primorski dnevnik
je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 78 (13.016)
Trst, nedelja, 10. aprila 1988
Ugrabljeno kuvajtsko letalo še vedno na letališki stezi v Larnaki na Cipru
Zaradi neizpolnjenih zahtev zračni gusarji umorili prvega potnika v nesrečnem letalu
Ugrabitelji še naprej odločno zahtevajo izpustitev 17 islamskih teroristov in gorivo za letalo Severnojemenske oblasti zavrnile možnost, da bi letalo pristalo na enem izmed njihovih letališč
Danes spominska svečanost na Opčinah
109
Caduti per la Liberta italiani, sloveni e croati padlih za svobodo Italijanov, Slovencev in Hrvatov
Danes ob 15. url bo na strelišču Pn Opčinah spominska svečanost v Poniin na 109 antifašistov, ki so jih ,a tem kraju ustrelili nacifašisti v ie,ih 194i( 1944 in 1945.
Oovornika na svečanosti bosta A\mr^avnt podpredsednik VZPI-t . Pl Tino Casali in pokrajinski Ihik omenjene borčevske organi-i.acije Dušan Košuta. Predsedovala 0 Nives Košuta, sodelovala pa osta še Tržaški partizanski pevski Opči Toma^tč in zbor Tabor z
Svečanost, ki enno ponavlja _ r m a tokrat širši pomen, ina V .številne pobude tudi Sih or9anizaci) in društev, pa r« naPredne javnosti, da se kon-no° uTedl ta kraj mučeništva, moč-r, Prisoten v zavesti vseh, ki niso ^bili tistih, ki so dali svoje ži-tict*?e v boju proti nacifašizmu, nec katerih ideali ostajajo še da-b0S.7eliavni. za katere se še danes dolV*0 V svetu vse napredne, svobo-t„ Utrbne sile: za mir, demokracijo Prijateljstvo med narodi.
co brez znamke poslati v Rim. Čim večje bo število poslanih razglednic, bolj bo podčrtana odločna zahteva vse napredne javnosti za ureditev kraja, ki bo pričal o nekdanjih strahotah, ki pa bo tudi znanilec miru, prijateljstva in želje po mirnem sožitju med tu živečima narodoma, med sosednima državama.
LARNAKA — Drama na ugrabljenem kuvajtskem letalu, ki že več kot 24 ur stoji na larnaškem letališču, se vedno bolj stopnjuje in ugrabitelji so včeraj dopoldne ubili prvega izmed več kot petdeset potnikov, kuvajtskih državljanov, ki so skupaj z ugrabitelji ostali na letalu. Ubiti potnik je bil pripadnik kuvajtskih varnostnih sil in se je vračal domov z dopusta. Potem ko so prej hladnokrvno pretepali potnike, so ugrabitelji z ubojem uresničili grožnjo, da bodo začeli pobijati potnike, če letališke oblasti ne bodo letala oskrbele s potrebnim gorivom, da bi lahko odletelo s Cipra. Truplo ubitega potnika so iz letala vrgli na letališko stezo in tako dokazali, da so pripravljeni na vse.
Položaj se je z ubojem še poslabšal, k še večji napetosti pa prispeva tudi izredno odločno stališče kuvajtske delegacije, ki nasprotuje temu, da bi letalo oskrbeli z gorivom, ne namerava pa niti izpolniti pogojev ugrabiteljev, ki v zameno za svobodo potnikov zahtevajo izpustitev 17 islamskih teroristov, ki so zaprti v kuvajtskih zaporih.
Kljub temu pa so ugrabitelji dovolili, da so se letalu približali pripadniki ciprskih Grkov in predstavnik PLO. S temi so potekala pogajanja o nadaljnji usodi letala in potnikov. V Larnako je včeraj prispela še ena kuvajtska delegacija, ki jo vodi državni minister Isa al Amizidi. Nova kuvajtska delegacija se je pridružila pogajalcem, predstavnik PLO pa je ugrabiteljem ponudil sedež PLO v Larnaki za mirnejša pogajanja, vendar so ta predlog zavrnili. Ugrabitelji v bistvu niso hoteli pristati na noben predlog pogajalcev, temveč so še naprej zahtevali gorivo za letalo, da bi lahko poleteli.
V popoldanskih urah pa so ugrabitelji nepričakovano izpustili enega izmed potnikov. Šlo je za 32-letnega Kuvajt-
čana, kateremu so takoj nato zaradi popolne izčrpanosti nudili prvo pomoč. Izpustitev potnika kaže, da so morda ugrabitelji pripravljeni na popuščanje in na izpustitev še kakega potnika, če bodo izpolnjene njihove zahteve v zvezi z gorivom.
Opazovalci na Cipru ugibajo, kam bi lahko letalo poletelo. Ugrabitelji so želeli v Severni Jemen, odkoder pa so že sporočili, da obe tamkajšnji letališči nista usposobljeni za pristajanje tako velikih letal, kot je ugrabljeni boeing 747. Zato mnogi menijo, da bodo ugrabitelji, potem ko bodo dobili gorivo, skušali ponovno pristati v Bejrutu, kjer jim v petek niso dovolili pristanka.
Ugrabitev kuvajtskega letala je komentiral tudi vodja PLO Jaser Arafat, ki se mudi na obisku v Moskvi. Arafat je dejal, da je po njegovem mnenju ugrabiteljev šest ali sedem in da je treba najti mirno rešitev te zračne tragedije. Arafat je tudi poudaril, da med zračnimi pirati ni nobenega Palestinca.
Kako se bo celotna zadeva končala, je zelo nehvaležno napovedovati. Upamo lahko le, da ne bo prišlo do novega prelivanja krvi in da bodo pogajalci znali prepričati ugrabitelje, da izpustijo potnike. Najbrž med ta prizadevanja ne sodijo govorice, ki so se včeraj razširile na Cipru. Britanski dnevnik Daily Mail je namreč pisal o možnosti, da na ciprskem letališču posežejo posebni britanski oddelki »usnjenih čelad«, ki so posebej izvežbani za boj s teroristi. Vsak nepremišljen poseg bi prav gotovo pomenil nove nedolžne žrtve, ki pa jih najbrž ne želijo ne ugrabitelji ne pogajalci, ki si prizadevajo za mirno rešitev petdnevne tragične odisejade kuvajtskega letala.
Primorska poje v Trstu
V Kulturnem domu v Trstu je bila sinoči zadnja letošnja revija Primorske poje v zamejstvu. Na prireditvi so nastopili Sovodenjska dekleta, Obalni oktet, zbor Claret, zbor Vasilij Mirk, zbor Milan Pertot in zbor Srečko Kosovel
se na tem kraju vsa povojna leta, saj se uok-borčevskih
Da bi »tvi s 0r9ani
««,evo po "e‘
miru, so se Q^aP*zat°rji današnje svečanosti '0cili, da se obrnejo do predsed-91 h rePuMike Cossige s tisoči raz-nit- ’c' s katerimi bodo posamez-tivV Podprli zahtevo po končni reš-„i 1 te9a vprašanja. 10.000 razgled-Sa 1® tako pripravljenih, z že napi-ortni*. besedilom, kateremu morajo Pošiljatelji dodati le svoj prii-" in ime ter naslov in razgledni-
Košarka: danes v B-2 ligi v San Donaju
Pomembno za jadranovce
Jadranovci bodo danes ob 18.30 igrali zelo pomembno srečanje košarkarske B-2 lige v San Donaju proti istoimenski ekipi, ki je druga na lestvici. Če hočejo naši košarkarji startati v končnici prvenstva v ugodnem izhodiščnem položaju, morajo danes v San Donaju zmagati.
' Našim košarkarjem bodo nedvomno v veliko pomoč zvesti navijači, ki bodo v San Dona dopotovali s posebnim avtobusom in (upati je v čim večjem številu) tudi z osebnimi avtomobili.
Tenis: Davisov pokal		Odbojka: v moški C-l ligi
Po igri dvojic		Po porazu s CUS
Jugoslavija		štandreški Val
vodi z 2:1		izpadel iz lige
NA 15. STRANI		NA 14. STRANI
Namizni tenis: ženska A liga
Poraz proti vodilnemu
Krasu Globtrade ni v Cagliariju uspel veliki met. Proti ekipi, ki vodi neporažena na skupni lestvici, je poskušal vse, kar se je dalo, vendar pa sta bili Kitajka Guan in odlična Be-vilacguova premočni za Kras. To je bila zelo dobra tekma, na visoki tehnični in agonistični ravni. Končni izid 4:2 v korist domače ekipe Sarda-limenti Ouattro Mori (Guan - Sedmak 21:9, 21:12; Bevilacgua - Batinič 12:21, 9:21; Massia - Milič 19:21, 9:21; Guan, Bevilacgua - Batinič, Milič 21:19, 22:20; Guan - Batinič 21:17, 21:11; Massia - Sedmak 21:16, 13:21, 21:17) je povsem realen, čeprav bi lahko bil izid po igri dvojic nekoliko drugačen. Glavni protagonist srečanja je bila seveda sedma igralka na svetu Kitajka Guanova, ki je gladko premagala Sedmakovo in Ba-tiničevo, v naših vrstah pa sta točki osvojili Batiničeva proti Bevilacguo-vi in Miličeva proti domačinki Massia.
Kraševci dobili pravdo s tržaško občinsko upravo
NA 7. STRANI
Izredna solidarnost z delavci
škedenjske železarne
NA 6. STRANI
Pred sklepnim ponedeljkovim kolegialnim sestankom petstrankarske koalicije
De Mita s svojimi sodelavci pili program in se muči z imenovanji v stranki in vladi
RIM — Poverjeni predsednik vlade De Mita je včeraj nadaljeval s sestavljanjem končnega besedila programskega dokumenta, ki ga bo prebral pred parlamentom. Včeraj so namreč dokončno odpravili nevarnost, da bi bila sedanja koalicija okrnjena, ker se je vodstvo PLI odločilo, da polnopravno stopi v koalicijo. Liberalci so potrdili staro delegacijo, v bistvu Zanoneja. Tega sklepa niso liberalci sprejeli z lahkim srcem. Seja vodstva je namreč bila precej razgibana, saj sta se spopadli dve nasprotujoči si stališči. Na eni strani so načelnik parlamentarne skupine Battistuzzi, vodja političnega tajništva Bas-tianini, predsednik stranke Malagodi in odgovorni za gospodarska vprašanja Facchetti nasprotovali vstopu v vlado, na drugi strani pa so tajnik stranke Altissimo, poslanec Patueli, minister Zanone in bivši minister De Lorenzo zagovarjali neposredno sodelovanje v vladi, slednji, De Lorenzo baje upa, da se bo dokopal do kakega ministrskega fotelja.
Medtem ko so se v Ulici Frattina liberalci spopadli ob vprašanju umestnosti vstopa v vlado, pa se je na sedežu KD demokrščanski tajnik in poverjeni predsednik vlade Ciriaco De Mita sestal s svojimi sodelavci. Obkrožen od svojih najbolj zvestih sodelavcev od Misasija do Bodrata in Mastelle je De Mita nadaljeval s piljenjem in usklajevanjem pro-
gramskega dokumenta. Ob telefonskih pogovorih z voditelji zavezniških strank pa je poverjeni predsednik držal tesne stike tudi z demokrščanskimi veljaki. Dobršen del pozornosti je namreč De Mita namenil tudi vprašanju svojega nasledstva na čelu stranke relativne večine. To vprašanje je namreč tesno povezano z vprašanjem vladne strukture. Vsakomur je lahko jasno, da ne bosta mogla kandidirati za vodstvo stranke in niti za regentstvo do strankinega kongresa Gava ali Bodrato, če bi dobila ministrske fotelje v prvi De Mitovi vladi. V primeru da se bi stranka odločila za regentstvo, tako andreottijevci kot forzanovisti pritiskajo, da bi tajnika čimprej izvolili. Trenutni kandidat je sedanji predsednik stranke Forlani, ki je v pričakovanju kongresa formalno zaveznik skupin, ki jima načelujeta Gava in Scotti. A kaj, ko si fotelja na Piazzi del Gesu želi tudi Gava in tega ne skriva. To seveda spreminja vso zadevo v pravi gordijski vozel, ki povzroča glavobol tudi De Miti. Dosedanjega tajnika skrbi, da bi svojo funkcijo prepustil vsaj sebi nesovražni osebnosti, če mu ne bo uspelo prepustiti tajniškega mesta bolj naklonjeni osebi. Da bi to dosegel, se je včeraj kljub sobotnemu predprazničnemu dnevu, ko v Rimu vse politično življenje zamre, posvetil težki
nalogi prestrukturiranja funkcij v stranki in iskanju demokrščanskih ministrov. Ta sestavljenka pa je skrajno zapletena, saj mora upoštevati tudi želje in zahteve ostalih zaveznikov. Liberalci so jasno povedali, da se ne bodo odrekli Palači Baracchini. Zuna-njeministrski resor pa je za marsikoga vabljiv, De Mita pa bi ga lahko z uspehom barantal. Ta resor je pri srcu socialdemokratom, ki bi se radi znebili »nehvaležnega« ministrstva za javna dela, saj so v zobeh zaradi najrazličnejših škandalov. Resnici na ljubo, so si socialdemokrati še najbolj opekli prste prav z obrambnim ministrstvom, saj je škandal Lockheed spravil v zapor tedanjega socialdemokratskega voditelja Tanassija. Obrambno ministrstvo pa diši tudi socialistom, ki so ta resor na veliko zadovoljstvo generalštabov pred časom vodili s pravo vojaško miselnostjo. Ta fotelj pa bi želel tudi kak demokrščanski veljak v zameno za funkcijo v stranki.
Medtem pa socialisti vztrajajo v zahtevi, da je treba »razširiti institucionalna pota«, ki naj olajšajo uresničitev vladnega programa. Po pisanju glasila PSI Avanti se s programom strinja vseh pet zaveznikov, ki pa imajo svoje pripombe in pomisleke, tako da jih bodo lahko vsak trenutek povlekli iz cilindra, saj so polemike in zapleti iztrošili petstrankarsko formulo.	G. R.
Oče dijaka tožil učitelje zaradi »neocenjevanja«
PESCARA — Več mesecev trajajoča blokada ocenjevalnih konferenc, zaradi katere milijoni učencev in dijakov niso prejeli spričeval ob prvem štirimesečju, bo vsaj v Pescari že v kratkem končala pred tamkajšnjim sodiščem.
V Pescari je namreč oče nekega učenca vložil prijavo proti sinovim učiteljem zaradi neopravljanja njihovih dolžnosti in drugih prekrškov, ki jih bo morebiti sodnik odkril v preiskavi. Karabinjerji so že zaslišali nekaj oseb in tudi ravnatelja šole, ki je izjavil, da je redno skliceval ocenjevalne konference, ki pa so vedno odpadle zaradi premajhnega števila prisotnih učiteljev. Sedaj bodo zaslišali še učitelje, ki so v izredno velikem številu sodelovali pri stavkovnem gibanju, in nato izrekli sodbo. Tožnik, ki je po poklicu odvetnik, v svoji prijavi tudi trdi, da je blokada ocenjevalnih konferenc povzročila veliko škodo, saj starši brez šolskih ocen ne morejo vedeti, če njihovi otroci morda potrebujejo dodatne lekcije iz posameznih predmetov.
Gorbačov Arafatu: PLO naj prizna Izrael
Festival dokumentarnega filma pretresljiv prerez Jugoslavije
LJUBLJANA — »O Bog, ko boš znova ustvarjal svet, vzemi pamet v roke.« Tako pravi desetletni deček na začetku in koncu dokumentarnega filma. »Hvala za svobodo« (tak je napis na vencu, ki ga polagajo k spomeniku padlim), ki govori o tragičnih dogodkih v Vevčanih. Tam so miličniki (kot smo v Primorskem dnevniku poročali) napadli domačine, zlasti ženske in otroke, ki niso pustili, da bi jim na silo vzeli vodo in jo speljali drugam. To je prvonagrajeni film na pravkar končanem 35. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma v Beogradu, ki ni bil le kulturni, ampak dogodek z močnim aktualnim političnim obeležjem. Nagrajene filme so pred dnevi pokazali tudi v Ljubljani.
Festival novih tem, novega poguma, s poplavo' svarilnih pa tudi napadalnih filmov na družbene razmere. Med 160 filmi so jih na festivalu uradno predstavili 95, kar 67 pa jih je bilo dokumentarnih. Zadevali so kosovsko problematiko (o znanem kosovskem kmetu Martinoviču, ki so ga napadli na njivi in je o njem tekla razprava celo v zvezni skupščini), pa o Golem otoku, problemu nezaposlenih, o še eni tragediji jugoslovanskega načrtovanja - železarni v Smede-revem (ki je s svojim polomom vsakemu prebivalcu Srbije naložila 5.000 dolarjev dolga), o težkem delu rudarjev, o najslabše plačanih delavcih in tako dalje. Iz dokumentarcev je v precejšnji meri vela zavzetost za humanost, čeprav so jo avtorji sem in tja izkoriščali za aktrakcijo.
Osrednja osebnost festivala je bil režiser Krsto Škanata, ki po pravilu pobira vse prve nagrade na tovrstnih prireditvah. Zdi se, da so odločitve komisij za nagrade ob njegovih stvaritvah dokaj preproste. Zato pa Škanata zadaja velik glavobol uradnim oblastem že precej pred festivali, žirije za sprejem filmov nanje pa imajo (zaradi pritiskov prej ome-
njenih) precej neprijetno delo. Mnogi njegovi kratki filmi so se tako »medili« v bunkerju.
Tokrat ni bilo nič drugače. V Jugoslaviji največkrat nagrajeni filmar je posnel v zadnjem času dva hudo neprijetna filma. Seveda o dogodkih, ki so v bližnji preteklosti razburili vso Jugoslavijo: prvi je že omenjeni film o Vevčanih (v Makedoniji), drugi pa o prebivalcih Moševca (v Bosni in Hercegovini), ki so imeli dovolj birokratske oblasti in so skušali izbrati novo vodstvo, s tem pa so nadse priklicali bes »višjih« in represijo. Oba filma sta polna pričevanj o nepremišljeni tragični prisili nad demokratičnimi pravicami »malih« ljudi. Precej časa je bilo nejasno, ali bosta filma sploh prišla na festival oziroma pred jugoslovansko javnost.
Prizadeti so seveda hitro našli »argument«: filma naj bi prepovedali, ker žalita službo za notranje zadeve. Ustvarjalci pa so rekli drugače: ugled milice v celoti ne trpi, saj filma govorita le o posameznikih oziroma skupinah, ki so prekoračile pooblastila, posneta pa sta bila zato, da se taki primeri ne bi več ponavljali. Gledalci v dvorani pa so se spremenili v poroto, ki je spontano ocenjevala: ploskala je izjavam preprostih ljudi in ogorčeno izžvižgala vzvišeno birokratsko oblast.
»Le kaj se dogaja v tej državi? Srce se mi je paralo, ko sem gledal in poslušal nesrečne ženske v Vevčanih. Med vojno, ko sem bil še mulec, nisem zajokal, tokrat pa me je kar stisnilo v grlu. Tako premlatiti ženske in otroke, kot živino. Nisem verjel, dokler nisem videl. Tudi v Moševcu je bilo enako,« pravi režiser Krsto Škanata.
Cinični odgovor pa je Škanata očitno našel v izjavi brezimne predstavnice oblasti v svojem filmu Moševac: »Kar je bilo, je bilo. Zdaj moramo vse pozabiti.« '
B. L.
MOSKVA — Generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov se je včeraj sestal s predsednikom izvršnega odbora PLO Jaserom Arafatom. Gorbačov je izrabil priložnost, da je prvič jasno povedal, da ima Izrael enake pravice kot Arabci in Palestinci. Če imajo Palestinci pravico do svoje države, potem morajo tudi Izraelcem priznati enako pravico. V skopih besedah in mimo velikih diplomatskih ovinkov je Gorbačov nato obrazložil Jaseru Arafatu stališče Sovjetske zveze, ki se poteguje za pravično rešitev izraelsko-palestinskega vprašanja, te rešitve pa ne bo mogoče najti, je rekel Gorbačov, dokler ne bo PLO primerno upoštevala svojega izraelskega sogovornika, skratka dokler ne bo priznala obstoja izraelske države.
Gorbačov je sicer dejal, da je umik izraelske vojske z zasedenih ozemelj conditio sine qua non za sleherno nadaljnje pogajanje, temu pa je dodal, da imajo Palestinci pravico do samoodločbe prav tako kot Izraelci. Kako bodo Palestinci izvajali to svojo pravico, bo potem stvar Palestincev samih, je zaključil generalni sekretar KP SZ.
Mihail Gorbačov je tudi delno podprl Shultzev mirovni načrt, saj je izjavil, da bi morali najti rešitev bliž-njevzhodnega vprašanja prav pod okriljem mednarodne mirovne konference, kar je ena izmed postavk, proti kateri se je najbolj odločno boril izraelski premier Samir.
Medtem ko sta se v Moskvi pogajala Arafat in Gorbačov, so bila zasedena ozemlja ponovno prizorišče hudih neredov, ki so terjali nove žrtve. V Be-iti, kjer je izgubila življenje mlada študentka, so izraelski vojaki nadaljevali z rušilnimi akcijami.
Do danes so z bagerji porušili 13 hiš, v katerih so stanovali ljudje, ki so bili osumljeni, da so sodelovali pri napadu na skupinico dijakov. Preiskava glede smrti dekleta je še v teku, zato se še ne ve, ali so odkrili človeka, ki naj bi streljal in najbrž pomotoma zadel študentko. Prebivalci Beite so vsekakor prosili mednarodno organizacijo Rdečega križa, naj se pri izraelski vladi zavzame za domačine, ki jim po nedolžnem rušijo hiše in pustošijo imetje.
Na sliki (telefoto AP): običajni pogled na bližnjevzhodna krizna območja.
Delegacija ZSM Slovenije gost mladinske sekcije SSk
TRST — Včeraj je mladinska sekcija Slovenske skupnosti imela v gosteh predstavništvo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki ga je vodil predsednik Tone Anderlič, in v katerem sta bila še sekretar za informiranje Mojmir Ocvirk, zadolženi za stike z zamejskimi organizacijami, in Tomaž Glažar, predsednik klubov OZN. Po krajšem obisku Radia Opčine sta se predstavništvi sestali na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu.
Goste je pozdravil deželni predsednik mladinske sekcije David Slobec, ki je orisal dosedanje sodelovanje med organizacijama in predstavil delo mladinske sekcije SSk. Deželni tajnik Damjan Terpin je nato orisal politični položaj slovenske manjšine v Italiji s posebnim poudarkom na vlogo, ki jo tu opravlja SSk in njena mladinska sekcija. Posebej se je zaustavil ob bližnjih deželnih, pokrajinskih in občinskih volitvah in poudaril pomen prisotnosti predstavnikov SSk v izvoljenih organih. Prikazal je nato nekatera zaskrbljujoča in dvoumna stališča nekaterih strank, zlasti socialistične stranke Italije, do obravnavanja problemov slovenske manjšine v Italiji. Spregovorili so predvsem o volilnem zakonu, ki ga je predlagala socialistična stranka, po katerem bi bilo izrinjeno iz deželnega sveta predstavništvo slovenskega svetovalca oziroma predstavnika SSk.
Spregovorili so nato o odnosih med strankami in organizacijami zamejskih Slovencev, tako na ravni skupne slovenske delegacije kot na mladinski ravni. S tem v zvezi je bila z obeh strani podčrtana nujnost enakopravnega upoštevanja vseh manjšinskih komponent v odnosu z matično domovino. Prikazan je bil tudi osnutek za globalno zaščito, ki ga je pred nedavnim predstavila SSk s pomočjo raznih manjšinskih poslancev, ter zakonski osnutki drugih strank. S tem v zvezi
so omenili, da bi predlog, ki so ga predstayili socialisti, in sicer, da bi vlada določala o območjih, kjer naj bi se zaščita izvajala, v bistvu izigral pričakovanja slovenske manjšine po izvajanju tega zakona na celotnem ozemlju, kjer Slovenci živimo. V imenu RK ZSMS je spregovoril nato predsednik Tone Anderlič, ki je podal splošno sliko politično-ekonomskega položaja v Sloveniji in Jugoslaviji. Posebej je prikazal vlogo, ki jo pri tem igra slovenska mladinska organizacija, pri demokratizaciji političnega življenja v Sloveniji, njenih težnjah in predlogih v zvezi z ekonomsko politiko. Dotaknil se je tudi raznih neupravičenih napadov na mladinski tisk v Sloveniji in podčrtal, da slovenska mladina pričakuje take odločitve, ki bi izboljšale družbeno in gospodarsko stanje. Sledil je obisk redakcije Radia Trst A. Urednik Sergij Pahor je gostom orisal vlogo slovenskih časnikarjev na tej radijski postaji, goste je nato sprejel še deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, ki jim je spregovoril o delovanju stranke. Predstavništvi obeh organizacij sta nato obiskali uredništvo Primorskega dnevnika in se sestali z odgovornim urednikom Bogom Samso in se z njim seznanili o vlogi Primorskega dnevnika ob bližnjih volitvah. Pogovori so se nadaljevali v sproščenem vzdušju ob kosilu v Jamljah, kjer sta se mladinska sekcija SSk in predstavništvo ZSMS domenila za nadaljnje konkretne pobude tako v okviru koordinacije manjšinskih organizacij kot za nadaljnje dvostranske odnose. S tem v zvezi so predlagali javno informacijsko srečanje v zamejstvu z uredništvom tednika Mladina in predstavništvom ZSMS. Obisk se je zaključil v telovadnici slovenskega kul-turno-športnega centra v Gorici, kjer jih je sprejel deželni tajnik SSk Marjan Terpin in gostom podrobneje orisal goriški politični položaj.
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BV*||\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BILANCA 1987
Upravni svet Tržaške kreditne banke je odobri! bilanco za poslovno leto, ki se je zaključila na dan 31.12.1987.
Doseženi rezultati prikazujejo uspešnost poslovanja in nadaljnjo usklajeno rast zavoda.
Razmerje med naložbami in vlogami se je zvišalo na 68,1 % medtem ko so glavni pokazatelji poslovanja sledeči:
v milijonih lir
— skupna zaupana sredstva	321.384	( +	10,2%)
— lastna sredstva in skladi	17.282	( +	36,0%)
— vloge (hranilne in tekoči računi)	144.411	( +	20,0%)
— naložbe	98.377	( +	34,7%)
— čisti dobiček poslovne dobe	1.812	( +	15,7%)
Gornje postavke dokazujejo veliko zaupanje prebivalstva in podjetij ter omogočajo še nadaljnji razvoj zavoda in širšo prisotnost v deželnem prostoru.
Novo odprtje poslovalnice v Rojanu bo gotovo še pripomoglo k večji prodornosti in zbliževanju banke svojim komitentom.
P^IErp BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dLIKd tržaška kreditna banka
TRST - Ulica Filzi 10
Dela za odstranitev ladje Brigitte Montanari
Mislite, da bodo tudi letos turisti prišli v Dalmacijo?
ŠIBENIK - Uvala Remetič je prikupen zalivček na otoku Kaprija. Kot v vsej Dalmaciji še zlasti pa v Nacionalnem parku Kornati je morje prozorno, izredno čisto. Čeprav je globina okoli 30 metrov, s čolna skoraj šteješ kamenčke na dnu. Poleti je najbrž v tem prikupnem zalivčku polno čolnov in gliserjev, v tem času pa ni videti nikogar. Le rumena boja nekaj metrov od obale opozarja, da se bo v tem zalivu v kratkem nekaj dogajalo.
V Remetič bodo namreč privlekli potopljeno ladjo Brigitto Montanari, da bi na plitvejšem dnu lahko lažje izpraznili rezervoarje, v katerem je še okoli 1000 ton vinilklorida. Izvedenci Podjetja Brodospas in zavora Rudjer Boškovič so izbrali zaliv Remetič po dolgem posvetovanju. Zalivček je namreč zavarovan pred burjo in pred jugom, globina nedaleč od obale pa je primerna za delo potapljačev. Temperatura pri dnu je dovolj nizka in pri-isk zadosten, zato ni nevarno, da bi se vinilklorid uplinil in povzročil eksplozije. »Hoteli smo, da se seznanite z vsemi aspekti bonifikacije«, z zadovoljstvom pravijo domačim in tujim novinarjem predstavniki SR Hrvatske, ki so v četrtek organizirali tiskovno konferenco, da bi osvetlili vse aspekte Primera Brigitte Montanari in tako tudi zavrnili obtožbe o molčečnosti.
Kaj pa pravijo prebivalci bližnjega naselja Kaprija? Ali niso že odločno Protestirali, da je praznjenje ladje prenevarno? Viktor Simončič, zastopnik komiteja za varstvo človekovega oko-tja. nima dvomov:« Po protestih prebi-«f.lcev Kaprije (vas je oddaljena pri-ntižno 4 km od Remetiča, pozimi šteje °koli 100 prebivalcev, poleti pa veliko Več), smo spet preverili vse aspekte načrta. In prišli smo do istega zaključka: Remetič je najbolj primerna loka-clJa za tako delo, poleg tega pa ni nemarnosti, da bi bila Kaprija ogrožena, udi če ne bi šlo vse po sreči.« »Prera-punali smo vse tako«, dodaja Tarzan tegovič, raziskovalec zavoda Rudjer oškovič, » da za prebivalce Kaprije ne bo nevarnosti. Med prečrpavanjem tnilklorida ali njegovim sproščanjem 2 cistern, bo znanstvena ekipa nekje r a sredi poti med Remetičem in Kap-'1° in bo stalno merila koncentracijo novi v vodi. Če bi se izkazalo, da je cvarnost onesnaženja, bomo lahko akoj ustavili delo. Poleg tega pa smo Preračunali tudi tokove. In simulacija U' računalniku kaže, da vinilklorid aPrije ne more doseči.« v Znanstveniki zavoda Rudjer Boško-c so bili najbolj zanimivi sogovorni-1 novinarjev v Šibeniku med tiskov-
no konferenco še zlasti pa med vožnjo s čolnom do kraja, kjer je potopljena Brigitta Montanari. Ze od brodoloma imajo stalno pod nadzorstvom celotno območje. Dalj časa so merili le koncentracije kemijske spojine v vodi, sedaj pa so začeli tudi s preučevanjem vzorcev dna in učinkov snovi na floro in favno. Poleg tega pa so tudi podrobno preučili tokove v Šibeniku in okolici. »Delo je bilo zelo zahtevno«, z neprikritim ponosom razlaga Tarzan Legovič, »saj doslej take naloge ni opravil še nihče. Predvsem smo morali točno ugotoviti vse osnovne parametre vinilklorida, nato pa smo preučili njegov učinek v morski vodi. Na osnovi teh parametrov smo nato izdelali model, ki simulira dinamiko molekul spojine v morski vodi. Dosedanje študije kažejo, da bi se oblak vinilklorida (tudi če bi rezervoarji popustili) premaknil največ za deset do petnajst km, po treh dneh pa koncentracija snovi v vodi ne bi bila več izmerljiva. Onesnaženje pa bi bilo znatno manjše
kot je v bližini raznih tovarn. Te rezultate smo pod silo razmer dosegli prvi na svetu. Če bi bilo treba - srčno upamo pa, da ne bo - smo pripravljeni posredovati naše dosežke vsakomur, ki bi jih potreboval.«
Od šibeniškega pristanišča do kraja, kjer leži Brigitte Montanari, je poldruga ura vožnje s čolnom. Od polovice marca je nad trupom zasidrana platforma podjetja Brodospas. Novinarji so vsi na krovu, napenjajo oči, da bi »prodrli« skozi 80 metrov debelo plast morske vode. A tudi ob prozornem morju Kornatov pogled ne more tako globoko. Preveriti je mogoče le, da na površju ni opaziti več mehurjev in da so potapljači stalno na delu. Rumeni »zvon«, s katerim jih spuščajo na dno, pride na površje, vanj gre nova ekipa, ki jo nato spustijo spet na dno. Po pol ure bo tudi ta ekipa spet na površju in zamenjala jo bo nova. Potapljači, ki so pred nekaj meseci zravnali ladjo, ki je ležala na boku, sedaj nameščajo posode, v katere bodo načrpali zrak, da bi dvignili Brigitto Montanari do 30 metrov globine in jo nato z vlačilcem odvlekli do Remetiča.
»Ob brodolomu«, razlaga poveljnik luške kapitanije Janes Lakoš, » je bilo morje mirno tako kot danes. Mi smo prišli na kraj nesreče dobro uro po brodolomu. Zaslišali smo člane posadke in kapitana, preverili smo obremenitev ladje in na tej osnovi prišli do zaključka, da se je ladja potopila zaradi prevelike obremenitve in preostrega zavijanja. Ni bilo nobenega trčenja ob kakšno podvodno zapreko, nihče ni slišal nobenega udarca. Dodatni vzrok slabe stabilnosti pa je bilo tudi dejstvo, da so prečrpali balastno vodo, ker se je zaradi preobremenitve ladja pogreznila pregloboko.«
Kaj pa udarci, ki jih je opaziti na trupu? »To je posledica sile, s katero je ladja trčila ob dno«, razlaga Simončič, » poleg tega pa posledica konfiguracije dna, ki je precej nagubano.«
Sonce se počasi spušča za obzorje, ko se čoln vrača v šibeniško pristanišče. Jugoslovanski kolegi obstopajo italijanske ih tudi nemške novinarje. Kaj jih žuli? Glavno vprašanje, ki ga zastavljajo je: mislite, da bodo turisti prišli v Dalmacijo kljub vsemu, kar je bilo napisanega o Brigitti Montanari?
VOJMIR TAVČAR
Vinilklorid monomer
Vinilklorid monomer ali kloro-etilen (njegova kemična formula je (CHjCHCl) je pri navadni temperaturi plin brez barve in s sred-njemočnim, sladkim vonjem. Ko ga pa pod pritiskom načrpajo v cisterne, je utekočinjen. Utekočinjeni vinilklorid je izredno hlapljiv, hlapi pa zelo vnetljivi. Raziskovalci sumijo, da pospešuje rakaste tvorbe.
V normalnih pogojih vinilklorid zavreje pri -13,8 stopinje C, zmrzne pa pri -153,7 stopinje C. Zgornja in spodnja meja eksplozivnosti v zraku in pri 25 stopinjah C sta 3,6 do 33 odstotkov prostornine. Če je koncentracija nižja od 3,6 ali višja od 33 plin ni več eksploziven.
Vinilklorid se ne topi v vodi, topi pa se v številnih organskih raztopinah. Plin polimerizira eksotermično (sprošča toploto) v prisotnosti luči in zraka, kisika ali katalizatorjev. Plin je termično stabilen do precej visokih temperatur, v prisotnosti zraka se ustvari zmerna količina peroksi-
dov. Pri normalni temperaturi in v suhem okolju vinilklorid ne razkraja kovin, visoka temperatura in voda pa pospešita korozijo.
Po podatkih iz strokovne literature je vinilklorid nevaren, če mu je človek izpostavljen dalj časa in je koncentracija plina visoka, medtem ko utekočinjen ne povzroča večjih nevarnosti. Iz tega izhaja tudi točkovanje na lestvici nevarnosti pri prevažanju. Največjo nevarnost po tej lestvici predstavlja vnetljivost, nevarnosti zastrupitve pa ni.
Veliko in še neraziskano vprašanje pa je, kakšne so lahko dolgoročne posledice na morsko okolje, če, kot sumijo, vinilklorid dejansko pospešuje rakaste tvorbe. Kaj bi to pomenilo za morsko favno in floro? Kakšni bi lahko bili učinki na človeka, če bi prišel v stik s spojino prek prehrambene verige? Zaenkrat so to vprašanja brez odgovora. Morda pa bo znanstvenikom zavoda Rudjer Boškovič le uspelo odgovoriti, (vt)
Značilnosti Brigitte Montanari
cvetje in rastline
A. Cicrli
POROČNI ŠOPKI
TRST
Drevored XX. septembra 4 Telefon 772801
ZLATARNA - DRAGULJARNA - URARNA
Aamettti
o	lastnik Stigliani
V PRSTANI Z DRAGULJI DIAMANTI Z GARANTNIM USTOM
TRST - LARGO SANTORIO 4 - TEL. 772770
•*r	■
poročni seznami
S
PORCELAN
KRISTAL
DARILA
ULICA OBERDAN 4 — TRŽIČ v bližini tržnice
LUNJEM
Ladi ^ Bri9itta Montanari je bil zgrajen leta 1970 v nemški ladjedelnici J. L. Meyer in je last istoimenske tržaške družbe. Podm 16 re9istrirana v tržaškem pristanišču in je namenjena prevozu utekočinjenih plinov. V ta namen so bili vgrajene štiri 01govate cisterne. Ladja je dolga skoraj 69 metrov. Ob brodolomu je imela v rezervarjih 1327 ton viniklorida, na krovu pa je bilo 12 članov posadke. Shema prikazuje osnovne značilnosti tankerja in razporeditev cistern
ZA VAS0 POPOLNO ELEGANCO ...
LINEA — Ul. Carducci 4 — TRST
S skupščine Zveze tržaških trgovcev
»Trst med tnalom (IT) in nakovalom (SFRJ)«
Skupščina je bila v kongresni dvorani na Pomorski postaji
Kontingenti bencina po znižani ceni so le delna protiutež obrobnosti Trsta in odskočna deska za poživitev tržaškega gospodarstva, ki naj omogoči razmah trgovine, turizma in storitev. Merkantilnim dejavnostim se obetajo lepi časi, da bodo le moderne in konkurenčne s tujimi. Odnos med trgovino in potrošniki je treba spet uokviriti v njegov naravni sklop, to je osredotočiti v mesto in ne na podeželje. Turizem je potrebno razvijati predvsem s pomočjo turističnih pristanov, ki naj bi privabili več Avstrijcev in Zahodnih Nemcev, luške in pomorske dejavnosti pa gre raztegniti s povečanjem blagovnega pretovora in z ohranitvijo Tržaškega Lloyda, katerega proge za Daljni Vzhod naj imajo izhodišče izključno pri nas. Prav tako je nujno obraniti industrijske obrate (npr. železarno pod Skednjem in bivšo rafinerijo Aguila v Žavljah) in jih kvečjemu nameniti drugačni proizvodnji, ne pa zapreti. V leto 1992, torej v leto tržnega in siceršnjega zenotenja EGS, mora Trst stopiti pomlajen, temeljito pripravljen in vsestransko konkurenčen, obenem pa karseda dovzeten za to, da se do kraja izkoristijo neslutene možnosti prodora na velikansko vzhodnoevropsko tržišče, ki jih ponuja Gorbačov s svežino svoje perestrojke. Prav tako ne sme Trst izgubiti priložnosti, ki mu jih dajejo v razvojnem pogledu najnovejši italijansko-jugoslovanski sporazum, »paket za Trst in Gorico« ter zakon v korist obmejnih območij. Vse to v okviru smotrne gospodarske politike vsedržavnega zadiha in v duhu deželne enotnosti, čeprav ne za vsako ceno.
To je v grobih obrisih vsebina dolgega poročila, ki ga je prečital predsednik Zveze trgovcev za tržaško pokrajino (Unione Commercianti della provincia di Trieste) Adalberto Do-naggio na včerajšnji javni letni skupščini te stanovske organizacije. Navzoči so bili tudi državni podtajnik v predsedstvu ministrskega sveta Rubbi, predsednik deželnega odbora Furlani-je-Julijske krajine Biasutti, predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi,
predsednik Deželne zveze za trgovino in turizem Morassi, župan Staffieri in občinski odbornik Calandruccio, ki so tudi spregovorili.
Glede bencina po nižji ceni — 55 milijonov litrov, ki jih bodo pio Tom-besijevih besedah začeli deliti morda že junija — je Donaggio dejal, da je to samo delno zadoščenje. Prvič, ker so trgovci zaman zahtevali dodelitev posebnih kontingentov za vse vrste goriva, drugič pa, ker to ne rešuje tarifnega problema: »Kdo bi se kosal s konkurenčnostjo jugoslovanskih, madžarskih, bolgarskih ali pa sovjetskih prevoznih cen!« Od tod zahteva po ublažitvi davčnega pritiska na plinsko olje. Govornik se je nadalje obregnil ob množitev veleblagovnic zunaj mesta, ker to izpraznjuje mesto in ga odtujuje letoviščarjem, z druge strani pa požira kmečko zemljo in kvari okolje. Poudaril, da so kmetje od pamtiveka hodili prodajat svoje pridelke v mesto, zakaj naj bi jih torej zdaj na podeželju. Seveda je izrazil nujo, da je treba spet vzpostaviti pravo ravnovesje med malimi in velikimi trgovinami, na kar je Biasutti odvrnil, da bo Dežela čez nekaj mesecev izgotovila deželni načrt za veletrgovine, ki bo v skladu z urbanističnimi načrti. Zavzel se je tudi za ovrednotenje zgodovinskega mestnega jedra in ureditev novih parkirišč na pokritem, pa tudi za razmah kongresnega turizma in znanstvenoraziskovalnih dejavnosti.
Dobršen del gospodarskih težav Trsta je Donaggio pripisal poleg pasivnosti in napakam državne uprave »ter skoraj vseh krajevnih ustanov« tudi negativnemu gospodarskemu trendu, ki označuje obe jadranski sosedi, zaradi česar naj bi se Trst znašel »med italijanskim tnalom in jugoslovanskim nakovalom«... Sicer je izrecno poudaril važnost poslovanja po tržaškem in go-riškem avtonomnem računu pa tudi dejstvo, da se lep del italijansko-ju-goslovanske trgovinske izmenjave odvija prav prek krajevnega trgovskega aparata.
DRAGO GAŠPERLIN
Skorajšnjim občnim zborom naših bank na rob
Slovenski denarni zavodi imajo še nadaljnje možnosti razvoja
Do konca meseca bo vseh šest slovenskih denarnih zavodov predstavilo članom oziroma delničarjem poslovne uspehe preteklega leta. Iz bežnih informacij lahko sklepamo, da so vsi zavodi zaključili tudi poslovno leto 1987 pozitivno. Med enim in drugim občnim zborom je prišlo do zanimivih premikov, ki dokazujejo rast zavodov.
Pri Tržaški kreditni banki je bil udejanjen sklep o povišanju glavnice, kar bo omogočilo zavodu, da uskladi poslovanje z zakonskimi določili. Ravno tako so bila praktično zaključena dela za ureditev druge podružnice tega zavoda, in sicer v Rojanu, kar bo omogočilo mnogim klientom hitrejše in ugodnejše poslovanje. Pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah pospešeno teče gradnja novega sedeža. Gradnja je zahtevna, saj je vezana na stroga varnostna določila, ki jih kontrolni organi predpisujejo za gradnjo stavb, namenjenih denarnim zavodom. Lahko pričakujemo, da bo naslednji občni zbor že v novih prostorih. Nedavno je uspelo upravnemu odboru hranilnice v Nabrežini, da proslavi 100-letnico denarništva v devinsko-nabre-žinski občini z odkupom celotne stavbe, kjer je že sedaj sedež zavoda. Trenutno je bila poverjena skupini arhitektov naloga, da pripravijo preuredit-veni načrt tako, da bi lahko začeli z adaptacijo stavbe v najkrajšem. Pri Kmečki banki v Gorici se ravno iztekajo dela za razširitev poslovnih prostorov, ki so že pretesni, kar dokazuje porast delovanja. Hranilnica v Doberdobu ima sicer še nekaj težav pri odkupu stavbe, kjer bodo novi prostori, a lahko predvidevamo, da bo zadeva v kratkem času ugodno rešena. Prostorska stiska je prevelika in zavira potencialne razvojne možnosti tega zavoda.
Vsa ta aktivnost je znak, da zavodi razpolagajo z zadostnim kapitalom in skladi, saj so vse investicije podvržene preverjanju osrednjega italijanskega denarnega zavoda Banca dltalia. Tudi slovenski denarni zavodi se bodo morali v najkrajšem času spopasti z novo mednarodno realnostjo, ki se
obeta od leta 1992 dalje. Takrat bo postala Zapad-na Evropa 350-milijonsko tržišče, kjer je poprečni dohodek na prebivalca med najvišjimi na svetu.
Tak trg bo pritegnil zanimanje ne samo denarnih zavodov, ampak tudi drugih finančnih družb iz ostalega sveta, predvsem iz ZDA in Japonske. Lahko sicer pričakujemo, da bodo mednarodne korporacije usmerile svojo pozornost predvsem na najbolj razvita proizvodna in finančna tržišča, a vendar bo prišlo tudi na našem prodročju do večje in ostrejše konkurenčnosti. Denarni zavodi bodo morali v najkrajšem možnem času posodobiti svoje poslovanje. Tu ne mislimo le na tehnično posodabljanje, to je na uvajanje najsodobnejše tehnologije, ki bi omogočala preverjanje podatkov v najkrajšem možnem času, ampak in predvsem na sodobnejši način prikazovanja storitev oziroma pri nudenju novih uslug komitentom. Poslovanje bank, katerega ne bo več strogo urejala Banca dTtalia s svojimi predpisi, bo dobilo nove razsežnosti. Nujno potrebno bo izučiti kadre, da bodo kos novemu načinu poslovanja. Denarni zavodi so sicer že letos priredili poseben tečaj, a vendar je bil ta namenjen le uradnikom-začetnikom. Tečaj je sicer še v teku; to je bil prvi skupni poskus, ki je uspel tako s strokovnega kakor tudi z organizacijskega vidika. Važno je, da se ta pobuda še razširi in popestri tudi v prihodnjem letu.
Smatramo, da bodo občni zbori še posebno zanimivi in to ne samo, ker bomo na njih ugotovili sadove poslovanja, temveč tudi zaradi tega, ker se bodo vsi prisotni lahko seznanili z bodočimi perspektivami. Prepričani smo, da obstojajo še razvojne možnosti in da niso bile še izčrpane vse možnosti na tem področju in da zaradi tega ne preti bojazen razvojnega zastoja. Potrebno je strniti vrste, poglobiti in posodobiti sodelovanje, in to v najkrajšem možnem času, kljub različnim institucionalnim pogojem delovanja šestih slovenskih denarnih zavodov. (Odo Kalan)
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V BANČNI SEKCIJI SDGZ
za razvoj gospodarstva
in v pomoč prebivalstvu
KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH isegsj
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
1-lltAMILNICA IN PPS03ILNICA OPČINE-TRST
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
Kmečka banka
Gorica w
TRŽAŠKA KREDITNA DCiKD BANKA
Ob sedanji nejasni usodi obrata	Piše DARKO BRADASSI
Kratek zgodovinski oris nastanka in vzpona železarne pod Skednjem
v.
Med prvo svetovno vojno so se škedenjski obrati ustavili za dobra tri leta.
Leta 1924 je bila Kranjska industrijska družba izbrisana iz trgovskega in pomorskega registra pri sodišču v Trstu in namesto nje je bila vpisana nova družba Alti Forni ed Acci-aierie della Venezia Giulia s sedežem v Trstu.
Leta 1931 je postala lastnica škedenjske železarne družba ILVA, zaradi spojitve z družbo Alti Forni e Acciaierie della Venezia Giulia.
Med drugo svetovno vojno je bila škedenjska železarna močno poškodovana, kljub temu pa je naprej obratovala.
Leta 1961 sta se družbi ILVA in Cornigliano spojili, škedenjski obrat pa je postal last podjetja Italsider. Spomladi leta 1962 so se začela dela za povečavo škedenjske železarne. Leta 1964 je pričela delovati nova topilnica, v letu 1965 pa novi plavž. Leta 1975 so povečali topilnico, tako da je njena zmogljivost znašala od tedaj kar 280.000 ton letno.
Leta 1982 je postala lastnica škedenjske železarne družba Terni, leta 1987 pa družba AIT.
V zadnjih letih je zajela železarski sektor huda kriza in je usoda škedenjske železarne zaradi tega neznana.
KONEC
Viri:
—	»Železarna Kranjske industrijske družbe v Skednju pri Trstu«, zbral in uredil Miloš Magolič, Jesenice 1979 (tipkopis);
—govor Miloša Magoiiča ob 82-letnici ustanovitve škedenjske železarne;
—	razno arhivsko gradivo;
—	posebna zahvala gre dr. Barinu, ki je bil dolgo let odgovoren za tiskovni urad v škedenjski železarni, in sedanjemu odgovornemu dr. Giostri.
Takole je bilo v Škednju za časa naj večjega razmaha njegove železarne
patronat ime svetuje
Doris

sintonm
Zamrznitev druge pokojnine in pravica do zaostankov
Vprašanje: »Vašo rubriko vedno rada preberem in zadnjič sem zvedela nekaj, kar se tiče tudi mene. Pisali ste namreč, da ni mogoče več prejemati dveh minimalnih pokojnin in da je treba tudi vračati dolg. Tak je tudi moj primer, saj dobivam od INPS lastno in moževo pokojnino, ki sta obe minimalni. Ker INPS ni še ukrepal, moram jaz kaj narediti, da ne bom kriva za nastalo situacijo?«
M. P.
Od oktobra 1983 nimate več pravice do dveh minimalnih pokojnin, ker to možnost izrecno izključujejo natančna zakonska določila. Poteklo je sicer že veliko časa, ne da bi zavod INPS ugotovil »nekompatibilnost«. To pa ni nič čudnega, saj se te birokratske zadeve običajno premikajo in urejujejo zelo počasi. INPS namreč še vedno ni preveril vseh podatkov o dohodkih, ki so jih vsi koristniki minimalnih pokojnin morali na posebnih obrazcih prijaviti že leta 1985. Če ste tudi vi tedaj izpolnili model RED 1, se vam ni ničesa bati in lahko mirno čakate na ukrep, s katerim vam bodo znižali eno izmed pokojnin — po vsej verjetnosti na zamrznjeni znesek 298.550 lir, kolikor je pač znašala pokojnina septembra 1983. Dolg, ki je tako nastal, bo znašal nekaj več kot dva milijona lir in ga boste lahko po predhodnem poooblastilu vračali na mesečne obroke, ki ne smejo presegati ene petine vaših pokojninskih prejemkov. Da se ne bi vaš dolg toliko večal in nato povzročil težave pri vračanju, pa je morda primerno, da o zadevi ponovno opozorite INPS in zahtevate, naj vam izplačuje le po zakonu pripadajoče pokojninske zneske.
PRAVICA DO ZAOSTANKOV POKOJNINE ZNIŽANA LE NA 5 LET
Finančni zakon za leto 1988, ki je bil pred kratkim odobren, je med drugim prinesel pomembno novost, ki zadeva pravico do zaostankov na pokojninah. Zapadlost je namreč znižana od 10 na 5 let. Ker zakon izrecno ne navaja kakega posebnega začetnega datuma, bi morala ta omejevalna določba stopiti v veljavo z letošnjim letom in bi ne smela imeti retroaktivnega učinka. Pomislekov o legitimnosti in o začetku veljavnosti te določbe je veliko, tako da lahko predvidevamo vrsto protislovnih interpretacij in verjetno bo zadnjo besedo imelo prav sodstvo oziroma ustavno sodišče. INPS sedaj čaka na navodila in na avtentično tolmačenje osrednjega upravnega sveta, zato so zaenkrat zamrznili izplačevanja zaostankov, če presegajo obdobje petih let.
Senator Spetič o narodnostnem vprašanju v zedinjeni Evropi
Senator Stojan Spetič
RIM — V Rimu se je s posegom tajnika Alessandra Natte zaključilo posvetovanje o zunanji politiki in o vlogi Evrope, ki ga je organizirala KPI in se je pričelo v petek z uvodnim poročilom senatorja Giuseppa Boffe in poslanca Giorgia Napolitana. Med vidnejšimi gosti so posegli tajnik PSI Bet-tino Craxi, ministra Ruggero in Co-lombo, znanstvenik Adriano Guerra, ekonomist Peggio, senator neodvisne levice Gaetano Arfe in drugi.
V dopoldanskem delu zasedanja je posegel tudi senator Stojan Spetič, ki je razpravljal predvsem o vlogi narodnostnega vprašanja v procesu zedinje-vanja Evrope, ki nikakor ne more biti zgolj zedinjevanje ozemelj, dela in kapitala, pač pa tudi vraščanje novih civilizacijskih vrednot. Med tem je Spetič poudaril tudi pozitivno razreševanje problema narodnostnih manjšin in odnosa do malih narodov, kajti zedinjena Evropa lahko zaživi samo kot skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Naloga evropske levice je, da se bori proti vsem oblikam regionalnega ali kontinentalnega hegemonizma in vzpodbuja procese medsebojnega spoznavanja ter oblikovanja čim širših področij z mnoštvom kultur in jezikov. Kot primer je navedel Severnoevropsko kulturno regijo med Belgijo in Severno Nemčijo ter skupnost Alpe-Jadran v Srednji Evropi.
Problem narodnostnih manjših je v zgodovini razkrajal in razdvajal evropske narode, bil prej povod za napetosti in konflikte, kot pa za odnose Prijateljstva. Premostitev preživelih nacionalizmov pa mora voditi vse evropske progresivne sile po spoznanju, da so narodne manjšine bogastvo in Porok miru ter sodelovanja, celo neizražen gospodarski potencial, čim je dano, da v polnem zaživijo svoje bistvo in so osvobojene vsakodnevnega boja za obstanek.
Spetič je citiral primere od Severne Irske in Baskije do Kosova in Transil-vanije, kar pomeni, da so nerešena vPrašanja prisotna na Zahodu kot na izhodu, povsod pa je njihovo razreše-vanje povezano z globokimi procesi demokratizacije in širjenja sfere svoboščin.
^ procesu zedinjevanja Evrope in Ustvarjanja skupnega evropskega tr-zišča je Spetič videl tudi možnost, da Se s posebnimi ukrepi ustvarijo pogoji Za premostitev gospodarskih neravno-Vesij, ki so nastale zaradi blokovske razdelitve evropske celine. Tudi v tem Primeru lahko veliko pripomore odpi-ranje meja in ustvarjanje skupnih gospodarskih pobud na področjih, kjer ži-ytjo narodnostne manjšine in omogo-cajo povezovanje sicer različnih gospodarskih in političnih tvorb. To še Posebej velja za nekatera prizadeta Področja v Podonavju in Srednji Evro-P1 ter med obema Nemčijama.
Spetič je pozval vse prisotne sile evropske in italijanske levice, naj se za-uitslijo v pomen nacionalnega vpraša-Pri tem lahko izhajamo iz spo-Znanj avstromarksistov, Lenina, Gram-sr% in drugih pa tudi iz najnovejših tališč evropskega parlamenta, kot sta resoluciji Arfe in Kuijpers. S tem v Zvezi je Spetič poudaril, da bi morala udi Italija opravičiti svoje evropsko Poslanstvo in ustrezno ukrepati. Nesprejemljivo je, da Italija sploh ne spo-luje kar 18 od skupnih 22 točk zadnje ®Vropske resolucije o pravicah jezi-ovnih manjšin, ko gre za Slovence, Ujedtem ko je položaj npr. na Južnem holskem znatno boljši.
Na koncu se je Spetič dotaknil še Prašanja izseljeništva v Evropi in pri-efjevanja delovne sile z one strani ^redozemlja, kar narekuje evropski le-lci nalogo, da se odločno spoprime z evarnostjo rasizma in zavzame za uakopravnost vseh tujih delavcev na vropskem ozemlju.
Med tridnevnim obiskom v Istri in na Reki
Zanimanje deželnih predstavnikov za potrebe italijanske manjšine
TRST — V petek zvečer se je zaključil tridnevni obisk, ki ga je delegacija deželnega sveta Furlanije-Julij-ske krajine pod predsedstvom predsednika Paola Solimberga opravila v Istri in na Reki, na katerem je z družbenopolitičnimi sogovorniki razpravljala predvsem o odprtih vprašanjih italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji. Delegacija se je v treh dneh zadržala na Reki, v Rovinju in Portorožu.
Na vrsti sestankov, prvi od katerih je bil na sedežu Unije Italijanov iz Istre in z Reke, je tekla beseda predvsem o vseh tistih vprašanjih, ki zadevajo kulturo, šolstvo in pa športno udejstvovanje pripadnikov italijanske manjšine. Predsednik Unije Silvano Sau je gostom v glavnih obrisih orisal težave, skozi katere se trenutno prebija italijanska manjšina v Jugoslaviji, odgovorni za posamezne sektorje pa so delegaciji deželnega sveta F-JK še podrobneje razčlenili probleme specifičnih sektorjev. V zvezi s šolstvom je bilo ugotovljeno, da se je po eni strani sicer povečalo število vpisanih v italijanske šole, po drugi pa ni mogoče mimo problemom v zvezi z učnim osebjem, z učbeniki in drugimi didaktičnimi pripomočki, kar narekuje vodstvenim organom manjšine, da zaprosijo za nove intervencije, poleg onih, ki jih že nudi Ljudska univerza iz Trsta.
Velik poudarek je bil na pogovorih namenjen vprašanjema kulture in tradicij, ki slonita na zgodovinski prisotnosti avtohtone italijanske manjšine; poudarjeno je bilo, da je treba to kulturo valorizirati, kakor je treba tudi vložiti veliko naporov za ohranitev arhivov, umetniških del, spomenikov, gledališča in založniške dejavnosti, na katere se mora opreti prisotnost italijanske manjšine. V zvezi z založniško dejavnostjo je glavni urednik glasila italijanske manjšine »La voce del po-
polo« Ezio Mestrovich poudaril, da sta nujno potrebni preureditev tiskarne dnevnika in drugačna ekonomska dimenzija tega glasila, ki je eden glavnih nositeljev zahtev manjšine.
Pokazalo se je tudi, da sta šport in rekreacija tista dva sektorja, ki dajeta najmanj preglavic, pa čeprav pomanj-. kanje telovadnic ne dopušča, da bi te dejavnosti zaživele, kot bi lahko. V zvezi s temi vprašanji je Unija Italijanov iz Istre in z Reke zaprosila Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, da bi posegla pri italijanskem zunanjem ministrstvu in pri olimpijski zvezi (CONI) z namenom, da bi pripadniki italijanske manjšine v Jugoslaviji lahko sodelovali na italijanskih študentskih prvenstvih ob dejstvu, da dijaki nižjih šol že štiri leta sodelujejo na Mladinskih igrah.
Na osnovi zastavljenih vprašanj se je med delegacijama Unije in deželnega sveta F-JK razvila razprava, na kateri so poglobili posamezna vprašanja in v katero so posegli podpredsednik Claudio Tonel (KPI) ter svetovalci Gi-uricin (Mešana skupina), Specogna (KD), Iskra (KPI), Cavallo (DP) in Seri (Lista za Trst).
Da je bil sestanek važen in ploden so ob zaključku podčrtali italijanski generalni konzul v Kopru Scauso, predsednika skupščine reških občin Plese in SZDL Končar ter številni predstavniki Unije.
Delegacija deželnega sveta F-JK se je nato podal v Rovinj, kjer se je sestala z direktorjem Centra za zgodovinske raziskave Giovannijem Radossi-jem, s predstavniki Unije Pellizzerjem in Forlanijem ter nato še s predsednikom občinske skupščine Petrom Brali-Čem. Ni dvoma, da je Center za zgodovinske raziskave med najvažnejšimi ustanovami italijanske narodnostne skupnosti v Istri; deluje že dvajset let, vzdružejo knjižnico s 65 tisoč izvodi, poleg tega pa hrani številne zemljepisne karte iz prejšnjih stoletij. Direktor Radossi je gostom iz F-JK v kratkih obrisih orisal potrebe Centra; arhiv knjižnice je treba kompjuterizirati, Center potrebuje večje število osebja, poleg tega pa se stroški za razne strokovne obveznosti 40 sodelavcev stalno večajo; vsemu temu je treba dodati tudi stroške, ki stalno rastejo, za redno in učinkovito rast Centra.
Zadnje srečanje je delegacija deželnega sveta F-JK imela v Portorožu, kjer je že obravnavana vprašanja na Reki in v Rovinju še poglobila s predsednikom koprske konzulte Giovannijem Miglioranzo in članom Unije Marinom Orlandom, ki je obenem član slovenskega parlamenta in predsednik Skupnosti Italijanov iz Izole. Sestanku je prisostvoval tudi italijanski konzul v Kopru Aldo Maichner.
Zasedanje KPI v Vidmu: Kakšna industrija v letih ’90
VIDEM — Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu prireja v petek popoldne v konferenčni dvorani »Made in Friu-li« v Vidmu zanimivo zasedanje na temo »Kakšne pobude za deželno industrijo v letih '90«. Z njim namerava konkretno prispevati v splošni diskusiji pred razpravo o zakonskem osnutku (v deželnem svetu), ki mora določiti razne posege v industrijskem sektorju.
Namen zasedanja je poglobljeno soočanje o glavnih aspektih tega vprašanja. Uvodna poročila, v glavnem tehničnega značaja, bodo imeli prof. Fulvio Mattioni z inštituta IRES, inž. Antonio Dario Mar-tegani s padovske univerze in dr. Branko Jazbec s Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), ki bo govoril o nekaterih problemih glede internacionalizacije gospodarstva na obmejnem področju, torej o vprašanju, ki je bilo predmet pred kratkim zaključene obširne raziskave.
Poročilom bo sledila razprava, v kateri bodo sodelovali nekateri znani predstavnik tega sektorja.
Zasedanje se bo zaključilo z okroglo mizo — koordiniral jo bo predsednik videmske Trgovinske zbornice Gianni Bravo — pri kateri bodo sodelovali deželni svetovalci Angeli (KD), Bratina (KPI), Cavallo (DP), Ci-riani (PRI) in Francescutto (PSI).
S srečanja največjih potrošnikov vode v Istri
»V prazno« izteče 50 odstotkov pitne vode
Kletke že čakajo na prve mladice brancinov
SEČA — V ribolovnem rezervatu poleg nasada školjk v Seči so pred dnevi v morje spustili in pričvrstili dve veliki kletki za vzgojo brancinov. Kletke so zaenkrat še prazne, vendar pri Drogi oziroma njenem tozdu Riba predvidevajo, da bodo vanje prve mladice spustili že v začetku maja. S tem so v Drogi po več letih poskusnega vzgajanja brancinov, ki so ga opravljali raziskovalci razvojnega oddelka, v bistvu prešli na »industrijsko« vzgojo te zelo cenjene bele ribe.
Po načrtih tozda Riba bodo za ureditev vzgajališča in nabavo mladic brancinov namenili približno 400 milijonov, denar naj bi po dosedanjih dogovorih prispevali Zveza vodnih skupnosti Slovenije in TOP Portorož, nekaj sredstev pa bo primaknila tudi Droga. V obe kletki, ki sta že v morju, naj bi že v začetku maja spustili okrog 80 tisoč mladic brancinov, katere bodo večinoma uvozili iz Italije, še vedno pa se dogovarjajo, da bi nekaj mladic nabavili tudi od naših gojiteljev brancinov v Dalmaciji. Dokončna ureditev vzgajališča predvideva postavitev še desetih kletk, ki jih izdelujejo v samem tozdu Riba, vanje pa bodo postopoma preseljevali odraščajoče ribe.
IZTOK UMER
BRIONI — V tem kraju je bilo dvodnevno srečanje predstavnikov štirih istrskih vodovodov in največjih potrošnikov vode na območju Istre. Obravnavali so zelo širok spekter vprašanj, ki se nanašajo na problematiko oskrbe z vodo v Istri, kjer se zlasti v poletnih mesecih, ko je pomanjkanje vode največje, število prebivalcev na tem območju pa se praktično potroji, pomanjkanje vode najbolj občuti.
Pomanjkanje vode, izredno veliki stroški - 60 milijonov din - za pridobitev dodatnega, novega litra vode v sekundi silijo vse, ki se ukvarjajo z vo-dooskrbo (žal potrošniki pogosto še ne razmišljajo tako, kljub dragi vodi) v akcije za racionalizacijo potrošnje in zmanjševanje izgub vode. Te so v vodovodnih sistemih izredno velike in če upoštevamo samo kriterij razlike
med oddano in prodano vodo, potem v Jugoslaviji znaša povprečna izguba vode od 30 do 45 odstotkov. Seveda gre samo za izgube, ugotovljene prek vodovodnih števcev. Ce k tem dodamo še izgube, ki nastajajo potem v gospodinjstvih (pipe, kotlički...) in omrežjih raznih gospodarskih sistemov, te gotovo presegajo 50 odstotkov. Na dvodnevnem seminarju, ki so ga o tej problematiki organizirali na Brionih, so udeleženci med drugim slišali tudi podatek, da je avstrijska firma SEBA skupaj z našo IMP - Montažo opravila raziskavo o puščanjih v osnovnem vodovodnem omrežju in ugotovili so, da iz okrog 800 kilometrov mestnega vodovodnega omrežja »v prazno« izteče na uro vsaj 405 kubičnih metrov vode. Zanimiva je tudi
bolj preprosta ugotovitev, za katero raziskave niso potrebne, da Sarajevo s 350 tisoč prebivalci dnevno porabi 200 tisoč kubičnih metrov vode, Dunaj s poldrugim milijonom prebivalcev pa komaj 400 tisoč kubičnih metrov vode.
V	štirih istrskih vodovodih (Koper, Labin, Pula, Buzet) povprečne izgube vode znašajo 24,2 odstotka, kar pa ni tako pomemben podatek. Vodovodarje ne skrbe toliko odstotki kot izgube. V treh vodovodih, brez koprskega, so izračunali, da se (oddaja - prodaja) »izgubi« 9 milijonov kubičnih metrov vode, prodajo pa jih 28 milijonov. Vodovodarji, zlasti v Buzetu, pa opozarjajo, da je treba na izgube vode gledati ne le skozi prizmo »oddano - prodano«, pač pa tudi z drugimi kriteriji.
V	istrskem vodovodu Buzet so tako izdelali primerjalno analizo, kini upoštevala le kriterija, ki smo ga že omenili, pač pa tudi to, koliko vode se izgubi na kilometer vodovodnega omrežja. Opravili so primerjavo med istrskim vodovodom, jeseniškim ter vodovodoma v Ulmu jn Essnu (ZRN). Na kilometer omrežja, s katerim upravlja vodovod, je za istrski znašala izguba vode komaj 7,62 litra, na Jesenicah celih 74,79 litra, v Ulmu 19,31 litra in Essnu 12,6 litra. Upoštevajoč kriterij kolikšne so izgube dnevno na prebivalca oziroma potrošnika le-te znašajo na Jesenicah 98 litrov, istrskem vodovodu 50 litrov, v Essnu 41 in v Ulmu 87 litrov. In ob teh primerjavah se odpirajo še novi momenti, od tega koliko vode vodovod odda velikim potrošnikom, koliko je zahtevnega mestnega omrežja s številnimi spojkami, itn. Skratka, kriterijev, meril je veliko. Ostaja pa dejstvo, da je za ublažitev pomanjkanja vode najpomembnejša racionalna potrošnja in z njo varčevanje.
DUŠAN GRČA
Tudi KD pripravlja volitve
TRST — Deželni tajnik Krščanske demokracije Bruno Longo je sklical strankin deželni komite, ki bo zasedal jutri, ob 17. uri, v Ronkah. Proučil bo trenutni politični položaj v pričakovanju na bližnje volitve, na katerih bodo volivci iz naše dežele obnovili ne samo deželni svet F-JK, ampak tudi pokrajinska sveta v Trstu in Gorici ter občinske uprave v Trstu, Pordenonu, Tržiču in v nekaterih drugih centrih Dežele.
Zasedanja jutrišnjega deželnega komiteja KD se bosta udeležila tudi predstavnika vsedržavnega organizacijskega departmaja senator Gianni Fontana in volilnega urada poslanec Nicola Quarta. Sestanka se bodo udeležili tudi strankini parlamentarci in deželni svetovalci.
Po besedah tajnika Longa bo jutrišnje srečanje zaključilo prvo fazo, v kateri je stranka postavila osnovne temelje programa, s katerim se bo predstavila na junijskih volitvah. Delo v tej prvi fazi je koordinirala komisija pod predsedstvom senatorja Tonuttija.
Jutrišnje zasedanje deželnega komiteja KD dokazuje tudi - zaključuje tiskovno poročilo - kako vsedržavno strankino tajništvo sledi problemom in potrebam družbe v Furlaniji-Julijski krajini in kako ta družba zaupa vodstvenim organom Krščanske demokracije in njenim izbiram za splošno rast celotne dežele.
nove modne kolekcije za pomlad - poletje čevlji - torbice - usnjena galanterija
TRST — Ul. Tarabocchia 2 — Tel. 730340
Katinaf®
□	naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami
□	senčnat vrt
□	prostorno parkirišče
Odprto v ponedeljek, 25. aprila
Izredna solidarnost z delavci škedenjske železarne
Sprevoda po ulicah se je udeležilo veliko ljudi, predvsem pa mladine
Skoraj pet tisoč ljudi se je včeraj udeležilo protestne manifestacije delavcev železarne AIT, ki so tako še enkrat pokazali, da ne bodo dovolili zaprtja škedenjskega obrata. Poziv, ki so ga člani tovarniškega sveta in sindikat kovinarjev izrekli prebivalstvu, zlasti pa mladini, tokrat ni naletel na gluha ušesa. V sprevodu, ki je obšel nekatere mestne ulice je bilo namreč veliko dijakov in mladine sploh, veliko je bilo upokojencev, solidarnost s ške-denjskimi delavci pa so izrazili tudi
delavci drugih tržaških tovarn, ki so v sprevodu razvili svoje transparente.
Na čelu sprevoda, ki je krenil s Trga Unita, so bili občinski upravitelji, zastopniki miljske Občine in pokrajinske uprave s svojimi prapori, predstavniki okoliških občin, tržaški parlamentarci, sindikalisti ter predstavniki političnih strank in javnih ustanov. Manifestacija se je zaključila pri ljudskem vrstu v Ulici Battisti, kjer je bilo krajše zborovanje. Govorniki, ki so se zvrstili na govorniškem odru,
so še enkrat ponovili zahtevo delavcev po pravici do dela in po spoštovanju obvez osrednje vlade, ki so jih njeni predstavniki sprejelina deželni konferenci državnih podjetij. Član deželnega vodstva CISL Mazzari je med drugim dejal, da je včerajšnja udeležba prebivalstva zelo razveseljiva, poudaril pa je tudi, da mimo emotivnih reakcij potrebujejo delavci predvsem oprijemljiva dejstva. "Nepojmljivo je, da industrijska struktura, s kakršno se lahko ponaša Italija in ki je med najsodobnejšimi v Evropi, nezadržno propada samo zaradi neustrezne gospodarske politike," je dejal Mazzari. "Ni mogoče govoriti o kakršnikoli gospodarski logiki, če le-ta sloni na neustreznih izbirah in zapiranju tovarn." Pred njim je tudi predstavnik tovarniškega sveta Waldi Catalano omenil izzivanje družbe Finsider, »ki z eno roko daje in z drugo jemlje«, ob tem pa ni sposobna sestaviti ustreznega proizvodnega načrta, ki bi delavcem zagotovil zaposlitev. "Ne gre samo za delavce, ki so se danes podali na ulice," je dejal, "gre predvsem za mlade, ki bodo za nami iskali zaposlitev in je v Trstu ne bodo našli." Trst je torej zapisan počasnemu umiranju, odgovornost za to pa si morajo prevzeti vodilni krogi, ki nočejo ali ne znajo najti pravega zdravila.
Udeležba mladine je bila sploh deležna velike pozornosti, zlasti, ker si o njej prevečkrat ustvarjamo neprimerno sliko. To pot pa so prav mladi do-
kazali, da se zavedajo, čemu gredo naproti, saj zaprtje škedenjske železarne in ukinjanje delovnih mest v podjetjih z državno udeležbo pomeni tudi oviranje tehnološkega razvoja, krčenje ži-vljenskega prostora in možnosti zaposlovanja. »Med nami so tudi otroci delavcev škedenjske železarne« piše v letaku, ki so ga delili mladinci ZKMI.
Ob zaključku manifestacije je sindikalist UILM Di Turo še enkrat poudaril, da škedenjski delavci zahtevajo predvsem odprta in jasna teritorialna pogajanja z družbama IRI in Finsider, z deželno in osrednjo vlado. Poudaril je tudi, da so delavci sami že večkrat predstavili svoje predloge in okvirne načrte za preusmeritev prizvodne dejavnosti železarne, ki pa jih nihče od odgovornih ni vzel v pretres. "Čas je torej, da se mnenje delavcev uveljavi na miroljuben način," je zaključil govornik, "saj ne moremo sprejeti, da se o propadajoči tržaški gospodarski in industrijski stvarnosti govori samo, ko zasedemo ulice in železniške tire in s tem kalimo javni mir." V prihodnjih dneh se bodo v deželi zvrstili obiski nekaterih parlamentarcev in političnih voditeljev, ki so obljubili, da bodo sprejeli predstavnike tovarniškega sveta AIT. Delavci občinskega gledališča Verdi, pa bodo solidarnost izkazali na svojevrsten način — z mogočnim koncertom, ki bo v prihodnjih dneh in na katerega vabijo vse prebivalstvo. (mi)
Monteshell ne spoštuje obvez za Aquilo
Družba Monteshell, ki je lani prevzela rafinerijo Aguila, dosledno ne spoštuje obvez. Čeprav so njeni upravitelji že februarja zagotovili sindikatu in Deželi, da bodo v kratkem predstavili preureditvene načrte celotnega žaveljskega kompleksa, tega doslej še niso storili. Po vztrajnem pritisku sindikata in tovarniškega sveta pa so te dni sporočili, da se bodo z zainteresiranimi strankami srečali šele 10. maja. Vest je sprožila vrsto negativnih reakcij, zlasti med delavci Aguile, saj je očitno, da se namerava družba Monteshell še naprej potegovati Je za obalno naftno skladišče in da se za druge alternativne dejavnosti ne zmeni. Zato je tudi odredila izpraznjevanje rezervoarjev z zalogami surovine in derivatov.
Sindikalno predstavništvo Aguile je izdalo ostro protestno noto, kjer med drugim beremo, da je pasivno sprejemanje dogodkov s strani Dežele in pristojnih javnih ustanov neopravičljivo. "Kdor je upal, da bo podpis pogodbe med ministrstvom za industrijo, Deželo in Monteshellom odprl nove možnosti za proizvodno preusmeritev rafinerije, se je krepko zmotil," opozarja sindikat in nadaljuje rekoč, da je Monteshell samo spretno izrabila priložnost in si zagotovila neprimerno visoko finančno podporo Dežele in raznih denarnih skladov. Sindikalno predstavništvo Aguile bo v prihodnjih dneh podrobneje seznanilo delavce s potekom pogajanj, ne izključuje pa niti možnosti ostrejših oblik protesta.
O oddaji Drugi Trst na Radiu Opčine
Nesprejemljivo obrekovanje
Zadnja oddaja »Drugi Trst«, ki jo ob sredah zvečer vodita odv. Bogdan Berdon in Paolo Parovel, je bila skoro izključno posvečena stališču izvršnega odbora SKGZ o volitvah in o izrednem pomenu izvoljenih slovenskih predstavnikov za celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji. V za to oddajo značilnem sramotilnem, omalo-važevalnem in radikalno-demagoškem tonu sta preteklo sredo, 6. aprila, voditelja oddaje obravnavala tako važno in tako resno vprašanje, kot je slovensko izvoljeno zastopstvo.
Samo eden konkretni primer dobesedno vzet iz oddaje: »Da tiste izjave, v katerih delajo nekaj povsem drugega, kot so obljubljali, so neke vrste ovčjega bleketanja, ki ima v politiki malo teže. Ovčje bleketanje, je odraz ovac. In to ovac, ki jih peljejo na zakol in se razburjajo.«
Skratka, izvršni odbor SKGZ in njegovo stališče je stališče ovac, ki Meketajo. To niso argumenti, temveč zmerjanje in klevetanje najslabše vrste.
S podobno metodo in na podoben način so zgrajene vse zadnje oddaje obeh voditeljev.
Odv. Bogdan Berdon je 9. marca ostro in povsem neupravičeno napadel Borisa Raceta, češ da je avtor teorije potuhnjenosti, na kar je v svojem četrtkovem prispevku že argumentirano odgovoril inž. Stanislav Renko. Toda takrat je odv. Bogdan Berdon med drugim tudi dejal:
»Vsi smo se prerodili. Vsi naši poslušalci se počutijo drugačni. Ker teorija potuhnjenosti, dragi Race, je dokončno pokopana, ampak ne zaradi tega, ker sem jo jaz pokopal, ali pa Parovel, ali pa Samo Pahor... Vsi ste stare bajte. Bi morali raje misliti na vaše zdravje, kot da še nadalje solite pamet mladini. Ker ste tako strašansko preživeli in prerasli, saj ste na ko-laboracionističnih pozicijah. Saj vsi skupaj spominjate na tistega Rupnika.«
Za one mlajše poslušalce, ki ne morejo vedeti vseh podrobnosti zgodovine osvobodilnega boja slovenskega naroda, pojasnjujemo, da je bil general Rupnik najprej sodelavec italijanskih okupatorjev, nato pa voditelj domobranskih izdajalskih enot in je prisegel večno zvestobo Adolfu Hitlerju in tretjemu nacističnemu nemškemu Reichu. Kot veleizdajalec je bil po vojni na javnem procesu obsojen na smrt.
Boris Race - Žarko pa je bil član odpora že 1941. leta, italijanski okupatorji so ga obsodili na smrt, med vojno je ustanovil tiskarno Slovenija, kjer so tiskali Partizanski dnevnik. Po vojni je bil in je v prvih vrstah boja za naše pravice.
In s tem izdajalcem primerja in vzporeja odv. Bogdan Berdon tovariša Raceta!
V isti oddaji je tudi odstavek o mladini, ki ne zasluži nobenega komentarja: »Lepa mladina je zaenkrat samo naša... Edino ta mladina je lepa v Trstu, druge mladine lepe jaz ne vidim.
Je grda tista njihova mladina. Je umazana in je slabo vzgojena.«
Naslednjo oddajo »Drugi Trst« pa je v sredo 16. marca Paolo Parovel posvetil predvsem Primorskemu dnevniku in še zlasti njegovemu odgovornemu uredniku Bogumilu Samsi, katerega obdolžujejo, da je »kolaboracionist z nacionalisti in fašisti« in to zato, ker bi »hotel dopasti nekomu ali inkasirati od nekoga«.
Edini argument za take gorostasne obtožbe in žalitve so menda neka pisma, ki jih Primorski dnevnik ni objavil. Kot tipičen primer navaja Paolo Parovel poslanico, ki naj bi jo odbor za mir in kulturo sožitja prejel od predsedstva republike in ki naj bi odpirala nova pota glede zaščite slovenske manjšine.
V resnici pa ne gre za nobeno poslanico predsedstva vlade, temveč za birokratsko sporočilo, da so prejeli vlogo omenjenega odbora in nič več. Na vsako vlogo tajništvo predsedstva vlade odgovarja na tak način in to ni nič novega in tudi v tem primeru nobena vest. Nesprejemljiva pa je zahteva, da mora Primorski dnevnik sporočilo in komentar objaviti v celoti, del celo v italijanščini in v slovenščini itd.
Primorski dnevnik prejema vsak dan na desetine uradnih sporočil strank, organizacij, ustanov itd. Od tega v skrčeni obliki objavi samo ono, za kar meni, da je zanimivo za javnost. To je običajno novinarsko delo, ko se mora izbirati iz množice materiala. Če bi objavljali vse dobesedno, bi se vsak dnevnik pretvoril v dolgočasen in težko berljiv seznam uradnih papirjev. Pri tem je seveda velika možnost izsiljevanja, češ, če mojega sporočila ne objaviš v celoti, si kriv takšne ali drugačne pregrehe. Takemu izsiljevanju se odločno upirajo vsa uredništva in seveda tudi Primorski dnevnik. Edini kriterij za objavo je interes in zaščita slovenske narodnostne skupnosti in torej bralcev. Nikakor pa ne osebni interes ozke skupinice ljudi.
Na račun Primorskega dnevnika in še posebej ostro in obrekovalno proti odgovornemu uredniku Bogumilu Samsi se vodi sistematična gonja, ki pogosto presega vse meje. Tako je na primer 30. marca Paolo Parovel obtožil redakcijo Primorskega dnevnika, ko je
Deželno odborništvo za zadeve Evropske gospodarske skupnosti je sporočilo, da so na uradnem listu EGS z dne 29. marca objavili razpis natečaja za tolmače italijanskega jezika. Natečaj je razpisal generalni tajnik evropskega parlamenta, tolmači pa naj bi službovali v Luksemburgu ali Bruslju. Kandidati, katerih starost ne sme presegati 40 let, morajo imeti univerzitetno diplomo, izkušnjo kot tolmači na konferen-
rekel poslušalcem: »Sledili ste zadevi, ko so se skušali polastiti fondov, ki so jih zbirali za proces prof. Pahorja.«
Resnica pa je, da so prav uredniki (osebno) pričeli z nabiralno akcijo in so v skladu z navodili slovenskih dijakov predali vsa zbrana sredstva na tekoči račun, ki ga je v Tržaški kreditni banki odprl prof. Pahor. Vsa sredstva so na tem tekočem računu. Vsa namigovanja o prilaščanju so seveda neresnična in izključno obrekovanje.
Sicer pa je Paolo Parovel svoj poseg 30. marca ponovno posvetil Borisu Ra-cetu in po ovinku in »potuhnjeno« inž. Stanislavu Renku, ki je v zaščito Raceta navedel njegova programska navodila SKGZ, iz katerih izhaja borben in odločen program.
V	zadnji oddaji preteklo sredo, 6. aprila, pa se žalitve in obrekovanja kopičijo tako, da se res ne splača podrobno naštevanje.
V	vseh oddajah se za slovenske in italijanske socialiste dosledno uporablja sramotilni vzdevek »psi«, »psov« in ostale izpeljanke. Običajno je - med vsako oddajo - nekak večglasno odigrani vložek, s katerim se pojasni enak zven slovenske besede »pes« in italijanske kratice PSI, da pa isti zven in torej tudi isti pomen ne bi ostal nejasen, se celo poigra s »psički«. Za komuniste je običajen (vendar ne prav dosleden) vzdevek »stalinist«, »stalinisti« in to ponovno za slovenske in italijanske komuniste.
S kakšnim ciljem? Berdon je jasen:
Paolo Parovel naj prejme 6 tisoč slovenskih glasov. Tako namreč zaključuje slovenski del oddaje »Drugi Trst« v sredo, 6. aprila.
Vse skupaj ne potrebuje dolgega komentarja. V dolgih, trdih štiridesetih letih bojev in naporov za naš obstoj in razvoj smo Slovenci v Italiji zgradili medsebojne odnose spoštovanja.
To je predvsem kulturno vprašanje medsebojnih človeških odnosov.
Oba voditelja vnašata med nas ponovno stare zdrahe, metode obrekovanja, zmerjanja, nizko, bedno nizko, kulturno raven.
Je pa tudi politično vprašanje odnosov in naše zaščite, saj je v tem volilnem boju za vse Slovence prvenstveno število in teža izvoljenih slovenskih predstavnikov.
cah,popolno obvladati italijanski jezik in poglobljeno poznati še tri druge jezike, ki jih govorijo v državah EGS, od katerih mora eden biti nujno nemščina ali holandščina. Interesenti se za nadaljnje informacije lahko obrnejo na Urad za zadeve EGS in zunanje odnose v Ul. sv. Frančiška 41, tel. 774648, kjer bodo lahko dobili tudi dvojnik razpisa. Rok za vpisovanje zapade 2. maja.
Deželno odborništvo za zadeve EGS
Razpis natečaja za tolmače
Tržaški cariniki spet izvajajo »belo stavko«
Tako preživljajo vikend šoferji na avtoterminalu pri Fernetičih
Včeraj so tržaški cariniki že tretji dan izvajali »belo stavko«, se pravi, niso opravljali nadur, pa tudi v rednem delovnem času so znatno zmanjšali svojo storilnost s tem, da so se do pičice držali delovnega pravilnika. Posledice so na dlani: na carinah, še zlasti na avtoterminalu pri Fernetičih in na openski železniški postaji, se je čakalna doba izredno razpotegnila, z njo pa so se seveda podaljšale tudi vrste vozil.
»Sem sem privozil že v četrtek in če bo vse šlo po predvidevanjih, bom lahko odpeljal šele v ponedeljek,« nam je vidno nejevoljen v slabi italijanščini povedal turški šofer na avtoterminalu pri Fernetičih. Bil je v Milanu in zdaj se vrača domov s tovorom svetilk. »K sreči ne prevažam lahko kvarljivega blaga, vendar taka stavka za nas pomeni veliko škodo, saj to čakanje stane. Poleg tega vam zagotavljam, da je preživeti vikend tukaj vse prej kot zabavno,« je še potožil.
Toda zakaj so se tržaški cariniki odločili za »belo stavko«? Vzrokov je več. Najprej velja omeniti, da carinikom že od decembra ne plačajo nadur in ne vračajo stroškov. V Rimu se sicer prav v tem času generalna direkcija carin in sindikati pospešeno pogajajo in kaže, da bodo nadure in stroške začeli izplačevati že prihodnji teden. To tudi v primeru, ko bi sindikat CGIL ne podpisal sporazuma. Tega CGIL vsaj doslej ni hotel storiti, ker meni, da je nadur preveč in da so tudi preslabo plačane.
Toda drug odločilen vzrok za sedanjo »belo stavko« je treba iskati v kroničnem pomanjkanju osebja in v nejasni določitvi funkcij. Cariniki so danes praktično prisiljeni, da delajo nadure, sicer bi carine delovale v še bolj skrčenih urnikih kot, zdaj. Tako je npr. na avtoterminalu pri Fernetičih mogoče v delovnikih cariniti od 8. do 14. ure in od 16. do 19 (v sobotah samo do od 8. do 14. ure). Če bi cariniki ne delali nadur, bi popoldansko carinjenje večinoma odpadlo — in prav to se zdaj z »belo stavko« dogaja.
Pri ocenjevanju tega stanja je treba tudi upoštevati, da so v številnih evropskih državah carine odprte 24 ur na 24. Na Fernetičih si zdaj prizadevajo, da bi carinili vsaj od 8. do 20. ure neprekinjeno. To je tudi nedavno zagotovil podtajnik pri ministrstvu za finance Stefano De Luca, ki je obljubil, da se bo osebno zavzel za ustrezno okrepitev osebja. A stvari se spet zavlačujejo — zdaj tudi zaradi vladne krize, carinikom in njihovim sindikatom pa potrpljenje mineva. Medtem pa se pri carinah daljšajo vrste in marsikdo, ki v njih čaka, se tudi že sprašuje, zakaj bi moral on imeti večje potrpljenje od drugih.
Nastop tria Šostakovič
V torek, 12. aprila, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah v okviru openskih glasbenih večerov koncert, na katerem bo nastopil trio Šostakovič. Koncert prirejata slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin v sodelovanju s Slovenskim klubom, tako da sodi glasbeni večer pravzaprav tudi v sklop klubskih torkovih večerov. Trio Šostakovič sestavljajo trije že zelo uveljavljeni glasbeniki, o čemer pričajo že podatki o njihovih glasbenih študijah.
Violinist Amiram Ganz se je izpopolnjeval v Moskvi v razredu Davida Ojstraha. Violončelist Miša Kac je ravno tako študiral v Moskvi v razredu slavnega M. Rostropoviča. Pianist Grigorij Kruzman pa je svoje glasbene študije začel v rodnem Leningradu, svojo študijsko pot pa je nadaljeval v Jeruzalemu in Freiburgu. Trio, ki se najavlja torej kot izvrsten ansambel, bo na torkovem koncertu izvajal dela Mozarta, Schumanna in Šostakoviča.
N. K.
K Z KV je zakoniti posestnik bivšega taborišča pri Padričah
Kraševci dobili pravdo z Občino Trst
Koordinacijsko združenje kraških vasi je zmagalo pomembno pravdo z Občino Trst. Tržaški pretor De Simone je včeraj z odredbo zavrnil tri tožbe, s katerimi je Občina z županom Staffierijem na čelu nastopila proti Združenju in še posebej proti njegovemu predsedniku Karlu Grgiču, češ da jo Združenje »moti« kot zakonito posestnico bivšega begunskega taborišča pri Padričah. Pretor je torej posredno dal priznanje, da je zakoniti posestnih nekdanjega taborišča ne Občina, pač pa Združenje, kar je pomenljivo tudi spričo političnih razsežnosti, ki jih je pravda zadobila, saj je v bistvu šlo za spor med Staffierijevo upravo in prebivalstvom vzhodnokraških vasi.
Poudariti velja, da je spor zadeval posest bivšega taborišča in ne njegove lasti, saj gre za državno imovino. Tržaška občinska uprava ga je začela zahtevati zase leta 1986, toda krajevno prebivalstvo se je začelo zanj zanimati in ga delno tudi dejansko uporabljati že veliko prej, praktično takoj po letu 1972, ko je odslužilo svojemu prvotnemu namenu. V zapuščenem kompleksu so izdelovali pustne vozove, našli so streho za vozila in drugo opremo Društva prostovoljnih gasilcev Globoj-
ner ipd. Tako je Koordinacijsko združenje kraških vasi že 6. junija 1974 zaprosilo pristojno državno upravo, naj bi vsaj del bivšega taborišča dala na razpolago krajevnim društvom in organizacijam za športne, kulturne, a tudi gospodarske dejavnosti. Prošnjo je ponovilo 30. januarja 1985, z njo pa se je potem večkrat obrnilo tudi na Občino Trst, in sicer od trenutka, ko je le-ta začela trditi, da je dobila od države bivše taborišče zase na razpolago.
To se je dogodilo leta 1986. Pristaviti pa velja, da je še leta 1985, torej pod
Richettijevo upravo, prišlo na pobudo Občine do dogovora, s katerim je Koordinacijsko združenje kraških vasi odstopilo približno četrtino kompleksa de Henriguezovemu vojnemu muzeju. To je implicite pomenilo, da Občina priznava Združenju pravico posesti. Stvari pa so se močno spremenile, ko je na čelo uprave stopil Staffieri. Najprej se je začelo zatikati pri uporabljanju prostorov za izdelavo pustnega voza, potem pa se je spor izrodil v frontalen spopad: tržaški občinski odbor je 24. junija sklenil, naj župan toži Združenje z njegovim predsedni-
Prihodnjo soboto in nedeljo
Prost prehod meje pri Botaču
Občina Dolina in občina Sežana sporočata, da bo v soboto in nedeljo, 16. in 17. aprila 1988, med 9. in 18. uro prost prehod državne meje pri Botaču na območju Glinščica-Beka in obratno. Kot običajno priporočamo obiskovalcem odprte meje, naj imajo pri sebi veljaven osebni dokument in čim manj izletniške opreme. Pobudniki manifestacije za odprto mejo so v nedeljo dopoldan povabili na tradicionalno srečanje in prijateljski sprehod predstavnike družbenega življenja in oblasti iz dežele FJK in Slovenije. Ob tej priliki bodo v Botaču otvorili nov javni telefon. Ob 15. uri bo v Botaču koncert godbe Breg.
kom Grgičem na čelu zaradi motenja posesti, kar je Staffieri dejansko storil 22. oktobra prek občinske odvetnice Grazielle Ferretti.
Obrambo obtožencev je prevzel odvetnik Bogdan Berdon, pravdi pa je sodil pretor De Simone. Prva obravnava je bila 30. novembra, za njo pa se jih je vključno z včerajšnjo zvrstilo še kakih deset. Berdonu ni bilo težko zbrati gradiva, s katerim bi dokazal, da je Združenje dejansko uporabljalo bivše taborišče in torej postalo njegov zakoniti posestnik veliko pred Občino. Med drugim je zbral na desetine prič. Toda njegova naloga ni bila lahka, saj je konec koncev šlo za pravdo z neko javno upravo. Poleg tega se je kmalu izkazalo, da Staffieri in njegovi nameravajo uporabiti vsa možna sredstva in zastaviti ves svoj vpliv, da bi »spravili k pameti« trmaste Kraševce. A naposled so vendarle prevladale pravice in dejstva. Pretor De Simone je zavrnil tožbe Občine, za 10. maj 1988 pa določil zadnjo razpravo, na kateri bo tekla beseda predvsem o povračilu sodnih stroškov.
M.B.
t
Nenadoma nas je zapustila naša
Fani
Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek.
Žalujoči sestra Dragica z možem Ljubom, brat Franc z družino, svakinji Marija in Mirka ter drugo sorodstvo
Prosek, 10. aprila 1988
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
t
Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi mož in brat
Anton Čač
Zagonetna morija srn na Proseku
Morila sta psa neznane pasme
Podivjana psa sta pomorila 21 srn
Podivjana psa, za katera še vedno ugibajo, katere pasme sta bila, sta v preteklem tednu pomorila na Proseku 21 srn. Gre za strahovito morijo živali, kakršne pri nas ne pomnijo. Zaradi njunega nenavadnega morilskega nagona, se sedaj živinozdravniki, lovski čuvaji in ljudje, ki imajo živali na odprtem, zaskrbljeno sprašujejo, od kod sta se psa pobrala in predvsem, katere pasme sta bila. Da bi zvedeli kaj več, smo se obrnili do vodje tržaških lovskih čuvajev Piera Pet-ruzzija, ki je vodil lov nad podivjanima psoma in ki nam je do potankosti orisal njune značilnosti.
Ze v četrtek ponoči — bilo je nekaj po 3. uri, ko je lovskim čuvajem uspelo ubiti napadalna psa — je bilo takoj jasno, da ni šlo za pobegle domače pse. Imela sta kratek in košat rep, podoben lisičjemu, na hrbtu rdečo dlako, ki se je P° bokih in trebuhu spreminjala v bolj rožnato in izrazito thočne čekane: vse to je takoj opozorilo lovske čuvaje, da s° pred sabo imeli živali neznane pasme. Njuna velikost in pblika lobanje sta res spominjali na nemške ovčarje, vendar je bil način, kako sta pokončala sme v ogradi Elia Strolega, čisto nenavaden za pse, tudi ko bi bili ti podivjani. Živali (samec in samica) sta se obnašali kot volkovi: pomorili sta namreč več srn, kolikor bi jih lahko pojedli, obenem pa sta jih napadali združno. Prva je srno zagrabila za zadnji nogi, druga pa jo je s čekani stisnila za goltanec in jo tako dolgo Uščala, dokler se ni zadušila. Večina srn je umrla zaradi Pomanjkanja zraka in ne zaradi izkrvavitve. Poleg tega pa Psa nista nobene srne požrla do konca. Podivjani psi se obnašajo čisto drugače: ko se nasitijo, jim ni več mar za druge živali. Da jima ni uspelo pokončati vseh 36 živali, kolikor jih je živelo v ogradi, se je treba zahvaliti le gole-otu naključju. Obakrat sta se svojemu krvavemu poslu odpovedali le iz strahu: v sredo ponoči so ju prestrašili karabi-?ierjii ki so se slučajno peljali mimo, v četrtek pa sta že lrneli lovce za petami.
Psa sta prvič vdrla v ogrado Elia Strolega v torek pono-cb Z zobmi sta pretrgala kovinsko mrežo in pomorila enajst srn. Strolego, ki je naslednji dan z grozo odkril ostanke
nočne morije, je skrbno popravil mrežo in stvar sporočil lovskim čuvajem. Šele v sredo ponoči so ugotovili, da je bilo mogoče prijeti morilske živali. Ti sta se v sredo ponoči namreč ponovno odpravili na »kraj zločina« in pokončali deset srn. Strolego in čuvaji pa še niso bili pripravljeni na lov. Psa so namreč slučajno opazili karabinjerji. S Strole-gom so se oboroženi odpravili k ogradi, vendar sta bili živali hitrejši in sta zbežali. V četrtek ponoči, ko je bilo jasno, da se bosta vrnili, pa so Strolego in lovski čuvaji Stanko Kralj, Franco Pettirosso, Marcello Scharf, Nevio Ru-mer in Petruzzi pripravili pravo zasedo.
Z avtomobili so se postavili okrog ograde, en avtomobil pa so speljali vanjo. S potrpežljivostjo so pričakali psa, ki sta se prikazala okrog 3. ure zjutraj. Ko sta plezala skozi mrežo, so lovski čuvaji prižgali žaromete vseh avtomobilov in ju skušali oslepeti. Eden od psov se je silovito pognal proti nekemu lovskemu čuvaju, ki se mu je približeval. Takrat pa je počilo devet strelov, ki so pokončali psa.
Njuni trupli je v petek zjutraj najprej pregledal občinski živinozdravnik Tence, po mnenju katerega gre za psa mešane pasme, mogoče križanca med psom in lisico. Vodja lovskih čuvajev Petruzzi pa meni, da so bili med njunimi predniki volkovi, od katerih naj bi podedovala značilne morilske nagone. Da bi ugotovili, če sta bila stekla (trenutno preti še velika nevarnost, saj ni dolgo, odkar so v Sežani prijeli steklo žival), so že v petek zjutraj poslali mrtva psa oddelku padovskega Inštituta za profilaktiko živali. V primeru, da sta bila res stekla, bo deželni Urad za higieno in zdravstvo uvedel omejevalne ukrepe (treba bo cepiti vse živali, ki jih vzrejajo na odprtem). Trenutno pa še iščejo njune mladiče: dojke psice so bile namreč polne mleka. Kdor bi v okolici Proseka zagledal nenavadne pasje mladiče, naj to sporoči lovskim čuvajem.
Barbara Gruden
Danes in jutri
Tržaški železničarji bodo stavkali 24 ur
Zaradi krčenja števila delovnih mest, ki jih je predlagalo vodstvo Državnih železnic, so tudi tržaški sindikati CGIL-CISL-UIL in CISAL za transportni sektor napovedali 24-urno stavko. Železničarji tržaškega področja (pod katero spada celotna dežela) bodo začeli stavkati danes ob 21. uri, na delo pa se bodo vrnili jutri ob isti uri. Vodstvo železnic sporoča, da bo po svojih močeh poskrbelo, da bi olajšalo težave, točne informacije o urnikih in zamudah vlakov pa bodo nudili v uradih za informacije in na železniških postajah.
Šolarji iz Titovega Velenja gostje tržaških prijateljev
Včeraj so obiskali naše zamejstvo šolarji iz Titovega Velenja. Dijaki zadnjega razreda osemletke Veljko Vlahovič so kot gostje tržaške slovenske šole Fran Erjavec obiskali najprej bazo vsko gmajno in se poklonili spominu štirih junakov s položitvijo venca ter s slovensko pesmijo. Tu jim je o bazoviških junakih spregovoril inž. Josip Pečenko. Od tod so nadaljevali pot v Rižarno, kjer jim je zgodovino tega kraja smrti prikazal Franc Udovič. Končno so nadaljevali pot še v Rojan, saj smo že rekli, da so bili šolarji in njihovi pedagogi iz Titovega Velenja gostje rojanske šole Fran Erjavec.
Prijeli so ga včeraj na openski železniški postaji
Grški »kurir« tihotapil 4 kg kokaina
Trst je ponovno bil križišče mednarodne razpečevalske mreže težkega mamila in nič ne kaže, da bi številne zaplembe, s katerimi so se tržaški organi javne varnosti izkazali v zadnjih časih, spremenile smer mednarodnih »kurirjev«, ki za nekaj tisoč dolarjev tvegajo leta in leta zapora.
Tokrat je v mreže finančnih stražnikov padel 45-letni grški državljan Efstatnios Manolo-pulos, ki se je na mejni prehod na Opčinah pripeljal včeraj zjutraj okrog 10. ure z običajnim vlakom (bivši Orient-express), ki pripelje iz Istanbula. Med carinskim pregledom se je
finančnim stražnikom zazdel sumljiv, tako da so ga povabili na carinsko postajo, kjer so ga podrobneje pregledali. Grk na sebi ni skrival nič, vendar možje postave so temeljito pregledali tudi njegov kovček. In pri tem se je Grkova svoboda končala: kovček je imel dvojno dno, v njem pa so bili štirje kilogrami kokaina, za katerega preiskovalci menijo, da velja okrog dve milijardi lir.
Finančni stražniki sedaj skušajo ugotoviti, kam in komu je bilo mamilo namenjeno, zaporni nalog proti grškemu državljanu pa je podpisal namestnik državnega tožilca Drigani.
Nesreča ali posilstvo?
Agenti letečega oddelka so se včeraj Ukvarjali z dokaj... kočljivo zadevo. Reši-lec RK je namreč okrog 11. ure pripeljal v glavno bolnišnico 53-letnega jugoslo-v'inskega državljana M. T., ki je v Trstu ^aposien na tržnici pri Marsovem polju, anjenec je zdravnikom svojo neobičaj-0 Poškodbo razložil rekoč, da so ga zgo-|r?J zjutraj napadli trije dolgolasi mlade-'"T ki so ga nato s silo naložili v avto-jbobil in ga na neki neobljudeni ulici Posilili.
, Popoldne so M. T. operirali na oddel-u za urgentno kirurgijo ter mu s 25 šivi asili hudo poškodovano danko. Rane so ia Precej globoke. Kmalu po operaciji J ranjenca zaslišala policija. M. T. je si-.er nerad odgovarjal na vprašanja preis-ovalcev, vztrajno pa je zatrjeval, da so »a neznanci najprej sodomizirali in mu azadnje porinili velik krompir v danko. v Kaže, da preiskovalci njegovim izja-arn niso verjeli, ker se ranjenec ni spo-c uh niti ene značilnosti svojih napadal-uv, na njegovem telesu pa ni bilo dru-zri i nukov nasilja. Bolj verjetna se jim je nela domneva, da se je M. T. poškodo-al drugače...
V nesreči na Obalni cesti hudo ranjeni dve dekleti
Na zahrbtnem ovinku v bližini hotela Riviera na Obalni cesti se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta se nevarno ranili dve študentki: 18-letna Vida Chiara iz Ulice Puccini 38 in 16-letna Monica Bonavia iz Piranske ulice 9. Zdravniki so za obe dekleti izrekli pridržano prognozo. Najhuje se je poškodovala Vida Chiara, ki je trenutno v smrtni nevarnosti, saj ji je zaradi izredno močnega pretresa možganov začela teči kri iz levega ušesa. Bolničarji so jo odpeljali na oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice. Monica Bonavia, ki se je v nesreči hudo udarila v glavo, pa se zdravi na nevrokirurškem oddelku. Vse kaže, da njeno življenje
ni v nevarnosti.
Dekleti sta se včeraj popoldne vozili po Obalni cesti proti Sesljanu z avtomobilom alfa romeo. Za volanom je sedel 19-letni Massimo Binetti. Na nepreglednem ovinku v bližini hotela
Riviera je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom. Avtomobil je diyje zaneslo proti desni strani cestišča, kjer se je z vso silo zaletel v zid. Od tam se je avto odbil na nasprotno stran in se pri tem večkrat obrnil na cesti ter nazadnje obstal na strehi. Prometna policija, ki je kmalu prihitela na Obalno cesto domneva, da je silovito nesrečo povzročilo Binettijevo neprevidno prehitevanje.
Iz skrotovičenega vozila sta se s težavo izvlekla voznik in Monica Bonavia, Chiarova pa se ni mogla premakniti. Bolničarji Rdečega križa z zdravnico Lubli so ji najprej imobilizirali telo in jo šele nato z največjo previdnostjo rešili iz pločevinastega oklepa ter jo naložili na rešilca. Gasilci so ostali na kraju nesreče še nekaj ur, saj so morali odstraniti številne steklene drobce in z vodo izprati bencin, ki se je razlil po cesti.
Posvet PSI o zaposlitvi
Minister za delo Rino Formica se ne bo mogel udeležiti jutrišnjega posveta o razvoju in zaposlitvi, ki ga v hotelu Jolly prireja tržaška federacija Socialistične stranke. Ministra bo nadomeščal deželni odbornik za finance in industrijo Gianfranco Carbone.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Alberta Carlija
se iskreno zahvaljujemo osebju kardiološkega oddelka glavne bolnice, duhovnikom in vsem, ki so nam bili ob strani in ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Trebče, 10. aprila 1988
Pogreb bo v torek, 12. t. m., v Mariboru.
Žalostno vest sporočajo žena in svakinja, sestri Štefanija in Marija ter drugo sorodstvo.
Maribor, Lonjer, 10. aprila 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, none oz. sestre
Angele Starc vd. Specia
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala gre zdravnikom in osebju bolnišnice Santorio, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Kontovel, 10. aprila 1988
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Olge Legiše vd. Kocjančič
Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom in prijateljem, darovalcem cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoče družine Kocjančič in Cat-tonar
Cerovlje, Nabrežina, 10. aprila 1988
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega
Angela Lenardona
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trst-Sv. Ivan, 10. aprila 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete
Lojzke Purič vd. Verginella
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Sv. Križ, 10. aprila 1988
Ob prerani smrti tovariša Marija Zulianija izreka svojcem iskreno sožalje sekcija KPI E. Berlinguer De-vin-Nabrežina.
Sestanek mladincev v Borštu
Na prvomajski predvečer bodo dvignili mlaj
Že drugo leto zaporedoma so priprave na običajno postavljanje mlaja v Borštu delo izključno mladih vaščanov. Po lanskem uspehu, ki ga je doživel borštanski mlaj v izvedbi, si vsi rade volje spet vihajo rokave. Na letošnjem prvem sestanku, ki je bil že v prvih dneh marca, je bil za predsednika izvoljen Pavel Pavletič. Prevzel pa je nelahko nalogo, ki jo je lani res dobro izvedel Fabio Scroccaro. Mladina iz Boršta, pa tudi iz bližnjega Zabrežca, bo okrašeno mlajsko drevo postavljala na prvomajski predvečer, prav tako kot je navada še v Boljuncu in Prebenegu. (dam)
Solidarnost DP s sojenim duhovnikom
V ponedeljek bo na tržaškem sodišču obravnava proti duhovniku Albinu Bizzottu, obtoženemu obrekovanja po tisku, ker je kritiziral beneškega sodnika Mastellonija. Tržaška federacija Proletarske demokracije ugotavlja, da je obtoženi zgolj oporekal dejstvu, da je beneško sodstvo že leta 1985 odredilo aretacijo 14 ljudi pod obtožbo združevanja v teroristične namene, čeprav so se le odkrito zavzemali za mir, delo in pravico do stanovanja, letošnjega 19. februarja pa so aretirali nadaljnje 4 osebe, ki so se ukvarjale s pacifističnim delovanjem, z obtožbo prevratniške dejavnosti. Ker je obtoženi duhovnik samo protestiral proti zlorabljanju posebne zakonodaje proti terorizmu, mu krajevna Proletarska demokracija izraža solidarnost in izreka upanje, da bo popolnoma oproščen.
Tečaj »Archimede«
Do 15. aprila je še čas, da prosilci vložijo prošnje za udeležbo na izpo-■polnjevalnem tečaju »Archimede«. Tečaj je namenjen mladim (do 25. leta starosti in s končano višjo srednjo šolo), ki še niso stalno zaposleni in si želijo pomoči pri samostojni podjetniški dejavnosti. Tečaj bo prva dva meseca v Perugi (maja in junija) kjer bo obisk obvezen, potem pa v mestih udeležencev tečaja (do decembra). Pri organizaciji tečaja sodelujejo Združenje Meet iz Perugie in krajevna združenja industrijcev.
gledališča
ROSSETTI
V	torek, 12. t. m., (ob 10. uri predstava za šole) ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine v sodelovanju s praškim Črnim gledališčem predstavilo BARONA MUNCHHAUSENA. Režija Pavel Marek. Posebne cene za študente in za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Jutri, ob 18.45 v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) bo glasbeni kritik Giorgio GUALERZI govoril o G. Verdijevi operi, katere premiera bo na sporedu v torek. Vstop prost.
V	torek, 12. t. m., ob 20.00 bo na sporedu premiera Verdijeve opere AIDA (red A/F). Dirigiral bo Rico Saccani, režiral Virginio Puecher.
LA CONTRADA
TEATRO GRISTALLO
Danes, ob 16.30 bo na sporedu glasbena komedija A OUALCUNO PIACE CALDO v uprizoritvi gledališke skupine Compagnia delFAtto. Režija Marco Mete. Prodaja vstopnic pri Utat - Pasaža Protti 2 - in v gledališču Cristallo uro pred pričetkom programa.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava KLAVDIJA TUTTE -Grafika in risbe.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih je
do 16. aprila odprta razstava razglednic iz obdobja 1898-1918. Na 600 kartončkih so prikazani motivi mestnih predelov in okoliških vasi. Urnik: vsak torek od 10. do 12. ure in vsak četrtek od 18. do 20. ure.
V	Peterlinovi dvorani bodo jutri ob
20.00	odprli slikarsko razstavo Borisa ZULJANA.
V	galeriji Tommaso Marcato - Trg
Tommaseo 4/A - so na ogled dela likovnika Vita TIMMLA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 22. aprila odprta razstava slikarja Edoarda DEVETTE.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila S. MARCO-V1CI in A. GUTTMAN (violina in klavir).
SKD Tabor v sodelovanju s Slovenskim klubom — Openski glasbeni večeri - v torek, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu nastop TRIA ŠOSTAKOVIČ — violina, violončelo in klavir. Na sporedu: Mozart, Schumann in Šostakovič.
kino
ARISTON - 16.00, 19.00, 22.00 L’insoste-nibile leggerezza delTessere, r. Philip Kaufman, i. Daniel Day Lewis, Juliette Binoche.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Pazza, dram., ZDA 1987; r. Martin Rih; i. Bar-bra Streisand, Richard Dreyfuss.
EKCELSIOR II - 16.30, 19.15, 21.45 Iron-vveed, dram., ZDA 1987; r. Hector Ba-benco, i. Jack Nickolson, Meryl Streep.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Ouattro cuc-cioli da salvare, prod. Walt Disney.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Omicidio allo specchio, □.
NAZIONALE I - 15.45, 22.00 II replican-te, fant., ZDA 1987; r. M. Marvin; i. C. Sheen, N. Cassavetes.
FENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA; i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 15.45, 22.15 Dentro la notizia, dram., ZDA 1987; r. J. L. Bro-oks; i. V. Hurt, H. Hunter, A. Brooks.
MIGNON - 15.00, 22.15 La spada nella roccia, ris., 1963; r. Wolfgang Reither-man.
EDEN - 15.30, 22.00 II piacere delTatto sessuale, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Cicciolina čarne bollente, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 American college.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Attrazione fata-
le, dram., ZDA 1987; r. A. Lyne; i. M. Douglas, G. Glose.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Arriveder-ci ragazzi, kom., Fr. 1987; r. L. Malle; i. G. Manesse, R. Fejto.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Willem Dafoe.
RADIO - 15.30, 21.30 Torbide emozioni, porn., □
Prepovedano mladini pod 14. letom □. -18. letom □ □
razne prireditve
Danes, 10. t. m., ob 17.30 bo v župni dvorani v Bazovici KONCERT ANSAMBLA STNTHESIS. Pri koncertu bo nastopil tudi zbor Slomšek, ki bo zapel ob spremljavi ansambla mogočno pesem Primorski slavčki.
SZSO priredi danes, 10. aprila, na sedežu v Ul. Risorta 3 PREDSTAVO PANTOMIME IN MIMIKE. Nastopil bo An-dres Valdes. Začetek ob 15.30.	'
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane v petek, 15. aprila, ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano - Ul. sv. Frančiška 20 na kulturno-glasbeni popoldan z naslovom VRNITEV POMLADI. Izvajata Stane Raztresen in Neva Kranjec (harmonika).
SKD Barkovlje prireja v soboto, 16. t. m., POKUŠNJO VINA IN RAZSTAVO DOMAČEGA KRUHA. Interesenti lahko prinesejo vzorce vina na sedež društva -Ul. Cerreto 12 v ponedeljek, 11. in v torek, 12. 4., od 19. do 21. ure. V soboto bo začetek pokušnje in nagrajevanje od 20. ure dalje. Vabljeni vsi!
PD Mačkolje vabi mladino na koncert glasbene skupine TJE HARD KNOBS, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 20. uri v srenj-ski hiši v Mačkoljah.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
v sodelovanju s SKD Tabor - Opčine vabi v okviru torkovih večerov na
Koncert
Tria Šostakovič
Amiram Ganz - violina Miša Kac - violončelo Grigorij Guzman - klavir
V torek, 12. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
OBVESTILO IZLETNIKOM
Izletnike, ki so se prijavili za potovanja v London in na Bavarsko prosimo, da poravnajo zadnji obrok v petek, 15. t. m., med 8.30 in 12.30 na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
Kdor se je vpisal na skupni potni list, naj prinese s sabo veljavno osebno izkaznico.
Primorski dnevnik
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaška doma v Trstu in Gorici prirejajo letovanje za otroke in mladino v Tolminu od 1. do 15. julija - za otroke in mlade od 11. do 17. leta, v Zgornjih Gorjah od 21. junija od 5. julija - za otroke od 6. do 11. leta starosti ter v Portorožu od 11. do 20. julija in od 21. do 31. julija - za otroke od 8. leta starosti dalje. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 - in v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 84644 - od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
Kulturno umetniško društvo Prints priredi v delavnici lesoreza in bakroreza Atelier, Nabrežina št. 16, TEČAJE GRAFIKE. Otvoritev bo jutri, 11. t. m., ob 18. uri. Za pojasnila tel. na št. 631989 od 19. do 20. ure.
V	Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu (Peterlinova dvorana), Donizettijeva 3, bo jutri, 11. aprila, ob 20.30 prireditev ob podelitvi nagrade VSTAJENJE Francu Sodji za knjigo PISMA MRTVEMU BRATU.
V	četrtek, 14. t. m., bo v Ljudskem domu v Križu nadaljevanje IZREDNEGA KONGRESA SEKCIJE KPI J. VERGI-NELLA. Prisostvovala bo sen. Jelka Gerbec. Začetek ob 17.30.
KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za PLAVALNO URO v bazenu v Strunjanu ob torkih. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT - Ul. Cicerone 8/B - tel. 360324.
UPRAVA OBČINE DOLINA
vabi v torek, 12. t. m., ob 20.30 na
JAVNI SESTANEK V DRAGI
ki bo v prostorih restavracije Locanda Mario.
šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole L Cankar v Trstu vabi starše učencev na RODITELJSKI SESTANEK, ki bo na šoli v torek, 12. t. m., ob 18. uri.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren obvešča starše, da bodo SKUPNE GOVORILNE URE s profesorji v torek, 12. aprila: ob 18. uri za 1. a, 3. b, 1. c, 5. višjo gimnazijo in 5. a razred; ob 19.30 za 2. a, 5. b, 2. c in 1. klasični licej ter v petek, 15. aprila: ob 18. uri za 1. b, 4. b, 3. a in 2. klasični licej ter ob 19.30 za 2. b, 4. a, 3. klasični licej in 4. višjo gimnazijo.
izleti
SKD Barkovlje prireja izlet v beneške vile 24. in 25. aprila. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije telefonirati na št. 69297 in 415797.
Ob rojstvu
VALENTINE
čestitamo staršema in noni Danijeli.
Učenci 2. razreda osnovne šole A. Sirk iz Križa.
čestitke
V	četrtek sta se poročila NADJA in IGOR KRALJ. Vso srečo v skupnem življenju jima želi sekcija KPI Z. Kralj -Trebče.
Ob novem odprtju gostilne v Sama-torci želi družini ŽBOGAR-GRUDEN mnogo uspehov in zadovoljstva družina Gruden-Budin.
Danes praznuje 80 let v domačem krogu naš dragi nono FRANC KOŠUTA. Obilo zdravja in še na mnoga leta mu kličejo vnuki Marko, Rado in mali Dario.
V	Sesljanu ROBERTO CAPPELLI živi in danes, 10. aprila, 16. rojstni dan slavi. Vse najboljše mu želita nona Milka in nono Pepi.
Renato, Silvio, Katja in Nataša kličejo: "Živijo ROBI, vse cvetke pomladi ti podarimo in kot žvrgoleči slavčki s teboj se veselimo."
V	tem pomladanskem obdobju sta se za zakonski stan pred dnevi odločila NADJA in VALTER, včeraj pa MARKO in LORENA. Novoporočencem želi vso srečo KD J. Rapotec.
Mala NATAŠA je za svoj rojstni dan prejela izredno darilo: sestrico VERE-NO. Mamici Fulviji in očku Dorjanu iskreno čestitamo, mali Vereni pa želimo vso srečo v življenju. KD J. Rapotec.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 10. aprila 1988
TERENCIJ
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.45 - Dolžina dneva 13.17 - Luna vzide ob 3.36 in zatone ob 12.04.
Jutri, PONEDELJEK, 11. aprila 1988
STANISLAV
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
14,9	stopinje, zračni tlak 1015,4 mb raste, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mitja Zobec, Giulia Bacigalupo, Sara Jasmine Ghafoor Za-deh, Andrea Štolfa.
UMRLI SO: 75-letni Ouirino Orsaria, 74-letni Francesco Volsi, 84-letna Alda Fascio, 63-letna Vincenza Denittis, 83-letni Mario Stradi, 67-letna Armida Lug-nani, 82-letna Marta lakomin, 71-letni Francesco Verginella, 72-letna Stefania Terčon, 90-letna Maria Morando, 88-letni Mario Latin, 68-letna Maria Mahnič, 78-letni Bruno Para, 80-letni Giuseppe Pisani, 75-letna Modesta Lonzarini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 10. aprila 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga-46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje), FERNETIČI - (tel. 229355) -Od 8.30 do 13.00 in ob 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. aprila 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Cesta za Lonjer 172, MILJE - Lungomare Venezia 3.
PROSEK - (tel. 225141 in 225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Cesta za Lonjer 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE - Lungomare Venezia 3.
PROSEK - (Tel. 225141 in 225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE -Lungomare Venezia 3.
PROSEK — (tel. 225141 in 225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z.z n.j.
VABILO
Spoštovani člani!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 16. aprila 1988 ob 8. uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO, 17. APRILA 1988 ob 9.30 v dvorani SKD »I. Gruden« v Nabrežini št. 89
UPRAVNI SVET
_________mali oglasi________________
DRAGULJARNA "A.B." Ul. Foschiatti 9
-	Trst - tel. 774090 nudi čudovito izbiro po konkurenčnih cenah. Zaradi prodaje vseh zalog ur dajemo izredne popuste. Široka izbira bižuterije. Veseli bomo vašega obiska.
OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto Alojz Milič v Rep-nu. Toči teran in belo vino.
OSMICO ima odprto Milan Kraljič v Prebenegu. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Stanislav Novak v Mačkoljah-Križpot.
ODDAJAM V NAJEM priznano in dobro vpeljano restavracijo na Krasu, moderno opremljeno, s parkiriščem. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 362949 v uradnih urah.
PRIKOLICO adria 530 v avtokampu pri Umagu prodam ali oddam. Tel. 003861/326 888.
PRODAM tovorno vozilo TAM 260 T 26
-	Kiper - letnik '85. Tel. (YU) 062/688 027 od 19. do 22. ure.
IZREDNA PRILOŽNOST - Prodam alfa romeo 33 1500 guadrifoglio, zlate barve, metalizirana, z dodatki. Tel. 275395
-	zvečer.
PRODAM vpeljano trgovino za prodajo jestvin, sadja in zelenjave ter kruha, v centru mesta, z vso opremo in dolgoletno najemniško pogodbo za prostore. Podrobnejše informacije po telefonu na št. 362949 v uradnih urah.
STILNO SPALNICO iz cvetličnega bresta prodam. Tel. 003861/312016 zvečer.
PRODAM počitniško prikolico Elnagh 375 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 228174 po 16. uri.
PRODAMO mladiče pasme labrador z rodovnikom. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 003867/21312.
PRODAM nebalirano seno, Repen 50. Tel. 227411.
VESPO PRIMAVERA v odličnem stanju prodam. Tel. 229347.
PRODAM motor honda 750 po ugodni ceni. Tel. 228468 v večernih urah.
PODARIM taborniški komplet RMV za fanta. Tel. 228468 v večernih urah.
ČEBELARJU dam brezplačno številne steklene lončke za med. Dvig po dogovoru pri Sv. Ivanu. Tel 572665.
MIZAR obnavlja pohištvo (tudi antično) ter opravlja razna druga popravila. Tel. 228183 ob uri obedov.
NA PROSEKU so pred dnevi našli belo-rjavega psa, srednje velikosti s kratkimi nogami in ovratnico. Telefonirati na št. 229474.
LEKCIJE iz matematike in fizike za nižje in višje srednje šole nudi univerzitetni študent. Tel. 229347.
IŠČEM katerokoli delo part-time. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Slovenka".
KUHARICO išče gostilna v Bazovici. Pismene ponudbe na Olgasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRSTpod šifro 'Bazovica ".
NUJNO IŠČEM skladišče na Proseku ali v bližini. Tel. 251026 ali 822003.
V DOLINI v vasi smo našli komplet hišnih ključev. Zainteresirana oseba jih lahko dvigne v tajništvu na dolinski občini.
BARI	LOTERIJA 43 42		39	8	47
CAGLIARI	51	25	3	57	72
FIRENCE	59	6	14	31	67
GENOVA	26	67	69	83	64
MILAN	52	77	90	21	15
NEAPELJ	73	19	53	2	59
PALERMO	44	42	45	11	39
RIM	58	27	59	80	44
TURIN	18	76	65	22	68
BENETKE	64	88	53	72	65
XXXI	ENALOTTO X 2	XX		1	2 1	1
KVOTE:
12	36.965.000 —
11	1.403.000.—
10	123.000.—
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
PRIMORSKI DNEVNIK 10. aprila 1988			□ stran 9
			
	nedeljski televizijski in radijski sporedi	liillllllilililillllM	
€ ram____________________________
9.00	Dokumentarec: Ouarkov svet
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
17.20	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Diventerb padre (r. Gianfranco Albano, i. Gianni Morandi, Sissi Hofferer, Sophie Carle, 1. del)
22.05	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Rubrika: Knjiga - prijateljica
0.35 Šport: motociklizem (prenos iz Lagune Seče - ZDA)
RAI 2	|
8.00	Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.30	Nanizanka: Mr. Belvedere
10.55	Film: Sei giovane solo una volta (kom., ZDA 1938, r. George B. Seitz, i. Mickey Rooney, Lewis Stone)
12.10	Week-end (2. del)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes avtomobilizem (iz Monze) in kolesarstvo (iz Roubaixa)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	It. nog. prvenstvo A lige
19.50	Vreme in dnevnik
20.05	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Cinema che follia!
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Aktualno:-Mixer
23.30	Informativna oddaja: Sorgente di vita
24.00	Kulturne aktualnosti: L Aguilone
I ra* 3______________
9.30	Dnevnik,- nedelja
10.30	Koncert organista Giorgia Ca-minija (skladbe Wolfganga Ama-deusa Mozarta)
11.30	Film: Montecarlo (1930, r. Ernst Lubitsch, i. Jannette McDonald, Jack Buchnam)
13.00	Aktualno: Pubblimania (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghezzi)
14.00	Deželne vesti
14.10	Šport: tenis za Davisov pokal, Italija-Jugoslavija (iz Beograda)
15.00	Variete: Va pensiero (pripravil Andrea Barbato)
18.10	Šport: atletika
18.25	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Rubrika: 20 let prej
20.30	Tednik: Alla ricerca dell arca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
HEr RTV Ljubljana________________
9.20	Otroška oddaja: Živ žav
10.15	Nanizanka: Grizli Adams (pon. 10. dela)
10.40	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (pon. 24. dela)
11.30	GlasbenS oddaja: Domači ansambli - Fantje treh dolin
12.00	Kmetijska odddaja
13.00	Video strani
14.35	Video strani
14.50	Glasbena oddaja
15.20	Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (ČSSR, r. Jaroslav Homuta, 2. del)
16.20	Film: Skupina (dram., ZDA 1966, r. Sidney Lumet, i. Joanna Pet-tet, Candice Bergen, Jessica Walter)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Trst via Skopje (r. in scenarij Bogdan Pop Gorčev, i. Ilija Džuvalekovski, Snežana Stamevska, 4. del)
21.00	Aktualna oddaja: Zdravo
22.30	Video strani
TV Koper
9.30	Športna oddaja: Juke box
10.00	Kronika in reportaže: Šport 'spektakel, vmes teniški turnir Lipton
12.00	Šport: SP v jahanju, nato smučanje, SP v skokih (iz Gbteborga)
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Sedem dni športa
14.45	Kolesarstvo: Paris-Roubaix _
16.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.30	Športna oddaja: Juke box
20.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
20.30	Boks (prenos iz Iglesiasa)
22.30	TVD Novice
22.40	Športna oddaja: Juke box, vmes motociklizem - VN ZDA
V okviru Nedeljskega zbornika (danes ob 15. uri) bo Radio Trst A oddajal posnetke z revije otroških in mladinskih zborov Pesem mladih, ki je bila v tržaškem Kulturnem domu 27. marca letos.
9.15 Aktualno: Italija sprašuje
10.20 Aktualna oddaja: Pomlad Gorbačova
11.00	Rubrika iz Parlamenta
12.00	Tednik: Tv Tivu
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Riff Raff
15.30	Film: Piccola stella (kom., ZDA 1934, r. Harry Lachman, i. Shirley Temple, James Dunn, Claire Tre-vor)
17.30	Šport: golf
18.30	Dokumentarna oddaja: Big Bang
19.30	Tednik: Tv Tivu
20.30	Film: II segno dei guattro (krim., VB 1983, r. Davis Des-mond, i. Jan Richard-son, David Healy)
22.25	Tednik: Tv Tivu
23.25	Dokumentarna oddaja: Big Bang
0.25 Nanizanki: Vegas, 1.20 Missione impossibile
^|> IT ALI A 1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Lovely Sara, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Nanizanki: Don Tonino, 16.10 Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
18.30	Risanke: Foofur Su-perstar, 19.00 Lady Lo-vely, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.15 Variete: Provini
23.00	Film: II villaggio dei dannati (krim., VB 1960, r. Wolf Rilla, i. George Sanders, Barbara Shelly, Michael Gwynne)
0.30 Film: Spionaggio in-ternazionale (krim., ZDA 1956, r. Sheldon Reynolds, i. Robert Mitchum, Genevieve Page, Ingrid Thulin)
BMgjf TELEPADOVA
14.00	Ekološka rubrika: Ita-lia 7 perla vita
15.00	Glasbena oddaja: Top of the Pops
16.00	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
17.00	Film: Estate e fumo (dram., 1962, r. Peter
Glenville, i. Genevieve Page, John Mclnti-re)
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Nadaljevanka: Falcon £rest
22.30	Športni tednik: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: Marshall ofSlade Town
0.30 Film
r% TELEFRIULI
12.15	Rubrika o motorjih
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubriki: Vegerjajmo skupaj, 17.15 Zupan in njegovi ljudje
19.00	Risanke
20.00	Dokumentarec: Glavna mesta sveta - Be-
21.00	Film: Ouella certa estate
23.00	Športna oddaja: Telef-riuli šport
24.00	Variete: Accipicchia 0.30 Informativna oddaja:
Newsdalmondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
ponedeljkovi televizijski in radijski spovedi
\	CANALE S
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanka: Fifty Fifty
11.00	Aktualna oddaja: II Gi-rasole
11.30	Nanizanka: I cingue del guinto piano
12.15	Aktualno: Gran gala per Mamma Sofia
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d'oro
17.15	Film
19.05	Nanizanka: Časa Via-nello
19.35	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip (vodi Marco Columbro)
20.30	Nadaljevanka: Mamma Lucia (r. Stuart Cooper, i. Sofia Loren,
Edward James Olson,
John Turturro, 1. del)
22.30	Aktualno: Nonsolomo-da
23.15	Nanizanke: McGruder e Loud, 0.15 Gli intoc-cabili, 1.15 Bonanza
RETEOUATTRO
8-00 Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
[r ~
□I RAI 1__________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Risanka: Moncicci
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Otroška oddaja: Big!
17-35 Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
40.30	Nadaljevanka: Diventerb padre (r. Gianfranco Albano, i. Gianni Morandi, Sissi Hofferer, Sophie
__ Carle, 2. del)
42.05	Dnevnik
42.15	Filmske novosti
42.20	Aktualno: Speciale TG1
44.00	Dnevnik in vreme
| ^ RAI 2	|
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.05	Dok.: II piacere di conoscere
17.45	Aktualno: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, l investigatore
19.45	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer cultura
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik
24.00	Film: I segreti della contessa di Cadignan (dram., Fr. 1981, r. Jac-gues Daray, i. Claudine Auger, Marina Vlady)
RAI 3___________________n
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Gigi Grillo, vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel (bere Giorgio Albertazzi)
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20	Aktualno: Dan na preturi
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska;
9.55	Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Ukradeni mesec; 10.45 Glasbene skice; 11.00 Radijski afro-župnijski put-pure brez konca ne glave: In mirno tavala bi moja Pepka, vodi Andro Merku; 11.20 Glasbene skice; 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.50 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: Pesem mladih (izbor z revije otroških in mladinskih zborov v KD 27. 3.), nato športne vesti in prenosi z naših prireditev (vodi Ivan Peterlin); 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojeta zbora iz Krope in Ljubljane;
18.00	Radijska igra; 18.25 Operne melodije; 19.00 Dnevnik; 19.25 Glasba;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.20	Glasba za prijeten konec tedna;
23.05	Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RTV Ljubljana
10.00	Mozaik. Naš utrip
10.15	Zrcalo tedna
10.30	Film: Navadni ljudje (dram., ZDA 1980, r. Robert Redford, Mary Tyler Moore, Donald Sut-herland)
16.45	Mozaik. Naš utrip (pon.)
17.15	Zrcalo tedna
17.30	Otroška oddaja: Radovedpi Ta-ček - Cirkus (Taček se pripravlja na vlogo cirkuškega direktorja, Marko pa si zelo želi, da bi mu prijatelj dovolil nastopiti v tem cirkusu. Toda ali sploh kaj zna?)
17.45	Makedonske ljudske pripovedke (3. del)
18.15	Aktualno: Kidričevi nagrajenci
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Intimni stik (A. Cullen, 4. in zadnji del)
21.05	Dinar
21.45	Dnevnik
22.00	Baletna oddaja: Impresije (glasba G. Verdija, koreografije Hr-voja Ježice)
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan - poročila, promet, reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
14.15	Zabavna oddaja; 14.45 Tedenska lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 18.05 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zaključek in prenos Radia Ljgbljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Napoved sporedov; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Glasba; 9.45 Orkester Casadei;10.00 Glasbeni sprehodi,- 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Nedeljska glasbaj 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar;
16.00	Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High Power; 18.00 Glasba;
18.30	Najpopularnejše popevke; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z _Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni program.
|jP) TV Koper_______________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Šport: boks (pon.)
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRŽIČ — Tajnik KPI Natta v F-JK TRST — Manifestacija delavcev ške-denjske železarne
TRST — Zaključila se je letošnja revija Primorska poje ŠTEVERJAN — S pobratenja Štever-jan - Kojsko
OPČINE — S komemoracije talcev Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
20.00	Politični tednik
20.30	Reportaže: Šport spektakel
23.00	TVD Novice
23.10	Športne vesti: Sportime
23.30	Športna oddaja: Juke box
24.00	Rubrika: Donna Kopertina
D
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7-20 Risanke
9 00 Nanizanka: Arcibaldo
9-30 Nadaljevanka: Gene-ralHospital
0.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-- miglia, 12.00 Bis, 12.40 - H pranzo e servito
3.30	Nad.: Sentieri
4.30	Kviz: Fantasia
5.00	Film: II sogno dei miei venfanni (kom., ZDA 1952, r. Elliott Nugent, i- Bing Crosby, Jane Wyman, Robert Ar-
17.05	Nanizanka: Aliče
in'n Kviz: Doppio slalom
a'05 Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto pia-1Q no, 19.101 Jefferson
•40 Kviz: Tra moglie e ma-
On rito
0.30 Film: Sing sing (kom., It. 1983, r. Sergio Cor-bucci, i. Enrico Monte-sano, Adriano Celen-9 tano, Marina Suma) ->2-45 Nan.: Časa Vianello
•15 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0-30 Rubrika: Premiere
0-40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
j ^ RETEOUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: II conte di Sant'-Elmo (pust., It. 1951, r. Guido Brignone, i. Nelly Corradi, Massi-mo Šerato, Anna Maria Ferrero)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Riff Raff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Torna a settem-bre (kom., ZDA 1961, r. Robert Mulligan, i. Rock Hudson, Gina Lollobrigida, Sandra Dee)
22.40 Aktualno:	Pomlad
Gorbačova
23.25 Nan.: Petrocelli, 0.25 Vegas, 1.20 Missione impossibile
f|> ITALIA1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Hillarv
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Licia
20.30	Film: Montv Python -Il senso della vita (kom., VB 1983, r. Ter-ry Jones, i. Graham Chapman, John Clee-se, Terry Gilliam)
22.30	Variete: L araba fenice
23.45	Film: Che fai, rubi?
(kom., ZDA 1966, r. Senkichi Tanizuchi in VVoodv Allen, i. J. De-rison, Woody Allen)
1.15	Nanizanki: La strana coppia, 1.45 Mi bene-dica padre
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nadaljevanka: Piume e paillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nan.: California
20.30	Film: Caro papa (kom., 1979, r. Dino Risi, i. Vit-torio Gassaman)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna oddaja: Spee-dy
0.30 Film
L % TELEFRIULI
13.30	Nad.: 11 diario di Sara, 14.30 Gengis Khan
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.00	Rubrika: A carte sco-perte
18.15 Nadaljevanka: Le so-relle Materassi
19.00	Dnevnik
19.30	Giorno per giorno
20.00	Športna rubrika
21.00	Šport: košarka, Sharp-Fantoni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Variete: Accipicchia O.SOInformativna oddaja:
News dal mondo
P 00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Krvavo polje, brezmejno gorje! (O beguncih s soške fronte; 9.00 Za vsakogar nekaj; 9.20 Tedenski horoskop; 9.40 Misel dneva
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.35 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 11.30 Pregled mladinske književnosti; 12.00 Moskva - zapisi in vtisi petmesečnega bivanja v Rusiji;
13.20	Gospodarski tednik; 13.50 Skice;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Povejmo glasbo: Okoli po svetu; 15.00 Roman: Vojna in mir (29. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Mladi pred mikrofonom; 16.15 Kanadski mozaik; 17.10 Mi in glasba: harmonikar Corrado Rojac; 18.00 Kmetijski tednik; 18.40 Top lestvica.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repfiza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Slovenija; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Slovenski skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba: 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivosti in reportaže; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.05 Top-ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu;
19.00	Zaključek, nato prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro;
6.35	Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop-, 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba skozi čas; 14.45 Edig Galletti; 15.00 ^pravo, otroci; 15.45 Sintonizirani;
16.00	Popevka tedna; 17.00 Bubbling;
17.33	Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice;
18.33	Glasba; 19.00 Mali koncert.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Nočni glasbeni spored.
Z včerajšnjim podpisom Listine o pobratenju
Potrjeno bratstvo in prijateljstvo med Števerjanci in Kojščani
Gre za zares svojstveno pobratenje, pobratenje med ljudmi iste narodnosti, med prijatelji in sorodniki, med potomci tistih, ki so si skozi stoletja prizadevali za boljše življenje, za ohranitev svojega jezika, za osvoboditev, za ljudi, ki jih danes ločuje samo uradno začrtana meja med državama. To so bile večkrat izrečene misli na sinočnji slavnosti pobratenja med Števerjanom in Koj-skim. Izrekli so jih domala vsi govorniki. Te misli so vsebovane tudi v uradni listini pobratenja, ki sta jo podpisala župan Občine Števerjan Ivan Humar in predsednik Krajevne skupnosti Kojsko Kazimir Pahor.
Goste in vse udeležence slavnosti pobratenja je pred števerjansko šolo pričakala Briška godba na pihala. Ta je v prostorni šolski dvorani, ki je bila nabito polna do zadnjega kotička, pričela slovesnost z igranjem jugoslovanske in italijanske himne.
V dvorani je bilo polno ljudi. Med gosti goriški prefekt Garsia s kves-torjem Barbatom ter častniki karabinjerjev in finančne straže, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Jakomin, senator Battello, deželni svetovalci, med temi Bratina, pokrajinski predsednik Cumpeta, svetovalec Cej, več županov, med temi slovenski Primožič, Lavrenčič, Colja, Švab, predsednik Briške gorske skupnosti Corsi, vrsta zastopnikov iz Nove Gorice z županom Bašinom na čelu itd.
S programom so začeli učenci domače osnovne šole Alojza Gradnika. Po državnih himnah sta spregovorila števerjanski župan Ivan Humar (govoril je v italijanščini in slovenščini) ter kojščanski predsednik Kazimir Pahor. Poudarila sta trdne vezi med briškimi ljudmi na obeh straneh meje ter sodelovanje na raznih področjih v zadnjem času. Izmenjava kulturnih in drugih skupin, skupni
pohodi, že ustaljeno sodelovanje med partizanskimi borci ter lovci. Skratka, podpis listine o pobratenju je dal le uradni pečat na trdno prijateljstvo. Po govorih sta Humar in Pahor podpisala listini. Kojščani so Števerjancem podarili sliko briške umetnice Romane Zorzut. Govoril je tudi Ivan Fale, predsednik Krajevne skupnosti Brašlovce v Savinjski dolini, ki je pobratena s Kojskim. Tudi on je Števerjancem podaril sliko. Zatem pa je Kojščanom predstavnik SKPD Sedej podaril dve knjigi o Šte-verjanu. Govorila sta še Danilo Ba-šin, predsednik Občinske skupščine v Novi Gorici, ter Silvio Cumpeta, predsednik Goriške pokrajinske uprave.
Sledil je še kulturni spored v katerem so nastopili otroci osnovne šole iz Kojskega, moški zbor Briški grič, recitatorska skupina društva Sedej in števerjanski dekliški zbor.
Zanimanje za nadškofa Attemsa
Veliko zanimanja je bilo za posvet o prvem goriškem nadškofu Attemsu že na uvodnem predavanju, ki je bilo v palači na Kornu.- Posvet, ki bo v oktobru, bo trajal tri dni. Osebnost tega nadškofa, ki je igral pomembno vlogo v odnosih med dunajskim dvorom in Sveto stolico, bodo opisali strokovnjaki iz več dežel. Na uvodnem predavanju so poročali nekateri znani zgodovinarji iz Rima, Ljubljane, Gradca in Gorice. Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobneje poročali v naši torkovi številki.
Kulturni večer v Štandrežu
V Domu Andreja Budala v Štandrežu bo jutri, v ponedeljek, ob 19.30 glasbeno zabavni večer, ki ga prireja Kulturno društvo Oton Župančič. Sodelujejo domač otroški zbor, gojenci Glasbene šole ter animator Sten Viler.
Tajnik KPI Natta jutri in v torek v Tržiču
Potrdila med delovnim urnikom: amnestija za zdravnika
Generalni tajnik KPI Natta bo jutri in v torek v naši deželi. Obiskal bo razne kraje in se z voditelji njegove stranke ter javnimi funkcionarji in politiki pogovarjal predvsem o vprašanjih podjetij z državno udeležbo.
Jutri, v ponedeljek, ob 11. uri, se bo v tržiški ladjedelnici sestal najprej z vodstvom ladjedelnice, zatem še s tovarniškimi sveti delavcev državnih tovarn na Goriškem. Zatem bo odšel v Trst, kjer bo v ponedeljek popoldne in v torek.
V	torek ob 18.30 pa bo v kinodvorani Excelsior v Tržiču javno zborovanje. Tu se bo Natta srečal tudi z zastopniki vseh državnih ladjedelnic v Italiji, saj v vseh grozijo z odpusti.
Pohod prijateljstva Gorica - Nova Gorica
V	nedeljo 17. aprila dopoldne bo po ulicah Gorice in Nove Gorice pohod prijateljstva, ki je že postal kar tradicionalen. Tudi letos ga prirejata Turis-mo giovanile e sociale v Gorici ter Zveza telesnokulturnih organizacij v Novi Gorici. Odhod bo s Travnika ob 10. uri, trasa bo dolga 12 kilometrov.
Zavarovanje proti toči
Pokrajinski konzorcij za zavarovanje proti toči, v katerem je sedaj 950 članov iz vse Goriške, obvešča, da so pričeli z vpisovanjem zavarovalnin proti toči za letošnje leto 1988. Tozadevno pogodbo so podpisali z zvezo italijanskih zavarovalcev v Milanu. Dosedaji člani in vsi drugi, ki bi to radi postali, se lahko javijo v pisarni konzorcija v Ulici Boccaccio 35 v Gorici. Pisarna je odprta vsak dan, od ponedeljka do petka, od 15.30 do 18.30.
Gledališka skupina na Radiu Trst A
Gledališka skupina Gorica je - kot smo nedavno že poročali - sredi marca posnela na Radiu Trst A večer poezije Andreja Kokota Kamen molka. To je prvi nastop skupine na našem ra-
diu in to kar v zaključeni oddaji. Montažo poezije je prispeval Janez Povše, sodelujejo pa naslednji člani: Barbara Rustja, Alenka Florenin, Dušan Košuta, Iztok Devetak, Adriana Furlan, Laura Furlan, Erik Bensa, Kristina Ožbot in Valentina Martinuč.
Kamen molka Andreja Kokota v izvedbi Gledališke skupine Gorica je na programu v torek, 12. aprila, ob 18. uri.
Športna palača od UGG Občini
Na sestanku med deželnim odbornikom Brancatijem, županom Scaranom in predsednikom UGG Zollio so včeraj razpravljali o pospešitvi postopka za prehod lasti športne palače od UGG na Občino. Rešiti je treba še nekaj vprašanj nakar naj bi skupščina UGG odobrila spremembo statuta in tako omogočila prehod lasti objekta.
S tem, je dejal Brancati, bo Občina lahko uporabila prispevek iz posebnega zakona o obnovi športnih objektov. Povečali bodo zmogljivost športne palače (na 6 tisoč mest), igrišče prilagodili normam FIP in uredili varnostne naprave.
S priznanjem olajševalne okoliščine zaradi minimalne škode, ki naj bi jo prizadel javni ustanovi, kar je omogočilo amnestijo, se je na goriškem sodišču zaključil proces proti dr. Borutu Spacalu iz Doberdoba, Ul. Gubec 2. Zdravnika so dolžili, da se je v prvem polletju 1983 na nedovoljen način okoristil na škodo KZE, s tem da je posebej zaračunal nekatere storitve, ki jih je opravljal med časom, ko je bil v
Slovensko planinsko društvo v Gorici prireja svoj redni občni zbor v petek, 15. aprila, s pričetkom ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Goriška zbora L. Bratuž in zbor župnije sv. Ignacija bosta danes, v nedeljo 10. aprila, ob 9. uri izvajala Bianci-ardijevo mašo »Missa octo vocum« pri slovenski maši v cerkvi sv. Ignacija na Travniku.
Zveza slovenske katoliške prosvete bo imela jutri, v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30, v Katoliškem domu v Gorici, redni občni zbor.
Kulturno društvo Jezero v Doberdobu priredi jutri, v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30, na sedežu, predvajanje videofilma Rdeči boogje Karpa Godine. Gre za film iz ciklusa Trobente in oblaki v slovenskem filmu.
ŠKD Danica na Vrhu vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo na sedežu društva jutri, v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30.
Odbor Sekcije VZPI-ANPI za Peč, Rupo in Gabrje vabi vse člane na redni odbčni zbor sekcije, ki bo v torek, 12. aprila, ob 20. uri. Poročali bodo o dosedanjem delovanju ter izvolili nov odbor.
Kmečka zveza obvešča, da zapade 30. t. m. rok za ti. obvezno destilacijo
podrejenem delovnem razmerju pri isti ustanovi. Zaradi podobnih obtožb je odprtih več postopkov proti raznim goriškim zdravnikom, zato je za obravnavo vladalo pričakovanje, ki presega osebni primer.
Dr. Spacal je bil v času dogodkov v delovnem razmerju s KZE kot zdravnik v Centru za športno medicino v Tržiču. Pristojen je bil za preglede športnikov, na osnovi teh izvidov pa bi nato moral splošni zdravnik izdati uporabnikom zdravniško potrdilo. Obotoženi zdravnik je kar sam prevzel to nalogo in za vsako potrdilo zaračunal Zdravstveni enoti po 8 tisoč lir. Problem je bil v tem, da naj bi - po prijavi - potrdila izdajal kar med delovnim umikom, ne pa izven njega, kot bi bilo korektno in se na tak način okoristil za milijon 800 tisoč lir.
Sodniki so zaslišali več prič, med temi voditelje KZE, ki so nekoliko razbremenili obtoženca. Sanitarni direktor dr. Gregorig je namreč dejal, da ni mogoče ugotoviti, če in v kolikšni meri je KZE utrpela škodo. Nedovoljen dobiček naj bi zdravniku prinašala samo med rednim urnikom izdana potrdila, ne pa vsa: vendar težko je določiti, kdaj je bilo vsako potrdilo izdano.
Javni tožilec dr. Trotta je predlagal, naj se obtožencu prizna olej Sevalna okoliščina zaradi minimalne škode ter vsekakor amnestija. Odv. Sanzin se je zavzel za popolno oprostitev, sodniki pa so odločili v skladu s stališčem tožilca.
namiznih vin. Količina vina, ki jo mora posamezni vinogradnik oddati v pooblaščeno žganjarno, se izračuna na osnovi proizvodnje hl/ha prijavljenega vina za letino 1987/88. Izračunano količino vina mora vinogradnik oddati samo v primeru, da presega 5 hektolitrov.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaška doma v Trstu in Gorici
prirejata
LETOVANJE
ZA OTROKE IN MLADINO v Tolminu
od 1. do 15. julija — za otroke in mlade od 11. do 17. leta
v Zgornjih Gorjah
od 21. junija do 5. julija — za otroke od 6. do 11. leta starosti.
v Portorožu
od 11. do 20. julija in od 21. do 31. julija — za otroke od 8. leta starosti dalje.
Informacije in vpisovanje od 5. do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu -Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 744249 in v Gorici - Ul. Malta 2 - tel. 84644 — od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Peč, Rupa, Gabrje, priredi 21. in 22. maja avtobusni izlet na Plitvička jezera, v Kumrovec in Ptuj. Vpisujejo Mirko Kovic (tel. 391119), Ludvik Pregelj (20012), Srečko Pavletič (882339), Stanko Malič-brivec. Vpis do 15. aprila.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja 22. maja izlet na Brione. Prijave sprejemajo Ettore Moro in Mario Semolič, vpisovanja pa se bodo zaključila ob zasedbi mest na avtobusu.
Društvo slovenskih upokojencev v Gorici obvešča, da namerava prireditiv dve križarjenji. Prvo bo enajst dni, od 13. do 23. julija, od Sočija na Črnem morju po Volgi do Moskve, drugo pa osem dni, od 10. do 18. septembra, od Dunaja po Donavi do izliva v Črno morje. Informacije in vpis na sedežu društva vsak četrtek najkasneje do 12. maja.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 3. do 9. aprila 1988.
Rodili so se: Federico Scarel, Marco Martellani, Debora Rispoli, Kristjan Knez, Greta Bignami.
Umrli so: 88-letna upokojenka Merce-de Burgnich vd. Fonzari, 67-letna upokojenka Maria Bordon, 76-letna upokojenka Valeria Busana, 85-letna upokojenka Amabile Longo, 70-letni industrijalec Ar-turo Poletti, 86-letna gospodinja Pavlina Vončina por. Rebolica, 81-letna upokojenka Angela Lonardi vd. Schabetz, 79-letna gospodinja Luciana Sforzina, 69-letna upokojenka Roža Kocjančič, 73-let-ni upokojenec Michele Elifani, 68-letni upokojenec Antonio Brumat, 54-letni upokojenec Franc Birsa, 57-letna gospodinja Carmela Crovatti, 94-letna gospodinja Annamaria Delle Vedove vd. Di Franco, 83-letna upokojenka Giacomina Lorenzon, 66-letni kmet Rosino Bregant.
Oklici: uradnik Mariano Beuciar in delavka Laura Feri, bolničar Fabrizio Bor-ghes in tehnik Magda Galante, karabinjer Mario Cirpani in knjigovodkinja Antonella Gidora, inštruktor Maurizio DalLOsto in prodajalka Franca Peteani, podoficir karabinjerjev Giovanni La Roc-ca in gospodinja Ameba De Leo.
Poroke: upokojenec Torino Granata in gospodinja Anna Maria Raguzzi, policist Pierluigi Busetto in policistka Donatella La Rocca.
__________prispevki________________
Druž. Nanut-Petrovčič daruje 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
Namesto cvetja na grob Lidije Simčič por. Codermaz daruje Milena Radinja 50 tisoč lir za lokostrelski odsek Naš prapor.
V spomin na pokojno Marijo Vižintin, ki je umrla v Argentini 22. marca 1988, daruje sestra Milka 50.000 lir za sekcijo krvodajalcev iz Doberdoba, svakinja Slavica Peric pa, v isti namen, 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dol Jamlje.
Ob obletnici smrti Viljema Nanuta daruje žena 80.000 lir za Kulturno društvo Oton Župančič, 20.000 lir pa za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
kino
Gorica
CORSO 16.00-22.00 »Arrivederci ragazzi«. VERDI 15.30-22.00 »Tre scapoli e un bebe«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Ouattro cuccioli da salvare«.
Tržič
EKCELSIOR 14.00-22.00. »Tre scapoli e un bebe«.	/"'■ j,
COMUNALE 18.00-22.00 »Pazza«. Igra Barbra Streisand.
Nova Gorica
SOČA 16.00 »Ciklon«. 18.00-20.00 »Policaj iz L.A.«.
DESKLE 17.00 »Navigator«. 19.30 »Kobra«.
__________pogrebi____________
Jutri v Gorici ob 11. uri Luigi Marini iz mrliške veže bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče.

kmeCko-delavska hranilnica
IN POSOJILNICA V SOVODNJAH

VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 14. aprila 1988 ob 10. uri in v drugem sklicanju v
PETEK, 15. APRILA 1988, ob 20. uri
v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah s sledečim ,
DNEVNIM REDOM
1.	poročilo upravnega sveta;
2.	poročilo nadzornega odbora;
3.	razprava in odobritev obračuna na dan 31.12.1987, odobritev poročil in porazdelitev dobička poslovnega leta;
4.	volitve dveh odbornikov;
5.	določitev najvišjega zneska posojila, ki se posredno ali neposredno podeli posameznemu zavezancu;
6.	določitev višine doplačila na deleže za nove člane;
7.	pooblastilo za uvedbo izdajanja kreditnih kart;
8.	ratifikacija za uvedbo izdajanja kreditnih kart »VIACARD«;
9.	soudeležba pri zvišanju glavnice ICCREA;
10. slučajnosti.
Člani si lahko ogledajo obračun in poročila o obračunu na sedežu Kmečko-delav-ske hranilnice in posojilnice.
Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo zadostno število članov, Vas vabimo, da se gotovo udeležite občnega zbora v drugem sklicanju, t.j. v petek, 15. aprila 1988, ob 20. uri.
Sovodnje, 18. marca 1988	UPRAVNI SVET
SKD HRAST v Doberdobu
vabi danes, v nedeljo, 10. aprila 1988, na tradicionalni
PRAZNIK POMLADI
OB 13. URI: otvoritev praznika;
OB 17. URI: nastop godbe na pihala Tita Michelas iz Fiumicella;
sledi ples ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana iz Zgonika.
Deloval bo dobro založen buliet s pristnimi jedmi na žaru in z domačo kapljico.
Kdo prinese najboljšo salamo?
Vse se je pričelo pred kakimi šestimi leti, ko je 37-letni Mario Jarc, Fifin, iz Doberdoba, zbral okrog sebe skupino prijateljev in malo za šalo malo za res priredil tekmovanje salam. Pravilnik tekmovanja je bil silno enostaven: vsakdo izmed udeležencev neobičajnega tekmovanja je namreč prinesel s seboj salamo, ki jo je sam proizvedel, vsako salamo je Mario označil s številko, tako da nihče ni vedel s katero številko je označena njegova salama. Nakar so šle poslastice v pokušnjo, vsakdo pa je spiroti ocenjeval kvaliteto salame s točkami od ena do deset, tisti, ki je zbral največ točk pa je bil zmagovalec. Nagrade, obljublja Mario, niso gastronomskega značaja.
Na prvem tovrstnem tekmovanju so se v Doberdobu zbrali le najbližji prijatelji, z leti pa se je krog prijateljev salame vse bolj širil in praviloma se vsakič zbere več sladokuscev. Neobičajno tekmovanje prirejajo pri Tonkčevih, saj je tam vselej dovolj kraške kapljice, tam pa tudi poskrbijo za domač kruh, tako da nikomur ni žal večera, ki ga preživi v družbi...salam. Mario Jarc nam je povedal, da ima tekmovanje nekako že mednarodni značaj, saj s svojimi »prispevki« v Doberdob prihitijo s tržaškega Krasa, iz vse Goriške in iz nekaterih vasi sosednje Slovenije. Konkurenca je torej zelo ostra, Mario pa nam je zagotavljal, da sicer že nekaj let prvo mesto odnese mesar iz Grgarja.
Letos bo tekmovanje salam na sporedu v petek, 15. aprila, tisti, ki premore dobro salamo, pa naj se oglasi ob 20. uri pri Tonkčevih (Tržaška 25) v Doberdobu, da »izvedenci« preverijo resnost njegove kandidature na prvo mesto tekmovanja.
razna obvestila
Obilo humorja in vedrine na prvem Pajkfs shorvu v Kulturnem domu
Sproščen prikaz naše goriške stvarnosti
Že veliko časa se nismo tako iz srca nasmejali kot na Pajk's sho-wu prejšnji večer v goriškem Kulturnem domu. Vse je bilo v kabaretnem vzdušju: dvoranica, orkester, plesalke, napovedovalec, napovedovalci oziroma pripovedovalci hitrih, ažurnih in pikrih vesti, pardon nev/sov, saj brez angleškega izrazoslovja sploh ne gre. Kdo bi še zanimal za šrau-fenzigerje in za špargerte, danes je treba uporabljati british besede.
Velik zlati pajek, zelo podoben tistemu, ki je desetletja vedril v resnični dvorani Pri zlatem pajku, je vse ta stare opozarjal na našo preteklost. Pravzaprav so današnji »stari«, ki so bili tam v petek zvečer, videli v samih sebe tiste »stare«, ki so pred leti hodili na planinske plese v dvorano na Korzu.
Brhka dekleta so ti ob vhodu v dom ponujala neko čudno oranžno pijačo, za katero ni nihče ugotovil za kaj pravzaprav gre: najbrž za ostanke Černobila. Dekletom, samo dekletom, mlajšim in manj mlajšim, so ob vhodu ponujali stiliziranega zlatega pajka. Že tu je prišlo do očitne diskriminacije na račun moških, kar se je odražalo tudi pri ceni vstopnice. Moški je moral odšteti kar dvakratno vsoto. Alla faccia della egu-aglianza. V preddverju si moral skrbno paziti kaj delaš in govoriš, saj so tvoje obnašanje skrite kamere neposredno prenašale na veliko platno v dvorani.
Sten Viler je spretno napovedoval in povezoval program ter prisotnim, ki so do kraja napolnili dvorano, povedal vser tisto kar so sicer že vedeli. Zanimiv je bil di-
rektni telefonski pogovor z Reaganom in Gorbačovom, ki sta dokazala, da prav dobro poznata naše goriške probleme, od tistih v zvezi s prosto cono do tistih v zvezi z onesnaženjem Koma.
Visoke in seveda mlade, mladoletne, kotalkarice s Peči so nam pokazale ples pajacev in varjetej-ski ples a la Lorella Cuccarini, ter pokazale predvsem kako je moč kotalkati v zelo tesnem prostoru.
Krucenal band and trobentice so nas s pevcem, pred katerim se lahko najbolj znani sanremejarji lahko skrijejo, zares lepo pozabavali s pesmijo, mrmranjem in seveda tudi glasbo. Drugače tudi ne bi moglo biti.
Največ zabave, zanimanja, odobravanja (!? najbrž tudi kake zamere, če moramo verjeti obrazom nekaterih), ploskanja, je bilo ob poslušanju novic. Padon newsov. News, News, News. Izvedeli smo marsikaj zanimivega in lepega, seveda tudi veliko takega o čemer niti Primorski dnevnik, kaj pa šele Katoliški glas, niso doslej sploh poročali. Kaj se dogaja v goriški politiki in med goriški politiki, v kulturnem svetu, v teritorialnem odboru (čigavem?), v povezovalni organizaciji v Ulici Croce, v uredništvu nekega dnevnika na Ulici 24. maja, v Sovod-njah, v Doberdobu, v Steverjanu, tam čez mejo, in še kje drugje. In seveda v vedno bolj enotni slovenski enotni delegatski delegaciji. Izvedeli smo več od tistega kar vedo tisti pri silarju. Sicer pa bi bili lahko izvedeli še kaj več, a kaj ko je cenzura (tudi v Pajk s news) udarila in pobrala z napovedovalčeve mize najbolj pikre in
največje vojne skrivnosti. Tudi take o tistih, ki so zelo aktivni dve uri pred volitvami. Morda bi na svetlo, pa čeprav smo sedeli v kleti, prišel še kak škandalček. Dokaz goriške osrednjosti pa je bil že v tem, da so tokrat Tržačani ostali na cedilu in bili, le nekateri, omenjeni le kakšenkrat. Razen tistih, ki so nas prišli kolonizirat.
Nečesa pa ne moremo odpustiti prireditjem, ki se skrivajo za povezovalno zvezo kulturnih društev. Pri žrebanju jajc (v nekaterih primerih so to bili polohi) je deklica, ki je izbirala številke, največje jajce, tokrat seveda čokoladno, izžrebala za listek, ki ga je v žepu imel njen možiček, vsemogočni tajnik Zveze. Zveze so pač zveze tudi pri Zvezi. Bilo pa je najbrž sicer prvič v zgodovini, da je žena podarila jajce možu. Tudi to bo ostalo v arhivih naše manjšinske skupnosti, ter svojčas za-
htevalo primerno globalno zaščito. Proti zbiralcem jajc.
P.S.: Program je trajal več kot tri ure, pozno v noč. Vino je seveda bilo briško. Fullstop. (Brez podpisa. Cenzura).
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
Sestanek društev v Doberdobu
Doberdobska občinska uprava priredi jutri, v ponedeljek, ob 18. uri v občinski sejni dvorani sestanek s predstavniki vseh društev, ki delujejo v vasi. Govor bo o bližnji proslavi obletnice osvoboditve, o obliki praznovanja 40-letnice italijanske republike in o drugih vprašanjih, ki se tičejo aktivnosti doberdobskih društev.
Gostje iz Beograda pri tabornikih RMV
Taborniki Rodu modrega vala so pred kratkim imeli v gosteh predsedstvo Zveze tabornikov Jugoslavije. Goste sta v goriškem Kulturnem domu sprejela predstavništvo vodstva naše taborniške organizacije in predstavnik SKGZ Igor Komel. Po ogledu doma so na skupnem razgovoru podali gostom informacijo o kulturnih, športnih in političnih razmerah Slovencev v Italiji. V imenu jugoslovanske taborniške organizacije je nato pozdravil njen predsednik 'in potrdil pomembnost takih srečanj, saj omogočajo medsebojno spoznavanje, izmenjavo mnenj in izkušenj. Tudi s strani Rodu modrega vala je bila izrečena želja in namen po večjem sodelovanju z odredi iz bližnje Slovenije s prirejanjem skupnih akcij.

La Coriziana
S.R.L.
GORICA - Ul. D. D'Aosta 180
Tel. (0481) 520660 - Tlx: 460107 LAGORI I - Telefax: 520117
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Ob ciklusu predavanj v Vidmu
Pogovor z arhitektom Alešem Prinčičem o stikih med Furlanijo in Slovenijo
Združenje arhitektov v Vidmu bo °d 15. aprila do 26. maja v tem mestu Priredilo ciklus predavanj o arhitekturi v našem in v širšem mednarodnem prostoru. Predavatelji bodo v glavnem profesorji ljubljanske fakultete za arhitekturo. Seveda pa bodo na njih sodelovali tudi domačini, ki so znani docenti na italijanskih univerzah.
■ 15. aprila bo predaval arh. Jurij Kobe iz Ljubljane, 22. aprila arhitekta M. Ocvirk in E. Ravnikar, prav tako °ba iz Ljubljane. 28. aprila bo govoril domačin arhitekt Marcello D'OHvo. Naslednji predavatelj bo 5. maja arh. Paolo Venturini. 13. maja bosta govorila arh. Peter Fister iz Ljubljane ter arh. Valentino iz Vidma. Zaključil bo 26. maja arh. Marko Mušič iz Ljubljane.
Mladega slovenskega arhitekta Ale-Prinčiča, doma iz Krmina, ki pa dela in ustvarja v Vidmu, smo vpraša-h. naj nam kaj pove o tej pobudi. Prinčič je arhitekturo študiral v Ljubljani, tam z uspehom končal študije ter dobil tudi Prešernovo nagrado za študente arhitekture. Ko se je vrnil do-jnov je šel delat v Videm, saj ta kraj brez dvoma nudi mlademu arhitektu več možnosti za udejstvovanje kot pa naša Goriška. V Vidmu delajo tudi zelo znani arhitekti, ki ti lahko nudijo marsikaj koristnega.
Ko je Videmsko združenje arhitektov priredilo ob koncu lanskega leta razstavo eksponatov svojih članov, je tam razstavljal tudi mlad Aleš Prinčič.
V zvezi s ciklusom predavanj v Vidmu nam je Aleš Prinčič povedal, da so Se videmski arhitekti odločili, da priredijo ta predavanja, in da povabijo v sv°jo sredo ljubljanske docente, zaradi
tega, ker je nujno, da se načrtovalci seznanijo s tem kar se dela drugod v svetu, še zlasti pri sosedih. Spoznati je treba druge prakse, druge načine študija, druge pristope k načrtovanju in oblikovanju.
Pobudo gre vsekakor pozdraviti. Sicer pa imajo Furlani vrsto narazličnej-ših stikov s Slovenijo. Pomembno pa je to, da se v tako akcijo vključuje mlad slovenski strokovnjak, ki deluje v furlanskem okolju.
Čigave so bile kosti v Dolu?
Te dni je bilo pri Vižintinih v Dolu živahno. V sredo so namreč vojaki tamkajšnje kasarne kopali v kraju, ki ga domačini imenujejo Kapeluonga (izraz ima verjetno italijanski izvor v »campo lungo«, saj so tam njive za območje neobičajno dolge in razprostrte) in pri tem naleteli na več kosti.
O najdbi so seveda nemudoma obvestili marešala iz Gabrij, ki se je o zadevi posvetoval s prokuratorjem. Telefon je seveda že v sredo zazvonil tudi pri doberdobskemu županu dr. Mariu Lavrenčiču, katerega so organi javnega reda prosili, da preskrbi zdravnika, ki naj bi kosti identificiral. Vojaki in njihovi nadrejeni so bili namreč prepričani, da so naleteli na okostje avstrijskega vojaka, saj je med prvo svetovno vojno padlo na doberdobskem Krasu več deset tisoč vojakov avstro-ogrskega cesarstva, katere so sicer ponavadi pokopali v posebnih pokopališčih.
Vendar pa ni bilo mogoče dobiti v sredo nikogar, ki bi poskrbel za identifikacijo okostnjaka, tako da je ostal rebus nerešen. Zagonetke pa je bilo konec naslednjega dne, ko je na lice mesta prihitel zdravnik Krajevne zdravstvene enote iz Ronk; spremljal ga je ortoped iz tržiške splošne bolnišnice. Moža pa sta na presenečenje prisotnih ugotovila, da so kosti vse to, kar je ostalo od tam pokopane... krave.
OPTIKA - FOTO - KINO
Alivtin
GORICA Korzo Itdlia 90 Tel. 0481/83590 Korzo Italia 41 Tel. 0481/83124
GRADIŠČE Ul. Ciotti 8 Tel. 0481/92324

razvijamo se skupaj
1
	ludAjr	VRH SV. MIHAELA 48
	Sovodnje ob Soči (Gorica)
gostilna W *	*1 8 7 □	- m /	Tel. (0481)882005 - 882488 KRAŠKE SPECIALITETE IN DOBRA VINA
	IZ NAŠE DEŽELE
Velika ponudba rastlinskih in sadnih likerjev in žganj	


Banca Agricola Kmečka banka I Gorizia
Sposabella
poročne obleke visoke mode
obleke za razne svečanosti in obhajila
modni dodatki in oprema
GORICA - KORZO ITALIA 74
TEL. 83128
terpin
■	S.p.A.
VAM NUDI
A: SPLOŠNI UVOZ - IZVOZ
Gorica - Ul. Duca D’Aosta 42 Trst - Ul. Brigata Casale 3
B: KMETIJSKE STROJE IN NADOMESTNE DELE
Gorica - Ul. Duca D’Aosta 42 Trst - Ul. Brigata Casale 3
C: SEMENA - VRTNARSTVO - KLETARSTVO
Gorica - Ul. Carducci 47
Č: ELEKTROMATERIAL IN GOSPODINJSKE PRIPOMOČKE
Gorica - Ul. Mameli 3
terpin
1MPORT- EXPORT ■	S...A.
TRGOVINI:
GORICA TRST -
- tel. 0481/32321 Tlx. 460682 TERPIN I Tel. 040/827757 Tlx. 460682 TERPIN I
orno s ki
POGOVORI
Milena Podpečan
Naše družinsko življenje postane zares pestro šele takrat, ko se vrneta iz šole oba otroka. Začne se hrupno z odpiranjem vrat, ki se potem zapro sama s treskom. Nato je na vrsti glavni del, to so namreč novice iz šole.
Pred nekaj dnevi mi je rekla hči, ki hodi v tretji razred osnovne šole: »Mami, danes smo se pa v šoli pogovarjali o toplih bratcih.« Kar sapo mi je vzelo, saj si nisem mogla misliti, da so naše učiteljice že tako svobodomiselne. Nato sem se spomnila na aids in takoj se mi je zdelo takšno razpravljanje mogoče, seveda v čisto preventivne namene. »Ja, kaj pa je rekla tovarišica o toplih bratcih?« sem radovedno vprašala
hčer.
»Ja, saj nisem rekla, da je tovarišica kaj rekla, jaz sem samo rekla, da smo se pogovarjali o tem, ^med odmorom, veš. Franci se je postavil pred naju z Deso in važno izjavil, da je topli bratec.« Vse to je zdrdrala v isti sapi in me nedolžno vprašala: »Mami, pa ti veš, kdo je topli bratec?« Se preden mi je uspelo odpreti usta, je že nadaljevala: »Topli bratec je tisti, veš, ki greje kakšno svojo sestrico. Franci nama je vse natančno razložil. Veš, pri njih je veliko otrok in ker nimajo dovolj postelj in odej, morajo pač spati skupaj. In tako uporabljajo za gretje drug
drugega svoja telesa. Vendar, veš, je rekel Franci, da za ogrevalno telo vedno uporabijo osebo moškega spola, ker je že iz prazgodovine znano (in to je čisto res, ker ima Franci v zgodovini same petice), da so ženski osebki za to početje popolnoma nesposobni zaradi kronično mrzlih nog. Tako, vidiš, je rekel Franci, potem pa je še dodal, da so izraz »topli bratec« res izumile ženske. Namreč takrat, ko se je kakšna mrzlonoga sestrica stisnila k bratcema in poprosila: »Moja ljuba topla bratca, ogrejta mi moje uboge mrzle nožiče.«
»No, in ker jaz grejem podplate moji sestrici Nini, se pač lahko upravičeno imenujem topli bratec,« je rekel Franci.
»Veš kaj, mami, pa to še ni vse. Veš, kaj je še novega? Da bo Desin očka dobil otroka, tra-lala.« Ta zadnji stavek me je čisto dotolkel. Vendar moja mala klepetulja tega sploh ni opazila. Bila je v pripovedovalnem zagonu in je kar nadaljevala: »Ja, ja, ko se je Franci tako
šopiril pred nama, ga je Desa zabila: 'Kaj boš ti, ko si samo topli bratec. Moj oči je topli bratec, pa še truden povrhu."«
»Kako pa to Desa ve?« mi je ušlo. »Oh preprosto, pri Desi vsi spijo v enem prostoru in tako Desa ponoči nadzoruje svoja starša. Tako je včeraj slišala svojo mamico, ki je rekla očiju: "Daj, spavaj sa mnom." Oči pa je odrvnil: "Ne morem, sem truden." Potem pa je Desina mami obtožila očija, da je topli bratec, ker odkod naj bi prišla njegova trudnoča, če uopšte ne spava sa njom. Tega midve z Deso sploh ne razumeva, ampak nič hudega, samo da sva podkurili temu važnemu Franciju.«
»In tako vidve mislita, da bo Desin očka rodil,« sem jo prekinila, »ej, pa ne bo, veš. Slučajno ga poznam. Truden je zato, ker je Slovenec, veš, to pomeni, da je zmatran.« »Joj, to moram pa takoj povedati Desi. Kako bo razočarana, ko bo izvedela, da je njen očka samo Slovenec in ne truden.« In že je ni bilo več.
Kmalu zatem sta prišla domov mož in sin, ki že guli srednješolske klopi in so se mu začele polletne počitnice. Tudi med njima se je razvil zelo zanimiv pogovor. Nadebudni sinko je pomolil izkaz svojemu roditelju pod nos, rekoč: »Hello daddy, old boy. Na, tu imaš pregled nad mojim minulim delom.« »Najbrž s tem misliš spričevalo, sine,« ga je popravil mož. »Sure, dad, ne bodi no tako starokopiten, sploh ne obvladaš samoupravljalskega besednjaka. Na, tu imaš cajgnas, tako kot pravi temu papirju grandpa. Pa hitro poglej, pa ne pošizi, saj veš, da so prfoksi na našem collegu sami levaki.« Mož gleda in postaja v obraz nevarno rdeč. »Ja, kaj je to? Samo dvojke,« izjavi. Sinko pa se ne da: »Stop, stop! Ne recitiraj! Sem ti prej spikal, da ne šizi, saj veš, da imaš alta pressione. Ne komprendaš, to je tutto. Ne kužiš modernih trendov našega izobraževalnega sistema, ki teži k uravnilovki. Be cool, daddy, be, cool.«
Mož je obsedel napol šlagiran. Sinko pa je vprašal: »Mami, je kaj klope?« Preden sem uspela odgovoriti, je že z dvorišča prihrumela hčerka in takoj napadla očija: »Oči, oči, velika novica, ali veš, da je bil Desin oče truden, zdaj pa ni nič več.« Mož se je flegmatično obrnil k meni in čisto mirno vprašal: »Irma, od kdaj pa tudi moški delajo abortuse?«
Horoskop
od nedelje 10. 4. do sobote 16. 4. 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21. 3. - 19.
4.) — VI IN DELO: I	Pred vami je iz-
I	jemno ugoden in
uspešen teden. Zvezde vam bodo v spodbudo in pomoč pri uresničevanju želja. Izkoristite ugoden vpliv zvezd in zmagovali boste. Konec tedna vam bo še posebno naklonjen. Nedelja vam z neugodno Luno ne bo prijazna. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo pripravila veselo presenečenje. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
DVOJČKA (21. 5. -20. 6.) — VI IN
DELO: Izkoristite pozitiven vpliv zvezd in stopite v odločno akcijo. Uspelo vam bo uresničiti marsikaj. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo. To je najugodnejši čas, v katerem lahko dosežete nekaj zavidljivih uspehov. Sreda in četrtek vam z neprijazno Luno ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Ne zavrnite povabila konec tedna. Ugodna bosta petek in sobota.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
- VI IN DELO: Glede na neugoden položaj Marsa v ozvezdju Vodnarja je možnost kakšnih težav v prvih dneh tedna precejšnja. Ostali del tedna pa vam bo precej naklonjen in poln veselih novosti. Nasmehnila se vam bo sreča v denarnih zadevah. Neugodna dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Bodite prijaznejši do nekaterih ljudi. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
TEHTNICA (23. 9. - 22. 10.) — VI IN
DELO: Obeta se vam vesel in uspešen teden. Ugoden položaj Marsa in Venere bo ugodno vplival na vaše delo in počutje. Pričakujete lahko srečen razplet svojih načrtov. V petek in soboto pa bo spremenljiva Luna neugodno vplivala na vaše razpoloženje. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi z bližnjimi vam bodo v veliko zadovoljstvo. Ugodna bosta ponedeljek in torek.
STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN DELO: Teden bo precej razgiban in nepredvidljiv. Poskusite obvladati svoje razpoloženje v prvih dneh, ker bo od tega precej odvisen potek celega tedna. Obstaja možnost nepričakovanih stroškov. Čaka vas prijeten in vesel konec tedna. Neugodna sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Vzemite si več časa za pristnejši odnos z ljubljeno osebo. Ugodna bosta petek in sobota.
VODNAR (20. 1. -18. 2.) VI IN
DELO: Vaš teden bo prijeten. Venera bo spodbudno vplivala na vaše delo in izpolnila nekatera pričakovanja. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo ne pri delu ne v osebnem življenju. Vsi rojeni od 23. do 27. 1. naj bodo previdni, ker jim sovražni Mars lahko prekriža načrte. VI IN DRUGI: Iskreno spregovorite z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
BIK (20. 4. - 20. 5.)
^	— VI IN DELO:
Obeta se vam pre-cej prijeten in vesel teden. Ker so vam zvezde precej naklonjene, lahko računate na srečne okoliščine in nemoten potek dela. Precejšnja je možnost prijetnih presenečenj na denarnem področju. Ponedeljek in torek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Presenetil vas bo nekdo, ki bo uganil vaše misli. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
RAK (21. 6. - 21. 7.)
— VI IN DELO: V prvi polovici tedna vam bo nebo naklonjeno in vse vam bo šlo tako, kot boste želeli. Proti koncu tedna pa lahko računate na kakšne manjše težave ali sitnosti, ki vas prav lahko spravijo ob dobro voljo. Neugodna dneva bosta petek in sobota z neprijazno Luno v ozvezdju Ovna. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo v veselje in pomoč. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
DEVICA (23. 8. -»-IfT. 22. 9.)	- VI IN
|	DELO: Pred vami
I iT je zanimiv in pre-*	cej uspešen teden.
Ponudilo se vam bo nekaj prav lepih priložnosti, ki jih morate pridno izkoristiti. Teden je zelo primeren tudi za nove pobude in načrte. Jupiter in Saturn bosta zelo pozitivno vplivala na vse rojene v avgustu. VI IN DRUGI: Nekdo pričakuje od vas več pozornosti in razumevanja. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek.
ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) — VI
IN DELO: Zvezde I I L# vam tokrat niso prav naklonjene, zato se boste morali na poti do zaželenih ciljev malo bolj potruditi. Zaradi neugodnega Marsovega položaja obstaja precejšnja verjetnost nepričakovanih ovir in težav. Izognite se zahtevnejšemu delu, kolikor je le mogoče. VI IN DRUGI: Ljudje vas bodo utrudili in zaželeli si boste le miru. Ugodna bosta sreda in četrtek.
KOZOROG (22. 12.
^ O ■ 19- 1-) — VI IN
DELO: Zvezde so 1	^ vam precej prijaz-
ne, zato bo vaš teden prav prijeten in razveseljiv. Marsikatera želja se vam bo izpolnila. Napredovali boste. To, kar vas skrbi, se bo uredilo. Posebno uspešni bodo vsi rojeni v decembru. Malo manj ugodna dneva bosta le petek in sobota. VI IN DRUGI: Čas je, da izpolnite to, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
^ ^ — VI IN DELO: Napoved je za vas ^ V zelo ugodna. Teden vas bo z nekaterimi novostmi razveselil in vam popestril življenje. Odprle se vam bodo nove rešitve za vaše načrte. Glede na to, da vam je dobronamerni Jupiter precej naklonjen, lahko priča-kujjte marsikatero veselo presenečenje. VI IN DRUGI: Nikar preveč ne zaupajte obljubam, ki vam jih bodo dali. Ugodna bosta sreda in četrtek.
Pisava
odkriva
ma lahko v marsičem zaprla oči tebi in fantu, pa bi tako oba slepa za napake drug pri drugem stopila v zakon, ne da bi se dovolj dobro poznala. Če prav sklepam, je to poznanstvo »dolgo« sedaj »že« dva meseca. Res nekoliko premalo za tako pomembne življenjske odločitve!
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
tv. 1^	V4*-	/on
OcUCo (	tl-	- (UOClb
Šifra: UMAG-FRANCO
Fant je prišel iz vojske in te je zapustil, potem ko si ga dolge mesece čakala. Vzrokov za vajina razhajanja najbrž ni bilo malo. Vendar, ko se neka zveza prekine, hoče vsak partner oprati sebe pred svetom, češ oni drugi je vsega kriv. Težko je reči, da je nekdo sploh kriv. Večkrat gre za neskladanje značajev, ki bi se z nadaljnjim vzdrževanjem zveze samo krepilo. Če se partnerja razideta po nekaj letih zakona ob dveh ali treh otrocih, je še huje, kajne? Morda je šlo tudi v tvojem primeru za takšno neskladanje. Zanimivo je, da si mami povedala za novega fanta z morja, očetu pa zaradi strahu ne. Ta strah je razviden tudi iz pisave, toda tudi zveza z materjo ni bila vedno najboljša.
Večkrat razmišljaš o svojih otroških letih in se vračaš v spomine. Morda najbolj takrat, ko ti je hudo, ko se ti zdi, da te zunanji svet ne razume. Preseneča me tvoja želja po hitrem urejanju vseh zadev. Komaj si fanta spoznala, že bi se želela globlje vezati (poroka?). Počakaj malo, drago dekle, da bo vsaj leto okoli in prepusti nekatere odločitve času, saj bi tvoja sedanja vne-
Šifra: MAKSIM GASPARI
Tvoje pismo je precej kratko in žalostno. Manjka mu, žal, tudi podpis. Nisem radoveden, toda podpis mi veliko pove v razmerju do teksta. Zato želim, da se bralci podpisujejo, da napišejo tudi naslov na kuverto s svojo pisavo itd. Poklicna molčečnost me veže, da jih ne izdajam.
Zdi se mi, da si res v krizi. Vendar ta ni od včeraj, ampak traja že kar nekaj časa. Morda tudi zelo dolgo. S tem, da se zapiraš vase, ne boš storila sebi nobene usluge. Če imaš težave, pa ne glede kakšne narave so, je pametno, da se s kom pogovoriš in povprašaš za nasvet tudi strokovnjaka. Res je, da nisi ravno pristaš hitrega odpiranja navzven in da gredo take stvari pri tebi zelo postopno. Pravzaprav te nenadne in nepredvidljive zadeve lahko spravijo ob živce in te zmedejo.
Iz teh nekaj vrstic veje tudi precej bojazni. V življenju si morala biti večkrat v strahu, pred čim, kom? Tudi če so tisti razlogi minili, je bojazen ostala. Soočanje z njo je res težko, a nujno. Nujno predvsem zato, da bi jo lahko odpravila. Oglasi se še!
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla: .......................
Primorski dnevnik, 10. aprila 1988
K	p&	IZi	mm	fKA	lllillllllllill			
VODORAVNO
1. urjenje telesnih sposobnosti, 5. naša celina, 10. duševna bolezen, 12. Alberto Moravia, 14. negativna elektroda, 15. Modena, 16. etiopski knez, 18. afriško drevo, sorodno kakaovcu, 19. »večno mesto«, 20. vinorodna rastlina, 22. Sondrio, 23. žensko osebno ime, 24. sozvok, 26. ime italijanskega slikarja Renija, 28. peč, 30. francoski pilot formule ena (Alain), 32. Adamov sin, 33. Ložnica, 35. brusni kamen, 36. starorimski naravoslovec, 37. brezrepe dvoživke, 39. kraj pri Poreču, 40.
1		2	3	4		5	6	7	8		9
t		10			11						
12	13		14							15	
16		17		18					19		
20			21		22			23			
24				25		26	27				
	28				29		30				31
32					33	34		35			
36				37			38		39		
40			41					42		43	
		44							45		
46							47				
Trento, 41. lirske pesniške oblike, 43. Benetke, 44. odličen bivši italijanski nogometaš, 46. ognjenik, 47. kratka moška suknja.
NAVPIČNO
1. v starem veku tudi Lakedaimon, 2. snopič v sredi, 3. neozdravljiva bolezen, 4. ozka ruta, 5. poznavalec vina, 6. je lahko pitna in tudi morska, 7. železov oksid, 8. šola brez soglasnikov, 9. prijeten, včasih pikanten vonj, 11. pri Slovanih Sveta gora, 13. Jadranov košarkar, 15. ime našega pesnika Košute, 17. osrednji steber, 19. veselje, 21. slano jezero v SZ, 23. ime bivšega telovadca Cerarja, 25. Drago Grah, 27. United Press, 29. vrsta aminokislin, 31. pristanišče v južni Italiji, 32. glagolski način, 34. Avar, 37. je nujna pri nogometu, 38. nra-voslovec, 41. kačji glas, 42. ime bivšega košarkarja Daneua, 44. Giacomo Leopardi, 45. ploskovna mera.
REŠITEV:
re 'S* "TD Tk :oaj zt Tfr :Tia ‘8E :v6oz •££ dogo TE te huar -BI TE iniuBp? -6£ lz "oa te :°giAi •££ jbjv ■\z JsopBj -01 Jezojs -£1 iABISOJTJAl ‘SI iUBg OTIBJAJ
'El !sojy -JI 'buiojb -g 'bo •g TL '£ ■ b p o a -g :6o(ou3 •9 iijBr} •{. :>(Br •£ !do 'Z iB}jBd§ -j :ONpidAVN }aror{ u 'uB>[[nA -gtr Taih iBid :ha •££ ig -0uos -j* PMi. •01’ dBx -OE
TqB? ’££ dB>l -9E Tiso ■££
Ul 'E£ Jagv TE hsord 'OE ‘bdbzo '8E lopino ■9Z Tro^B 'iZ !erep\i •££ Us 'ZZ 'Blfl 0E imiH -61 lBI0T 'Sl !sej -gi Iojai Tl :Bpo}B}f {,1 »iaj-v -j;i letou -Bipd oi tedojAg -9 gredi? T UNAVHOdOA
. SSCi gostovalo na Festivalu jugoslovanskih gledališč
Naše gledališče iz uspeha v uspeh: po Sarajevu še na Sterijevo pozorje
Ni se še polegel odmev uspeha, ki ga je bilo Slovensko stalno gledališče deležno v Beogradu in na festivalu v Svetozarevu s Sumljivo osebo, ko so člani našega ansambla ponovno morali na pot. Tokrat jim je bilo priznanje dano že vnaprej, saj so bili izbrani, da s Kraljem na Betajnovi 6. aprila slovesno odprejo Festival jugoslovanskega gledališča v Sarajevu.
Nekdanji MES, festival mladih in eksperimentalnih odrov, se je v zadnjem času spremenil v tekmovanje najboljših predstav jugoslovanskih gledališč, živi pa nekako z dvema dušama. Ob nekdanjih umetniških iskanjih novega, provokativnega gledališkega izraza, je vrsta predstav, katerih osnovna odlika je relativni, če ne že absolutni vrhunski dosežek uprizoritve. Skupni imenovalec, »conditio sine qua non«, kot pravi seletor, enih in drugih predstav pa mora biti kreativnost. In to je v Kralju na Betajnovi zaslediti v vseh oblikovalnih elementih, od režije in igre do dramaturške priredbe, scene in kostumov.
Dolga pot v avtobusu je tržaške gledališčnike sicer utrudila, nosilec naslovne vloge Boris Cavazza je po več dneh bolovanja nastopil z visoko vročino, ampak pred nabito polno dvorano so zaigrali tako zbrano, intenzivno in natančno, da je občinstvo uprizoritvi sledilo v prenapeti tišini in se na koncu sprostilo v dolgotrajen in navdušen aplavz, ki je bil nagrada tudi za selektorja Mira Lasiča in njegovo odločitev, da festival začne s slovensko predstavo in še celo t^ko, ki dokazuje skupni slovenski kulturni prostor. Vsem pa so že v spominu hudi napadi na ta pojem prav iz Sarajeva. Nekaj tega nasprotnega duha je bilo, po pravici povedano, čutiti tudi naslednje jutro v razpravi ob okrogli mizi.
Nastop SSG je bil v pogovoru za okroglo mizo vsekakor deležen velike pozornosti. »Spremljevalci gledališča niso spregledali osnovnih premikov, ki jih je režiser Mario Uršič napravil«, je iz Sarajeva za ljubljanski Dnevnik poročal Jernej Novak. »Del govorcev je sodil, da s premikom v višjo socialno plast Cankarjevo delo izgublja, ker njegova drama
ni iz takega tkiva, da bi vzdržala interpretacijo v slogu Krleževe meščanske dramatike. Drugi so sodili, da režiserjevi posegi Cankarjevo igro aktualizirajo, jo umeščajo v širši socialni prostor moderne družbe, hkrati pa režiser problem vzpenjajoče se družbene moči: Kantor si, potem, ko ga veljavna družba enkrat prizna za legitimnega nosilca družbene moči in oblasti, ne more več privoščiti moralnih pomislekov, kesanje, odstopanja in umika. Čim je kot moč vzpostavljen in prizna, vodi njegova pot le navzgor. Človek, ki je moral ubijati, da se je dokopal do svojega kraljestva, je zdaj orodje v rokah drugih — tistih, ki so mu oblast priznali in podelili. Večina udeležencev pogovora je priznala, da je predstava v teatrskem pogledu dovršena, z visokimi priznanji so ocenili intenzivno introvertno igro Borisa Cavazze in še nastop Mirande Caha-rija (Nina) in Maje Blagovič (Francka). Kot slabosti uprizoritve pa so našteli dramaturško režijske posege, ki so zmanjšali intenzivnost teksta, pretiran formalizem, ki je razviden zlasti v prvem delu predstave ter prepočasen ritem uprizoritve, ki slabi intenzivnost igre«, zaključuje svoje poročilo s sarajevske okrogle mize Jernej Novak.
V času ko je Slovensko stalno gledališče gostovalo v Sarajevu, je prišla iz Novega Sada uradna vest, da je glavni odbor Sterijevega pozorja vključil v repertoar letošnjih 33. jugoslovanskih gledaliških iger v Novem Sadu tudi predstavo SSG Sumljiva oseba. Nušičeva komedija v postavitvi našega gledališča je bila vključena v tekmovalni program, kar je novo veliko priznanje za naš teater. Tekmovalni program namreč sestavlja le osem predstav. Od teh so kar tri predstave slovenskih gledaliških hiš. Poleg Sumljive osebe Slovenskega stalnega gledališča bodo v Novem Sadu uprizorili še Antigono Dominika Smoleta v postavitvi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane in Ljudožerce Gregorja Strniše v postavitvi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.
Otvoritvena predstava v Sarajevu in nastop na Pozorju v isti sezoni sta morda največje priznanje, ki ga je naše gledališče kdaj doživelo. V trenutku težke krize je ta pomembna nagrada in spodbuda njegovi ustvarjalnosti v srečnem trenutku celotnega slovenskega gledališča, ki bo v Novem Sadu prisotno kar s tremi predstavami.
Prizor iz Kralja na Betajnovi, ki ga je SSG uprizorilo v Sarajevu
Uspešen zaključni koncert abonmajske sezone GM
Simfonični orkester SF s pianistko Tomšičevo
Simfonični orkester Slovenske filharmonije v Kulturnem domu
Simfonični orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Milanom Horvatom in solistko pianistko Dubravko Tomšič-Srebotnjak je sklenil v Kulturnem domu v Trstu abonmajsko koncertno sezono Glasbene matice iz Trsta s skladbami slovanskih skladateljev. Velika impozantna glasbena predstava (kot se spodobi za sklepni koncert) se je pričela iz objektivnih vzrokov z majhno zamudo. Tudi še za prvo točko koncertnega programa, Uverturo h komični operi Amfitrion skladatelja in dirigenta Borisa Papandopula, še ni bil oder v celoti pripravljen (manjkal ji je praktikabel za dirigenta, ki so ga prinesli k drugi točki programa). To so le malenkosti, ki pa le pri poslušalcih in izvajalcih ustvarjajo »kanček« nezadovoljstva in nekoliko zasenčijo blišč svečanosti glasbenega dogodka.
Po poskočni in razigrani Papandopulovi Uverturi smo poslušali Simfonijo v treh stavkih Igorja Stravinskega. V njej je skladatelj dodal k običajni simfonični instrumentalni zasedbi še klavir, ki ga je igral Bojan Gorišek. Klavirski zvok se je nevsiljivo vlil v zvočno podobo bogate palete zvočnih barv simfoničnega orkestra in v zanimiv, pester ter učinkovit ritmični tok. Dirigent Miran Horvat je ekzaktno vodil orkester, ki pa je v prvem delu koncerta ostal le na povprečni izvajalski ravni (»široka« intonacija, ritmična labilnost).
S klavirskim solo uvodom v Koncert op. 18. št. 2 v c-molu za klavir in orkester Sergeja Rahmaninova je Dubravka Tomšič-Srebotnjak vdahnila »dušo« glasbenemu večeru pa tudi orkestru, ki je v drugem delu koncerta podajal glasbo kot umetnino in ne le kot »goli« notni zapis. Tomšičeva je s svojo močno umetniško osebnostjo in vrhunsko klavirsko igro dala celotnemu glasbenemu večeru pečat visoke glasbeno poustvarjalne kulture in glasbenega umetniškega doživetja. Njeni igri je sledil orkester, ki je bil intonančno čistejši in interpretativno prepričljivejši kot v prvem delu koncerta, pa tudi dirigent je manj nervozno vodil in usmerjal glasbeni tok. Umetniška izpoved se ni izpela z Rahmanino-vim koncertom za klavir in orkester, ampak se je nadaljevala še v dodatek, v katerem je Tomšičeva v Debussyjevi skladbi še enkrat dokazala, da mora biti vsa virtuoznost klavirske igre v službi glasbene izpovednosti in ne namenjena sama sebi — in prav to loči velike glasbene osebnosti od glasbenih »obrtnikov«, ki jih žal prepogosto srečujemo na koncertnih odrih.
MIRKO SLOSAR
Predstava bi si zaslužila večji odziv občinstva
Sočna interpretacija reškega gledališča v Svečani večerji
V petek odprtje prve kitajske razstave v Ljubljani
Slikarstvo dinastij Ming in Qing
Enkratno gostovanje hrvaškega Narodnega kazališta Ivan Zajc z Reke v Kulturnem domu je privabilo v dvora-no res majhno število ljudi. Ima me, da bi se razpisal o tej klavrni podobi naše zamejske kulturne radovednosti, Pa bi gotovo naredil krivico gostom, Ki so svoje poklicno in kulturno dostojanstvo izpričali z igralsko zavzetostjo, kot če bi igrali pred polnim avditorijem. In da smo si na jasnem, jezik vsaj v tem primeru, ko smo prisluhnili pristni sočnosti dalmatinske, našemu ušesu gotovo ne tuje govorice, tokrat prav gotovo ne more biti izgovor.
Groteskna tragedija »Svečana večerja v pogrebnem podjetju«, kakor jo ‘menuje avtor Ivo Brešan, je namreč dobila v igralskem kolektivu reškega Rledališča Ivan Zajc v režiji Zlatka Svibena interprete, ki so ji s svojo igralsko veščino znali vdahniti tisto Pravo dozo komedijskega žanra, ki ni sam sebi namen, pač pa odslikuje realnost nekega okolja, neke družbe, neke mentalitete. »Svečano večerjo v Pogrebnem podjetju« bi namreč glad-Ko lahko imenovali tudi satirično komedijo ali družbeno farso, ki na slikovit, lokalistično obarvan način šiba določene družbene odklone, ki izstopajo toliko bolj, kolikor se izražajo skozi male provincijske ljudi, tako ži-vi/enjsko pristne v svojih interesih in značajskih potezah: na eni strani Ijud-le iz »vodilnega kroga« (direktor podrobnega podjetja, predsednik krajevna skupnosti, generalni direktor hotelskega kompleksa Luna, krajevni zupnik, računovodkinja pogrebnega Podjetja), na drugi knjigovodja v podnebnem podjetju, pa čuvajka poko-Pnlišča, vaški posebnež, grobarji, umetnik-kipar in ostali, vmes pa Doktor, premožni ameriški izseljenec, ki s svojim povratkom in namenom, da bi odkupil grobnico, sproži zaplet, v katerem pridejo na dan vse krajevne marnje in družbene ter osebne devia-C‘]e, povrhu pa še eksistenčni problemi malih in njihova sočna mediteranska pristnost, tja do nepredvidenega ozpleta s tragičnim prizvokom.
Celotno dogajanje se odvija na censko monumentalno zasnovanem drobišču, ki tvori ozadje detaljnim Prizoriščem dogajanja (pisarna podrobnega podjetja, hotelski vrt, miza Za svečano večerjo), delno pa se zgodba odvija tudi izven odra iz dvo-
KITAJSKO SLIKARSTVI
DINASTIJ MING & OING

rane (prihod pogrebnega sprevoda) ali stranske niše. Sodelujeta godba na pihala in zbor »devic«.
Režijsko dobro izpeljana predstava, v kateri je režiser znal ubrati pravo mero v izrisovanju nastopajočih oseb, je dihala v svoji provincialni domačnosti, blestela pa je predvsem po igralski plati, ki nam je ponudila galerijo imenitnih likov, povsem verjetnih in pristno sočnih tako v pojavi kot v žargonsko obarvanem izrazoslovju. Ob nosilnih likih Mikaca, knjigovodje v pogrebnem podjetju (Slavko Šes-tak), Murine, direktorja pogrebnega podjetja (Ivan Bibalo), Bajda, predsednika krajevne skupnosti (Boris Lučič), Kozline, generalnega direktorja hotelskega kompleksa, Don Felicia, župnika (Nenad Šegvič), Jovana Lisice umetnika-kiparja (Zdenko Botič) in posebej Doktorja, ameriškega povratnika (Asim Bukva) in drugih, sta z imenitno komedijsko igro izstopala Marija Geml v vlogi čuvajke pokopališča, in Bogumil Kleva v vlogi vaškega posebneža, smešneža cerkovnika in hotelskega »lahaja« Tiče.
Gledali smo predstavo, ki je lahko reškemu gledališču v čast in ki bi si zaslužila vsaj dostojno, če že ne polno zasedeno dvorano, (jk)
»Živeti Kitajsko« je maxima, ki se v teh dneh največ obrača v kulturniških krogih Ljubljane in Slovenije. Pripravlja se namreč gostovanje prve kitajske razstave v slovenski prestolnici, kar je za vse ljubitelje tovrstne umetnosti pravcati izziv. Po antoloških prikazih, ki smo jih imeli priliko videti v prejšnjih letih v Benetkah in Zagrebu, bo v Ljubljani na ogled razstava klasičnega kitajskega slikarstva iz dinastij Ming in Qing. Znano je, da je prav upodabljajoča umetnost med Kitajci najvišje cenjena in najbolj priljubljena.
Razstava, ki bo na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani od 15. aprila do 15. junija 1988, obsega štirideset reprezentativnih slik štiridesetih umetnikov od 15. stoletja dalje. Naslikane so s čopiči (tuš, akvarel, sepija) na papir ali svilo, ki sta podložena z brokatno podlogo. Krajine, živali, cvetje velike sugestivne moči in simbolnih pomenov so prevladujoči motivi. Podobe niso »slike« po evropskih merilih, to so pokončni svitki velikih mer, ki niso bili nikoli namenjeni razstavljanju, ampak navadno shranjanje v omarah. Le ko je
Razstavo pripravil likovni svet Ljubljanske banke - Združene banke
Viikovičeve skulpture v Kopru
Po uspešni in dobro obiskani razstavi skulptur Moma Vukoviča v Galeriji TK v Trstu so jo preselili v prostore Ljubljanske banke - Splošne banke Koper. Tako se nadaljuje ta potujoča razstava, ki jo je podobno kot druge doslej, pripravil likovni svet Ljubljanske banke - Združene banke. Doslej je poleg Trsta obiskala tudi Beograd.
Razstava pomeni svojevrstno širjenje likovne umetnosti v najširše kroge likovnega občinstva. Princip potujoče razstave, ki z izborom del enega ali več avtorjev obišče različne kraje in razstavišča, je učinkovita oblika dejavnosti omenjenega likovnega sveta, ki jo z organizacijske plati smelo vodi Ida Rebolj.
Med odzivi na dosedanje predstavitve Vukovičevega opusa v sklopu te likov-no-razstavne akcije je bilo zapisano, da gre za enega najbolj prvinskih in samosvojih sodobnih interpretov male plastike pri nas, ter da kipar Momo Vukovič operira z izčiščenimi oblikovnimi in vsebinskimi prvinami.
Odprtja razstave Vukovičevih skulptur v avli LB - Splošne banke Koper se je udeležil med drugimi tudi predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan. Na sliki ga vidimo v sproščenem pogovoru z avtorjem kipov.
L P.
bil človek duhovno pripravljen za sporočilo umetnine, so jo v izbrani družbi postopoma odvijali in z ogledom od spodaj navzgor sprejemali njeno sporočilo. Nato pa so jo ponovno skrbno shranili. Štirideset izredno dragocenih umetnin je tako rekoč šlo prvič na pot po zaslugi Narodnega muzeja, ki si je dolga leta prizadeval, da bi v Slovenijo dobili eminentno kitajsko razstavo. Boris Gombač, ki je v Pekingu tudi podpisal pogodbo o gostovanju razstave v Jugoslaviji, je svoja videnja strnil v naslednjo izjavo: »Večkrat smo v okviru slovenske kulture poudarjali, kako pomembno je, da Ljubljana postane kulturno kreativno področje širših dimenzij. V ta namen smo tudi pri kitajskih oblasteh vztrajali, da gostuje v Sloveniji velika razstava, ki naj bi bila po vseh dispozicijah prvič prikazana v svetu. To smo tudi dosegli z razstavo slik iz dinastij Ming in Qing.«
Razstava mora po svoji specialnosti gostovati v Narodni galeriji, slovenski eminentni galerijski ustanovi. Če bi Ljubljano opremili z razstavnim prostorom, ki bi primerno sprejel tudi druge velike dosežke na področju razstavljanja, bi take razstave lahko v slovenskem glavnem mestu videli večkrat.
Slavni kitajski umetniki, ki so na razstavi zastopani, pripadajo različnim šolam, včasih poimenovanih po krajih, kjer so živeli, ali pa skupnih interesih npr. šola okrožja mesta Suzhon, šola štirih VVangov, šola osmerih čudakov iz mesta Vangzhon itd. Razstavo seveda priporočamo v ogled širši publiki, naglasiti pa je potrebno njeno intimno sporočilo in velik intelektualni potencial, ne le za razumevanje kitajskega slikarstva, ampak za sprejemanje želje po svobodi in sproščenosti velikih dimenzij, ki govorijo iz slik.
■ Tržaški germanist Claudio Mag-ris je s svojo knjigo Danubio finalist mednarodne knjižne nagrade Chian-ti Ruffino — Antico Fattore. Za prestižno nagrado, ki je bila ustanovljena leta 1931, konkurirata še angleški pisatelj Jim Crace s knjigo Conti-nent (za katero je dobil nagrado The Guardian fiction) in Francoz Pierre Jean Remy z delom Une ville im-mortelle (nagrada Acadčmie '86). Claudio Magris je za knjigo Danubio že dobil nagrado Bagutta '86.
Mednarodna žirija bo razglasila zmagovalca na srečanju 28. maja.
Košarka: jugoslovansko prvenstvo
Ljubljančani tesno
Košarka: v italijanskem prvenstvu
Začetek »play-off«
Smelt Olimpija - Zadar 77:76 (46:38)
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Petrovič 17, Daneu, Zdovc 7, Besredič 4, Tovornik 10, Hauptman 2, Todorovič, Vilfan 18, Čurčič 13, Kotnik 6.
ZADAR: Pahlič 5, A. Popovič 7, Pok-rajac, Šarlija 2, Blaževič, Vrankovič 15, Petranovič 22, Komazec 25, Marčelič.
LJUBLJANA — V dramatičnem koncu tekme je Smelt Olimpija doma v prvem srečanju četrtfinala jugoslovanskega prvenstva premagala moštvo Zadra, ki je bilo Ljubljančanom povsem enakovredno. Odločilna koša za domačine je dosegel Hauptman s prostima streloma deset sekund pred koncem srečanja.
V Zagrebu je Gibona po pričakovanju premagala IMT s 127:103 (60:45). največ točk za Cibono je dosegel Dražen Petrovič (34), za IMT pa Krečkovič (33). V Splitu pa je Jugoplastika brez težav odpravila Šibenko s 107:80
(50:37). Tekma Partizan - C. zvezda bo danes.
V prijateljskem srečanju
Poraz Segafreda
Segafredo - Arexons 100:110 (47:49)
SEGAFREDO GORICA: Devetti 2, Marušič 8, Bobicchio, Kasuc 26, Espo-sito 11, Nakič 13, Vitez 13, Bullara 27, Corpacci, zaban, Sartori.
AREKONS CANTU': Malcangi, Fos-chini 2, Cappelletti 9, Figlias, Bosa 17, Gay 6, Turner 33, Riva 23, Marzorati 9, Girardi 11.
SODNIKA: Orlando in Deganutti iz Vidma. PM: Segafredo 15:20, Arexons 16:23. GLEDALCEV: 1.500.
GORICA — Sinoči sta se v prijateljskem srečanju spoprijela goriški Segafredo in Arexons, ki se je uvrstil v končnico prvenstva A-l lige. Tekma je bila dopadljiva.
LIVORNO — Z včerajšnjo anticipirano tekmo se je pričela osmina finala »play-off« italijanskega košarkarskega prvenstva. Po pričakovanju je domače moštvo Alliberta premagalo torinski San Bene-dettO s 94:89 (47:44). Daleč najboljši v vrstah Alliberta je bil Američan Addison, ki je dosegel kar 33 točk, pri gostih pa sta se izkazala Američana Howard (20 točk) in Rounfield.
Danes bodo še ostala srečanja. V Pesa-ru bosta igrala Scavolini in Cantine Riu-nite iz Reggio Emilie, v Livornu se bosta spoprijela Enichem in Bancoroma, v Bologni pa bo mestni derbi Dietor - Yoga.
Jutri se bodo začeli tudi boji za »play-out«. Videmski Fantoni bo v »rumeni skupini« igral v gosteh proti Sharpu iz Montecatinija, zelo nevarno gostovanje v Forliju čaka tudi beneški Hitachi, za katerega igrata Dalipagič in Radovanovič.
RUMENA SKUPINA: Sharp Monteca-tini - Fantoni Videm; Wuber Neapelj -Facar Pescara; Benetton Treviso - Standa Reggio Calabria.
ZELENA SKUPINA: Neutroroberts Firence - Alno Fabriano; Jollycolombani
Forli - Hitachi Benetke; Annabella Pavia - Maltinti Pistoia.
B-1: Stefane! doma proti zadnjeuvrščenemu
Tržaški Stefanel bo v današnjem kolu B-1 lige igral doma proti zadnjeuvrščenemu moštvu Conad iz Perugie. Tržačani imajo danes seveda izredno priložnost ne samo, da osvojijo dve točki, temveč da se tudi dokopajo do 3. mesta, če bo ekipa iz Imole izgubila v Vareseju.
Ljubezen proti apartheidu
BRISBANE — Južnoafriški plavalec Brinkman je na vsak način hotel na OI. Ker JAR zaradi apartheida v Seulu ne bo, je našel v Avstraliji potencialno možnost za nastop. Po TV oddaji »Perfect match« je objavil v časopisu ženitno ponudbo. Odzvalo se je kar 400 deklet. Po kratkem postopku je včeraj vzel za ženo 19-letno Lani Engels in tako bo dobil državljanstvo. Brinkman je povedal, da se sedaj trudi, da bi zakon vzdržal. Brinkman plava na razdalji 1500 in je v Avstraliji na drugem mestu.
Jugoslovanski dan v Italiji
Včerajšnji dan je bil izjemno ugoden za jugoslovanske športnike na raznih tekmovanjih v Italiji.
Na prelazu Rolle je Rajko Lotrič zmagal v zadnji tekmi za evropski pokal v smučarskih skokih. Končna zmaga je šla Avstrijcu Haimu pred Jugoslovanom Tomažem Dolarjem. Ekipno se je Jugoslavija uvrstila na tretje mesto.
Drugi jugoslovanski uspeh je prišel v kolesarstvu. Jure Pavlič je zmagal na dirki v Vareseju. Približno 130 km dolgo progo je prevozil v 3 urah 5'20'’ s poprečno brzino preko 44 km na uro.
Na smučarskem mladinskem tekmovanju na Abetonu sta v slalomu zmagala Mojca Suhadolc pri deklicah in Rene Mlekuž pri dečkih. V starejši kategoriji stabila Brigita Baša in Aleš Plojak druga.
Kolesarstvo: danes Pariz - Roubaix
PARIZ — Svetovna kolesarska elita bo danes startala na eni najbolj znamenitih dirk od Pariza do Roubaixa v Belgiji.
Po sinočnjem porazu s C US v moški C-l ligi
Za Val ni več pomoči
CUS Trst - Val	3:1
(15:5, 11:15, 15:9, 15:10)
CUS TRST: Petejan, Plesničar, Allesch, Palin, Stančič, Vogrič, Brajnik, Lutman, Mučič, Prinčič.
Po sinočnjem porazuvv Trstu za Val ni več nobene pomoči. Štandrežci so namreč izgubili še poslednja upanja, da bi v zadnjem hipu dosegli obstanek v ligi, saj jih kolo. pred koncem od najbližjih tekmecev ločujejo štiri točke, V Trstu proti CUS bi valovci potrebovali zmago, da bi nato prihodnjo soboto v sklepnem srečanju sezone s Ferro Alluminiom bili neposredni boj za biti ali ne biti. Njihov napor ne bi bil odveč, saj je Ferro Allu-minio sinoči doma po pričakovanju s 3:0 klonil pred Elettronico iz Motte di Li-venza, zato ima neuspeh s CUS še nekoliko bolj grenek priokus.
Valovci so v telovadnici Monte Cen-gio napeli vse sile, da bi premagali gostitelje, vendar zaman. Obe ekipi sta pokazali precejšnje pomanjkljivosti v bloku in obrambi, pa tudi sprejem servisa je
včasih pešal, zato je zmagala šesterka, ki je razpolagala z boljšim podajačem in večjim številom enako prodornih tolka-čev. V nekaterih odločilnih trenutkih se je pri valovcih pojavila pretirana živčnost, ta jim je na primer v zadnjem nizu (povod je bila sodniška napaka) preprečila, da bi izkoristili presledek krize v domačem moštvu. Treba je tudi reči, da so Štandrežci v tem pomembnem srečanju nastopili brez kapetana Lavrenčiča (kapetan je bil tokrat Petejan), ki si je zvil gleženj na četrtkovem treningu. Mladi Lutman je zadovoljivo opravil svojo nalogo, vendar je bilo vidno, da trener Brožič ni mogel opraviti večjega števila menjav (na igrišče sta stopila še podajač Vogrič, nosilec igre v režiji je bil namreč veteran Plesničar, in Prinčič, ki je v končnici zadnjega niza zamenjal Stančiča), še posebej potreben odmora je bil Allesch, ki je veliko število žog udaril v out, za opravičilo pa mu ne moremo šteti, da ni prav vsakič dobival ustreznih podaj.
Po tekmi je bilo ozračje v Valovem taboru nekoliko otožno, vendar pa je bilo nekje razvidno, da so se v štandreškem klubu že pred to tekmo sprijaznili z neizbežnostjo letošnje zle usode, čeprav so se ji prav do poslednjega sodnikovega žvižga častno upirali, (ak)
Odbojka: Teodori državni naslov
MODENA Peto odločilno srečanje za dodelitev italijanskega naslova v ženski odbojki med Teodoro iz Ravenne in ekipo Civ e Civ iz Modene je bilo blizu velikega presenečenja.
Po dveh setih so domačinke vodile z 2:0 in nepopolna ekipa iz Ravenne je iz-gledala strta. Prišlo pa je do korenitega preobrata. Teodora je najprej z zagrizeno igro osvojila en set nato pa še izenačila z delnim izidom 16:14. Odločilni peti set je bil za Teodoro dokaj lahek. Tekma, katero si je ogledalo 4 tisoč ljudi je terjala poldrugo uro čiste igre. Kot najboljša se je izkazala Američanka Weishoff (Civ e Civ).
V ženski odbojkarski B ligi
Poraz Farca Mebla
Farco Meblo - Nervesa 0:3 (6:15, 6:15, 10:15)
FARCO MEBLO: Maver, Klemše, Mira in Neva Grgič, Nacinovi, Garbini, D'Ambrogio, Kralj, Knez, Slavec, Žerjal.
TOČKE: Farco Meblo 10:22 (Maver 4, D'Ambrogio in Kralj 2, Nacinovi in N. Grgič 1); Nervesa 28:45. ZGREŠENI SERVISI: Farco Meblo 6, Nervesa 9. SODNIKA: Bosatelli iz Bologne in Bravi iz Tržiča. TRAJANJE TEKME: 56. minut.
V manj kot eni uri je drugouvrščena Nervesa premagala združeno ekipo Farco Meblo. Bilo je to poslovilno srečanje naše ekipe, ki se hkrati po štirih letih častnega nastopanja poslavlja tudi od B lige.
Sinočnji nastop za obe ekipi ni bil pomemben. Lahko celo rečemo, da se je Farco Meblo nekoliko bolj potrudil, a gostje (ne samo od letos) so objektivno boljši tekmec. Če bi naše igralke naredile nekaj manj napak, bi se vsekakor verjetno izognile tako gladkemu porazu, navsezadnje pa to niti ni tako važno, saj se je sezona za Farco Meblo dejansko končala že mnogo pred tem srečanjem.
Prihodnji teden čaka združeno ekipo še zadnje gostovanje v Mantovi, nato pa bodo na vrsti društva, da definirajo bodočnost ženske odbojke na Tržaškem, ki je letos nedvomno doživela hud udarec, (ak)
OSTALI SINOČNJI IZIDI: Torrione - Sangiorgina 3:1, CUS Padova - Gaierhof 3:0, Mogliano - Conegliano 1:3, Capellari - Adamoli 3:0, Volpe - Ferrara 1:3.
Košarka: v promocijski ligi
Domovci zanesljivo
DOM GOMETAL - GRADO	87:77 (46:37)
DOM: Košuta 3, Mauro Dornik 10, Kocjančič 3, Battello 2, Orzan 9, Rinelli, Podberšič 27, Ugo Dornik 7, Puiatti 25.
ON: Dom 21, Grado 19. 3 TOČKE: Puiatti 3, Mauro Dornik 2.
Domovci so na domačem igrišču zasluženo premagali močno ekipo iz Gradeža. Srečanje je bilo vseskozi napeto, saj sta si bili ekipi dobršni del srečanja popolnoma enakovredni. Naši so sklenili prvi polčas v vodstvu z devetimi točkami, toda gostje so v 32. minuti nadoknadili zamujeno (62:63). V nadaljevanju so domovci zaigrali odločneje in o zmagovalcu ni bilo več dvoma.
Tokrat gre pohvala vsemu moštvu, ki je prikazalo dobro kolektivno igro. Še posebno so izstopali Podberšič in Puiatti ter v drugem polčasu Mauro Dornik. (M.Č.)
POLET - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP	62:63
RADIO OPČINE
V današnji oddaji Športna nedelja na Radiu Opčine bo neposreden prenos derbija 2. amaterske nogometne lige Vesna - Zarja in tekme Stock - Kras ter derbi 3. AL Gaja -Mladost.' Ob 18.30 pa bo neposredni prenos košarkarske tekme B-2 lige San Dona - Jadran. Nadalje bo prispevek o nastopu rokometne ekipe Krasa Trimac na mednarodnem turnirju v ZRN (pogovor z Gabrijelom Rasenijem). Jutri ob 18.30 pa bo tedenski športni komentar.
Nogomet: v 1. amaterski ligi
Kljub terenski premoči poraz
Državna kadetska reprezentanca
Na seznamu tudi borovec Oberdan
Na seznamu igralcev za državno kadetsko reprezentanco letnika 1972 je tokrat presenetljivo tudi Borov playmaker Dean Oberdan. Povabilo na treninge, ki bodo od 17. do 20. t. m. v Monte-catiniju, si je zaslužil po dobrem nastopu na pripravah deželne reprezentance za kadete, ki so bile prejšnji teden v Gradežu in ki jih je vodil trener kadetske in pomožni trener članske reprezentance Santi Puglisi. Treningov sta se poleg Oberdana udeležila še borovca Ažman in Arena, kot pomožni trener pa Luka Furlan.
Primorje - Ponziana 1:3 (0:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: v 64. min. Antoni.
PRIMORJE: Calligaris, Rojac, Antoni, Pipan, Prašnikar, Milani, Manzin (v 60. min. Nicoloro), Husu, Olivo (v 74. min. Umek), Zurini, Pase.
Prosečani so izgubili zelo važno tekmo v boju za obstanek v ligi. Imeli so več priložnosti od gostov in so imeli predvsem v prvem polčasu terensko premoč, a tega niso znali konkretizirati. Predvsem streli na vrata so bili netočni in nekaj usodnih napak v obrambi je dovolilo gostom, da so zmagali. Tržačani pa so naredili vse odlično. V obrambi so nekajkrat tvegali, v napadu pa so skozi celo tekmo dali štiri strele v vrata in so sicer zadeli prečko ter dali tri zadetke.
V drugem polčasu je bilo videti precejšnjo utrujenost domačinov, kar so gostje s hitrimi in lepimi protinapadi takoj izkoristili. Rdeče-rumeni so začeli takoj odločno, saj so imeli na razpolago dve zelo ugodni priložnosti, a so ju zapravili. Kot se v nogometu večkrat zgodi, so nekaj minut kasneje po vsaki napaki gostje dvakrat kaznovali Primorje. Že v 3. minuti po lepi akciji med Zurinijem, Prašnikarjem in
Pasejem je Antoni dobil žogo sam pred vratarjem a je na žalost streljal visoko.
Zatem so gostje po nesporazumu v obrambi med Pipanom in Rojacom izgubili žogo, ki jo je dobil Voljč in z desnega krila dal predložek na sredino kazenskega prostora, kjer ni imel srednji napadalec težav usmeriti žogo v mrežo. Nato je bil spet Voljč nevaren s hitrim strelom, ki pa je končal ob vratih. Drugo priložnost za Prose-čane je imel okoli 25. minute Nicoloro, ki je dobil žogo po dolgi podaji Pipana. Napadalec se je znašel ob kazenskem prostoru sam pred vratarjem, a je priložnost zapravil.
Prav v naslednji akciji so gostje spet s hitrim protinapadom po desnem krilu in predložkom na sredino podvojili. Za domačine je zmanjšal razliko Antoni, ki je po podaji Zurinija potisnil žogo v mrežo med gnečo igralcev in ki je bil v teku tekme verjetno tudi najboljši med rdeče-rumenimi. Zadnjo minuto tekme so Tržačani dokončno zapečatili rezultat, ko je napadalec prestregel podajo branilca in sam pred Calligarisem spet realiziral. (M.Š.)
Včerajšnji izid: Percoto - Ronchi
1:1.
Odbojka: sinoči v moški C-2 ligi
01ympia ponovno zmagala
OLVMPIA - FROST FIUME VENETO	,	3:0 (15:3, 15:13, 16:14)
OLVMPIA: Š. in I. Cotič, A., D. in S. Terpin, Sfiligoj, Komjanc, Dornik, Špacapan.
01ympia je slavila na domačem igrišču proti zelo motivirani ekipi, ki je prišla v Gorico z namenom, da bi zelo drago prodala kožo. Ekipa iz Fiume Veneto se namreč bori pred izpadom, v prvem nizu pa je popolnoma odpovedala. Povsem je spremenila učinkovitost v nadaljnih dveh setih, ko je večinoma vodila in prikazala izredno obrambo. 01ympia je igrala pod svojimi sposobnostmi, vendar se je v ključnih trenutkih streznila in silovito pritisnila. Pri plavih se je tokrat odlikoval Damjan Terpin, ki je svojo ekipo dejansko privedel do zmage.
Po tej čisti zmagi ostajajo upi 01ympie za napredovanje nedotaknjeni, kajti ekipa se čvrsto drži drugega mesta. (M. Špacapan)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - FINCANTIERI	0:3 (13:15, 6:15, 6:15)
BOR CUNJA: Batič, Marega, P. in R. Pernarčič, Starc, Meton, Zubin, Budin, D. Gasparo.
Sinoči je Bor zabeležil tretji poraz na domačih tleh. Nasprotnik je z zelo učinkovitim blokom popolnoma onesposobil napad naših, ki so preveč vztrajali na krilih, kjer niso imeli možnosti uspeha. Borovci niti niso znali izkoristiti razmeroma dobrega sprejema.
Domačini so se znašli v težavah v samem uvodu, ko so izgubljali že s 3:12. V teku prvega seta so le popravili slab začetek, v drugih dveh setih pa je nasprotnik popolnoma nadigral naše in se tako oddolžil za poraz iz prvega dela prvenstva. (M. Marega)
w
Zenska C-2 liga: Agorest povsem odpovedal
AGOREST - FONTANAFREDDA	0:3 (7:15, 4:15, 6:15)
AGOREST: Vižintin, Roner, Zavadlal, Pelerin, Orel, Luvisutti, Černič, Lo Presti, Černe, Primožič, Klemše, Cotič.
Petdeset minut igre je bilo dovolj, da je Fontanafredda pospravila obe točki proti Agorestu, ki je izgubil tekmo še preden se je zavedal, da stoji na igrišču in da mora igrati. O nasprotnicah naj povemo, da je zelo homogena ekipa, ki bo upravičeno zmagala prvenstvo. Za dekleta Agoresta je najbolje, da to tekmo pozabijo, svetujemo pa jim manj pirhov in več treningov, razen izjem. (M. T.)
SPILIMBERGHESE - SLOGA KOIMPEK	0:3 (11:15, 2:15, 9:15)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Dernovšček, Križmančič, Lara in Neva Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Škerk, Ukmar.
Slogašice so sinočnjo prvenstveno obveznost opravile v slabi uri. Naše igralke so se odpravile na gostovanje s trdno voljo, da odnesejo točki domov, in to jim je tudi uspelo. Z umirjeno in sproščeno igro so povsem onesposobile vsako pobudo domačink, ki se jim nikoli niso mogle enakovredno upirati. (INKA)
Ženska D liga: sokolovke praznih rok
PRATA - SOKOL INDULES	_	. 3:0 (15:6, 15:6, 16:14)
SOKOL INDULES: Radetič, Ušaj, T. Masten, Skerk, Žbogar, Pertot, Venier, Stopper, Legiša.
Na gostovanju proti drugouvrščeni ekipi Prata iz Pordenona podvig ni uspel. Že v ogrevanju se je izkazalo, da zmaga na bo lahka, saj so nasprotnice dobro napadale in stalno predvajale hitrejšo igro. Izid (3:0) prav gotovo ne odraža realnega stanja na igrišču. V prvih dveh setih se je Sokol Indules res le »medlo« upiral nasprotnikovemu izzivanju (igra je bila stalno na visoki ravni), tako da so igralke Prate stalno vsiljevale svojo igro, veliko točk pa so si priborile z dobro obrambo in z nepričakovanimi »paloneti« za dvojnim blokom v centru.
Tudi tretji set ni obetal nič boljšega, toda stanje se je spremenilo pri delnem izidu 11:6, ko so Sokolove igralke reagirale in z dobrimi servisi, napadom in gotovo obrambo nadoknadile zaostanek do delnega izida 14:14. Omeniti velja, da je prvi sodnik vseskozi oškodoval naše igralke z očitnim pristranskim sojenjem, kar je doseglo višek prav v drugem delu tretjega, odločilnega seta. V obratnem primeru bi se prav gotovo tekma odločila v petem setu. (IvV)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - MARTIGNACCO	3:2
(13:15, 13:15, 15:9, 15:2, 15:7)
KONTOVEL EL. SHOP: Hrovatin, Maver, Legiša, Janežič, Umek, Conesta-bo, Malalan, Paulina, Štoka.
Kontovelke so prevladale v maratonski tekmi. Igra je bila zelo izenačena v prvih dveh setih kot dokazujeta tudi izida. Domačinke so v obeh primerih vodile do 13. točke, nato pa se prepustile igri gostinj. Delni zmagi so si igralke iz Martignacca priborile z močnimi servisi. Kontovelke v nadaljevanju niso obupale. Zaigrale so zagrizeno in lovile vsako žogo. Z močnimi napadi so prebijale blok nasprotnic in jih popolnoma zmedle. Prepustile so jim le malo točk in zasluženo zmagale. (MŠ)
BREG AGRAR - CUS VIDEM	1:3(15:13,9:15,11:15,9:15)
BREG AGRAR: Slavec, E. Žerjal, Malmenvall, Komar, Mauri, V. Kocjančič, Pertot, Tavčar, Šturman, Kraljič, Debenjak.
To je bila borbena tekma, saj so se igralke na obeh straneh mreže zelo potrudile. Brežanke so v glavnem igrale dobro, vendar pa so na trenutke izgubile koncentracijo, kar jih je drago stalo. Poraz proti močnim nasprotnicam je torej časten, ne smemo pozabiti pa, da je pri Bregu manjkala Franka Žerjal. (J. T.)
Moška D liga: derbi Našemu praporu
NAŠ PRAPOR IMSA - SLOGA	3:2 (15:8, 15:12, 14:16, 11:15, 15:9)
NAŠ PRAPOR: Koršič, Aleš in Mitja Feri, Petejan, Tomšič, Superga, Zavadlal, Buzzinelli, Vogrič.
SLOGA: Kerpan, Betocchi, Čač, Comari, Gulič, Hrovatin, David in Marko Kralj, Pahor, Sain.
Slovenski derbi v D ligi se je po dolgem boju končal v korist goriških odbojkarjev. Po prvih dveh setih, v katerih je Naš prapor s hitro igro nadigral slogaše, so se le-ti opomogli in so z veliko borbenostjo osvojili naslednja dva niza. V petem in odločilnem delu pa so mladi goriški odbojkarji zaigrali kot znajo in so tudi zasluženo zmagali. (A. F.)
NPT - SOČA SOBEMA	3:2 (12:15, 12:15, 16:4, 15:10, 15:4)
SOČA SOBEMA: Marušič, Kovic, Ferfolja, Batistič, Juren, Pahor, M. in T. Černič, Bagon.
Sovodenjci so bili na tem, da na tujem pospravijo prvi par točk. Vodili so že z 2:0, nepričakovano pa so se »usedli« in v nadaljevanju niso mogli več ujeti ritma, s katerim so igrali v uvodnih potezah. Kljub porazu so vseeno zapustili dober vtis. Igrali so namreč zrelo in preudarno ter brez večjih napak. (Lero)
Davisov pokal: po zmagi v srečanju dvojic
Jugoslavija vodi proti Italiji
Pomlad skozi vse leto
_______ Aldo Rupel ---
BEOGRAD — Včerajšnja zmaga jugoslovanske dvojice Zivojinovič -Prpič proti Caneju in Colombu v drugem dnevu četrtfinalnega dvoboja Davisovega pokala med Jugoslavijo in Italijo je morda odločilno nagnila tehtnico v korist modrih, ki sedaj vodijo z 2:1. Danes bosta še srečanji (ob 14.00 Orešar - Cancellotti, zatem Zivojinovič - Gane), v katerih bi Jugoslavija morala le iztržiti točko z Ži-vojinovičem, ki pa s Canejem gotovo ne bo imel lahkega dela. Poleg tega je pričakovati, da bosta oba igralca pod precejšnjim psihološkim pritiskom. Če ne bo pred tem prišlo do res velikega presenečenja (glede na igro Orešarja v prvem dnevu pa bi morali kaj takega izključiti), bo tedaj rezultat neodločen 2:2. Igra pod velikim pritiskom pa lahko marsikomu zagode, kar pomeni, da bo verjetno zmagovalec znan šele ob koncu tega petega dvoboja.
Včerajšnje srečanje dvojic se je končalo po štirih setih igre (6:4, 6:2, 3:6, 6:3). Prvi set je bil najdaljši (45 minut) in se je odločil v peti igri, ko
je Gane zgubil servis. Drugi niz je bil najkrajši (24 minut) in tedaj je zgle-dalo, da je za italijansko dvojico že konec dvoboja, vendar sta si Gane in Colombo v naslednjem opomogla in izkoristila dejstvo, da je Živojinovič nekoliko popustil. Že v naslednjem nizu pa se je srečanje končalo v korist Jugoslovanov.
Ostali izidi četrtfinalnih srečanj svetovne skupine:
ZRN - Danska 3:0 (kval. ZRN); Francija - Avstralija 3:0 (kval. Francija); Švedska - ČSSR 2:1; dodatno srečanje za obstanek v svetovni skupini: Španija - Brazilija 3:0 (Brazilija izpade v južnoameriško skupino).
Motociklizem: VN v Kaliforniji
Danes VN ZDA
LAGUNA SEGA (Kalifornija) — Druga preizkušnja za svetovno motociklistično prvenstvo v razredih 250 in 500 ccm bo v ZDA, kjer so zadnjo tako dirko priredili pred 23 leti. Z
dirkališčem v Laguni Seči pa piloti niso nič kaj zadovoljni, saj je izredno počasno in tudi nevarno. Zaradi velike časovne razlike žal startnega vrstnega reda nismo mogli dobiti (dirka sama se bo v razredu do 250 ccm pričela ob 21.30, v razredu do 500 ccm ob 23.00). V 2. seriji poskusnih voženj so bili časi naslednji:
250 ccm: 1. Sarron (Fr.) honda 1'33"423 s poprečno hitrostjo 135,385 km na uro; 2. Kocinski (ZDA) yamaha 1'33"453; 3. Cadalora (It.) yamaha 1'33"784; 4. Roth (ZRN) honda 1'33"797.	500 ccm: 1. Gardner (Av-
stral.) honda 1'29’'813 s poprečno hitrostjo 141,826 km na uro; 2. Lawson (ZDA) yamaha 1’29"947; 3. Schvvantz (ZDA) suzuki 1'29"948; 4. Riney (ZDA) yamaha 1'30"220.
Dirka tris
MILAN — Zmagovita kombinacija dirke tris je 3-15-14. Dobitnikov je bilo 1573, prejeli pa bodo po 1.482.515 lir.
Nogomet: v italijanski B ligi
Nogomet: italijanska A liga
Derbi kola v Neaplju
Glede na to, da je prvenstvo praktično zaključeno, saj ima Napoli štiri točke prednosti pred drugouvrščenim Milanom, je zanimanje navijačev posvečeno predvsem tistemu, kar se dogaja ob robu prvenstev: nakupi tujcev, stavke nogometašev in podobno.
Vendar je tudi danes na sporedu več zanimivih tekem. Vodeči Napoli bo igral doma proti Interju, v obeh ekipah pa se napovedujejo težave... »sindikalnega« značaja. Čeprav sta Bagni in Altobelli poškodovana in povsem izven forme, hočeta vseeno igrati, kar seveda povzroča težave trenerjema Bianchiju in Trapattoniju. Mara-dona, ki si je poškodoval gleženj na nekem treningu med tednom, bo skoraj gotovo stopil na igrišče.
Milan bo igral doma proti obupanemu Empoliju, baje bo po dolgem času spet zaigral Van Basten. To je vsekakor lepo ojačenje Milanovega napada, se zlasti, ker je Virdis poškodovan. Zanimiva tekma bo tudi tekma med tret-jeuvrščeno Romo in Sampdorio.
Današnji spored (ob 15.30): Ascoli -Juventus; Como - Avellino; Fiorentina - Piša; Milan - Empoli; Napoli - Inter; Roma - Sampdoria; Torino - Pescara; Verorta - Cesena.
Triestina
Triestina, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici, bo igrala danes proti solidnemu Bariju, ki je tik pod vrhom lestvice. Jasno je, da je cilj Cinella in tovarišev vsaj neodločen izid. Tekma je posebno važna za Bivija, ki je igral v Bariju nekaj let, a ni posebno blestel. Sedaj je na vrhu lestvice strelcev, to mesto pa bo hotel danes še potrditi z zadetkom. Med Tržačani bo manjkal Scaglia, možno pa je, da bo tokrat prvič nastopil celo 32-letni lachini, ki je letos ostal brez ekipe, pa ga je spet najela Triestina, čeprav se marsikdo sprašuje, kako ji bo lahko koristil.
Od ostalih tekem bi omenili srečanje v Bologni, kjer bo derbi kola. Domača ekipa bo namreč igrala proti tretjeuvrščenemu Catanzaru. Atalanta, ki dosega neverjetne uspehe na mednarodni ravni, bo igrala doma proti Laziu in mnogo tvega. Zanimivo bo v Cremoni, kjer bo nastopila Brescia, v Lecceju, kjer bo na vrsti Modena in v Vidmu, kjer bo gostovala Genoa.
Današnji spored (ob 15.30): Arezzo - Sambenedettese; Atalanta - Lazio; Bari - Triestina; Bologna - Catanzaro; Cremonese - Brescia; Lecce - Modena; Messina - Barletta; Padova - Piacenza; Parma - Taranto; Udinese - Genoa.
v Bariju
Nogomet: 1. jugoslovanska liga
Več zanimivih tekem
V	1. jugoslovanski ligi bo v današnjem 23. kolu vrsta pomembnih srečanj, začenši s tistim na Reki, kjer bo Rijeka gostila Crveno zvezdo. Vodilni Velež bo igral v Titogradu, Hajduk pa bo v Prištini prvič nastopil pod vodstvom novega tehničnega direktorja Jurico Jerkovičem. V boju za obstanek bo zanimiva tekma v Sarajevu, kamor bo dopotoval Čelik.
Spored: Vojvodina - Zeljezničar, Budučnost - Velež, Sarajevo - Čelik, Sloboda - Vardar, Rijeka - C. zvezda, Partizan - Rad, Dinamo - Osijek, Radnički - Sutjeska, Priština - Hajduk.
V	2. ligi Zahod (23. kolo) se bo ljubljanska Integral Olimpija doma pomerila z novosadskim Kablom. V slovenski nogometni ligi (18. kolo) bo Maribor gostoval v Mozirju, Ljubljana se bo doma srečala z Ingrad Kladivarjem, Koper z Vozili, Izola pa bo igrala v gosteh pri Triglavu iz Kranja.
Z aprilom smo krepko zakorakali v pomlad. Sneg se umika tudi s srednje visokih hribov. Trobentice, podlesek in teloh sov vzklili tudi na Čepovan-ski planoti. Drevje brsti, vse se premika in giblje. Nemara se premika in giblje tudi kaj v nas in prepričani smo, da bo letošnja pomlad polnejša od lanske - morda zaradi tega, ker je bila zima naklonjeno mila - ter znanilka toplega in zrelega poletja. Upati je, da ne pride do kakšne presenetljive in hujše zmrzali, pa tudi brstenje, premikanje in gibanje je prav, če najdejo ravnotežje med vznesenostjo in smotrnostjo.
V goriškem kulturnošportnem središču prihaja človeška ustvarjalnost do izraza z različnimi pobudami in ponudbami ter na različne načine, zlasti v tem zimsko pomladnem času, ki je poleg jesenskega najbogatejši. Gibalne dejavnosti niso tako odmevne, zlasti v tej sezoni ne, a vendar je gibanje najizrazitejši pojav kulturnošportnega središča skozi vse leto. Vedno je prisotno: tako v poznem poletju kot pozimi, v jesenskih mesecih in pomladi, na delavnik in ob praznikih, v jutranjih urah, takoj po kosilu, pod noč in v poznih večernih urah. Ne samo v glavnem prostoru velike telovadnice, temveč tudi v trim kabinetu, v ping-pong sobi, v baletni dvoranici in občasno tudi v mali dvorani. Verjetno pa je na pomlad za spoznanje bolj občuteno s strani udeležencev in udeleženk.
Prisotne so vse starosti: drobiž iz vrtca, osnovnošolci, dijaška mladina, zreli tekmovalci, srednja generacija in tista, ki jim storilnostna krivulja pada, a hoče ravno s pomočjo gibanja obdržati čim dlje vse svoje psihofizične sposobnosti in izkušnje. Skrita slutnja o cvetju v jeseni je uresničljiva in na področju gibanja ga lahko dosežemo z redno, smotrno, sproščujočo vadbo. Organiziranim skupnostim se na tem področju odpirajo še velike možnosti.
Slučajni obiskovalec lahko ob različnih dnevih in ob različnih urah sledi akrobatskim skokom na
prožni ponjavi, napadu prepotene peterke na koš, gibalno dramatizirani pravljici prvošolčkov, napetosti in tišini tik pred švistom puščice v tarčo, divjemu ritmu aerobičnega plesa, zaokroženo zadržanim in takoj nato bliskovitim gibom napadalnega karateja, osnovnim vajam telesne vzgoje, manevrom, taktiki in strategiji v simbolični vojni ob odbojkarski mreži in drugim oblikam telesnega izražanja.
Kaj naj tudi aprila povem o mednacionalni povezanosti, ki jo v zvezi z goriškim Kulturnim domom stalno podčrtujemo, kadar omenjamo filmske projekcije Kinoateljeja, dijaška zborovanja vseh mestnih šol, gledališke predstave Alpe Jadran in razstave likovnih del?
Že devet let se v telovadnici odvijajo številna prvenstva raznih športnih zvez, z moštvi najrazličnejših klubov. V njej imamo pogostokrat v gosteh finalne tekme Mladinskih iger in Študentskih prvenstev, ki se jih udeležujejo moštva iz vseh štirih deželnih pokrajin. Letos bo državni finale nekaterih panog v + Gorici in gotovo bo del gimnastike v naši telovadnici. V jutranjih urah se že peto leto odvijajo šolske ure telesne vzgoje nekaterih italijanskih višjih srednjih šol. Vse to ne da bi kdajkoli zgubili priložnost uporabljati slovenščino pripadniki naših društev, naših osnovnih šol, naših tekmovalnih moštev, naši prireditelji in upravniki.
Še več, v večernih urah ni redkost srečati pri redni, slovensko vodeni rekreacijski vadbi - v brk vsem tistim, ki so v dobri ali slabi veri prepričani, da tega ni mogoče uresničiti - ljudi, ki obvladajo samo italijanščino, a skupaj s Slovenci iščejo preko gibanja dobro počutje, zadovoljstvo in ravnotežje v sebi. Ena sama lastovka ne prinese pomladi, niti sožitja, kaj šele integracijo. Toda ta pomlad traja že vrsto delovnih sezon skozi vse leto. Gibanje je lahko otoplitev v pravem in prenesenem pomenu. Gibanje je lahko skupni jezik, ko je pogovorni jezik med različnimi narodnostmi celo slovenski.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Nogomet: danes v 2. in 3. AL na Tržaškem
Vesna - Zarja, Gaja - Mladost
Na Tržaškem sta danes na sporedu dva derbija. Dolgoletno tradicijo ima Prvenstveni derbi Vesna - Zarja, ki je 26. po vrsti, Gaja in Mladost pa se tokrat srečata četrtič.
. Zato najprej poglejmo nekaj statističnih podatkov o prvenstvenih dvobojih med Vesno in Zarjo. Ekipi sta se t® dvakrat srečali v okviru 3. AL in sicer v sezoni 68/69, ko je Vesna osvojila oba derbija. Kar 23 derbijev pa sta ekipi odigrali v 2. AL. Glavna značilnost vseh teh derbijev je velika izenačenost, saj se je le eden (10. oktobra 1976 v Križu) končal z dvema goloma razlike. Prav kar se tiče golov moramo Povedati, da jih je na derbijih padlo res malo, in sicer 28. Vesna jih je do-Segla 17, Zarja pa 11. Tudi kar se tiče zmag je Vesna v prednosti (sedem), a ^arja jih je zbrala le dve, obe v Bazo-vici (1. aprila 1973 z golom D. Grgiča ln 20. januarja 1980 z golom Mikuša, *edanjega trenerja Primorja). Neodločenih izidov je bilo kar 16, od katerih rmvet brez golov in sedem pri rezultant1 1:1. Zanimivo je tudi dejstvo, da se le zadnjih osem srečanj končalo brez zmagovalca. Zadnja zmaga je pripadajo Vesni, ko je v Bazovici 16. novem-Pra 1980 slavila z golom Starca. Prav v tej sezoni (80/81) so si Križani zagoto-Vlli prestop v višjo ligo. Iz takratnih Postav ugotovimo, da igra pri Vesni še JO E Candotti, pri Zarji pa Samese, I. Gr9ič in Franco. Pred 450 gledalci je sodil Albertini iz Palmanove, ki je po tekmi izjavil: »Kljub temu, da je bilo srečanje zelo napeto, nisem imel težke ttaloge. Igra je bila fair.«
Prvi derbi med Gajo in Mladostjo na Padričah (13. novembra 1983) je zoudil veliko pozornost, ker sta se po 0smih letih spet spet pomerili naši ®kipi s Tržaškega in Goriškega. Prej i ■ aprila 1975) sta se v v Štandrežu v okviru 2. AL srečali Juventina in Zar-|a- Zmagala je Juventina z 2:0, vendar . .še v isti sezoni izpadla iz lige. Z tstim izidom pa je Mladost zmagala v Prvem derbiju na Padričah z goloma Nardona in Ferfoglie. Ostala dva der-oga med Gajo in Mladostjo so odigrali v Doberdobu in oba sta se končala pri
remiju hi.
Balinanje: jutri v Repnu
O zamejskem prvenstvu
Z današnjim prvim tekmovanjem za dvojice D kategorije se bo pričela uradna poletna sezona balinarske federacije UBI. Bazoviška Zarja se je pred kratkim kot tretji slovenski predstavnik vpisala v to zvezo in nekateri njeni člani bodo danes v Trstu opravili svoj krstni nastop.
Običajnim 7 udeleženkam zamejskega balinarskega prvenstva^ pa sta se letos pridružila še Mak iz Štandre-ža in Nabrežina. Zato se bo letos pričelo nekoliko prej kot običajno in sicer 25. t. m., končalo pa naj bi se proti koncu junija. Predstavniki vseh 9 ekip se bodo jutri ob 21. uri sestali v koči pod Rupo v Repnu, kjer bo tekla beseda še o vsem drugem v zvezi z organizacijsko platjo.	(Z. S.)
KOŠARKA - DEŽELNI MLADINCI
INTER 1904 - KONTOVEL 79:78
(41:39)
KONTOVEL: Kocman 25, Rupel, Pahor 14 (0:1), Sterni 16, Škerk 6 (2:5), Gruden 9 (1:1), Gregori, Civardi 8, Sta-nissa, Cingerla.
TRI TOČKE: Kocman 7.
V zadnjem kolu so naši v zelo izenačeni tekmi ostali praznih rok in tako izgubili vse možnosti za osvojitev 1. mesta na lestvici.
Kontovelci so začeli zelo zbrano in v 11. min. vodili z 27:17, prednost pa so do konca polčasa nerodno zgubili. V nadaljevanju so ponovno dobro začeli in po zaslugi Kocmanovih trojk v 27. min. vodili z 61:50. Nato pa so povsem zgubili glavo. V razburljivem finalu, ko je do konca manjkalo le 7 sekund, so Kontovelci vodili s točko prednosti, vendar je Škerk zakrivil osebno napako in domačini so si s prostima metoma zagotovili zmago ter prvo mesto na lestvici. (M. R.)
DANES
NEDELJA, 10. APRILA 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.30	v San Donaju, Ul. Unita dJtalia 10: San Dona - Jadran
MOŠKA D LIGA
17.30	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Giganti Crich
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Santos Autosandra
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, šola Addobati: Superbas-ket - Sokol; 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Barcolana A
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.30	v Križu: Vesna - Zarja; 15.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Stock - Kras
3. AMATERSKA LIGA
12.45	v Trstu, Ul. Flavia: Fincantieri TS - Primorec; 15.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina - Sovodnje; 15.30 v Nabrežini: Euforia - Breg; 15.30 na Padričah: Gaja -Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - CGS;
10.30	v Dolini: Breg Best - San Vito; 10.30 v Križu: Vesna - Čampi Elisi
NAJMLAJŠI
9.15 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Gio-vanni - Breg Best; 13.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia - Primorje
ZAČETNIKI
9.00	v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Primorje; 12.15 v Trstu, na Campanellah: Chiarbola - Breg Best
NAMIZNI TENIS
MOŠKA D-l LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - Ran- * gers Videm
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Le Volpi
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.45	v Dolini: Breg - Blitz Vivai Busa
UNDER 16 MOŠKI
9.30	v Trstu, Monte Cengio: CUS -Breg
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO
9.00	v Trstu, na Kolonji: nastopa tudi Bor Infordata
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 12. t. m., ob
20.30	na sedežu ŠD Polet, Ul. Ricrea-torio 1 - Opčine (Prosvetni dom) seja nogometne komisije. Dnevni red: poročilo o delovanju komisije, med-šolski nogometni turnir, turnir Alpe Adria in razno.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 11. t. m., ob
21.30	v Koči pod Rupo (Repen) sestanek v zvezi z organizacijo zamejskega balinarskega prvenstva.
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 - Tei. 775483 - 4
in za tuje znamke avtomobilov
Ul. sv. Frančiška 38
TRST - Tel. 768667 - 772002
Kristali Sirca
POPOLNI
POROČNI
SEZNAMI
TRST - Stara istrska cesta 2 (nasproti nogom. stadiona)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
L
M™
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
10. aprila 1988
Dama milanske finance bo morala ponovno pred sodnike
Zaporni nalog za Anno Bolchini zaradi kraha Banca Ambrosiana
Ob pogrebu borke proti apartheidu Septembrove
Polemika med francoskimi komunisti in socialisti
MILAN — Ni še konec zapletenih finančnih in sodnih afer, ki so spremljale krah milanske bančne ustanove Banco Ambrosiano. Preiskovalni sodnik Antonio Pizzi je namreč izdal zaporni nalog na ime Anne Bonomi Bolchini, ene izmed redkih dam italijanskega finančnega sveta. Bolchinijevi so prizanesli z zaporom, morala pa bo redno na komisariat, kjer bo morala podpisovati poseben register prisotnosti.
Anna Bonomi Bolchini vodi milanske finančne kroge, odkar je od očeta Carla Bonomija podedovala ogromno premoženje, in to v letih, ko so bila gospodarska področja še zaprta ženskemu spolu. Bolchinijeva pa se je kmalu znašla v svetu milanskih bogatašev, ki je kot nezakonskega otroka niso priznavali za svojo. Ko je od naravnega očeta podedovala veliko zemljišč ob milanski železniški postaji, je bila Anna že poročena in mati treh otrok, od katerih je Carlo, najmlajši, imel takrat komaj leto dni. Milančanom je pokazala, kako se lahko iz solidne finančne osnove rodijo nebotičnik Pirelli in sedež družbe Montecati-ni, kako se lahko ustanovi Postal Market in kako se dobro prodajajo artikli Durbans in Rimmel.
Novo poglavje v sodnem postopku za krah Banca Ambrosiana izhaja iz očitno utemeljenega prepričanja namestnika javnega tožilca Pier Luigia Dall Ossa, da je Bolchinijeva pomagala Robertu Calviju pri »preusmerjeva-nju« 10 milijonov dolarjev. Calvi in Bolchinijeva naj bi jemala »manjše« vsote denarja z računov tujih podružnic milanske banke in jih nato vknji-ževala v zasebne hranilne račune v Luganu in Ženevi. Zaradi afere Banco Ambrosiano je morala Anna Bonomi Bolchini že pred leti k sodnikom. Takrat se je javila sama, da bi preiskovalnim sodnikom objasnila, kako je spoznala Calvija leta 1972.
Na sliki (AP): Bolchinijeva v arhivskem posnetku
PARIZ — Včeraj so na pariškem pokopališču Pere Lachaise pokopali borko proti apartheidu v Južnoafriški republiki in članico Afriškega nacionalnega kongresa Dulcie September, ki so jo neznanci ubili v Parizu 29. marca.
Na pogrebu naj bi sodelovale tudi vse francoske protirasistične sile in predsednik Mitterrand ter francoska socialistična stranka sta tudi že določila delegacijo, ki naj bi predstavljala Elizejsko palačo in socialistično stranko. Toda pri tem je prišlo do nepričakovanega zapleta med socialisti in komunisti. Zaplet je imel odmev tudi v francoskem tisku in levi neodvisni dnevnik Liberation je zapisal, naj bi si komunisti po trditvah socialistov neupravičeno prilastili celotno organizacijo pogreba. Generalni tajnik KPF George Marchais naj bi bil tudi glavni govornik na pogrebu. Zato so se socia-
listi odločili, da na pogrebu ne sodelujejo, ubiti borki proti apartheidu pa so se poklonili dan prej.
Vodja socialistične delegacije, bivši francoski premier Pierre Mauroy, je ob tej priliki novinarjem izjavil, da so francoski socialisti želeli, da bi pogreb Dulcie September predstavljal priložnost, da vsi Francozi ne glede na politično pripadnost pokažejo solidarnost z bojem Afriškega nacionalnega kongresa. Žal pa po njegovem mnenju to ni bilo mogoče, ker naj bi komunisti prevzeli »monopol« nad pogrebnimi slovestnostmi.
V polemiko se je vmešal tudi predsednik Afriškega nacionalnega kongresa Oliver Tambo, ki je skušal pomiriti duhove, z željo da bi na pogrebu prišla do izraza odločna in enotna obsodba južnoafriškega rasističnega režima, ne pa nasprotja med francoskimi političnimi strujami.
Japonci jedo vse več kruha
Dokument o poboju Italijanov v Lvovu
TOKIO — Na Japonskem je riž še vedno najosnovnejše živilo, toda v zadnjem času vse bolj narašča zanimanje za boljše vrste kruha, ki ga pripravljajo peki, ki so se izšolali v Evropi. Se deset let od tega je tipični japonski obrok predstavljala skodelica kuhanega riža, ribe na žaru in krožnik fižolove juhe. Danes že v 90 odstotkih japonskih družin namesto riža uporabljajo prepečenec.
Novim razmeram se prilagajajo tudi peki, ki poleg prepečenca ponujajo številne druge vrste kruha. Skoraj vse pekarne imajo evropska imena, peki v njih pa se šolajo v Evropi. Tudi notranja oprema v teh pekarnah je povsem evropska, v njih pa prodajajo več kot sto različnih vrst kruha. Zato ni malo Evropejcev, ki trdijo, da boljšega kruha kot je v Tokiu, ne dobiš nikjer na svetu.
RIM — V jutrišnji številki tednika Espresso bodo objavili fotografijo dokumenta iz novembra 1943, ki naj bi dokazoval, da so nacisti v Lvovu res pobili številne italijanske vojake. Dokument je odkril zgodovinar prof. Lui-gi Cajani, ki je po naročilu Vsedržavnega združenja bivših internirancev raziskoval okoliščine v zvezi z domnevnim pobojem interniranih italijanskih vojakov v Lvovu. Dokument predstavlja vestnik nekomunistične partizanske vojske Armija Kraiowa, ki je bila v tistem obdobju povezana s poljsko begunsko vlado v Londonu.
Vestnik Armije Kraiovve je takrat poročal, da so nacisti dva tedna pobijali italijanske vojake, Žide, Cigane in ruske deportirance v Piaskowi gori, potem pa trupla zažgali. Kot piše partizanski tednik, je bil Lvov takrat prekrit z oblakom dima.
Tiho, tiho leti jet v balonu
Avstralskih krav prav nič ne moti let svojevrstnega balona, v katerem se spajata stari in novi svet zračnega prevoza	(Telefoto AP)
La Prensa - naj agresivnejši glas opozicijskih sil v Nikaragvi
MANAGVA — »Mi Nikaragovci se moramo enkrat za vselej otresti vojnih diktatur, kot je tudi današnja, ki nam ne da miru«, piše nikaragovski opozicijski dnevnik La Prensa. To glasilo namreč predstavlja najagresivnejšega nasprotnika sandinistične vlade, zanj pa pišejo najuglednejši vladni nasprotniki. Kljub ostrim napadom na sedanje politično vodstvo izide dnevnik vsak dan in ga je mogoče kupiti v vseh časopisnih kioskih.
La Prensa je trenutno v hudi finančni stiski, saj ji mana-gujska vlada noče več finančno pomagati in ji odklanja celo papir. Opozicijski dnevnik, ki izhaja na osmih straneh kot oba druga nikaragovska dnevnika Barricada in Nuevo Diario, je od leta 1979, ko je prvič izšel, že večkrat zašel v podobno krizo. Uredništvo časopisa so nekajkrat tudi zaprli, toda vsakokrat so ga po zaslugi zunanjih pritiskov ponovno odprli.
Dnevnik postaja nekakšen barometer, ki kaže vzdržljivost sandinistične vlade in do katere mere se lahko napada plane managovske vlade. Ko so pretekli mesec vse politične struje z navdušenjem sprejele začetek dialoga med vlado in contrasi, je La Prensa napisala v lastnem uvodniku,
-da je nikaragovska država preživela diktature Contrerasa, Somoze in da bo tudi Ortegovo.
Trenutno je nikaragovski politični živelj razdeljen kar na 20 aktivnih strank in političnih skupin. Opozicija ni enotna, nima prave identitete in nima določenega programa. Edina misel, ki združuje opozicijske sile, je napad na sandinistično vlado. Neki funkcionar iz Managve je ironično dejal, da Nikaragovci niso samo rekorderji v političnem pluralizmu, temveč so tudi edina vlada, ki dopušča nemoteno izražanje in pisanje, pa naj bo to še tako protivladno.
Nasprotniki sandinistične vlade imajo poleg dnevnika La Prensa na razpolago tudi deset radijskih postaj, prav v teh dneh pa zahtevajo tudi televizijsko postajo. Nikaragovski zakonik določa, da je vlada lastnik vseh televizijskih postaj, zato bodo verjetno vsi dobri nameni opozicijskih sil padli v vodo.
Glavni cilj dnevnika La Prensa je nedvomno kritizirati, provocirati, ne informirati, ne pojasnjevati itd. Kljub temu pa postaja vloga dnevnika nekoliko stranskega pomena v tem trenutku nedvomno zapletenega političnega položaja.
Springerjev založniški imperij v središču neizprosnega spopada
BONN — Kdor se ne bo držal pravil »igre« bo moral plačati celih 10 milijonov nemških mark, kdor bo zmagal pa bo spravil v žep približno 100 milijonov mark. To je nadvse zanimiva igra, v kateri se odloča, kdo bo postal vodja najmočnejše zahodnonemške založniške hiše Springer. Springerjev letni promet znaša celih 2,66 milijarde mark, vsakih dvanajst mesecev pa dobijo delničarji okroglih 100 milijonov mark izkupička.
Pravilo pravi, da so politika in velike denarne vsote vedno med seboj tesno povezane. V igro sta zato vpletena tudi nemški kancler Helmut Kohl in največji menažer in šef Deutsche Bank, Alfred Heerhausen. Springer med drugim izdaja najbolj brani evropski dnevnik Bild Zei-tung, saj vsak dan časopis omami s svojimi senzacionalnimi, večkrat tudi sexy novicami, kar. 4,8 milijona nemško govorečih bralcev.
Kdor je gospodar Bild Zeitunga, ta je gospodar Nemčije, se glasi politično pravilo v založniških krogih. Dnevnik je bil že od vsega začetka izrazito konservativne linije. Odločno je podpiral vse nemške konservativne kanclerje, od Adenauerja do Kohla. V časih družbenih vrenj in studenskih nemirov leta '68 je Springer postal v Zahodni Nemčiji sinonim konservativnosti in
zaslepljenega protikomunizma. Založniška hiša se je posluževala vseh mogočih sredstev, da bi le prodala čimveč izvodov dnevnika in raznih revij. Večkrat je postregla bralcem tudi z nekaterimi ne preveč verodostojnimi članki, zadnji tak članek je obravnaval primer psice, ki naj bi hranila v Diisseldorfu nekega sestradanega dečka, ker mu starši niso dajali hrane.
Nič čudnega ni, če sledi z velikim zanimanjem razpletom nenavadne igre vsa zahodno-nemška javnost. Po smrti ustanovitelja je prevzela vodstvo podjetja njegova žena Friede, ki razpolaga s 26,1 odstotka delnic. Pri vodstvu sta jo podpirala Franc in Frieder Burda, ki imata drugih 26 odstotkov delnic. Sedaj pa je tej koaliciji prekrižal načrte Leo Kirch, ki je prej imel le 10 odstotkov delnic, pred kratkim pa je postal gospodar še drugih 16,1 odstotka. Leo Kirch je eden najbogatejših zahodnonemških ljudi, saj ima monopol v filmskem svetu. Vse bi šlo normalno po svoji poti naprej, če bi se ne Kirch in Burdova pretekli mesec domenila, da bosta skupno nastopila proti Springerjevi vdovi. Podpisala sta dogovor, da želita skupno voditi založniško hišo, kdor se ne bo držal dogovora, pa bo moral odšteti drugemu 10 milijonov nemških mark. To pa je res zanimiva igra, kajne?!
»Pišče« oskrbuje sovjetsko »kokljo«
Ameriško izvidniško letalo je v Japonskem morju napravilo ta posnetek piščeta, ki oskrbuj® kokljo, le da je prvo tanker Penčenga razreda Dubna, druga pa je letalonosilka Novorosijsk razreda Kijev, ki vali posebna kilotonska jajca v obliki najrazličnejših raket, da letal sploh n® omenimo	(Telefoto AP)