih, ki se v peščenih tleh jako lahko kopljejo. Zdaj nekaj bolj mirujemo, ne vrše se boji sleherni dan. Le ponoči se namah zasliši prasketanje pušk in zdajpazdaj zagrmi top. Tedaj Rusi ali pa mi napravimo nočni napad na nasprotnika. Navadno od-bijemo ruske napade, pri katerih ima sovami. Kakih 100 metrov pred okopi je je jako težaven, združen z velikimi žrtvami. Kakih 100 metrov pred okopih je postavljen plot iz bodeče železne žice. Če bi Rusi radi prišli do naših okopov, morejo to poizkušati le ponoči, v temi. Plaziti se morajo po vseh štirih do železne ograje, da prestrižejo žico z jakimi jeklenimi škarjami. To je pa vsekako nevarno za napadalca in jc nasprotnik z velikimi žrtvami odbit. Taki nočni napadi trajajo po tri ure, včasih pa kar vso noč. — Navadno imam službo pri telefonu prav spredaj v fronti, tudi v okopih, kjer so zaposleni pešci. Tu je najbolj nevarno, zakaj ruske granate in šrapneli dostikrat dobro zadenejo, in sicer naravnost v okope. Upam pa, da me bo Bog ohranil pri življenju in da se bom vrnil zdrav domov. Saj sem že neštetokrat opravljal to službo, hvala Bogu, do zdaj brez vsake večje nesreče. Poleg tega je prostor v okopih, kjer imamo svojo telefonsko stanico, pokrit z debelimi deskami, s kopico kamenja in po vrhu še z obilo peščeno plastjo. Torej nič ne trepetaj zame. Z Bogom! Tvoj J. S—k. Iz ruskega uieiništva piše Andrej Cundrič: Kurgan, dne 30. novembra 1914. Dragi starši! Najprej Vas vse skup lepo pozdravim in naznanim, da sem zdrav in Miha Mandelc tudi, On je bil v ledja zadet in mu jc šla krogla skozi in skozi, a sedaj je že popolnoma zdrav. Torej sedaj je vse drugo dobro, samo denarja nimava za papiroske. Malo se že dobi, ko se kaj dela, a je težko, ker je tu silno mraz. Pride na 40 stopinj mraza, potem si lahko mislite, kako je tukaj. Tukaj je Sibirija oziroma Azija; marširali smo 12 dni in vozili 14 dni samo po Rusiji. Sedaj naju skrbi samo to, kako je doma, ali ste vsi zdravi in ali so oba Jožeta vzeli k vojakom? Pišite samo kratko, da sta bila poklicana, ker se okoliščine ne smejo pisati. Torej hvala Bogu, da naju je obvaroval smrti in smrtnih ran in nama še dal živeti na svetu; če Bog da, se po vojni zopet vidimo živi in zdravi. Da sva sedaj žalibog ujetnika, so povzročile neprijetne okoli- domovini! Srčen pozdrav vsem! Andreji Cundrič, Mihael Mandelc. Dobri človek. Neki nemški vojak je pisal svoji sestri z zapadnega bojišča to-le pismo: Draga moja sestra! Opisati Ti moram dogodek, katerega svoj živ dan ne pozabim. Naskočili smo z bajoneti francoske strelske jarke. V prvem jarku smo usmrtili vse Francoze. To je bilo grozno delo. A moralo je tako biti. Spotoma sem dospel do neke hiše. Tam je bil francoski vojak. Vse orožje je bil vrgel proč, pred sabo je pa držal fotografijo mlade žene z dvema detetoma. Milo me je prosil: »Dobri človek! . . ,« Draga sestra, ta trenutek! Kri mi je zaostala. Nisem mogel streljati. Odpeljal sem ga s sabo k drugim ujetnikom. A kar se je v meni gedilo, tega ne morem opisati. S Francozom je bilo islotako. Po mrtvega tovariša. V noči 31. januarja je padel na neki patrulji na severnem bojišču zadet v glavo korporal 27. dom. pešpolka Jožef Skubic iz Horjulja. Obležal je 20 korakov pred rusko stražo. Skubica so njegovi tovariši imeli jako radi. Sklenili so, da morajo dobiti njegovo truplo, Črnovojnik Valentin Gregorčič iz Družinske vasi na Dolenjskem je oblekel belo haljo in vzel sani, da pripelje mrtvega tovariša. Gregorčič se je priplazil do mrtvega, ne da bi ga ruska straža opazila, privezal je mrtvemu vrv na nogo in ga vlekel seboj. Nato ga je naložil in odhitel; enkrat je padel z mrtvecem, pa ga je pobral in ga končno prinesel do sani, s katerimi ga je pripeljal v taborišče. Mrtvega Skubica so nato pokopali križu sredi vasi. pri ščine. Torej kmalu na svidenje v prelepi BOJI V KAMERUNU. Pariz, 15. februarja. (Kor. ur.) O vojaških operacijah v Kamerunu poroča list »Temps«: Koncem novembra so Nemci živahno napadali pred Edeo. Docembra so pi odirali Angleži skozi Nigerio proti Viktoriji in proti Mori. Francoske čete so vzele Nolo in Carnot. Začetkom januarja so Nemci zopet napadali pri Edeji. 0MM zir muzejskega Hriišiva za Kranjsko se jc vršil 15. februarja zvečer ob šestih v deželnem muzeju »Rudolfinumu«. Maloštevilne zborovalce je mesto obolelega predsednika c. kr. dvor. svetnika Fran Levca pozdravil podpredsednik ravnatelj kn.-škof. pisarne Vikior Steska, ki je v svojem nagovoru poudarjal, da društvo kljub bojnemu hrupu ne sme zaspati, ampak mora tem krepkeje delovati, da zamaši vrzeli, ki so nastale po odhodu pridnih delavcev. Društveno delovanje se je v minulem letu osredotočilo v izdajanju društvenega glasila Carniole, ki je postala zadnji čas pravi obzornik, seznanjajoč svoje člane z vsem slovstvom, ki se tiče naše domovine v zgodovinskem, zemlje- vojake, ki s pomočjo majhnih mitra-Ijez streljajo na ovire s pšicami, ki imajo polno zazobkov. Na vsak način KAKO SE ODSTRANJUJEJO ŽIČNE OVIRE. (Posneto po nekem francoskem časopisu.) Bodeča žica igra v sedanji vojni važno vlogo in se je poslužujejo vse vojujoče se stranke kot brambnega sredstva. Že v rusko-japonski vojni se je bodeča žica uporabljala v znatnem obsegu, zlasti pa pri Port Artur-ju. V sedanji vojni so žične ovire meter visoke: za napeljavo se zabijejo v tla koli različne velikosti in nanje napne žica podol-gem in počez. Oviro izpopolnjujejo vzletne mine in volčje jame. Mnogokrat je v žice napeljan tudi električni tok, tako da je že dotik sam na sebi nevaren. Naša slika kaže, kako se v francoski armadi postopa pri odstranjevanju žičnih ovir. V ospredju se vojaki previdno plazijo proti oviram, da z močnimi škarjami prerežcio žice; nred seboj porivajo jeklen ščit. ki naj jih varje pred kroglami. V ozadju vidimo je odstranjevanje žičnih ovir izredno težavno in nevarno delo. Jpisnem in prirodopisnem oziru. Tudi član-* ki morajo zanimati vsakogar, ker se nanašajo na razne čase naše zgodovine, od , rimske dobe do dobe slovenske probude jsredi 19. veka. Kljub temu pa zanimanje \za društvo ne rasle tako, kakor bi smeli želeti. Izmed 313 članov jih je v minulem 'letu smrt 10 pokosila, poleg tega pa še klva bivša sotrudnika društvenih glasil. Umrli so: polkovnik v pok. baron Cir-fheimb, Anton Dovgan, Josip Jeglič, kano-jpik Tomaž Kajdiž, župnik Jurij Karlin, vseučij. prof. Tade Smičiklas, baron Schvvegcl, dekan Mihael Trček, v boju sta padla junaške smrti profesorja Štefan Podboj in Josip Brce, Umrla sta tudi bivša sotrudnika dež. vlade svetnik in ravnatelj Julij Wallner in starinar Jernej Pečnik. Blag jima spomin! — Tajnik prof. dr. Jos. Šmajdek je podal podrobno poročilo o društvenem delovanju. Udov je društvo imelo 313, in sicer častne 3, dopisujoče 3, rednik 307. Nanovo je pristopilo 14 članov, umrlo, oziroma odstopilo 30, id-bor tvori 16. Odborovih sej je bilo 7. Nadalje je poročal o odborovem delovanju glede naprave spominske plošče na Valvasorjevi rojstni hiši na Starem trgu v Ljubljani, o prizadevanju, da se zboljšajo razmere botaničnega vrta v Ljubljani, o »Flora Carniolica« in o stiku z zgodovinskim društvom za Koroško, Prof. dr. Sa-jovic je poročilo o zadnjih dveh točkah nekoliko izpopolnil z najnovejšimi vestmi, da je c. kr. deželna vlada že preskrbela pomoč za najpotrebnejše naprave v botaničnem vrtu in da se delo za »Flora Carniolica« marljivo nadaljuje. — Blagajnikov namestnik prof. dr. Gvidon Sajovic je podal obširno blagajniško poročilo. To kaže, da je imelo društvo leta 1914. dohodkov 6243 K 93 vin., stroškov pa 5046 kron 14 vin., prebitka torej 1197 K 79 vin. Kljub temu pa ima društvo še vedno 1878 kron 15 vin. primanjkljaja, ker ima pokriti še dolgove prejšnjih let. Proračune je postavil kar tri, oziraje se na vse mogoče slučaje. Zahvalo je izrekel zlasti deželnemu odboru za veliko podporo in Kranjski hranilnici za 2. prispevek 300 K za »Flora Carniolica«. Oficijal juž. žel. Fr. Podkraj-šek je podal nato izjavo, da so bili vsi računi pri pregledovanju v najlepšem redu. Ko sta še dr. Sajovic in kanonik dr. Jos. Gruden podala poročilo o knjižnici in o uredniškem odseku, so bile volitve novega odbora. Odpovedali so se nadaljnji izvolitvi predsednik c. kr. dvorni svetnik Fr. Leveč vsled bolezni, prof. dr. Šmajdek in c. kr. poštni nadkontrolor Ivan Hafner pa vsled preobloženosti z drugimi posli. Izvoljen je bil potem stari odbor, mesto odstopivših odbornikov pa: sodnik svetnik Anton Bulovec in profesorja dr. Nikolaj Omerza in dr. J. Šlcbinger. Občni zbor je volil na odborov predlog za častnega člana: 1. c, kr. dvor. svetnika Fr. Levca na utemeljevanje ravnatelja dr. Jos. Mantu-anija, in 2. profesorja Ferd. Seidla v Gorici na utemeljevanje prof. dr. Jak. Žmav-ca. Prof. Seidl je 25 let že sotrudnik društvenih publikacij. — Pri slučajnostih je predlagal baron Michelangelo Zois, naj se izvoli odsek treh udov, ki naj premotri-vajo, kako bi se moglo društveno delovanje in zanimanje za društvo razširiti. Ta odsek naj svoje predloge na izrednem občnem zboru predloži v pretres, even-tuelno naj se premišlja tudi, kako bi se članki bolj popularizirali. Zbor je sklenil, naj to skrb in nalogo prevzame odbor, ki naj s predlagalcem dogovorno na izrednem občnem zboru po končani vojski stavi potrebne predloge. — Po občnem zboru se je takoj pri odborovi seji konstituiral odbor: Predsednik ravnatelj dr. Jos. Mantuani; podpredsednik kn.-škof. pisarne ravnatelj Viktor Steska; tajnik prof. dr. Nik. Omerza; blagajnik prof. Jos. Breznik; knjižničar prof. dr. Gvidon Sajovic; arhivar muzejski adjunkt dr. Jos. Mal; uredniki: dr. Jos. Mantuani, dr. Jos. Gruden, dr. Gv. Sajovic; odborniki: c. kr. sod. svetnik Anton Bulovec, prof. dr. Janko Šlebinger, prof. dr. Jakob Žmavec. — Društvena članarina znaša letno 6 K. — Društvo toplo priporočamo obilnemu zanimanju občinstva. Uradni izkazi izgub. dec, Izgube 17. pešpolka. Mrtvi: Germ Jožef, 5. stot., iz Grosuplja (4. 1914 do 1. jan. 1915); Jcsih Karel, 3. stot,, iz Tržišča (4. dec, 1914 do 2. jan, 1915); Jevnikar Anton, 7. stot., iz Ljubljane (4. dec. 1914 do 2. jan. 1915); Košir Florijan, 5. stot., iz Kamnika (4. dec. 1914 do 2. jan. 1915); Kump Alojzij, 4. stot., iz Ccrmošnic (4. dec. 1914 do 2. jan. 1915); Lavrinc Rudolf, 3. odd. stroj, pušk, iz Vač (4. dcc. 1914 do 2. jan. 1915); Maček Ivan, 3. stot. (4. dec. 1914 do 2. jan. 1915); Kant Franc, 5. stot., iz Dcv. Marije v Polju (4. dec. 1914 do 2. jan. 1915); Sncdič Peter (4. dcc. 1914 do 2. jan. 1915); Vidmar Anton, 3. stot,, iz Idrije (4. dcc. 1914 do 2. jan. 1915); Zaje Anton, 12. stot., iz Talčega vrha (4. dcc. 1914 do 2. jan. 1915). Ranjeni; Adam Jožef, 7. stot., iz Št. Petra na Krasu; Ausec Franc, 12, stot.; Ažman Simon, 4. stot., iz Lancevega; Babnik Anton, 3. odd. stroj' pušk, iz Zgornje Šiške; Božič Anton, 12. stot., iz Vipave; Brajctič Scbastijan, 12. stot., iz Dober-nika; Burja Ivan, 12. stot., iz Loke nad Kamnikom; Cestnik Jožef, 12 stot., iz Št. Petra na Krasu; Frantar Rudolf, 3. stot., iz Cerkelj pri Kranju; Ge-roni Anton, 3. stot.; Gimpel Leopold, 12. stot., iz Toplic; Gril Ivan, !2. stot.; Janežič Alojzij, 7. stot., iz Javorja; Januš Hubert, 7. stot., iz Višnjegore; Javornik Jožef, 4. stet.; Juvan Gvido, 5. stot., iz Zagorja; Kajfež Gregor, 3. stot., iz Fare; Keršič Matija, 12. stot., iz Preserja; Keše Anton, 7. stot.; Kle msar Jurij, 12. stot.; Kokalj Jakob, 5. stot., iz Tržiča; Kokolj F rane, 12. stot., iz Trate; Konig Jožef, 4. stot.; Košir Anton, 5. stot., iz Kamnika; Krainer Jožef; Kristjan Anton, 5. stot., iz Ljubljane; Kuk Jakob, 3. stot.; Laharnar Alojzij, 4. stot.; Lekše Martin, 7. stot.; Lenard Mihael, 7. stot.; Lenič Anton, 12. stot.; Lcvec Alojzij, 12. stot.; Licidič Jožef, 5. stot.; Mlakar Franc, 5. stot., iz Planine; Novak Mihael, 7. stot.; Oberstar Ivan, 7. stot., iz Dolenjevasi; Oražem Mihael, 3. stot., iz Mengša; Pavlin Matej, 5. stot., iz Zidanega mosta; Pintar Valentin, 5. stot.; Plantan Ivan, 12. stot., iz Šmihela-Stopičc; Plut Peter, 5. stot.; Po-kovec Anton, 12. stot., iz Trebclnega; Potokar Luka, 3. stot., iz Dobrunj; Pretner Stanko, 4. stot.; Prilepič Mirko, 5. stot.; Princ Til, 5. stot., iz Škofje Loke; Rogelj Franc, 7. stot., iz Vel. Lašč; Rome Ivan, 7. stot., iz Trebeljevcga; Saucr Ivan, 4. stot., iz Radovice; šenk Alojzij, 5. stot,, iz Ljubljane; Slone Jožef, 4. stot.; Špunt Martin, 5. stot., iz Kresnic; Štimec Franc, 7. stot., iz Osilnice; Strah Ivan, 5, stol., iz Lokve; Šupevc Ivan, 4. stot.; Tome Martin; Tomšič Jožef, 5. stot., iz Kranja; Vatovec Jožef, 7. stot., iz Košane; Verbič Jožef, 3. stot., iz Gradiša; Verdir Ivan, 4. stot. Zbirka določb k občinskemu volilnemu redu za Kranjsko. Priredil dr. Bo-gumil Senekovič, c. kr. okr. komisar. V Ljubljani 1915. Založilo in izdalo društvo »Pravnik« v Ljubljani. Naprodaj v Katoliški bukvami po 50 vin. izvod. Ponatis je to iz 1, številke letošnjega »Slov. Pravnika«. Pri občinskih volitvah nastanejo mnogokrat vprašanja, kako je razlagati eno ali drugo določilo občinskega volilnega reda. Mnogo je tudi pritožb, ki jih rešuje deželna vlada ali celo upravno sodišče na Dunaju. Dotične dosedanje določbe so zbrane v tej knjižici in razvrščene k posameznim paragrafom občinskega volilnega reda. Delo bo torej izvrstno služilo volilnim komisijam in volil-cem, da se bo v dvomljivih slučajih zadelo pravo in se preprečijo pritožbe, ki včasih povzročijo mnogo nepotrebnega vznemirjenja in stroškov, e Trsičn m Hergiif&ligiEi sprejme takoj več v U z dobro plačo. Zglase naj Be tozadevno o pisarni na Eregu o i d 324 ■ SANATORIUM • EMONA 1 ZA-NOTRANJE -IN- KIRURGICNE • BOLEZNI. „ . 'PORODNIŠNICA. 4 LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA-4 / SEF-zpRM-mcpfaMARij-DR- FR. DERGANC Prešernova ulica 9 z vrtom, kegljišCem itd., sc da v majavem ler-minu v najem. 330 w 99 Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, inffluenci. Kdo naj jemlje Si r o/in ? 1. Vsa!<,ki trpina fra|nem kašlju j 3. Vadušl jivi .kaferim Slrolin ina/no laž-je je obvarovati se tioiezr.i,nego jo zdraviti. I olehča neduho. Osebe s kroničnim ka/arorn bronkijev, { •*. Skrofuzni otroci,pri kaferih učinkujeSirolin r- ■ .- - - I -_______________...mš.,1 — ki s Sirolinom oz.drave. z. ugodnim vspehom na splošni počufek. J0UIV ^ritooii *aA3Ci f.ai-IMs.j Se dobi v vseh lekarnah 6 it •V