http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	tGCl D Ì K
ČETRTEK, 17.MAREC 2011 / ŠTEVILKA 902, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
902
Drevored l.maja 03160 60 40
Ljubljanska32 05/64147 08	|f3l*4lC3
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel št 040 410 743
(3 simobil
iko	Pr\\/£ìi naL'oi Icir^^no
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
R£}2V4j4HlO DO
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
K0SIL0-6€
051 601 391
Daleč skočijo tisti, ki si upajo
Objektivno dejstvo je, da nisem več najmlajši. Ne v službi, ne v družbi in niti doma. Naravni zakoni so pač takšni in tukaj ni pomoči. Ko pa se ozrem po generaciji, ki naj bi lovila sanje in prinašala nove ideje, ugotavljam, da so nekateri postali stari še preden so preživeli mladost.
(Mef) V naših časih je veljalo, da moraš najprej trdo delati, se razdajati za skupnost in se boriti za svoje ideje, ko pa boš utrujem bo čas da od te družbe ali države tudi kaj dobiš.
Takšno razmišljanje je seveda postalo skrajno konzervativno, kajti danes so uspešni tisti, ki se že v rani mladosti prisesajo na proračunsko vime in ga sesajo dokler se le da oziroma, dokler ne bo prišel čas, da gredo v penzijo in postanejo tisto, kar smo bili mi v mladih letih. Postali bodo aktivni člani različnih organizacij, celo volonterji, saj so bili za to izkušnjo v mladosti prikrajšani. Le revolucionarji bodo težko postali, saj so najbolj revolucionarna leta preživeli v naročju proračuna. Govorim o ljudeh, ki so mladost preživeli z bolj ali manj ostarelimi strankarskimi funkcionarji, za svoj
blagor lezli v vse zadnjice, ki so jim kaj obljubljale, ki so besedo revolucija izgovarjali le na izpitu politične ekonomije in so verjeli, da je mogoče idejo tudi kupiti.
Seveda je mogoče, vendar to še ne pomeni, da si postal človek idej. Človek idej je lahko le tisti, ki si upa tja, kjer ni varnega zavetja in si upa zagovarjati svojo vizijo, tudi, ko mu grozijo, da bo ostal brez službe. Galileo Galileju, ki je pred 400 leti, kljub hudemu nasprotovanju cerkvenih oblasti, v svoji knjigi Side-reus nuncius, dopovedoval, da je v središču gibanja Sonce, Zemlja pa kroži okrog njega kot vsi drugi planeti, so takrat zaprli usta in zaprli tudi njega, čeprav je bil star več kot 70 let. Amapak, Galileo si je upal. Skušam se spomniti kakšnega mladca, ki je v zadnjih letih storil kaj, vsaj približno enako revolucio-
narnega- Pomislim na strankarske podmladke in mi je jasno, da ga tam ne bom našel. Grem med študentske funkcionarje in tudi tam ga ni. Grem med mlade, ki so ravnokar dobili službo in tam ga seveda ni, saj jih na zavodu za zaposlovanje učijo poslušnosti in nekonfliktnosti.
Ge bom hotel najti mlade z novimi idejami in pogumom jih ne bom iskal med pravniki, niti med ekonomisti. Iskal jih bom med družboslovci, med tistimi, ki nimajo nobene množnosti za zaposlitev, med faliranimi študenti po bolonjskem in vseh ostalih sistemih. Oni pač nimajo kaj izgubiti in ideje so se vedno rojevale iz potrebe ali iz dolgega časa.
Zato me vsakokrat, ko odprejo kakšen nov karireni center, spreleti srh, kajti, karieristov smo vzgojili že veliko, karier pa bolj malo.
Lokalni
Jaz sem lokalni, grebator po poklicu. Službo sem dobil zato, ker sem telefoniral stricu. Veste, danes službe ne dobiš, in je vse kar znaš brez veze, če nisi v pravi stranki in nimaš prave zveze.
Ne rabiš prijave, niti razpisa, vse je odvisno od pravega dopisa, in par besed dobrega lobista ki poskrbi, da je zadeva čista. Zdaj res niso časi za moralo, saj je ni več nič ostalo.
Zato sem kader za te čase, globalno mislim, delam zase.
Na posvetu turističnih delavcev je bilo slišati, da primanjkuje idej. Darjan Gorela ponuja novo izolsko tržno nišo: Volilni turizem.
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
komunala
izda - isola
PONEDEUEK-PETEK: 8.oo -17.00 SOBOTA:	8.00 - 12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882
ur) tel.: 041/ 650 375
m \ \im\c 2
Četrtek, 17.marec 2011, št. 902
Dogajalnik-----------------------------------------------------------------
Gostinci brez hotelirjev
Občinska oblast je zadovoljna z udeležbo na posvetu turističnih in gostinskih delavcev Izole, kije bil prejšnji četrtek v Manziolijevi palači. Toda, budnemu očesu ni ušlo, da so gostinci bili res tam, hotelirjev pa bolj malo.
Občina Izola in Turistično gospodarsko združenje Izola, g.i.z. sta v Manziolijevi palači pripravila srečanje izolskih gostinskih in turističnih delavcev v občini Izola.
Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi nekaterih razvojnih zamisli izolske občine na področju turizma pa tudi konkretnim, letošnjim načrtovanim prireditvam, ki jih je več kot 200, čeprav med njimi ni nobene posebej nove ali vsebinsko odmevne.
Govorili so tudi o tem, kako dvigniti raven gostinske in turistične ponudbe, ki bo za obiskovalce Izole dovolj pestra in kakovostna, za domačine pa prijazna in donosna. Srečanja se je udeležilo
lepo število izolskih gostincev in drugih delavcev v turizmu, več kot opazna pa je bila odsotnost vodilnih ljudi izolskih hotelskih podjetij. Prisotni gostinci so opozarjali na že tradicionalne težave izolskega turizma, od težav s parkiranjem do omejenega delovnega časa lokalov. Zanimiva je pobuda Casinoja iz Izole, ki želi s pomočjo Gospodarske zbornice in ob podpori izolske občine in turističnih delavcev doseči, da za vožnjo po hitri cesti od italijanske do hrvaške meje ne bi potrebovali vinjete. Sicer pa so včeraj pripravili posvet na temo, kako pripraviti javno prireditev v občini Izola, oktobra pa bodo na podobnem posvetu ocenili kvaliteto letošnjih prireditev.
Malo tudi izolska nagrada
V torek, 15. marca, je v novogoriški Perii Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutninarstva d. d. in direktor podjetja Delamaris d. o. o., prejel ugledni naziv - Gospodarstvenik Primorske. V skupni akciji Radia Koper in Primorskih novic, ki je letos potekala že štirinajsto leto, je bilo izbranih pet managerjev Primorske, ki so se pri svojem delu najbolje izkazali. Podelitev nagrad je potekala tudi v družbi ministrice za gospodarstvo Darje Radič, ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja in ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika ter menedžerjev, nagrajenih leto poprej. Pri izbiri nagrajencev sta uredništvi medijskih hiš posebej upoštevali presežke primorskih podjetij na različnih področjih. Poleg prihodka in dobička so bila ključna merila tudi prodornost podjetij na nova tržišča, ustvarjanje dodane vrednost, inovativnost pri trženju, na znanje oprt razvoj in skrb za trajnostni razvoj. Doseženo priznanje Gospodarstvenik Primorske tako priča, da Pivka in Delamaris pod vodstvom Janeza Rebca poslujeta uspešno in se uvrščata med ponudnike najbolj kakovostnih prehranskih izdelkov doma in v tujini. Na teh osnovah podjetji danes, tudi v času svetovne gospodarske krize, dosegata pozitivne poslovne rezultate, širita svoje poslovanje, večata prihodke, dobiček ter s tem tudi tržni delež, obenem pa nudita tudi spodbudno delovno okolje.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 0010, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO.
Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi.
Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
Pazljivo branje vam želimo
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki)
VRLI DOBRI SVET
Oseba je, kakor se spodobi za nastop na televiziji, bila oblečena v bel plašč. Človek bi pomislil, da je vrhunski kardiolog, onkolog, vsekakor zdravnik, ki bo predstavil nove metode zdravljenja, ampak nič od tega. Oseba je bila navaden trgovec, oziroma, trgovka. Za žensko bitje gre, ne morem pa napisati, da gre za damo. Na nesramno novinarsko vprašanje, saj veste, da znajo biti novinarji zares navadni prasci, zakaj je aspirin v slovenskih lekarnah dražji za 30 odstotkov, kot v avstrijskih lekarnah, je oseba odgovorila, da je to zato, ker ni konkurence.
Kje ni konkurence? V slovenskih lekarnah. V avstrijskih lekarnah obstaja več ponudnikov istega zdravila, naprimer aspirina, in zato so, po ljubljanski pameti, tam cene nižje za 30 odstotkov. Zanimivo je, da zaradi tega avstrijske lekarne ne poslujejo z izgubo, ampak z dobičkom. Oseba v belem plašču je dobesedno priznala, da nas ljubljanske lekarne kradejo. Oseba v belem plašču, namanikirana, pedikirana in obarvana, nam je to s priložnostnim nasmeškom tudi povedala. Avstrijske lekarne s 30 odstotkov nižjimi cenami poslujejo z dobičkom, ljubljanske pa veselo kradejo in ni nobene reakcije, ne od ZZZS, inšpekcije, ministrstva, tudi noben grafit ni bil napisan na fasadi. Menda zaradi tega ker, kot je citiran neimenovani vir iz te inštitucije, »gre pri vsem skupaj za velik denar« (Dnevnik, 15.marec, stran 13.) . Ljubljanske molzarne, pardon, lekarne, načrtujejo 110 milijonov evrov dobička.
Za lastno tolažbo, sam sebe prepričujem, v resnici pa si lažem, da ne grem pogosto v lekarno in bom že preživel. Ko vsem kradejo, ne morem biti izjema. Novo sranje - crknil je prenosnik, v prenosniku je bil zmontiran mobilni internet, in ker plačujem 30 evrov mesečne naročnine, nesem crknjeno škatlo mobilnem operaterju, pokažem rajnkega in hočem prekinitev pogodbe.
“110 evrov zaradi predčasne prekinitve pogodbe,” mirno zračuna in zdrdra možakar na drugi strani pisalne mize.
“Ampak, za višjo silo gre. Kaj naj počnem z mobilnim internetom, če nimam računalnika?”
Ne, ne, gre za predčasni prekid pogodbe in pika. Pa, vprašam:
“Kaj bi se zgodilo, če bi mi vaš GSM aparat, eksplodiral v glavo prav v trenutku ko govorim?”
“To ni naša odgovornost, to je odgovornost proizvajalca”.
“V čem pa je vaša odgovornost?”
“Da spoštujemo pogodbene obveznosti, kar tudi vam svetujem, če hočete predčasno prekinuti pogodbo.”
Celotni letni prihodek mojega mobilnega operaterja je znašal 197, 65 milijonov evrov. Zdaj pa vem zakaj. Za nič niso odgovorni in svojo neodgovornost drago zaračunajo.
Ker nisem reven obrtnik, ne dvigujem denarja po bankah in bankomatih, tudi proti vladi ne demonstriram, zato razmišljam kako do denarja za nov prenosnik. Hm, edino kjer se je nabralo nekaj denarja je zavarovalna polica naše največje zavarovalnice. Sedem let, vsak mesec nekaj vplačaš, več kot dovolj denarja se je gotovo nabralo, ne le za nov prenosnik, ampak tudi za kakšno rundo pira s prijatelji. Telefoniram osebi odgovorni za kontakte z uporabniki, ji povem številko zavarovalne police in dobim vesel odgovor, da mi od sedemletnega prihranka, lahko izplačajo 309 evrov. Po mojem izračunu, to ni niti desetina tega, kar sem vplačal.
“Zakaj pa ne berete drobnega tiska?”
Najprej zato, ker sem čorav, in drugič zato, ker sem kreten.
Vsi mi želijo dobro, vsi me vabijo, vsi mi ponujajo, in vsi dobro in krasno zaračunavajo vse dobro, ki so mi naredili. Zdaj mi je jasno kaj pomeni, ko za nekoga porečejo, »da je umrl od vsega dobrega«.

Kriza
Bodo športniki prišli pred občino?
Svet zavoda Centra za kulturo, šport in prireditve občine Izola je na svoji seji sprejel poročilo o delu v lanskem in s pridrškom tudi program dela zavoda v letu 2011. Z zadržkom zato, ker je želela občinska oblast z navadnim finančnim manevrom prelisičiti izolske športnike.
Trik je pravzaprav preprost. Ob pripravi proračuna za leto 2011 so sestavljale! športu namenili za delovanje društev skromnih 250 tisočakov. Glede na to, da so jih v letu 2010 prejeli spodobnih 600 tisoč Burov je zmanjšanje res radikalno.
Tudi zato so že v javni razpravi šredstavniki društev in Športne zveze opozarjali, da bo na ta način ogrožen njihov obstoj. Tako je pred sprejemanjem na občinskem svetu župan obvestil, da predlaga povišanje sredstev za delovanje društev iz 250 na približno 300 tisoč Eurov, saj je bilo lanskoletno povišanje na 600 tisočakov vendarle predvolilna poteza in nekoliko nerealno.
Toda, kaj se je v resnici zgodilo. V predlogu dela Centra se je najprej znašla številka blizu 350 tisoč Eurov, ki seveda ni bila realna, saj je bilo 50 tisočakov namenjenih plačilu obveznosti iz leta 2010 in dejansko v letošnjem letu tega denarja klubi ne bi prejeli. Poleg tega pa je v znesku slabih 300 tisoč Eurov vključeno tudi plačevanje rednih vzdrževalnih stroškov za
športne objekte, v višini kakšnih 50 tisočakov, ki jih je doslej plačevala občina, odslej pa jih bodo morali plačevati klubi, kar dejansko pomeni, da bodo za sofinanciranje dobili že omenjenih slabih 250 tisoč Eurov.
Zaradi takšnega ravnanja so se posebej razjezili v Športni zvezi pa tudi v nekaterih klubih in celo na seji sveta je bilo slišati napovedi, da bo očitno treba s športniki pred občinsko stavbo, da bo oblast uvidela, s kom se igra.
Ob tem velja povedati, da niti športna niti kulturna društva doslej še niso prejela niti Eura za svoje delovanje in da se jim šele zdaj obeta, da bodo dobili tri dvanajstine, seveda v znesku, kot so prejeli sofinanciranje v začetku lanskega leta, ko še ni bilo povišanja s 300 na 600 tisoč Eurov.
Sicer pa so člani sveta zavoda sprejeli sklep o objavi razpisa za sofinanciranje društev v letu 2011, ki ga lahko najdete v tej številki Uradnih objav Občine Izola, D.M.
Namesto slemenske ceste obnova solin?
Župan Igor Kolenc je od Darsa zahteval plačilo prevoza in odlaganja materiala iz predora Markovec na deponijo Šared. Z avstrijskim izvajalcem je bil dosežen načelen dogovore začasnem brezplačnem prevozu, dokler se obe strani medsebojno ne dogovorita, zdaj pa smo izvedeli, da namerava izvajalec del material odvažati na Sečoveljske soline.
Na Darsovi spletni strani smo najprej prebrali, da je bilo na sestanku med Občino Izola, izvajalcem del Alpine Bau GmbH in DDC d.o.o, ki je Darsov pogodbeni nadzorni inženir na tem projektu, dogovorjeno, da bo izolska občina izdala začasno odločbo glede dovoljenj za čezmerno uporabo občinskih cest in prekoračitev dovoljene skupne mase. Na Darsu pravijo, da Občina Izola dogovora ni spoštovala.
Na sestanku med Občino in izvajalci je bilo dogovorjeno, da bo dovoljenje začasno ter da bosta Alpine Bau GmbH in Občina Izola v dveh tednih dogovorila in
uskladila vse podrobnosti o pogojih voženj tovornjakov. Glede na dejstvo, da delo nadaljuje Alpine Bau GmbH, je ta na Občino Izola pravočasno naslovil vlogo za spremembo odločbe (sprememba registrskih tablic tovornih vozil, ki bodo opravljala prevoze, saj so v veljavni odločbi navedene še tablice prejšnjega izvajalca, CPM d.d.), vendar občina zaprošene odločbe še ni izdala.
Medtem smo izvedeli, da so končana dela na izvedbi začasnega priključka z gradbišča na izolski strani predora na glavno cesto, od koder bodo možni prevozi viškov materiala na deponijo Železni
most na Kozini. Ko pa bo podjetje Soline pridobilo potrebno dokumentacijo, bo prevoz možen tudi na deponijo ob sečoveljskem letališču. Tja naj bi odložili približno 30.000 kubičnih metrov materiala, da bo podjetje lahko obnovilo in utrdilo nasipe v Krajinskem parku Sečoveljske soline.
Seveda je ta informacija presenetila Izolane, posebej tiste s hriba, saj je pod vprašaj postavila najmanj gradnjo slemenske ceste Jagodje - Šared. Na naše vprašanje so na Darsu odgovorili, da pričakujejo, da bosta, dokler ne zapolnijo omenjenih deponij v Kozini in Sečovljah, Alpine Bau in občina Izola dosegla razumen dogovor glede uporabe občinskih cest, ki vodijo do deponije Šared.
Tudi občini Izola smo poslali vprašanje o tem, kaj se trenutno dogaja na relaciji Občina - Alpine Bau, vendar nismo dobili nobenega odgovora, zato lahko predvidevamo, da ni nobenih posebnih premikov pri razreševanju tega problema, ki bi lahko imel dolgoročne posledice.
ur
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
MOB : 040/ 624 - 225 MOB : 041/703 -927
Tri občine bodo štipendirale
v torek, 15. marca, so v prostorih Univerze na Primorskem v Kopru Mestna občina Koper, Občina Izola in Občina Piran podpisale Pogodbo o vlaganju namenskih sredstev v Štipendijski sklad Univerze na Primorskem in se tako pridružile občinam Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica ter petim koprskim gospodarskim družbam, ki so k sodelovanju pristopile že leta 2008. Občini Izola in Piran bosta v tem letu v sklad prispevale vsaka po 2100 evrov, Mestna občina Koper pa se bo o višini sredstev dogovarjala po podpisu aneksa z Univerzo na Primorskem.
Na ta način so potrdile odlično medsebojno sodelovanje z Univerzo na Primorskem, podpis pogodbe pa je hkrati tudi dober pristop, kako pritegniti mlade nadarjene študente, da tudi po koncu študija ostanejo na Obali, se tu zaposlijo in da s svojim znanjem pomembno prispevajo k razvoju obalnega, s tem pa tudi slovenskega gospodarstva. In kakšen sploh je namen tega štipendijskega sklada, v katerem se je do danes zbralo že skoraj 240 tisoč evrov? To je predvsem nagrajevanje in spodbujanje najboljših študentov Univerze na Primorskem, pa tudi zagotavljanje možnosti za njihovo zaposlitev prav tu na Obali.
Na svečanem podpisu so vse prisotne nagovorili podžupan Mestne občine Koper Alberto Scheriani, župan Občine Izola mag. Igor Kolenc in župan Občine Piran Peter Bossman, ter rektor Univerze na Primorskem dr. Rado Bohinc, ki so se strinjali, da je prihodnost prav v nenehnem izobraževanju in znanju, ki lahko pomembno pripomore k razvoju našega gospodarstva in drugih segmentov družbe. Ob tem je podžupan koprske občine Alberto Scheriani povedal še, da se na Mestni občini Koper tudi sicer zavedajo, da so mladi naša prihodnost in temelj, na katerem bomo gradili našo družbo, in je prav zato še kako pomembno, da jih tudi finančno podpirajo. Svojo misel je sklenil z mislijo, da »ni naključje, da je Mestna občina Koper poleg lastnih štipendij in sofinanciranja štipendij Regionalnega razvojnega centra Koper, v podporo mladim tudi z vlaganjem v štipendijski sklad Univerze na Primorskem, katerega dodatna vrednost je prav ta, da bodo mladi štipendisti svoje študijsko znanje vlagali v domače okolje, predvsem pa bodo s svojimi inovativnimi in modernimi pristopi, ki so tudi sicer značilni za primorsko univerzo, obogatili gospodarstvo, od danes naprej pa tudi lokalno skupnost«.	pr

---------------------------------------------------- Deviško oučno-----------------------
V	Splitu so nagradili Izolanko in Izolana
V	Splitu je bila letos že sedma največja hrvaška oljkarska manifestacije, Maslina 2011, na kateri so ocenjevali kar 1017 vzorcev oljčnih olj in proizvodov iz olja oziroma oljk 798 oljkarjev iz desetih sredozemskih držav, Med njimi je bilo več kot deset oljkarjev iz slovenske Istre, med nagrajenci pa so bili tudi izolski oljkarji. Največ priznanj pa je prejela Mirjana Klodič iz nove generacije istrskih oljkarjev.
Med zapisi o nagrajencih Masli-ne 2011 smo vas komaj našli, v resnici pa ste se vrnili v Izolo s kupom nagrad.
- Res je. Na splitskem srečanju oljkarjev, ki je eno naj večjih, če ne največje v Dalmaciji, smo prejeli 5 zlatih in eno srebrno medaljo, ter enega šampiona oziroma zlato plaketo za sorto maurino. V Split smo prinesli dva kuveja, ki smo ju poimenovali Izolan in Izolan-ka. Izolanka je mešanica olj, ki jo naredimo potem, ko smo že dobili olje, to pomeni, da v torklji ne mešamo oljk ampak mešamo že pridobljena olja. Posamične sorte pač poberemo v pravem trenutku in jih takoj odpeljemo v torkljo ter še isti dan dobimo posamezna olja, kijih kasneje mešamo v določenih razmerjih. Izolanka je olje, Mešanje oziroma kombiniranje Verjetno to pomeni, da moraš ime-ki je bolj blagega okusa, predvsem različnih olj je precej v “modi”. ti večj0 količino obranih oljk? za ribe in nežne jedi, saj ni tako - Včasih so ljudje pobrali oljke vse . ja; neka minimalna količina je izrazito pikantno in grenko olje po vrsti, kar seveda ni dobro, saj skoraj obvezna, saj v nasprotnem ampak precej sadežno in harmo- posamezne sorte dozorevajo ra- nimaš dovolj za eno torkljo, to nično. Izolan pa je, kot se za Izola- zlicno. Zdaj pa vsako stiskamo po- običajno pomeni okrog 300 kilo-na spodobi, močnejše olje, ki gre k sebej in vsako olje ima svojo spe- gramov oljk. Lahko jih imaš sicer bolj mesnim jedem in za ljubitelje cifiko, potem pa jih je treba prav tnr]j kilogramov a boš nlačal pikantnih in bolj grenkih olj.	mešati, da dobiš željen okus.	ceio šaržo, kot da bi jih imel 300,
ker je treba pač opraviti iste postopke.
Imate predvsem nova drevesa.
-	To je naša četrta prava sezona, saj so najstarejše oljke stare sedem let. Pred štirimi leti so rodile toliko, da je bilo olja za nas, zdaj pa vsako leto več. Verjetno se spominjate, da smo takrat, ko smo urejali prvi oljčnik, tam izkopali staro oljko in jo prinesli v mesto, ter jo posadili na zelenici pred hišo, kjer še danes uspeva in dobro obrodi. Torej, takrat smo urejali prvi oljčnik in zdaj imamo oljke na Mali Sevi, na Valeti in v Strunjanu.
Vaša posebnost je v tem, da ste kar malo eksperimentirali z različnimi, predvsem avtohtonimi oljkami.
-	Velika večina oljkarjev je sadila nosilne, priporočene sorte in tudi mi smo tako ravnali na začetku, kasneje pa smo dodali še izbor istrskih avtohtonih oljk in zdaj imamo devesa istrsko črnico, bugo, štorto, mato in rošinjolo, Do njih ni bilo lahko priti, saj sadik ne dobiš in tako smo iskali matična drevesa ter jih cepili in tako dobili cepiče. Problem avtohtonih oljk je v tem, da je težko dobiti že matična drevesa, razen tega pa rodijo malo manj in dajo manjši izplen. Ko se je pojavila želja po večjih količinah oljčnega olja so mnogi te stare oljke precepili ali celo zamenjali z drugimi. Seveda je tudi belica naša avtohtona sorta, ena tistih, ki je bila priporočena tu pri nas.
Vsako soboto
GLASBA V ŽIVO s skupino Piero's Band (ex Faraoni)
Ob nedeljah nudimo
BOGATO IZBIRO KOSIL
po ugodnih cenah
Informacije in rezervacije:
05/660 -5666 ali 041/350-360 www.belvedere.si
Za katera olja ste bili nagrajeni?
-	Zlato medaljo smo dobili za Izolanko in Izolana, za maurino, za mešanico starih alohtonih sort, za lilos in srebrno za rožmarinko. Morda je prav, da omenil lilos, kije ime olja, ki je aromatizirano. Aromatizirali ga nismo tako, da smo v njem kaj namakali ampak smo že v torklji oljkam dodali cele limone in lovorove liste. Eterična olja iz lovora in limone se na ta način izločajo skupaj z oljčnim oljem, ki tako postane aromatizirano in je primerno za sladice. V kulinariki je znan sladoled z dodatkom tega olja. Lelos pa smo ga poimenovali zato, ker gre za dodatke (li) mone in (lo)vora. Po moje je takšen način aromatizacije vsekakor boljši saj ohranja vse značilnosti olja, seveda pa ga torkljarji nimajo posebej radi, ker zahteva temeljitejše čiščenje linije.
Vi ekološko pridelujete olje.
-	Tudi zaradi tega je delo zahtevnejše. Namreč, po navodilih ekološke predelave je treba tudi v tem primeru linijo dobro očistiti, saj niti mi niti tisti, ki nam da certifikat ne dovoli, da je olje narejeno za nekom, ki ima klasično pridelavo. Mi smo si izbrali torkljo v Izoli, ker nam je najbližja pa tudi zato, ker so nas razumeli, ko smo se odločili za tak način dela in nam sledijo ter nas podpirajo.
Kdaj bomo lahko takšna olja kupili v naših trgovinah?
-	Problem so seveda količine, saj
veletrgovci ravnajo po ekonomski logiki in kupujejo tam, kjer za najnižjo ceno dobijo najboljše olje. Ampak zdaj smo z združevanjem tudi mi nekako že dosegli, da so naša olja prišla na police najboljšega soseda, Zdaj imamo tudi skupno etiketo, imamo tudi oštevilčene vse steklenice, tako da je možno takoj slediti vsakemu olju. Sicer pa se veselim, da bomo v Izoli, v Ljubljanski ulici, dobili vinoteko, kjer bo mogoče kupiti tudi domače olje, tako kot imajo drugod po sveu trgovine s svojimi značilnimi prehrambenimi in drugimi proizvodi.	d.m.

Turizem
Trelji val zapiranja trgovin v starem mestu
Prvi val je bil koncem devetdesetih, ko so opupali tisti, ki so postali podjetniki na krilih osamosvojitve, drugi val je bil okrog leta 2004, ko so mnoge spravili v obup hipermarketi, tretji val, ki smo mu priča danes pa je posledica recesije - predvsem potrošniške.
Če bi se odgovorni za gospodarstvo izolske občine te dni sprehodili po starem mestu bi imeli kaj videti. Najbolj živahne ulice starega mesta ponujajo kar nekaj praznih poslovnih prostorov, nekdanjih trgovin, ki imajo izložbe in vhodna vrata prelepljena z napisom, da je trgovina ali poslovalnica zaprta.
Če bi sprehod začeli na Kristanovem trgu bi najprej opazili, da je zaprta, nekoč popularna pekarna Haubis, že dolgo je zaprta trgovina medicinskih pripomočkov Revita, slišati pa je, da zapira vrata tudi trgovina Mobitel.
V Ljubljanski ulici je sicer že pred časom vrata zaprla elektrotrgovina, kjer bodo v soboto odprli vinoteko 1001 Vino.
V Ljubljanski ulici je po novem zaprta trgovina s kozmetiko Bella, že pred časom je vrata zaprla Sanata, prav tako je z dejavnostjo
prenehalo šivilstvo PegySou, te dni pa odhaja tudi trgovina s spominki Bottega. V Alietovi ulici je vrata zaprla tekstilna trgovina, ki je bila v nekdanji Planiki,
To bi predstavniki občine, gospodarske zbornice in obrtne zbornice videli, če bi se sprehodili skozi staro mesto in prav nenavadno je, da vse od konca devetdesetih v Izoli nismo zmogli moči za organizacijo posveta o možnostih oživljanja starega mestnega jedra. Tisti redki, preostali trgovci, gostinci, frizerke, optik, mesar, čevljarji in urar bi gotovo z veseljem prišli na tak dogodek, saj upanje umira zadnje.
ur
Kriza GPG ustavila dela v Kampusu
Prejšnji teden so delavci Gradbenega podjetja iz Grosuplega, ki gradijo Kampus v Livadah enostavno zapustili gradbišče in s tem postavili pod vprašaj nadaljevanje gradnje, saj je podjetje v takšni agoniji kot še nekatera druga slovenska gradbena podjetja. Vodstvo Univerze na Primorskem verjame, da bodo z uveljavljanjem finančnih garancij dosegli nadaljevanje gradnje po predvidenih načrtih.
V začetku tega tedna smo tako prejeli sporočilo, da si Univerza na Primorskem si prizadeva za nadaljevanje gradnje Univerzitetnega kampusa Livade v Izoli Sredi tedna je zaradi prekinjenih del na gradbišču Univerzitetnega kampusa Livade v Izoli brez obvestila s strani izvajalca (GPG d. d.) in na podlagi treh izrečenih opominov ter skladno z določili pogodbe UP odpovedala gradbeno pogodbo s podjetjem Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG d.d.) za gradnjo Centra mediteranskih kultur v okviru izgradnje prvega objekta v Univerzitetnem kampusu Livade z dne 15.4.2010.
UP je o nastali situaciji in predlogu za nadaljevanje oziroma za zaključek del, skladno s predpisi, obvestila pristojna ministrstva in organe in na včerajšnji popoldanski seji tudi Upravni odbor UP. UP si bo prizadevala, da se vsi postopki za nadaljevanje del.
skladno z Zakonom o javnem naročanju (ZJN), izvedejo čim prej in da se dela v na novo postavljenem terminskem planu tudi uspešno zaključijo.
Tako je UP že podala zahtevo za unovčitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti iz vseh razlogov za unovčitev: za dobro izvedbo del, manjko količin in podaljšanje rokov izvedbe del.
UP je podala GPG tudi zahtevek za odškodninsko odgovornost iz naslova neizpolnitve oziroma odstopa od pogodbe ter vse ostale povzročene škode skladno z ugotovitvami izvedenca. Obenem je UP pričela z vsemi potrebnimi postopki za zaščito objekta pred morebitno škodo. Prav v teh dneh je bil namreč predviden začetek del pri gradnji drugega bloka Kampusa.
Srečanje izolskega župana z ministrom za zdravje
V	ponedeljek se je župan Občine Izola mag. Igor Kolenc srečal z ministrom za zdravje Dorijanom Marušičem na delovnem sestanku. Govorila sta o vzpostavitvi in delovanju centralne urgentne službe na Obali, o projektu elektronizacije čakalnih vrst v Splošni bolnišnici Izola, ter o tem, kako izkoristiti potenciale in znanje Splošne bolnišnice Izola v turistične namene.
Tomislav Klokočovnik iz nebes do pekla
Tomislav Klokočovnik, ki je bil še pred štirimi leti izbran za naj osebnost Primorske je danes očitno brez podpore med svojimi stanovskimi kolegi, saj mu je najprej propadla možnost opravljanja koncesijske dejavnosti v izolski občini, potem ko se je dogovoril s šempe-trsko bolnico pa so direktorja le te, ovadili.
Skupina anonimnih zdravnikov je ovadila direktorja šempetrske bolnišnice Silvana Saksido, ker je v Šempetru ponudil operacijske dvorane, kjer naj bi Klokočovnik vstavljal srčne vzpodbujevalnike. Zaradi pogodbe s Klokočovnikom ovaden direktor šempetrske bolnišnice
V	ovadbi, ki si jo podali kriminalistom, so se podpisali kot pošteni kirurgi in zdravniki iz Nove Gorice in Ljubljane. Direktorju namreč očitajo, da je pogodbo z znanim srčnim kirurgom Tomislavom Klokočovnikom podpisal brez javnega razpisa in brez soglasja ustanovitelja, je poročala TV Slovenija. Pogodba naj bi bila škodljiva, v njej naj ne bi bili jasno opredeljeni stroški operacij. Klokočovnik pa da bi lahko v korist svojega zasebnega zavoda in na škodo kliničnega centra paciente preusmerjal v Šempeter in bi kliničnemu centru lahko prevzel del s strani zdravstvenega zavoda že plačanih operacij. Direktor šempetrske bolnišnice ovadbe še ni prejel, zato je ni želel komentirati. Klokočovnik pa je pojasnil, da mu je ministrstvo na arbitražnem postopku podelilo koncesijo in del programa, ki ga sedaj ne more opravljati in to ob toliko operacijskih dvoranah, ki so prazne po Sloveniji.
Klokočovnik: za oviranje pri poslu obtožuje ministra, saj si “dejstva, da ostajajo vsa vrata zanj zaprta, ne more razložiti drugače kot tako, da za vsem stoji vplivna skupina z ministrom Dorjanom Marušičem na čelu, ki si prizadeva, da bi poleg ministrovanja občasno oblekel tudi belo haljo”.
V	zdravniških krogih tudi sicer namigujejo, da Klokočovnikovi zavrnitvi botruje zlasti “prijateljsko-zdravniška naveza Medicor - vodstvo izolske bolnišnice - minister za zdravje, kar je minister sicer zanikal.
STA
m whiim 6
------------------------------- Nemogoče je mogoče
700 Eur kazni za pustovanje
Če bi še vedno živeli v socializmu bi v tem primeru župan ali predsednik SZDL poklical komandirja policije in bi ga vprašal, če se mu je zmešalo in naj se neha za(je)bavat. Toda socializma ni več in zato se organizatorjem pustovanja obetajo kazni, ker so za en dan zamudili s prijavo pustovanja.
Policisti delajo po zakonu in zakon pravi, da je treba prireditev, kjer ne gre za uporabo prometnih površin, prijaviti pet dni pred samim dogodkom. Organizatorji pustovanja v mestu in tisti iz Kort pa so torkovo pustovanje prijavili v petek in zakon za tak primer predvideva kazen.
Za našo družbi bi lahko marsikdaj rekli, da je v bistvu suicidarna, saj sama sebi greni življenje. Enkrat z zakoni, drugič s tistimi, ki so zadolženi za uveljavljanje teh zakonov v praksi. Primerov je veliko, od slabo prevedenih evropskih zakonov, ki ugonobijo kakšno domačo obrt ali celo gospodarsko panogo, do uradnikov, ki celo spoštovanje neumnih zakonskih določb utemeljujejo s stavkom: jaz ne bom odgovarjal za nezakonitosti. Priznati moram, da poznam bore malo uradnikov, tudi vodilnih, ki so odgovarjali zaradi tega, ker niso ravnali po zakonu ampak živ-Ijensko.
V primeru letošnje prijave pustovanja si upam trditi, da izolskih
policistov nihče ne bi preganjal zato, ker niso kaznovali volonterskih organizatorjev otroškega pustovanja. Recimo, da bi zadoščalo opozorilo, če je sploh potrebno. Pustovanje v Kortah, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Šparžin, je namreč potekalo predvsem v dvorani kulturnega doma in zagotovo ni predstavljalo prav nobene nevarnosti za kršenje reda in mira ali celo kazenskega zakonika. Poseben problem so seveda kazni za odgovorne osebe, ki so v vseh
primerih prostovoljci, ki so svoj prosti čas, delo in včasih celo denar žrtvovali zato, da pripravijo prireditev, ki bo imela širši družbeni pomen. Kaznovanje teh ljudi zgolj zato, ker so za en dan zamudili s prijavo prireditve, ki ni v nobenem pogledu rizična, bi bilo res skrajno neprimerno ravnanje. Verjamemo, da se tega zavedajo tudi policisti in bo vse končalo pri opominu ter poduku, ki se je sinoči že zgodil.	d.m.
Kaj mora vedeti organizator prireditve
V Manziolijevi palači je bil sinoči posvet o tem, kaj mora vedeti in storiti organizator prireditve, da bo prireditev v skladu z zakonodajo in občinskimi odloki in uredbami. Predstavili so razpis za sofinanciranje prireditev v tem letu.
Posvet je bil namenjen vsem, ki se ukvarjajo s pripravo prireditev, posebej o tem, kako pridobiti dovoljenje za prireditev ter o obveznosti organizatorjev. Na posvetu so predstavili tudi javni razpis za sofinanciranje prireditev v občini Izola za leto 2011.
Na posvetu so sodelovali: mag. Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunda, Silvo Škrbina, vodja oddelka za upravne notranje zadeve, Upravna enota Izola, Armando Goričan, pomočnik komandirja, Policijske postaje Izola, Matjaž Vlašič in Janez Hvale, predstavnika SAZAS, ter Irena Zavrtanik in Aleš Peško z Urada za gospodarske javne službe, gospodarstvo, turizem in promet. Občine Izola. Obisk posveta je bil zelo dober, predavatelji strokovni, seveda pa vprašanj vseeno ni manjkalo. Dejstvo je namreč, da je dandanes organiziranje prireditve po vseh veljavnih zakonih neverjetno zapleteno dejanje. Predstavljajte si, da na parkirišču Lonka pripravljate večji koncert. Še preden se lotite samega koncerta boste morali pri-
dobiti dovoljenje Občine Izola za uporabo javne površine. Če boste ob tem zasedli del cestišča boste morali pridobiti še dovoljenje države, v nasprotnem pa vas čaka priglasitev prireditve na Upravni enoti. Vlogi boste morali predložiti že omenjeno soglasje Občine ter dovoljnje za prekoračitev hrupa, kar še zdaleč ni preprosta, niti poceni stvar. Nato boste morali pripraviti načrt varovanja, skleniti
pogodbo z družbo za varovanje, ki ima ustrezno licenco, poskrbeti za lastne redarje, zagotoviti pogodbo s potapljači, saj je prireditveni prostor blizu morja itd.
Seveda ne smemo pozabiti na zadostno število WC-jev, na pogodbo o čiščenju prostora po koncertu in končno vse skupaj prijaviti Sazasu in plačati izračunano dajatev. Vas ob vsem povedanem še ima, da bi organizirali kaj takega?
D.M.
Pomoč ob potresu
Japonsko sta 11. marca zadela potres jakosti 8.9 stopnje po Richterjevi lestvici in tsunami z 10-metrskimi valovi, ki sta povzročila ogromno materialno škodo, zahtevala številna človeška življenja, veliko ljudi pa je tudi pogrešanih. Posebej prizadeta so mesta Miya-gi, Fukushima, Tochigi in Ibaraki Rdeči križ Slovenije prosi in poziva vse, ki želijo pomagati prizadetim ob katastrofalnem potresu na Japonskem, da svoj prispevek nakažejo, s plačilnim nalogom BN 02, na TRR 03100-1111122296, referenca ozirom sklic 00 937047, s pripisom Potres Japonska.
Zbrana sredstva bo Rdeči križ Slovenije nakazal Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca za izvajanje programov pomoči.
ISKRENA HVALA VSEM DAROVALCEM!
POST ZA ZDRAVJE IN VITALNOST
Petek, 18. marca 2011 ob 18.00 uri v BCENTRU, Obrtna 11, Izola, predavatelj: Marjan Videnšek
Predavanje je namenjeno tistim, ki želijo s postom razstrupiti organizem in s tem poskrbeti za ohranjanje zdravja in visoke stopnje vitalnosti. Predavatelj nam ponudi odgovore na vprašanja:
-	Kaj je post in kako se pravilno postimo?
-	Kakšni so koristni učinki postenja in zakaj se je vredno postiti?
-	Kaj pokažejo izkušnje?
-	Odgovori na vaša vprašanja Kupili boste lahko knjige o postu in zdravi prehrani.
Dodatne informacije lahko dobite na www.bcenter.si. ali GSM 041 662 463
VSTOP JE PROST
Materinska praznika v domu upokojencev
Sreda, 23.3.2011, ob 10.00 uri
Učenci 2. razreda Osnovne šole Livade bodo v sodelovanju z DU Izola izvedli ob materinskem prazniku prireditev s kulturnim programom in ustvarjalnimi delavnicami. Vljudno vabljeni!
Vodja prireditve: Ivica Šiško
Kulturno društvo Korte
prireja ob materinskem dnevu,
v petek, 25. marca ob 15. uri,
v Domu upokojencev Izola odprtje razstave krajevnih ustvarjalcev, ob 16.30 pa kulturno prireditev s petjem, glasbo in umetniško besedo.
Ribištvo gre v muzej?
Ribiški muzej ni izolska fata morgana
Portoroška Turistica je prejšnji teden v Portorožu pripravila seminar o ribiški tradiciji v slovenski Istri in ob tej priložnosti ponovno odprla vprašanje ribiškega muzeja, ki ga na obali načrtujemo že nekaj desetletij a nismo niti za korak bliže realizaciji. Pomorski muzej Sergej Mašera ima že zbranega precej gradiva, v Izoli pa je tudi znana podjetniška pobuda o ureditvi muzejskega središča v Argu.
Seminar je, seveda, del nekega projekta, ki je eden od številnih podobnih projektov, ki jih financirata država ali celo Evropa, zato zgolj od tega dogodka ne gre pričakovati kakšnega posebnega pospeška idejam, ki so še vedno na ravni načrtovanja in zelo daleč od realizacije.
Glede na to, da je posvet pripravila Turistica, sodelovali pa so tudi strokovni delavci pomorskega muzeja Sergej Mašera je bilo že na začetku jasno, da bo govora predvsem o povezovanju turizma in ribištva, pri čemer so opozorili na to, da dejansko na tem področju ni veliko narejenega. Manjkajo konkretni ribiško-turistični proizvodi, hkrati je treba okrepiti zavest o ohranjanju ribiške dediščine in hkrati zagotoviti promocijo ribištva in morskih sadežev kot zdrave prehrane ter ribičem pomagati, če sami tega ne zmorejo storiti. In če ribištvo samo po sebi nima potencialov za skupno nastopanje z novimi proizvodi, je žal tudi turistično gospodarstvo premalo vključeno v valorizacijo ribištva.
Muzej ribištva je blizu in daleč
Kot je na seminarju povedala Nadja Terčon, kustosinja pomorskega muzeja se muzealci trudijo ohranjati ribiško dediščino in odpreti muzej ribištva. Vendar so po vseh letih še vedno na začetku poti.
Pa vendar so muzealci doslej že opravili številne aktivnosti oziroma študije, od delavnice z naslovom Zgodovina ribištva v Tržaškem zalivu, kjer je Franco Cossutta predstavil Ribiški muzej v nastajanju v Križu pri Trstu,
do študije trženjskih potencialov ribištva za turizem do študije ribiške kulturne dediščine in turističnih potencialov.
Po domače povedano. Pomorski muzej Sergej Mašera ima v svojih depojih že lepo število eksponatov, ki sodijo v ribiški muzej, opravljeno ima že celo vrsto študij in zbranega je veliko znanja, manjka pa odločitev o tem, kje postaviti muzej in kdo ga bo postavil. To, da mora biti ribiški muzej del strokovne inštitucije, kot je Pomorski muzej, je jasno, saj mu je treba dati strokovno podporo, res pa je tudi, da ribiški muzej ne bi smel biti zgolj zgradba v katero bi spravili eksponate ampak bi moral biti sodoben multimedijsko urejen prostor, ki bi združeval vse kar k ribištvu sodi, od starih bark do mrež in ribolovnih sredstev in od ribiških oblek do pesmi ter slovarja ribiških izrazov.
Na seminarju o tem niso veliko govorili, čeprav je bil v osnovi namenjen prav možnosti povezovanja ribištva in turizma, kar je doslej zgolj zaželjena pa nikoli realizirana ideja.
Še najbližja mu je bila ribiška osmica v Izoli, če bi delovala tako, kot je bila najprej zamišljena, namreč, da je gostinski del osmice postavljen na delovnem pomolu, ob pomol pa ribiči vozijo svežo ribo, ki gre tako dobesedno iz morja v ponev.
Čeprav se je ideja izrodila, saj so ribiči in gostinci ugotovili, da je vse skupaj preveč "zapleteno" in so naredili navadno gostilno nižjega nivoja, so obiskovalci v velikem številu hodili v ribiško osmico, čeprav je bila ponudba daleč od tega.
Argo še čaka
Pobuda, ki jo je prejšnji in sedanji občinski strukturi predstavil podjetnik Jožef Lorbek, ki predlaga ureditev več muzejskih zbirk v zaščitenih objektih nekdanje tovarne Argo, je še vedno brez odziva. Dejstvo je, da takšne inštitucije ni mogoče postavljati brez sodelovanja lokalne skupnosti in celo medobčinskih organizacij ter države, zato Lorbek počasi izgublja voljo, saj ni mogoče v nedogled čakati na resen dogovor o takšni pobudi.
Če bi namreč v katerikoli drugi slovenski občini zasebnik ponudil investiranje v objekte, ki imajo javno funkcijo, bi ga verjetno sprejeli z odprtimi rokami, v tem primeru pa se vsi delajo, kot da pobude sploh ni.
Zato je posvet, ki ga je pripravila portoroška Turistica, lahko dobra
vzpodbuda lokalnim oblastnikom, ki so brez velikih idej o tem, kako premakniti razvojno kolesje v teh časih, ko investicijskega denarja ni niti za najpomembnejše investicije.
Povejmo še, da je oblike ribolova pri nas na seminarju predstavil zbiratelj in poznavalec ribiške tradicije, Vinko Oblak iz Pirana, katerega podlistek smo objavljali tudi v Mandraču.
Mestni golobi in božje mačke
Z odgovorom na dva prispevka v Primorskih novicah smo odlašali v pričakovanju odziva vsaj enega od deklariranih organiziranih in/ ali neorganiziranih "zaščitnikov živali". Žal, se to ni zgodilo. Že na začetku naj izpostavimo dejstvo, da prvi prispevek v Primorskih novicah februarja letos, o tematiki mestnih golobov že v svojem naslovu prejudicira usodo teh večnih mestnih živali s sramotno in nerealno stigmatizacijo "letečih podgan". Ni dvomiti, da je tudi to ena od zvrsti vzbujanja nestrpnosti do določene živalske vrste, ki je tudi sicer najbolj ogrožena od človeka in ne od bolezni. Razmišljanje mag. Pišota, v njegovem članku nas ne preseneča (da-siravno je mag. veterine), saj je njegova strokovna domena deratizacija in druge metode uničevanja škodljivcev. Nesprejemljivo pa je goreče nasprotovanje obstoja te ptičje vrste (prostoživeča vrsta domačega goloba - Columba Livia, forma urbana) s strani naravovarstvenika in ornitologa Škornika. Njegovo, v prispevku izraženo stališče, je očiten odraz specisizma in vrstizma (superiornost, priznanje pravice obstoja neke živalske vrste in zaničevanje ter nepriznavanje pravice obstoja druge). Realno razmišljajoč človek bi pri vsem tem kot alternativo pričakoval kakšen pozitiven predlog za humano rešitev obravnavane tematike (problematika nastane iz nje takrat, ko se je loti človek). A ga žal ni bilo. V navedbah zasledimo po vseh načelih nesprejemljivo dejstvo, da pisci in v prispevkih navedeni govorci - kot edino rešitev vidijo zgolj v nehra-njenju, torej stradanju živali!
Ob taki miselnosti ni izključiti niti domnevo, da marsikdo prikrito pomisli tudi na bolj hitro, učinkovito ukrepanje, podobno skrajno nehumanim ukrepom leta 1986, ki so bili izvedeni v spregi cerkev/komunala. Tega leta so člani prvega društva za varstvo živali v Kopru, pa tudi vestni krajani, dva dni pobirali na stotine mrtvih, pa tudi v mukah umirajočih golobov po vseh stranskih ulicah v okolici cerkve. Povsod se je slišalo
prhutanje kril golobov v smrtnih mukah. S strupom pomešano zrnje je ležalo povsod na okenskih policah zasebnih hiš in cerkvene zgradbe. Tudi Luka je takrat po svoje »reševala« problem golobov (strogo interno v skladiščih razsute ribje moke in zrnja).
Že takrat je društvo za varstvo živali z ustrezno dokumentacijo ponudilo humano rešitev, ki je bila v uporabi po vseh večjih evropskih mestih, vključno z Benetkami - krmljenje golobov s hormonskim sredstvom prepojeno koruzo (Ornisteril), vendar odziva ni bilo od nikoder. Kontracepcija je namreč ena izmed humanih rešitev za zniževanje populacije mestnega goloba. Po dosedanjih izsledkih in izkušnjah je mogoče v nekaj letih populacijo znižati tudi do 30% in več. S takšno metodo zniževanja števila golobov so se že poslužili v Novi Gorici in takšne metode omejevanja populacije golobov še vedno izvajajo tudi v Ljubljani. MOL že več let sodeluje z Veterinarsko fakulteto oziroma Inštitutom za higieno okolja in živali z etologijo, ki ga vodi doc.dr. Martin Dobeic, dr.vet.med. Le-ta vodi tudi akcijo Mestni golob. Pri tem je važno tudi postavljanje ustreznih golobnjakov, ki omogočajo koncentracijo golobov na enem mestu hranjenje in pobiranje njihovih jajc ter nadzor nad njihovo obolelostjo.
Nenazadnje pa ne smemo prezreti dejstva, da je vsakršno ravnanje z živalmi, ki jim povzroča trpljenje ali opustitev skrbi za živali - v nasprotju z veljavnim Zakonom o zaščiti živali in Žakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali iz katerih tudi izhaja, kdo je dolžan za njih skrbeti na human način. Isto velja tudi za prostoživeče brezdomne muce, vsestransko oskrbovane od prostovoljcev in vestnih posameznikov. Za muce namreč zavetišče še ne obstaja!
Naj zaključimo z mislijo Mahatme Ghandija: Veličino nekega naroda in njegov moralni napredek, je mogoče soditi po odnosu do živali.
Društvo za dobrobit živali Izola

Derbi $ Škofjoti pripadel Izolanom
Futsal
Izolani končno vrnili Škofjotom
Izola:Tomi Press Bronx 6:3 (2:0)
Izola, športna dvorana, gledalcev: 250
Strelci: 1 : 0 [14] Džoša Lazarevič, 2 : 0 [19] Džoša Lazarevič (lOm), 2 : 1 [25] Mitja Mihelič, 3 :1 [26] Valdi Lakošeljac, 4 : 1 [27] Valdi Lakoše-Ijac, 5 :1 [28] Džoša Lazarevič, 6 :1 [35] Valdi Lakošeljac, 6 : 2 [36] Aleš Šmon, 6 : 3 [38] Aleš Šmon Igralec tekme: Valdi Lakošeljac, vratar tekme(3 točk): Tomaž Rupnik
Čeprav rezultat tega ne kaže, je bilo srečanje vseskozi zanimivo in tudi dokaj izenačeno. Izolani so si odločilno prednost priborili v treh minutah, ko so dosegli tri zadetke, izjemno razpoložen pa je bil Valdi Lakošeljac. Ob njem velja posebej pohvaliti vratarja Rupnika.
Marko Janjič (Izola): “Prvih deset minut so bili gostje morda celo boljši od nas, nakar je steklo tudi nam. Zabili smo kar smo imeli za zabiti, v nadaljevanju pa smo bili enostavno boljši. Rad bi pohvalil fer predstavo obeh moštev. Zmaga je vsekakor pozitivna vzpodbuda za celotno ekipo, je pa res, da nam te tri točke ne smejo stopiti v glavo. Ta uspeh jemljemo kot dobro pripravo na prihajajoče boje.”
Rokomet
LA SRL - ženske
Casino Izola - Žalec 35:30 (17:12)
Zmaga Izolank je bila glede na razmerje moči ekip pričakovana. Lahko bi bila še izdatnejša, saj se jim je ponudila priložnost za rekordno zmago. Pred koncem prvega dela so namreč imele kar devet zadetkov naskoka, a do odmora niso zadele, medtem ko so gostje s štirimi zaporednimi goli znižale zaostanek.
V nadaljevanju so Casinojevke, ki so zaigrale brez v prvem polčasu poškodovane Anje Argenti, z zelo dobro obrambo, prestrezanjem žog in številnimi protinapadi razliko znova povečale. Igralke Žalca niso popuščale in so vztrajno nižale zaostanek, vendar je zaloga golov domačink zadoščala za prepričljivo zmago.
Ob dobrih obrambah Sandre Sreč-kovič so zadetke za Izolo prispevale
Polona Barič (9), Suzana Atanaso-va (8), Ajda Bajraktarevič in in Ula Toplak (po 5), Urška Benčič (4) ter Anja Argenti in Tina Bajič (po 1).
Dekleta imajo ta vikend prosto; prihodnjo soboto, 26. marca, pa začenjajo dvoboje za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Najprej odhajajo na gostovanje k ekipi Celje Celjske mesnine, potem pa 9. aprila doma gostijo velenjski Veplast.
Poraz mladink ŽRK Casino Izola s Celjankami
V 2. krogu finala državnega prvenstva za mladinke so se » Casinojevke » pomerile z ekipo ŽRK Celjske mesnine in izgubile tekmo z rezultatom 24 :31. Celjanke so bile favoritinje v tem srečanju, saj so skoraj vse igralke članske selekcije. V prvem polčasu je bila tekma še izenačena, vendar je domačinkam proti koncu zmanjkalo zbranosti in moči in gostje so povedle z 18: 15. V drugem polčasu so » Casinojevke » trudile na vso moč, vendar so Celjanke igrale zelo zavzeto in agresivno v obrambi in vodile večji del srečanja in na koncu zasluženo zmagale. Po tej tekmi so Celjanke prepričljivo na prvem mestu brez poraza, » Casinojevke » pa so trenutno na 3. mestu. Strelke: Barič 6, Petrinja 2, Zorko 7, Duranovič 3, Perič 1, Jagurdija 1, Bajič 3 in Maticca 1.
Letos že 19. EUROFEST
Priprave na tradicionalni mednarodni rokometni festival EUROFEST so že v polnem teku. Letos bo rokometni vrvež prisoten v Izoli in Kopru od 2. do 7. julija. Tokratna, že devetnajsta prireditev, je posvečena spominu pokojnega dolgoletnega člana organizacijskega odbora in rokometnega trenerja Toneta Breclja.
Že lani jeseni so potovala prva vabila iz Izole na vse strani sveta. V zadnjih mesecih so stekle številne komunikacije z mnogimi ekipami iz različnih celin. Trenutno je prijavljenih okoli 80 moštev iz Avstrije, Italije, Češke, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Poljske, Romunije, Norveške, Nemčije, Portugalske in Slovenije. Spodbudno je, da so prišle tudi prijave novih ekip iz Italije (Sicilija), Nemčije in Portugalske!
Na tokratnem EUROFESTU lahko sodelujejo šolske, klubske oz reprezentančne selekcije (dekleta, fantje) v naslednjih kategorijah : - članske ekipe, 1992,1994, 1996,1997, 1998, 1999 in 2000 inmi. ( mini rokomet ).
Zaradi omejenega števila nastanitvenih kapacitet organizator priporoča vsem klubom, ki so zainteresirani za sodelovanje, da pohitijo s prijavami. Dodatne informacije in prijave: info@eurofest.si ali www. eurofest.si.
Kmalu 2. BASKETFEST “Luka Koper Cup”
Mednarodni košarkarski turnir BASKETFEST se seli z jesenskega na pomladni termin. Ta druga mednarodna prireditev, nad katero je pokroviteljstvo prevzela LUKA Koper, bo tokrat v času velikonočnih praznikov in sicer od 22. do 24. aprila 2011.
Na prireditvi organizatorji pričakujejo okoli 40 ekip iz sosednjih držav in Slovenije. Tekmovanja bodo v naslednjih kategorijah: ulična košarka (Street basket) - 3:3, letnik 1994 in ml, letnik 1996 in ml„ letnik 1998 in ml., ter letnik 2000 in ml. ( mini )•
Vse informacije dobite na e-naslovu: info@basketfest.si oz. spletni strani www.BASKETFEST.SI.
Namizni tenis
l.SNTL-članice
Arrigoni : Ptuj 5:3
Izolanke so tekmo 15. Kroga pričele dobro in po dveh krogih že vodile 4:2. V tretjem krogu so nato eno tekmo izgubile in eno zmagale , tako, da je zmaga zasluženo ostala v Izoli. Vse tri zmage je brez večjih težav dosegla Jana Ludvik, dve pa je dodala dobro razpoložena Kristin Fatorič. Ekipa tako ostaja še naprej na visokem drugem mestu skupaj z Logatcem.
2.SNTL-člani
ArrigonkKemall 0:5
Člani so proti vodilni ekipi iz Puconcev v soboto zjutraj doživeli še tretji najvišji poraz v letošnji ligaški sezoni. Po slabem začetku v prvih treh tekmah se ekipa enostavno ni mogla zbrati in visok poraz je bil neizogiben.
Arrigoni: Sobota II 5:2
Popoldansko tekmo so člani odigrali po pričakovanjih. Igra je stekla že od samega začetka, tako, da so naši igralci že po dveh krogih vodili 4:2. V tretjem krogu je Simon Frank zmagal prvo tekmo in so Izolaniz-magali 5:2. Vse tri dvoboje je zmagal Simon Frank, po eno zmago pa sta prispevala še Gregor Vukovič in Admir Muratovič.
Krog pred koncem, si tako ekipa Arrigonija še z dvema ekipama deli 4. Mesto na prvenstveni lestvici.
V nedeljo je v Preserju potekal 2. TOP8 RS za mladince in mladinke. Največ poklicanih nastopajočih s strani selektorjev je imel Arrigoni. Pri dekletih jih je bilo kar 5- Žal pa nismo imeli nobenega predstavnika v prvi kvalitetni skupini med osmimi najboljšimi. Glede na nekatere dobre uvrstitve naših tekmovalcev in tekmovalk, pa se nam ta obeta že v naslednji tekmovalni sezoni, saj vsi ostajajo v tej kategoriji najmanj še eno leto.
Najbolje se je odrezala Maja Milen-kovski z drugim osvojenim mestom v drugi kvalitetni skupini.Urška Čokelj je bila četrta. Mesto za njo pa je osvojila Nika Weber. V tretji kvalitetni skupini je zmagala lara Zakrajšček, ki je bila brez poraza. Ugodno je presenetila Katrin Sterc-hi, ki je nastopila kot rezerva in bila z enim samim porazom, druga.
Erik Paulin je prvič nastopil v drugi kvalitetni skupini in s štirimi zmagami in tremi porazi, dosegel 3. Mesto. Podobno število zmag in porazov je imel tudi četrtouvrščeni Admir Muratovič, a je v medsebojnem dvoboju izgubil prav proti Eriku.

KICKBOXING
Peto mesto Jake HUDALESA na prestižnem turnirju IRISH OPEN v Dublinu.
Pretekli vikend je bil za člane kluba borilnih veščin KiT iz Izole kar naporen, saj so sodelovali, kar na dveh velikih mednarodnih tekmovanjih. Bili so prisotni na mednarodnem turnirju IRISH OPEN v Dublinu na Irskem in na svetovnem pokalu SERBIA OPEN v Beogradu.
V dneh od 04. do 06.03.2011 se je na Irskem odvijal tradicionalni mednarodni turnir v kickboxingu, ki je privabil okrog 2500 tekmovalcev iz 206 klubov iz 32 držav, iz sveta borilnih športov. Seveda med njimi niso manjkali izolski predstavniki, kitovce sta zastopala tekmovalec Jaka HUDALES in trener Igor HU-DALES.
Glede na to, da gre za tekmovanje, na katerem nastopajo tako rekoč vsi svetovno pomembni tekmovalci, se je klubsko vodstvo odločilo, da Jaka HUDALES nastopi v disciplini semi contact, v vseh kategorijah, se pravi v skupni kategoriji kadetov in mladincev ter članov, da s tem pridobi čim več izkušenj.
V skupni kategoriji kadetov in mladincev nad 165 cm, kjer je nastopilo kar 57 tekmovalcev, je z zmagami pripel do četrtfinala, kjer je moral priznati premoč grškega predstavnika, ter tako zaključil tekmovanje na 5.mestu. Vsekakor odličen nastop mladega Hudalesa, ki je pokazal, da se lahko postavi po robu tudi starejšim tekmovalcem.
Svoj nastop je nadaljeval še v članski kategoriji, kjer je žal izgubil le za točko proti angleškemu tekmovalcu. Zanimiv razplet pa se je zgodil v kategoriji nižjih pasov, kjer je bil ravno tako prijavljen. Organizator je prijavo Hudalesa na tekmovanje sprejel ter ni pogojeval njegovega nastopa. Po treh zaporednih zmagah, po pritožbi Grkov, so ga diskvalificirali, ker je nosilec medalje iz zadnjega svetovnega prvenstva. Vsekakor ena izkušnja več, tri borbe in tri zmage več.
Na drugi strani pa je Slovenijo, na svetovnem pokalu za disciplino K 1-r v Beogradu, zastopal selektor slovenske kickboxing reprezentance Bojan KOROŠEC, drugače pa trener v klubu KiT Izola. Tu je prisostvoval zmagi brežiške tekmovalke Tanje BRULC ter ekipnemu srečanju med Srbijo in Grčijo v K 1-r, katere organizator je PROWAKO. To je bilo prvo tekmovanje v GRAND PRIX, kjer trenutno sodeluje 8 evropskih ekip, med katere si v prihodnje želi tudi Slovenija s svojo ekipo. Še ena poslastica za ljubitelje tega športa je, da v tem sodeluje tudi tv ekipa EUROSPORTA, ki bo posnetek celotnega tekmovanja, kot tudi vseh ostalih prihodnjih srečanj, predvajala na malih ekranih.
Judo
Judo klub Izola le za konec tedna nastopal na dveh prizoriščih Pokal Murske Sobote Kris Škropeta je dosegel drugo mesto pri ml. dečkih pa v kat. do 34 kg, kar so dobri obeti pred državnim prvenstvom.
Pokal »Klisa« Novi Sad (Srbija) Nastopale so dve tekmovalki v starostni kategoriji kadetinje in obe v kat. do 48 kg: Ioana Buzoiu je dosegla tretje mesto, Lea Knez pa 5. mesto. Obe sta še st. deklici in se tudi pripravljata pred bližnjim državnim prvenstvom, ki bo v športni dvorani Bonifika v Kopru.
Jadranje
Še naprej dve zvezi, dva predsednika in zmeda
Na spletni strani JZS smo prebrali:
Še naprej se soočamo z nezakonitimi poskusi prevzema oblasti tudi na račun poskusa izključevanj ali brisanja velike večine članstva. Še naprej nekateri posamezniki onemogočajo tudi realizacijo nalog na področju tekmovanj kot ene od osnovnih dejavnosti Jadralne zveze, pri čemer so predvsem na udaru programi državnih jadralskih reprezentanc. Poskušajo pa onemogočati tudi izvedbo drugih tekmovalnih programov zveze in velike večine njenega članstva!
Člani delovnih teles in organov JZS ob rednem delu ne zmorejo opraviti še vseh drugih opravil, ki so nujna, da peščica posameznikov, ki si nezakonito lasti oblast, ne prevlada in ne ogrozi celovitosti naše zveze. Huda »funkcionarska kriza« tako hromi delo na področju izvajanja programov, ki so, skladno z veljavno športno zakonodajo, domena panožnih zvez in torej tudi Jadralne zveze Slovenije.
Žalosti dejstvo, da smo tudi na področju dela z reprezentancami obremenjeni z razpletanjem vedno novih in novih pravnih zank, namesto, da bi v predolimpijskem letu vso energijo posvečali strokovnemu delu.
Zaradi opisanega in vsem članom JZS znanega položaja, želimo na naslednji seji 10 JZS okrepiti sestavo komisij in delovnih teles, ki so v njegovi pristojnosti. Zato vabimo člane, da predlagajo strokovnjake s posameznih področij, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč, da s svojimi izkušnjami in znanjem pripomorejo, da bo delo pri uresničevanju nalog in programov zveze, zapisanih v programskih načelih in nalogah (6. člen Statuta JZS) v najkrajšem času še bolj učikovito!
Predsednik JZS, Dr. Gregor Veselko
Spet bodo povezali soline
V nedeljo, 20.3.2011 bomo izvedli prvi del prireditve Povežimo soline 2011. Lani je skoraj 3000 udeležencev preplavilo pot med Seco in Strunjanom. Iz tega razloga smo letošnjo prireditev ločili na tek in kulinarični pohod, ki bo v nedeljo, 27.3.2011
-	Na tek se je do sedaj prijavilo ze skoraj 1000 tekačev. Končna številka pa je v veliki meri odvisna od vremenske napovedi. Ge bo v nedeljo sonce, bomo najverjetneje postavili nov rekord. Pričakujemo 1500 tekačeva
-	Na startni številki ima častno mesto piranski violinski virtuoz Guse-ppe Tartini. S prireditvijo promoviramo se 50 obletnico Forma vive, 500 obletnico prikazovanja Marije v Strunjanu, skver na Seči, spominsko klopco Jureta Robiča in predvsem sečoveljske in strunjasnke soline oz. tamkajsna naravna parka.
-	Seveda brez zapletov tudi letos ne gre. Uprava sečoveljskih solin nam je odklonila gostoljublje in nas postavila »na cesto«. Z razlago, da motimo življenje v naravnem parku so nas napotili na drugo stran mostu.
-	Z akcijo »Uživajmo odgovorno!« poskušamo udeležence prireditve osvetiti, da prihajajo v naravni park in jim namignemo kako se morajo v njem obnašati (smeti, parkiranje...) in kaj lahko tam lahko vidijo in doživijo. Zal smo pri tej akciji osamljeni. Zaenkrat parka ne sodelujeta.
-	Letos bomo na teku razdelili 350 kg banan, 200kg jabolk, 150 kg pomaranč, 500 litrov vode in porabili 4500 kozarčkov. Udeleženci pa se bodo krepčali z odličnimi bobici (minestra s koruzo), zmagovalci prejmejo Taperine (solinarsko obuvalo)
-	Posebnosti Povežimo soline: soli-nada - udeleženci opravijo solinarski ritual za sreco, z levo roko vržejo scepec soli preko desnega ramena, taperini - zmagovalci ne dobijo kolajn ampak solinarsko obuvalo, rod povezovalcev vsak udeleženec postane clan roda povezovalcev in prejme certifikat, zmagovalca postaneta kralj in kraljica rodu Povezovalcev, med udeležence bomo razdelili 2 toni avtohtone soli pridelane na Leri, ki jo sami kupimo, trasa teka, saj je tek speljan ob morju, skozi tunel, pod morsko gladino, po portoroški plazi in povezuje dvoje (od nekoč treh) solin
Pohod bo 27.3.2011 , start bo na parkirišču pred Marino Portorož v Luciji med 9.00 in 11.00 , pohod ne bo voden, proga bo označena, na progi bodo stojnice z istrskimi dobrotami. Pohod je dolg približno 12 km, je ravninski, večinoma poteka ob morju in je primeren za vse starosti, fizično ni zahteven, Cilj pohoda bo v Strunjanu na plaži s porcijo bobičev (istrska mineštra). Startnina je 15 , obvezna je predprijava na www.skid.si do 21.3.2011.
--------------------------------------------------Pust 2011
Jaz bom tvoj predpražnik v Insuli
Jana Mihelj je kiparka, ki zastavlja nevsakdanje, izrazito aktivno stališče v smislu vsebinskega dometa likovnega dela. Nekonvencionalnost uporabe keramike v stvaritvi figuralnih objektov večjih dimenzij je tukaj dopolnjeno še s intenzivno izrabo kromatskega segmenta, ki to delo posebej odvaja v unikatnost.
Miheljeva je v razvoju lastne ustvarjalne manire »predelala« kar nekaj formovno-oblikovnih izpeljav in idejno-vsebinskih pozicij. Skozi sosledje ciklov je modifikacijo forme v njenem delu večinoma spremljala sprememba barve, tako v strukturalnem kakor izraznostnem smislu.
Kot rečeno pa je likovno delo Jane Mihelj v svoji pojavnosti vsekakor prvenstveno presežno v namenu, intenci vsebine, v tematskem izrazu, kjer je vseskozi obvezno prisotna nekakšna ideološka, filozofska podlaga, podstat, ki jo v realiziranem zaznavamo kot metaforo. Običajno ambientalne galerijske prezentacije njenih ciklov se odvijajo kot nekakšne teatralne uprizoritve, kjer se skozi specifično atribuirane osebnosti, individuume odraža javni aspekt družbenega.
Družbeno kritični ah bolje družbeno analitični pogled je v ospredju, ko so pred nas postavljene serije kot so »Igre brez meja«, »Demonovi pastirji« in najnovejša »Jaz bom tvoj predpražnik«.Vse je zelo groteskno, vendar zabavno; avtoričin pripovedni idejno-vsebinski način transparentno razgrinja sodobno družbo, a hkrati z lastno banalnostjo ohranja nekakšno vzvišeno distanco.
Njeni protagonisti se v paradoksalno absurdnem načinu bivanja zrcalijo kot sociološki vzorec aktualnosti. V umetniškem izreku Miheljeve je angažiranost , ki ne dopušča emotivne prizadetosti, ampak malce sarkazma in humor, ki izpodriva pretvarjanje in dvolično previdnosti, ki prevečkrat opredeljuje sodobno misel. V prefinjeni neposrednosti, ne žaljivem, pa vendar zelo jasnem in pikrem tonu izražena fabulativnost se v kompleksni avtorski ikonografiji manifestira kot spoznavanje odnosov in dejstev, ki so na robu absurda.
»Jaz bom tvoj predpražnik« je v ustvarjalnem procesu Miheljeve pričakovana izpeljava vsebine, ki znotraj znane slogovnosti sicer prevzema svojstveno formo. Razpotegnjenost telesnine učinkuje precej udarno, monumentalno ... hkrati, ko najnovejše stvaritve figuralno mutirajo v nekakšno človeško-vegetabilno tvorbo. Podrejenost, nadrejenost, goljufija, pohlep ... ples resnice se nadaljuje. Kje so meje?
Dejan Mehmedovič
Ponekod na 8. marec še niso pozabili
V prvi polovici meseca marca je bilo povsod zaslediti kar nekaj živahnosti in sproščenosti, ki jih je bilo opaziti na raznih srečanjih in skupnih prireditvah.
Poleg veselega pustovanja je svoje dodal tudi praznik žena, ki ga marsikje še veselo praznujejo. Mogoče v malo spremenjeni obliki kot nekoč, vendar še vedno zelo živo. In na treh takih srečanjih je v teh dneh razveselila mnogo žena Marjetka Popovski s svojo kitaro in slovenskimi ljudskimi pesmimi.
Prvo je bilo v Novi Gorici, kjer so se zbrale članice Osteološkega društva. Poleg pozdravov raznih gostij so s pesmijo proslavile svoj dan in skupaj z Marjetko preživele popoldan v goriškem dijaškem domu. Drugo povabilo pa je prišlo iz avstrijske Koroške, kjer je zelo dobro organizirana Zveza slovenskih žena v Celovcu in Železni Kapli. S pevko iz Izole že nekaj časa dobro sodelujejo in izmenjujejo tako doma, kakor v Avstriji. Tokrat so organizirali srečanje na Obirskem in v kulturni program vključili tudi otroško folkloro in odlično otroško pevsko skupino, ki je zapela vrsto slovenskih pesmi.
Marjetka je članice razveselila s svojimi recitali namenjenimi njihovemu prazniku in zapela vrsto pesmi za tako priložnost. Srečanje je obiskala in pozdravila tudi predsednica Zveze slovenskih žena, Milka Kokot in predstavnica slovenske Enotne Liste, prisoten pa je bil tudi župan Železne Kaple, Franc Jožef, ki je slovenskega rodu in so na to zelo ponosni. Svoj dan pa so obeležile tudi predstavnice ženskega spola v bližnjem zamejstvu, v Dolini pri Trstu, kjer so v dvorani slovenskega društva Valentin Vodnik organizirale že kar tradicionalno srečanje.
Zbrale so se ne samo Dolinčanke, temveč tudi jz bližnjih Mačkolj, Boljunca in Skednja. Predsednica Nerina Švab je v pozdravnem nagovoru povedala in povdarila pomen takih srečanj in s projekcijo slik, ki so prikazovale njihova 8. marčevska srečanja od leta 1960 do danes obudila marsikateri lep spomin. V nadaljevanju pa je sledilo skupno prepevanje slovenskih pesmi v kar jih je preko celega večera vodila Marjetka s svojo kitaro. In naredile so kar nekaj lepih skupnih posnetkov, ki jih bodo dodale v svoj arhiv, ki ga skrbno hranijo v svojem društvu. ur
Konec poletja v Kinu Odeon
V	nedeljo 20. marca ob 20:30 bodo v izolskem Art kinu Odeon premierno predvajali kratki igrani film Konec poletja, ki so ga lani poleti posneli na slovenski obali po scenariju Mitje Klodiča, Matevža Jermana, Mateja Bandlja in Tine Poglajen. Matevž Jerman, Matej Bandelj in Mitja Klodič so se tudi podpisali kot režiserji.
Gre za 25 minutno filmnsko dramo v kateri igrajo: Mitja Klodič, Damjan Jurič, Mladen Pahovič, Sandra Majcen, Lukas Pipan, Ajda Dolinšek, Boštjan Lavrič, Tina Poglajen, Matevž Rener, Danilo Bu-zečan
Film govori o tem, kako spoprijemanje z odgovornostmi odraslega življenja za Mitjo predstavlja napor s katerim se sooča iz dneva v dan. Težave doma in na delu, pričakovanja prijateljev, lastna neizpolnjenost, iskanje samega sebe in neznosna poletna vročina ga nenazadnje pripeljejo do roba.
V	filmu Mitji s skoraj dokumentarno kamero sledimo dan in pol, vse do prelomnega dogodka, ki bo marsikomu spremenil življenje.
KD Tito
Obvestilo - vabilo
Obveščamo vas, da organiziramo
2 dnevni izlet v Beograd,
ki bo od petka, 6.5. do nedelje 8.5.2011
Po spodaj naveden programu
Vabljeni
Vsi mladi, stari, resni in zabavni...,
da si skupaj ogledamo to prelepo mesto, ki leži na sotočju rek Save in Donave, za nekaj časa pozabimo vsakdanje skrbi, in se prepustimo »Yugo-nostalgiji«
Prijave sprejemamo vsak dan od 16. ure dalje na sedežu KD Tito, Izola, Gregorčičeva ul. (stara italijanska šola)
Za vse informacije smo vam na razpolago na telefonski številki 031367 058 (Jasna Žeger) ali 041 408 250 (Poje Jadran)
MAnrontAČ 11
Četrtek, 17.marec 2011, št. 902
----------------------------------------------------------- Kulturniški smerokazi
Četrtek, 17. marec 2011
Kulturni dom Izola - ob 19.30
“Ples duše”
S svojimi slikarskimi izdelki se bodo predstavile članice likovne skupine Solinar iz Pirana. Vstop prost !
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 klepet z »Zanimivimi Izolani«
Eta Val
ki smo jo nekoč poznali kot Nino in ženska, ki je v nekih drugih časih orala ledino podjetništva in tako že leta 1978 v Ljubljanski ulici v Izoli odprla prvi butik z ženskimi oblačili na Obali. V sebi nosi veselje do življenja. Zna ga čutiti in deliti. Pogovor z gostjo bo vodila Nataša Benčič
Petek, 18. marec 2011
Kulturni dom Izola - ob 18.00
C in ne ob 19.00, kolje bilo najavljeno )
“Plesna pravljica “
Pravljico bodo soustvarjam plesalke
plesnega društva
Balerima
iz Izole
Vstopnina : S eur
Manziolijeva palača - ob 19.00 razstava Ob 150. obletnici Združitve Italije odprtje razstave
“Zastave Združitve Italije -Med temi so tudi naše!”
Glasbeni program: Enzo Hrovatin in njegove kitare.
Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola
Nedelja, 20. marec 2011
Kulturni dom Hrvatini - ob 17.00
42. revija Primorska poje
Oktet Rožmarin iz Temnice na Krasu (um. vodja Zulejka Devetak), MoPZ Tabor Lokev (zb. Miran Žitko), MePZ Skala Slovan Gropada-Padriče (zb. Herman Antonič), vokalna skupina Chorus 97 Miren (zb. Laura Winkler), MePZ Slovenski dom iz Zagreba (zb. Franc Kene), MoPZ Kras Opatje selo (zb. Pavel Pahor) ter ŽePZ Ivan Rijavec iz Črnega vrha nad Idrijo (zb. Katja Bajec Felc) (vstopnina 4 eur)
Ponedeljek, 21. marec 2011
Gostilna Istra - ob 20.00
Večeri ob kaminu
Pesmi iz novega albuma bo predstavil JVIef poseben gost bo kantavtor Vlado JCreUliC
Manziolijeva palača - ob 18.00 Literarni večer ob
Svetovnem dnevu poezije
z poeti Skupnosti Italijanov iz Bertokov, Kopra, Hrvatinov, Pirana in Izole. Večer bo vodila Maria Pfeiffer.
Comunità degli Italiani Dante Alighieri
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Pesniški večer
Ob svetovnem dnevu poezije
s Patricijo Dodič in Tomažem Mahkovičem, glasbeno bosta večer popestrila Daniela Jerkovič in Alojz Studen Luj - Glasba srca.
Sreda, 23. marec 2011
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 predstavitev nove knjige »Zgodovina slovenske slovstvene literature«, od srednjega veka do sodobnosti, avtorice dr. Marija Stanonik. Knjiga je pvi poskus sistematične obravnave slovstvene folklore od njenih prvih zaznav v srednjem veku do druge polovice 20.stoletja, ko postane predmet profesionalnega raziskovanja.
ETHNOINSULA 2011
Palača Manzioli - Petek, 25. marca 2011, ob 20.00Prvi koncert s skupino
Klarisa Jovanovič & Della Segodba
galerija INSULA SMREKARJEVA20izou,tel.os/ 6415303
Vabimo vas na ogled razstave
“TI SI MOJ PREDPRAŽNIK"
JANA MIHELJ
v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo na ogled od 10. aprila 2011.
ATEUE DUKA - p« ^a,, « ALEKSANDRA PECA
Galerija Alga / Knstanovtrgi
Vabimo vas na ogled kiparske razstave
»Kreacije« Brane Kumer
Galerija SQ-ART ui.oF2a-Koper
Vabimo vas na oglvd razstave LJEKKE KOVAČ

‘IIP
Galerija Krajcar »Čipka in Vezenine«
Vabimo vas na ogled ročno izdelanih umetnin, ženske skupine ustvarjalnih in ročnih spretnosti -FECAM- Comunità degli Italiani Dante Alighieri_
Galerija Loža - Koper Razlik MARKO JAKŠE
Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu 6420 009_Kulturno društvo Korte
Galerija Cankarjevega doma*jmki
Racava .»k Martina Žerjal
Mestna Galerija GROSSRAMING»A»striji
Razstava stik Milan Obradovjč Karp Mestna knjižnica Izola
•	Ponedeljek, 21. marec 2011 ob 19:00 Pesniški večer Ob svetovnem dnevu poezije s Patricijo Dodič in Tomažem Mahkovičem, glasbeno bosta večer popestrila Daniela Jerkovič in Alojz Studen Luj - Glasba srca.
•	Sreda, 23. marec 2011 ob 19:00 predstavitev nove knjige »Zgodovina slovenske slovstvene literature«, od srednjega veka do sodobnosti, avtorice dr. Marija Stanonik. Knjiga je pvi poskus sistematične obravnave slovstvene folklore od njenih prvih zaznav v srednjem veku do druge polovice 20.stoletja, ko postane predmet profesionalnega raziskovanja.
•	Petek, 25. marca 2011 ob 19:00 »Tasmanija« - popotovanje po največjem avstralskem otoku. Svoje vtise o neokrnjeni naravi, kulinaričnih užitkih, bogati zgodovinski dediščini in sproščenega življenjskega utripa s popotovanja bo podal Brane Dobar.
•	Razstava akvareli Edvard KRBAVČIČ, prvi slovenski učitelj iz Izole. Razstava nakita, ki sta ga izdelali Romana Vidmar in Rajka Korošec ter torbice Marte Rus
•	Razstava izdelkov otrok iz izolskega vrtca, enota Školjka z naslovom »Morje«
•	UGANKA MESECA - Knjižničarka Špela Pahor vabi osnovnošolce k uganki meseca na temo »Pripovedništvo«.
•	Vsak torek v marcu 2010 ob 17:00 Pravljične ure
•	NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsako sredo- od 15:30 do 16:30
•	ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
-vsak četrtek- od 15:30 do 16:30
•	Središče za samostojno učenje Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na telit.: (05)6631-282
•	BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. To je princip delovanja Borze znanja. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na telit.: 05 6631 282 ali na spletni strani www. borzaznanja.si Več informacij lahko dobite na telit.: telit.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
Naši uudje
Kateri od pel generacij pa vi pripadate?
20. stoletje je bilo stoletje velikih sprememb. Vsesplošna industrializacija, tehnološki in znanstveni napredek ter to, kar danes imenujemo družba znanja, so ustvarili 5 različnih generacij, ki so jih sodobni sociologi in psihologi vzeli pod drobnogled in o njih potegnili nekatere skupne imenovalce. »Medgeneracijske razlike in drugačni vedenjski vzorci nastajajo predvsem zaradi hitrih sprememb v družbenem, socialnem in ekonomskem okolju - bolj zaradi tega, kot pa zaradi dejstva, da je način vzgoje drugačen«, je uvodoma pojasnila Zdenka Nanut Planinšek. Vedenjski vzorci so lahko različni tudi med pripadniki iste generacije iz različnih celin, razlike so tudi med ljudmi, ki so odraščali bodisi v vasi ali v mestu, pomembna pa je lahko tudi starost staršev ob rojstvu otrok.
O katerih generacijah govorimo? Najstarejša je generacija veteranov, rojenih v obdobju 1922 - 1945 ali t.i. »tiha generacija«, sledi jim generacija “otrok blaginje” ali t.i. “ba-byboomersi” rojena v obdobju 1945 - 1964, naslednja je generacija X, rojena v obdobju 1964 - 1980, sledi ji generacija, ki je sprožila raziskave o različnih vedenjskih vzorcih med generacijami, to je generacija Y ali t.i. nekstersi, rojeni med letom 1981 in milenijem. Najmlajša je generacija Z, o kateri vemo še zelo malo, saj so to otroci rojeni od leta 2000 naprej.
Veterani
Zvesta in požrtvovalna generacija veteranov je v očeh vseh mlajših generacij navadno zastarela, okorna, neprilagodljiva in preveč konzervativna. Mladi jih pogosto imenujejo kar tehnološki dinozavri, dejansko pa je to generacija, ki je odraščala v času bitke za obstoj in trdega dela za napredek. Pripadniki te generacije spoštujejo avtoriteto, cenijo red in pravila, pogosto vse vidijo črno-be-lo, svojega mnenja ne marajo glasno izražati, zaradi česar se jih je prijelo ime »tiha generacija«.
Otroci blaginje
Sledi jim generacija »otrok blaginje« ali t.i. babyboomersi. So otroci svobode in blaginje in so večni optimisti. V otroških letih jim že ni bilo treba več delati, kot so to v otroških letih morali početi njihovi starši. Po naravi so optimistični, saj so odraščali v obdobju številnih gospodarskih priložnosti in vsesplošne blaginje, vendar za razliko od mlajše generacije čutijo veliko večjo potrebo po zanesljivi stalni zaposlitvi. »Obenem pa je to generacija, ki se je že »sprostila«, je pokomentirala svojo generacijo Nanut Planinško-va, »poslušali smo glasbo, v kateri je bilo polno hrepenenja, strasti in upanja«. To je tudi generacija, ki je v svojem hlastanju po gmotni bogastvu namesto hiš gradila »bloke« in pri tem pozabila na skrb za okolje. Generacija X
Otroci zgodnjih babyboomersov so generacija X. Ta si je v otroških letih sama grela kosilo, sama pisala domače naloge, sami so hodili spat, ob nedeljah so sami gledali Živ-žav, ker so njihovi preutrujeni starši še spali; so pa na podlagi dejstva, da so večino časa preživeli sami, razvili izjemno samostojnost in zagotovo odšli od doma ob prvi priložnosti. Generacija X je obenem generacija, ki je zaradi karierističnih staršev zrasla v uporniško in pesimistično. Ker so otroci generacije X pogosto odraščali v razbitih družinah in pogrešali svoje polnozaposlene starše, je pri njih opazna tendenca po stro-
gem ločevanjem osebnega in poslovnega življenja. Želijo si več časa za hobije, družino in za kakovostno preživljanje prostega časa, hkrati je generacija X najbolj izobražena, a je pa to tudi generacija, ki veliko stavi na osebnostno rast in ekologijo. Generacija Y
Generacija Y je video in DVD generacija, ki hoče vse takoj in zdaj in jeizrazito ciljno usmerjena. So otroci informacijske družbe in če niso »priklopljeni«, ne funkcionirajo. Tehnologija se jim zdi sama po sebi umevna, niso je ustvarili (op. google in messenger je ustvarila generacija X), jo pa spretno uporabljajo. »Je pa to generacija garačev«, komentira zadevo Zdenka Nanut Planinšek, »Od njih se je pričakovalo, da bodo vsak dan vpeti v najrazličnejše interesne dejavnosti, vse od športa do učenja tujih jezikov, ter da bodo na vseh področjih blesteli.
Ne veljajo za deloholike, pogosto ne spoštujejo avtoritete in niso spoštljivi do starejših, vendar niso zamerljivi. Kar zadeva finančnih zadev so neverjetno podkovani, dela pa sami ponavadi ne vidijo, vendar, če dobijo kratka in natančna navodila, znajo prijetno presenetiti. In ne smemo pozabiti, vedno pričakujejo pohvalo.
Generacija Z
V zadnjem času se v evropski kulturi zelo krha medgeneracijska povezanost in generacije se med seboj vse slabše poznajo, vendar ravno uspešna komunikacija z ljudmi vseh štirih generacij (peta generacija šele prihaja) je za osebnostni in socialni razvoj človeka tako potrebna. Prvi korak pri uspešnem reševanju te naloge je, da sodobni ljudje spoznajo, v čem se vse štiri generacije komplementarno dopolnjujejo, katere velike koristi ima od sodelovanja vsaka od generacij in kaj morajo storiti posameznik, družina in celo krajevna skupnost, civilna družba in država za novo povezavo generacij v današnjih postindustrijskih družbenih razmerah. Danes se namreč dobro sožitje mlade in srednje generacije s starejšo ne more zgoditi spontano po starih vzorcih tradicionalne družbe, ampak le, če se zanje človek zavestno odloči in se nauči veščin dobrega komuniciranja med generacijami.	Ksenija Orel
Najbolj pesniška Fontana v mestu
V okviru večerov poezije, ki jih pod vodstvom Marjetke Popovski redno prirejajo v hotelu Delfin, se je preteklo sredo tam zbrala pisana druščina sodelavcev- avtorjev literarne revije Fontana iz Kopra, ki so prebirali svojo novejšo poezijo in prozo: Bert Pribac iz Srgašev, Vera Vezovnik s Škofij, Ivan Novak iz Ospa, Stojan Ržek iz Podgrada pri Ilirski Bistrici, Dorina Beržan in Patricija Sosič, obe iz Izole in Danilo Japelj iz Kopra. S svojimi pesmimi ob spremljavi kitare je večer popestrila Marjetka Popovski, ki je večer tudi spretno povezovala in hkrati animirala nekatere udeležence prireditve k skupni pevski spremljavi znanih slovenskih ljudskih pesmi.
Večer je izzvenel v prisrčnem in razigranem razpoloženju in številni udeleženci( preko sto obiskovalcev, med njimi veliko domačih) so se razšli z obljubo, da se bodo na podobni prireditvi spet srečali.
Danilo Japelj, Fontana Koper
Pogovor: Enzo Hrovatin
'V
Ne bom pozabil na stare case
Enzo Hrovatin je tisti mule iz Faraonov, ki so ga stari mački vzeli v skupino le zato, ker je odlično igral kitaro, še boljše pel in za povrh še dobro zgledal. Kdo bi si mislil, da je včeraj praznoval Abrahama in tudi sam pravi, da si ni mislil, da bo tako ustvarjalen v teh letih. V kratkem namreč izide njegov samostojni album.
In to ni navaden album, pač pa zbirka avtorskih pesmi z besedili v izolskem dialektu. Vendar izdelek ni nekakšna nostalgična etno plošča pač pa nadvse zanimiva kombinacija sodobnih pop melodij in še vedno aktualnih poezij, ki v dialektu zvenijo zelo sveže.
-	Dobro izgledaš za prvih 50 let.
-	Prihajam k sebi. Na novo se rojevam. Bili so trenutki, ki so me malo potlačili k tlom ampak zdaj gre vse skupaj spet nazgor.
-	Je bilo krivo to, da ste Faraoni nehali nastopati ali ste nehali nastopati zaradi teh težav?
-	Pravzaprav oboje. Družina se je razšla, skupina je prenehala z delom...Vse to je vplivalo.
-	Kako si se pobral
-	Začneš na novo. Vse začneš na novo sestavljati, od vrednot naprej.
-	Počneš veliko novih stvari.
-	Delam v lepi sredini, tukaj v italijanski skupnosti, delam z mladimi, ker imam krožek poučevanja kitare, nekaj tudi nastopam, predvsem pa sem zadovoljen, ker sem se, ob pomoči skupnosti, lotil snemanja albuma in prav zdaj miksa-mo še zadnje pesmi, tako da bo izdelek čez kakšen mesec že na ogled in poslušanje. Gre za dvanajst avtorskih skladb, ki sem jih tudi sam aranžiral in sam odigral, snemal pa sem pri Martinu Štiber-niku v Ljubljani. Album je nekaj posebnega, saj sem uglasbil sedem pesmi Dorine Bržan, eno pesem Astrid Brenko, ostale pa sem napisal sam. Posebnost je še to, da so vse poezije napisane v izolskem dialektu, tako da bo to res izolski album. To delo se mi zdi pomembno zato, ker v tej dobi globalizacije izgubljamo svoje posebnosti, svojo identiteto. Ne gre za kakšno komercialno potezo ampak za željo, da se ohrani izolski dialekt, ki bi mu lahko rekli kar izolski jezik, saj ima kar 5.500 izrazov. Če ga primerjamo z beneškim dialektom, ki ima približno tisoč besed, nam je jasno, s kakšnim bogastvom se lahko pohvalimo.
-	Verjamem, da je primeren tudi za uglasbitev.
-	Res je. Naj povem, da ko sem sinu zavrtel eno od pesmi me je vprašal, če pojem portugalsko. Sem mu odgovoril: “Te dago un sciafo. To je naš, izolski dialekt.” No. In jaz sem te poezije zapakiral v en tak prijazen pop, predvsem pa sem delal glasbo po občutkih, ki jih prinaša vsako besedilo posebej. Delal sem z mislijo na mlade, da tudi njim na ta način približam in dialekt in misli in znanje ter občutke neke starejše, a še vedno nič stare generacije.
-	Album bo darilo samemu sebi za Abrahama.
-	Že res, da se ga veselim in sem ponosen na to, kar sem ustvaril, vendar bo predvsem darilo drugim, darilo Izolanom in drugim ljudem, ki jih zanimajo skrivnosti tega našega življenja. Saj bi lahko izšel album tudi zdaj, vendar nisem želel s tem obremenjevati tega izdelka, zato bo izšel čez slaba dva meseca in računam, da ga bom maja meseca lahko predstavil na Manziolijevem trgu.
-	Na zgoščenki ne bo samo glasba.
-	Res je. Odločili smo se, da na zgoščenko uvrstimo tudi slovar izolskega dialekta in ob tem tudi pesniško zbirko v kateri so tudi omenjena besedila oziroma poezije.
-	Upam, da bo album v normalni prodaji.
-	Izšel bo v samozaložbi, seveda ob
pomoči skupnosti in zdaj le še iščem distributerja, tako da bo plošča prišla v glasbene trgovine.	d.m.
Enzo&Faraoni story
Proti koncu sedemdesetih se je Nel-fiju in Marjanu stožilo po starih časih. K sodelovanju sta povabila bas kitarista in pevca Piera Pocecca in klaviaturista Ferdija Maraža. Skupini se je leta 1981 pridružil pevec in klaviaturist Slavko Ivančič. Marjan in Slavko sta na začetku leta 1983 sočasno zapustila skupino, njuno mesto pa je zasedel kitarist in pevec Enzo Hrovatin: izoblikovalo se je jedro Faraonov, ki je kot kvartet delovalo celih šest let. Leta 1988 je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla prva kaseta z naslovom Faraoni in pesmimi Pokliči me kdaj, Martina, Spaghetti mix, Dolgčas in jaz in druge. Leta 1989 se jim je pridružil pevec Robert Buljevič, ki je s skupino ostal le eno leto, potem pa ga je zamenjal pevec in klaviaturist Claudio Krmac. Leta 1992 so Faraoni prvič nastopili na festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu. S skladbo E tristemente so osvojili svojo prvo nagrado MMS. V tem letu so praznovali tudi 25. obletnico delovanja z veličastnim koncertom na izolski Punti. Za to priložnost so se prvič zbrali skupaj nekdanji in sedanji Faraoni skupaj z več kot 5.000 prijateljev in občudovalcev. Pri založbi Graffit je izšla knjiga o Faraonih.
Nadaljevanje pa, seveda, poznate.
Gianni s kitaro in čopičem
1

Ankaranska kavarna Kavarn@.net od petka gosti razstavo znanega primorskega glasbenika, tudi nekdanjega člana Faraonov, in slikarja Gia-nnija Collorija. Kot član likovnega društva Solinar iz Pirana se je Gianni spoznaval s slikarstvom z akademskimi slikarji in mentorji kot so Joni Zakonjšek, Gani Llaloshi, Milan Todic... Razstavljal je na osmih samostojnih in več skupinskih razstavah nekajkrat je sodeloval na piranskem mednarodnem Ex-temporu in se dvakrat uvrstil v izbor razstavljenih del. Ljubezen do glasbe je ostala rdeča nit njegovega ustvarjalnega življenja . »Prve akorde na kitari sem zaigral z legendarnimi Faraoni, kasneje s skupino Spomin in ducatom drugih, zdaj pa igram kitaro v Piero’s bandu s Pierom Poccecom, Borisom Sikom in Borisom Rebrovi-cem,« nam je povedal Collori. Razstava bo na ogled do 14. aprila.
M/UVDEty\£ 14
------------------------------------ To IN ONO-----------
Zastave nudijo prvo podobo o občini
V Sloveniji imamo občine in mestne občine. Zastava naj bi že na prvi pogled sporočila, v kakšni lokalni skupnosti se mudimo..
Zastava mora biti obvezno najprej oblikovana z barvami, ki so razporejene od zgoraj navzdol in s pokončnim grbom ali atributom na njej. To pomeni, da je pri zastavi Slovenije bela barva nad modro in modra nad rdečo barvo, na polovici leve polovice zastavine rute pa ima dodan še grb.
V	Sloveniji je dovoljeno le vodoravno izobešanje zastave Slovenije v razmerju med širino in dolžino 1:2. Zastavo se uradno vedno opazuje z leve strani oziroma z lica, saj le tako je grb na zastavi Slovenije na levi strani zastave.
V	Statutu Občine Izola je v 12. členu določeno, da ima občina zastavo in, da je v njegovi prilogi barvna grafična priloga, ki žal na spletu ni priložena statutu. V Odloku o uporabi grba in zastave občine Izola, ki je bil sprejel 14.9.1995. leta ni navedeno razmerje širine proti dolžini zastave. Je pa v njem poleg zastave Slovenije navedena v 11. členu tudi zastava Samoupravne italijanske narodne skupnosti. V občini se torej lahko istočasno pojavijo na prizorišču, po vrednosti, naslednje zastave: zastava Slovenije, slovenska narodna zastava, italijanske narodne skupnosti, zastava EU in občine. Ob njih tudi krajevne skupnosti, javnega zavoda, društva, itn.
Na drogu ali jamboru morajo biti vse zastave enako široke. Občina Izola ima oblikovani zastavi za vodoravno ali navpično izobešanje. Slednja nima pravilnega razmerja širine proti dolžini in se trenutno tudi ne sme uporabljati navpično ob zastavi Slovenije. Pred sedežem občine, pa tudi šole ali javnega zavoda morajo biti zastave zgledno in pravilno izobešene, razporejene in ne smejo biti zbledele ali natrgane. Nikjer ne smejo viseti navpično.
Ker sodi Občina Izola med občine, kjer se uporablja na delu njenega ozemlja tudi zastavo SINS, naj opozorim, da se je protokol Vlade Republike Slovenije pisno strinjal z mojim predlogom, da se pri treh
zastavah razporejajo, od leve proti desni: italijanska narodna zastava (brez grba), zastava Slovenije in zastava EU. Pri štirih pa zastava Slovenije, italijanska narodna zastava, zastava EU, občinska zastava ali pa celo zastava Slovenije, slovenska narodna zastava, italijanska narodna zastava, zastava EU, občinska zastava. Tako razporejene zastave predstavljajo samoupravno italijansko narodno skupnost v Sloveniji, če pa bi bila pri štirih in več zastavah pred njima zastava EU, pa bi pomenilo, da je pri nas v gosteh nekdo iz Italije, ki predstavlja to državo.
Stanislav Jesenovec operativni zastavoslovec
Veliki pizzajol nas gleda
Operater: “Pizza express, lahko dobim vašo...”
Stranka: “Dober dan, rad bi naročil pizzo za na dom!”
O: “Lahko najprej poveste vašo EMŠO?”
S: “Moj EMŠO, aja, počakajte malo, evo... 1409963500743.”
O: “Hvala, gospod Janko, vidim da stanujete na Celovški 65, vaš telefon doma je 65-95-477, v slutbi 21-87-336, gsm 041/789-564. Kličete pa z nekega drugega mobitela. Za kam bi radi naročili pizze?”
S: “Uh, doma sem. Od kod imate vse te podatke?”
O: “Omretje, gospod, informacijska tehnologija.”
S: “No, dobro, naročil bi dve veliki mehiški pizzi, extra Šarf...”
O: “Mislim, da to ni dobra ideja, gospod.”
S: “Kako to mislite?”
O: “Vaši zdravstveni podatki kate-jo, da imate visok krvni pritisk in povišan nivo holesterola. Dodatnega zdravstvenega zavarovanja pa ne plačujete.”
S: “Kaj mi pa lahko priporočate?”
O: “Lahko poskusite našo brez-
mesno soja-pizzo. Gotovo vam bo všeč.”
S: “Zakaj bi mi bila všeč?”
O: “Prejšnji teden ste v knjigarni Mladinska knjiga kupili knjigo ‘Gurmanske jedi iz soje’. Zato sem vam predlagal sojino pizzo.”
S: “Dobro, dobro, dajte mi torej dve jumbo soja-pizzi. Koliko bo to stalo?”
O: “Ja, to bi moralo biti dovolj za vas, teno in vaše tri otroke. Vse skupaj s stroški dostave bo stalo 32 Eurov.”
S: “Dal vam bom številko moje kreditne kartice.”
O: “Oprostite, gospod, bojim se, da boste morali plačati z gotovino. Na vseh kreditnih karticah imate prekoračene limite.”
S: “Bom pa šel do bankomata in dvignil denar, preden pride vaš dostavljač.”
O: “Ne bo šlo, gospod, tudi na debetni katrici TRR imate prekoračitev.”
S: “Vi samo pošljite pizze, bom že zrihtal denar. Koliko bo trajalo?”
O: “Trenutno imamo gužvo, vsaj kako uro. Lahko pa skočite do nas
s skuterjem, samo malo nerodno vam jih bo voziti na skuterju.”
S: “Kako veste, da imam skuter?”
O: “Tu piše, da ste zamujali z obroki za leasing avtomobila, pa so vam ga odvzeli. Vaš skuter pa je odplačan in predpostavljam, da boste vozili njega.”
S: * (tu je vpisana kletvica naročnika pize!)
O: Priporočil bi vam, da pazite, kako se obnašate! Imate že dve prekrškovni prijavi zaradi kaljenja javnega reda in miru v letu 2010 in vpitja na policaja te letos.”
S: “Dobro, prinestite te te pizze. In ne pozabite dve gratis Coca-coli, kakor piše v vašem oglasu!”
O: “Oprostite, gospod, v drobnem tisku piše klavzula, da gratis Coca-cole ne smemo nuditi Zapis neznanega avtorja je potoval po elektronski pošti, našli smo ga tudi na spletnem časopisu E-Pavli-ha, ki ga najdete na naslovu http:// zlataleta.com
4 zastave
Pravilno razporejene štiri zastave v Piranu. Pogled z naličja. Uredil JesT, d.o.o.
Pohvala in pripomba
V primeru napisne table na gradbišču skupne čistilne naprave naj pohvalim uporabo samo grbov občin in vodoravno namestitev zastav. Vendar bi morala biti pomembnejša državna zastava Slovenije levo, zastava EU, ki je le simbol združenja držav, pa desno. (Foto: Stanislav Jesenovec)
Ustavljanje pri vrtcu
Kazni zaradi napačnega parkiranja so skorajda nujno zlo današnje družbe - vedno večje število vozil in pomanjkanje parkirišč silijo ljudi, da svoje jeklene konjičke puščajo tudi tam, kjer je to bolj ali manj jasno prepovedano. Denar iz naslova kazni polni obubožane občinske blagajne in tako prekrškarji hote ali nehote predstavljajo pomemben vir dohodka za občine. To je verjetno žalostna tolažba za prekrškarja, vendar je potrebno v današnjem življenju vsako stvar pogledati tudi s svetlejše plati. Človeku pa ostane grenak priokus, ko te redarji oglobijo medtem ko iz službe greš po otroka v vrtec, vozilo pa pustiš parkirano na širokem pločniku v Ulici Prekomorskih brigad.
Dva otroka in vso njihovo prtljago pa ja ne boš nosil skozi pol mesta, ali pač?
In tu se ponavadi začne zlivanje žolča čez redarsko službo in bednim življenjem nasploh. Kaj pa če bi tokrat raje začeli s pobudo Občinarjem? Omenjeni pločnik je dovolj širok, da parkirano vozilo ne moti pešcev in prometa na ulici, saj tam navsezadnje parkirajo tudi kamioni, ki dovažajo blago v bližnje trgovine. Zakaj ne bi uredili parkirišče za kratke postanke za razvoz otrok v času največje gneče (7.30-8.30 in 15.00-16.00)? Policisti bi vam bili zagotovo hvaležni, saj starši tako ne bi zasedali parkirišča pred njihovo stavbo. E.P.
^	15
Predzadnja-------—--------------------------------------------
KRIMINALNE
Pa ravno Mercedesa je moral
Pred hišo je nekdo s Fiatom Punto sive barve poškodoval osebni avtomobil Mercedes A, kar je videl sosed lastnice. Policisti so naknadno ugotovili, da je bil povzročitelj 20-letnik iz Kort, ki so ga izsledili doma in mu izdali plačilni nalog zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja, potečene veljavnosti registracije in zaradi nenudenja podatkov drugemu udeležencu prometne nesreče. Prav tako bodo zoper njega podali obdolžilni predlog zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, posledica česar je bila prometna nesreča.
Še varnostno kamero je pobral
V	Izoli je nekdo vlomil v kiosk, izklopil alarm in kamero ter odnesel cigarete, mobi kartice in kamero. Škodo bodo ugotovili ob popisu robe.
Lepo delo...
V	Izoli je ponoči nekdo preluknjal tri pnevmatike na osebnem avtomobilu in s tem lastnika iz Sečovelj oškodoval za 300 evrov.
Ples jih ni zanimal
V	zadnjih dneh je nekdo vlomil v izolsko diskoteko. Po prvih zbranih podatkih so odnesli alkoholne pijače in cigarete. Policisti še zbirajo obvestila o dogodku.
Suzuki ni več tuki
V	Izoli je nekdo iz odklenjene garaže ukradel motorno kolo Suzuki GSXR 1000, modro-bele barve, LJ U3-3R, letnik 2007. Lastnik je s krajo oškodovan za približno 6500 EUR.
Težko delo za redarje
Občan se je pritožil nad vožnjo tovornih vozil z gradbišča tunela in posledično dvigovanje prahu v Polju. Postopek so prevzeli občinski redarji.
Pihal in napihal
Na lokalni cesti Izola - Korte se je zgodila prometna nesreča, v kateri je nastala materialna škoda, ena oseba pa je utrpela lahko telesno poškodbo. Povzročitelj je napihal 0,72 mg/I alkohola in je bil pridržan.
Igrali se bodo
Občan je prijavil, da mu je nekdo vlomil v parkiran osebni avtomobil in mu je iz njega ukradel igralno konzolo. Policisti so opravili ogled, sledi kazenska ovadba.
Plačal, da so ga izgnali
Izolski policisti so v postopku imeli tujca, ki je ostal v Republiki Sloveniji tudi po prenehanju veljavnosti dovoljenja za prebivanje. Plačal je globo, nakar jso ga vrnili v matično državo.
Orodjarje so prijeli
Občan je prijavil, da mu je nekdo vlomil v tovorno vozilo in mu ukradel za približno 3000 EUR električnega orodja. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja. Nekaj ur kasneje so, na podlagi zbranih obvestil, zaradi suma storitve kaznivega dejanja vloma v vozilo, odvzeli prostost trem osebam z območja Izole. Opravili so tri hišne preiskave, kjer je bila zasežena večina odtujenega orodja. Sledi kazenska ovadba.
Dovolj ga ima
Občanka je zoper bivšega partnerja podala kazensko ovadbo za kaznivega dejanja ogrožanja varnosti.
Za nadlegovanje se plača
Občanka je sporočila, da jo bivši partner neprestano nadleguje po telefonu in ji sledi. Izdan mu je bil plačilni nalog.
Alergičen je na red in mir
Iz izolske bolnišnice so zaprosili za intervencijo policistov, saj je občan kršil javni red in mir s tem, da je kričal in grozil zaposlenim. Ob prihodu patrulje je, kljub ukazom policistov, naj preneha, s kršitvijo nadaljeval. Policisti so ga pridržali do izročitve sodnici na oddelku za prekrške.
Poskusi niso uspeli
Policisti so obravnavali dve kaznivi dejanji poskusa vloma v stanovanje. Opravili so ogleda, nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Kaj pa Sazas?
Občanka je naznanila, da jo moti kričanje in glasna glasba s parkirišča. Policisti so na kraju kršitelju izdali plačilni nalog.
Le kaj mu bo
Občan je naznanil, da mu je nekdo s plovila odtrgal signalni jambor.
Našli ga bodo po barvi
Občan je naznanil, da mu je nekdo s plovila ukradel nekaj orodja. Plovilo je tudi poškodoval, ker je hodil po sveže pobarvanem delu.
Nočno pihanje
Ob 2.45 uri so policisti odredili pridržanje zoper 32-letnega voznika osebnega avtomobila iz Izole, ki je napihal 1,07 mg/l alkohola v izdihanem zraku.
Obvestilo naročnikom!
Naročnike Mandrača obveščamo, da je objava osmrtnic in zahval v Mandraču brezplačna, saj želimo v uredništvu na ta način pomagati tistim, ki jih, ob žalovanju, doletijo še visoki stroški, povezani s tem dogodkom.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297
KUPIMO
-	Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180
ODDAMO
V starem delu Izole oddam stanovanje za daljše obdobje štirim odraslim osebam. Tel: 041 476038
-	Oddamo 2 sobno stanovanje, obnovljeno in popolnoma opremljeno, mirni družini za daljše obdobje Telefon v večernem času: 05 641 9275 ali 040 865860
-	Oddamo poslovni prostor 90m2 za vsako dejavnost v izoli. tel 041 344 280
NAJAMEMO
-	Najamem dvosobno stanovanje v Izoli ali okolici, tel 05/ 6419 166
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 070 530 781
Delo
-	Delovna in pridna iščem delo za čiščenje pisarn in domov v Izoli, tel 070 217 562
-Medicinska sestra nudi pedikuro (nego nog) na domu. Primerno tudi za sladkorne bolnike. Tel: 040 820 332
-	Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947
-	Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravljam vsa hišna dela, čistim gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156
-Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka)
-	V zameno za pomoč na domu iščem stanovanje v Izoli 040 452 947
-	Nudim varstvo otrok v popoldanskem času in ob vikendih. 030 923 367 (Milka)
-	Opravljam različna gospodinjska opravila, tel 031 295 156
-	Nudim nego na domu starejšim osebam, tel 051 235 947
Razno
-	Štirikolesni invalidski skuter Invacare Auriga, ugodno prodam. Skuter je v brezhibnem stanju. Tel.: 040 667 947
-	Rdeči križ Izola rabi šivalni stroj. Tel. št. 051 672-160
-	Zelo ugodno prodam 4 letne gume Bridgestone B250 z originalnimi feltnami in pokrovi Seat. dimenzije 175-70 R13 rabljene 3 mesece za 150 Eur. tel 040 326 581
-	prodam kakovosten HUMUS 5eu/10litrov (meša se 1/10) kontakt: 041543373
-	Kompostiran kozji gnoj v vrečah prodam, tel 040 342 200
-	Nujno potrebujem računalničarja za vzpostavitev informacijskega sistema Tel. 040 776 748
-	Prodam kamin (6500 kalorij), primeren za ogrevanje več prostorov Tel: 040 294111
-	Prodam motorin, prevoženih 7.000 km, znamke Znen, kupljen v Interšparu, za 350 euro. Tel: 041 939 688
-	Prodam barko - FISHERMAN, primerno tudi za dopustovanje, dolžine 7,5 m (9,20m) z dvemi motorji vsak VM 165 KM, popolnoma opremljeno. Informacije na tel 041 359 088
Zahvala
Miha Motoh
Ob bolečem, nepričakovanem in veliko prezgodnjem slovesu od sina in brata Mihe Motoha se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in razumeli našo žalost ter sočustvovali z nami, ter namenili dobro misel mlademu človeku, ki je odšel.
Hvala Marku Tomiču za Stairways to heaven ter Ljubljanski ulici, ki je bila tako z nami v teh žalostnih dneh.
oče Marjan in sestra Barbara z družino
Izola, marec 2011
Zahvala
Heinz Heide
Ob slovesu od moža Heinza se zahvaljujem vsem, ki ste mu v času njegove bolezni kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem negovalki Cetra za socialno delo Svetlani Majer, da mi je v težkem trenutku 5. 2. 2011 zvečer nesebično stala ob strani. Zahvala tudi njenemu soprogu in uredništvu Mandrača za njihovo razumevanje.
Irena Heide Izola, marec 2011
NLB Premijsko varčevanje
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
nlbO
www.nlb.si/premijsko-varcevanje
Poročali smo že o tem, da izolski slikar Milan Obradovič Karp trenutno razstavlja v mestu Steier na avstrijskem Štajerskem. Redni obiskovalec Izole, ki je hkrati vpliven poslovnež v tem delu Avstrije, mu je organiziral razstavo v galeriji tamkajšnje banke, kamor so mediteransko Živah- __________________________________________________________________________
ne Karpove slike prinesle kar veliko spremembo. Zanimanje za razstavo Ljubiteljski slikar, Miran Gregorc, se še preizkuša v različnih tehnikah je bilo veliko, saj se je odprtja udeležilo vec kot stotinja povabljenih jn Z[jaj je v obdobju kubizma oziroma Picassoja. O svojih izkušnjah je
gostov, kar obeta, da bo katera od slik dobila novega lastnika.
pokramljal z lokalnim umetniškim kritikom.
SUPER AKCIJA!
Korekcijski okvir K&L + Organska stekla HMC*
+ Etui
Skupaj

o
M
OPTIKA
man
OPTIKA IN OČESNA AMBULANTA
Prešernova cesta 55, Izola Tel. 05 64 021 62 www.optikamali.si
'1.5 z večslojnim antirefleksom dioptrije do 4dprt / 2cyl premera 65mm • Popusti se ne seštevajo! • Akcija traja do 30.04.2011.