190. številka. Ljubljana, v soboto 22. avgnsta. XXIV. leto, 1891 Izhaja vsak dan iveier, izimti nedelje, in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avatro-o ge rak e dežele za vso leto lf» gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec. I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na'mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ati večkrat tiska. Dopisi naj se izvote frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravnistvo jo v Gospodskih ulicah fit. 12, Dpravnifitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Kdo seje prepir?" IX. „ Vsaka pesem jo le nekaj časa lepa." Tako bi mislimo mi, tako menda tudi blagovoljni čitatelji, katerim prihajajo naši člauki v roke. Dasi bi Še velemaogo bilo povedati, čutimo vender vsi jednako, kako malo hvaležno je delo, umivati klerikulnega mura. Naposled, če se Še toliko mila porabi, vender še vedno črn ostane, zato se hočemo podvizati, da danes končamo. Klerikalni člankar skušal je pokazati se dobro podkovanega in napisal par člankov o domovini in svobodi. Naj bi bil to pustil. Jedino prava definicija domovine in svobode je ona, katero Človek v Brci nosi, ki se pojavlja v dejanjih v vsakdanjem življenji. Vse kaj druzega je, navajati v vzgled Grke in Rimljane, vse kaj druzega naš sedanji položaj. Id če klerikalni člankar piše: „Vera je bila podlaga italijanskemu slovstvu in umetnosti. O tem pričajo dela Dantejeva, Petrarkova, Mihe-Anglova, Rafaelova i. t. d.", bi mi temu ne ugovarjali, ko bi ne poznali vsebine Dantejevih in Petrarkovih del in se ob jed nem ne spominali, kako se je v nas postopalo s Prešernom, Levstikom, S. Gregorčičem in AŠkerc-Gorazdom. Zakaj baš v nas vera ni podlaga slovstvu in umetelnosti, zakaj baš v nas toliko nasprotatvo, ko vender nobeden našib pesnikov ni niti približno kaj jednacega pisal, kot pesniki italijanski? Jednako težko je s klerikalci polemizovati o omiki, katero so si, kakor ljubezen domovinsko in svobodo po svoje prikrojili. Vrgli so obe v klerikalno ProkrusteJHvo postelj in sedaj zahtevajo, da bi jim vsakdo brez ugovora pritegnil. To pa ni lahka stvar. Človek včasih res zaradi ljubega miru še privoli v kakšen „sacriliiio deli1 intelleto", a to ne sme nikdar postati pravilo, ker se naposled obče priznane in dognane resnice ne morejo in ne smejo žrtvovati strankarskim tesnosrčuim nazorom, ker naše duševno obzorje vender ni več tako omejeno, kakor je bilo pred desetletji in stoletji. V tem, da klerikalni stranki nedostaje objektivnosti, da vsekdar in povsod zastopa le svoje skrajno strankarske namene, da vsako uprašanje LISTEK. Nedeljsko pismo. „Ivani pridemo?" kriči že par dni zaporedoma klerikalni dnevnik, ki si je sploh prisvojil znano upraševalno metodo, češ: jedno dete lahko več upraša, nego more deset modrijanov odgovarjati. Dasi tej metodi nesem prijatelj, vsklikuil sem vender pretekle dni sum: „Kum pridemo?", ko sem pri-šedši na kolodvor na prvi mah razvide!, da nas je več potnikov, nego vagonov. Bil je to mučen položaj, to tembolj, ker državna železnica, kakor sem se sum preveril, močno obožava Darvinovo teorijo. Dasi Brno prav pravilno knpili vozne listke tretjega razreda, hoteli so nas vender z vso silo potlačiti v vagone, na katerih je bilo sicer evfemističuo zapisano: „fiir Militiir Transporte", v katerih ae je pa človek po raznih ostankih in odpadkih lahko hitro prepričal, da so se v teh voze h še nedavno prav lagodno vozili razni rogati parkljarji. Jaz ki se še Kalana ne bojim, kadar je najbolj hud, seveda tudi s takšno odredbo nesem bil zadovoljen. Z voznim listkom v roci zahteval sem vagon tretjega razreda, poudarjajoč: „Citra pacta, meri izključno le h klerikalnim vatlom, da je ne-pristopna za resuice positivnih znanostij, in kar je glavna stvar, da si je prisvojila tako htrastno naravnost machiavellistično taktikto, da se dosledno ravna po načelu „Namen posvečuje sredstva", v tem tiči vcb vir našim razporom, našemu prepiru. Ako se tudi poskuša lokava diverzija in 8 članki „Kdo seje prepir?" hoče sum in ,odiumu napeljati na nasprotno stran in s tem očisti ti sebe, ne pomaga vse nič. Javno mnenje ima bister vid in sluh in hitro pogodi, na kateri strani je krivda. In zato se tudi strinja z nami, ki smo dokazali, da je klerikalna klika v resnici brezdomovinska. Našteli smo jej mnogo slučajev, ko ne vrši domovinske svoje dolžnosti, povedali, kako s svojo diktaturo in svojim terorizmom hoče vse strahovati in mesto vzajemnega uspešnega delovanja, dosleduo vleče le na svojo stran, hoteč imeti svoje posebno stališče, biti tako rekoč narod v narodu. Naj potem še tako nežno piše o domovini in svobodi, delovanje njeno je in ostane pogubno. „ Ljubezen brez dejanj je mrtva", to naj si klerikalna gospoda zapomni. Mi smo tej dokazali, ne le, da je njena domovinska ljubezen brez dejanj, temveč celo to, da so njena dejanja negativna. Ko bi hoteli, napisali bi lahko še obširen (tanek o klerikalne klike negativnih zaslugah na leposlovnem, narodnogospodarskem in etičnem polji. A tega ne bodemo storili, vsaj za sedaj ne, ker bi s tem u lili le olja v ogenj in še poostrili domači boj. Tega pa nečemo, kakor boja in prepira sploh nesmo mi izzvali in bi prav odkritosrčno želeli, da bi bil skoro končan. K temu pač ni mnogo upanja, kajti klerikalna klika je sedaj v istem paroksismu, kakor divji petelin na veji in ne bode tako hitro odjenjala, dasi bi to bilo le v njeni koristi. Da gospodje v klerikalnem ostrogu neso s popolno slepoto udarjeni, uvideli bi bili že davno, da si sami izpodkopavajo tla in uničujejo svoj ugled. To pa je opasno, ne za narodno-napredno stranko, ampak v splošnem oziru. Vera sicer ne pride v nevarnost, kajti specifično-kranjska vera, kakeršno hote sedaj u pel juti, je kriva vera. Pravo vero, ki je podobna veri v druzih deželah, bode pa verni naš narod na Kranjskem navzlic vsem kapetanskim kozolcem in skokom zvesto v srci ohranil. Kaj druzega pa bode s klerikalne klike ugledom. Ta bode škodo trpel in naposled popolnoma izginil. To gospodi prerokujemo z matematično gotovostjo in jo sedaj ob dvanajsti uri prijateljski pozivljem: Gospoda, nehajte v svojem samomornem početji, dokler je še čas. Spoznajte, da ste kruto zavozili in skušajte priti v prejšnji tir, sicer se bodeto britko kesali, ko bode že prepozno. „Dixi et salvavi animam meara". Politični razgled. Notranje «lcžele. V Ljubljani, 22 avgusta. JLlailočeškl shod. Jutri v nedeljo je javni shod mladočeškega kluba v Kolinu. Na dnevnem redu so predavanja poslancev dr. Engelna in Kaftana. Prvi govoril bode o seda« njem političnem položaji. Nemški listi se neizmerno trudijo, da bi dokazali svetu, da je v mladočeškem taboru nastal razpor, ker je nekaj raladočeških časnikov se izreklo proti Vašatemu. Se li bode ta njih iskrena želja, kajti taka se nam dozdeva, res izpolnila, to je dvomljiva stvar. Itusk t/las o Praških manifestacijah. Rusko časopisje se peča tudi z dogodki v Pragi. „Novo je Vremja" piše: „Praga je središče, katero združuje vse avstrijske Slovane in program VaŠatega je njih skupni program. Skoro polovica avstrijskih podložnikov je pred vso Evropo se izjavila proti trojni zvezi in zahtevala, da Avstrija sklene prijateljstvo z Rusijo. Avstrijska diplomacija bi dobro storila, da se preveri o prevarljivih nadah na prijateljstvo Nemčije. V Pragi se bore proti ger-manohlni protislovanski politiki Dunajske vlade. Francozi o Praski razstavi. Zanimivo je, kako pišejo Francozi o Praški razstavi. Podajamo odlomek iz lista „Prance", ki se glasi: „Zdaj je v Pragi razstava. O njej sami ne govorimo, pač pa o manifestacijah, katerim daje povod. Francozi, ki so nedavno šli v Prago, bili so vsprejeti s pravim entuzijazmom, katerega je policija skušala omejiti. Zdaj vsprejemajo tam Huhh in druge Slovane, ki so prišli, da se bratijo « Čehi, kateri so najbolj v nevarnosti proti germanski in- boni amici". Ugodilo se mi je, dočim so se druge potrpežljiveje dušice vozile v zatuhlih, smrdečih vagonih in se poupraševale „Kam smo zašli?" a so vse to voljno prenašale, ker so šle „na božjo pot, Bogu na pot", kakor je navadno rekel bivši Tržaški škof velezaslužni Matej Ravnikar. Po železnici je v obče prijetna vožnja, ako človek ugodno sedi in ima vrhu tega prijetno družbo. Tega pa jaz zadnjič nesem imel. V Škofjiloki ustupili sta sicer dve jako brdki Ločanki, a bili tako „nobel", da sta ves čas le nemški govorili. Seveda je njijina nemščina bila več nego čudna in z znanim loškim naglasom tako pretkana, da me je kar po trebuhu „šravfalo". Nežnemu spolu nasproti ni smeti biti neuljuden iu udal sem se v grozno usodo, da bodem še dlje časa primoran poslušati grozovito nemščiuo rečenih dveh škofjeloških krasotic. Prišla pa je rešitev prej, nego bi se bil nadejal. Tuja gospa, kakor sem pozneje izvedel, rodom trda Nemka, poslušala je nekaj časa nemško spakovanje naših dveh mladih Nemk. Ker se jej je vse vender zdelo predebelo, upraša naposled gospodični, od kod da sta. „Wir sind Bischorlackerinen!* bil je odgovor, a poslednja beseda izgovorila se je tako izvirno loški, da se je tuja gospa hudomušno nasmejala, ve« kupe pa glasno krohotal. Posledica je bila, da sta loški krasotici utihnili in da nesem več moral poslušati grozne nemščine. Sploh opažam, da ženski spol močno nagiba v nemškutarijo. Kjer so le tri dame vkupe, skoro gotovo bodeta vsaj dve dosledno nemški govorili. Ko sem pred nekoliko dnevi bil v Radovljici, stopil sem v par goBtiln in Želel, seveda slovenski, prenočišča. A niti slovenskega odgovora nesem dobil. Reklo se mi je jednostavno: „Nix, wir hobn Sol-daten!" In moral sem otresti prah z obuvala svojega in v pozni uri šel sem v Lesce iskat prenočišča, kjer sem ga tudi srečno dobil. Radovljica je sploh originalno mesto. Po velikosti se ne odlikuje, pač pa po naivnosti in inalo-meŠČan8tvu. Zabav menda ni preveč, posebnost pa je to, da je po ulicah vse polno steklovine in čre-piuj, mej katerimi tu in tam kakšna čudno duhteča gnojuica prav polagoma mimo leze. Se nekaj druzega mi je zabeležiti iz Radovljice. Društva in sploh vse rodoljube, ki nameravajo prirediti kakšno veselico in v ta namen uu-roče slovenska vabila, da se prilepijo na ružne stene in zidove, opozarjam, da je v Radovljici treba posebnega „fortelua". S slovenščino samo se ne opravi dovolj, treba tudi nemščine. Nedavno sta namreč dve lepi gospodični, sestri l), ko se je slo- vaziji. Češka je bojišče, kjer se borita dve narodnosti. Dovolj je, da je jedna teh dveh nemška, da so nje nasprotniki naši prijatelji, in da imajo popolno zavest instinktivne zveze, katera v vsej Evropi veže stare in nove Žrtve nenasitne nemške pohlepnosti. Kroustadtske manifestacije našle so odmev v srcih vseh teh tlačencev. Marseljezo prepovedala je v Pragi policija, a vsprejela bi se tam z istim odobravanjem, kakor v Peterburgu. Slovanska Avstrija, ki je danes v nemilosti, utegnila bi se kacega dne revanchirati. Do tedaj uživajo Francozi v Avstriji srčne simpatije, katerih središče je v Pragi." Opo rečene cesti. Vest, katero so razširili nekateri nemški listi, da se bodo vršile pri mornarici važne premembe, se oporeka z merodajne ptrani kot neosnovana. — Istotako oporeka ohcijozna „Presse" vesti o sklenjeni osnovi komunikacijskega ministerstva, rekoč, da nema nikakoršne dejanske podlage. — „Deutscbes Volksblatt" dvomi, da so poročila „Kreuzzeitung" o novem programu autisemitov in Mladočehov pristna. V u u nje d i/are. llolijarija in balkanska zveza. Bolgarski mogotci se nekako dopadajo v tem, da tirajo „realno politiko brez vseh višjih idealov". Tako se izraža list „Plovdiv" o balkanski zvezi, da je glede Makedonije taka zveza nemogoča, ker je tam nad milijon Bolgarov. Srbi pa zatrjujejo, da v Makedoniji ni Bolgarov, da so vsi prebivalci Srbi. List pravi, da je balkanska zveza iluzija, dokler ima vsak narod svoje pretenzije. S časom pa utegne vender ta ideja bolje prodreti mej realističnimi Bolgari, ki ne poznajo nikogar razveu sebe. Bolgarija in njeni sosedje. „Agence Ilavas" prijavlja neko pismo Can-kova na Stambulova, v katerem mu priporoča, da opusti avstrorilsko politiko, se zveze z Rusijo ter pripravi Koburžana do tega, da se odpove. Ako zmaga trojna zveza — pravi Zaukov — pripadla bode Bolgarija Avstriji, v drugem slučaji pripadla bi Rusiji. Na noben nučin pa ne more imeti Stani -bulova politika dobrega konca. Par ne 11 ne odneha. Iz govorov Parnellovih, ki jih je govoril preteklo nedeljo svojim pristašem v mestih Kells in Drogheda, je raz videti, da še ne misli odstopiti ali umakniti se. Rekel je, da ni prvikrat, da se Dillon in 0'Brien ne strinjata ž njim. Do zdaj pa je še vedno Parnell zmagal s svojo mislijo. Obljube Dillonove, katere je delal irskim najemnikom, zde se mu nevarne, ker jih ni moč izpolniti. Pravi, da ga je John Morley naprosil, naj ne odstopi a političnega poprišča. Če bo posreči njegovim nasprotnikom doseči dobro Homerul-postavo, potem se bode rad umaknil. Ustane k v Chile* Iz Antnfogaste se poroča, da je odplulo 15. avgusta 7 kougresovskih vojnih ladij z 10.000 dobro oboroženimi vojaki, kateri se bodo izkrcali v zalivu San Antonio, da po kopnem proderejo proti utrjenim mestom Balinacede in skušajo primorati nasprotnike do bitke v obližji utrjenj v Valparaisu. Dopisi. Iz nulo* ijiškfgu okraja 21. avgusta. [Izv. dop.] (Gorenjska volitev). Dasi nikdar ne nisem pisal za Vaš cen. list kakega dopisa, vender danes storim to, ker pošten človek ne sme molčati k dogodbam ob sedanji gorenjski volitvi. Iz Vašega cenj. lista sem izvedel, za „Slovenec" nagovarja nase župane, naj prelomijo besedo, češ, vensko vabilo priljepljalo na njijinega očeta hišo, s skrajnim gnevom vskliknili : „Das ist scbon die grosste Impertinez, auf uuser IIbub ein sloveuisches Plačat aufzukleben !" Jaz Be zaradi teh besed nesem prav nič jezil, ker bi kaj druzega niti pričakoval ne bi). V nedeljo bil je „katoliškega političnega društva" volilni Bhod na Bledu. Prisotni so bili vsi klerikalni prvaki od krojača Šturma do Anžokovega gospoda. Tudi gospod Kalan bil je navzoč. A on je Bedaj že v „talonu". On, ki je nekdaj kot kandidat, kakor Zen s svojimi trepalnicami stresal slovenski Olimp, ima sedaj slab kurz. Iz Lesec na Bled moral je sedeti na kozlu, kar je dalo povod zlobnemu dovtipu: Propali kandidat jo pridejo navadno na i'Ha, Kalan pa je izjema, on prišel je na kozla. No, katoliškega društva volilni shod bil je „sijajen" in mnogobrojno obiskan. Gospodje kleri-rikalci tako trdijo, ker sami tako bajko verujejo. Sicer so pa veseli, da je shod za hrbtom, kakor sem jaz vesel, da so p a s j i d n e v i za nami in da bodem morda sedaj vender še kdaj videl kako zaplato modrega neba. s. oni so se podpisali za g. Pir ca, ker jim je dejal, da je konservativen. Podpise za g. Pir ca je nabiral odličen gorenjski posestnik in je to delo pričel brez vednosti P i r c a. Nabiranje podpisov vršilo se je z malimi izjemami potom pošte in vsak žnpan ali odbornik, ki je dotično polo podpisal, bral je, kaj stoji na njej, in tisto ter nič druzega ni podpisal. V poli ne stoji nič od konservatizma, ne od liberalizma, v njej je le rečeno, da so podpisani i zato za g. Pire a, ker pričakujejo, da bode on najboljši zastopal njih gmotne koristi. Vsak od podpisancev, ki hoče ali je svojo besede prelomil 8 tem ali onim jalovim izgovorom, je fig a mož in dobro je, da bodemo spoznali te vrste ljudi. Gorenjci naj bodo le pomirjeni o verskem prepričanji gosp. Pirca, on je boljši katoličan nego njegovi nasprotniki , kajti on je dokazal s svojim vedenjem ob svoji kandidaturi, da ljubi celo svojega sovražnika, dočim bruhajo njegovi nasprotniki z lažmi in obrekovanji proti njemu, kakor bi najljutejši Turek ne storil proti kristijanu. Kakšni prijatelji kmeta so Pirčevi nasprotniki, dokaz je to, da se družijo z najhujšim kmetskim sovražnikom, — z obrtno kranjsko družbo. Da se je obrtna družba strastno postavila proti P i r c u , že to bi moralo vsakega Gorenjca spametovati ter ga prepričati, da je Pire pravi kandidat. Obrtna družba pa dobro ve, da bi bil Pire poslanec, ki bi jej na prste gledal, zato je proti njemu, ona pa tudi dobro pozna g. župnika Mesarja in ve, da je on danes v takem položaji, da bode v deželnem zboru samo kimal. Kako bo pa kimal, to bodo mu pa narekovali tisti, ki se bodo šli poprej informirat k baronu Šveglju, ki sedaj skrito a vender strastno agituje za g. Mesarja. Zapomnite si Gorenjci, Pirčevim nasprotnikom ne gre za vero, kateri sami s svojim obnašanjem največ škodujejo, njim se gre le zaveljavo, oni hočejo vse podjarmiti. V ta namen ni jim nobeno sredstvo preslabo, povežejo se z Vašo najhujšo nasprotnico, z obrtno družbo, ki sestoji iz pravih nemških liberalcev in judov in zapomnite si, ako volite kandidata obrtne družbe g. župnika Mesarja, naredite s tem prvi korak da za zmirom zgubite svoje planine in pašne pravice. Gorenjci smo dosedaj vedno volili može iz Ljubljane nasve-tovane, a še noben naših poslancev se ni brigal za svoj okraj, zato pa bodimo pametni in volimo poslanca, ki smo si ga sami izbrali. Občinski odbornik, ki je tudi podpisal za Pirca. Iz liiiiiiiilka dne 21. avgusta. [Izv. dop.] Vsak rodoljub se mora veseliti pojava, da so pričeli dijaki v zadnjih letih pogosto prirejati svoje veselice. Take veselice so — poleg onih narodnih društev — jedine v pravem slovenskem duhu, brez VBuke sebičnosti in dobičkaželjuosti. Vsakega skrb mora biti torej, da napredna naša mladina u pogumom stopa pred svoj narod, kojega tako idejalno iskreno ljubi, ter da pri svojih pojavih ne omaga. Poslednje bi se lahko zgodilo, ako bi bili troški veliki, a dohodki pičli. Dolžnost je torej vseh slovanskih rodoljubov in narodnih društev, da v obilnem številu počaste občedijaško slavnost dne 23. t. m. ter jej s tem pokažejo svoje zanimanje in ljubezen do nje, slovenske mladeži. Uverjen sem, da bode udeležba naših zavednih meščanov, kakor tudi Ljubljančanov in drugih obilna, ker prihodnja nedelja bode jeden onih duij, kakoršnih le redkokdaj učaka našo planinsko mesto. Dijaki bo storili svojo in podpirajmo jih ! — Dal Bog, da sije tedaj prijazno blugodejno solnce! Na svidenje narodnjaki — mladi in stari! Kamniški mlado ljub. Is IMauliie 21. avgusta. [Izv. dop] — V notici iz Logatca z dne 17. t. m. se v 188. štev. „Slov. Naroda" mej drugim poroča, da so nekateri stauovniki Dol. Planine pri zadnjem požaru mestu da bi bili gasili, le zijale pasli in da niso imeli Čuta usmiljeuosti in ljubezni do svojih v nevarnosti nahajajoči!) se sovaščanov (od kedaj je zopet Planina vas Vi. — Ker bi iz tega poročila utegnil marsikdo huh Planince napačno soditi, naj mi bode dovoljeno resnici na ljubo kouBtatovati, da so domačini v zvezi z gasilnim društvom — oziroma društvi — storili pri vseh treh požarih v polni meri svojo dolžnost. Pri zadnjem požaru je bilo res nekaj uuaujih negasilcev, kateri so le od strani gledali — ali če hočete zijale pasli, — a gasili so pa pozneje tem bolje, ko so Gre&ceva mati odprli žejnim in utrujenim gasilcem svoj hram! — Če smo prva dva požara sami domačini pogasili in je obakrat le na jedno poslopje lokalizirali, baje vender še nismo taki brezsrčni malomar-neži, da bi ne bilo odpustljivo. Mi Planinski gasilci in negasilci se s svojim delovanjem prav nič ne ponašamo, a vemo pa dobro, da tisti, kateri mej požarom in po požara nepotrebno kriče*, za svojega bližnjega z zabavljicami bore male store. Dolenje-PIaninec. Iz Velikih Lašč 20. avgusta. [Izv. dop.] Kadar Be človeku vzbudi misel, ki mu postane želja, videč, da bi izpolnjena bila v prid mnogim v oživ-ljevanje duha in blaženje srca, navdaja ga tajno nekak up in strah. A, kako zgine strah, ako razo-deta misel in želja najde prijazen odmev v mero-dajnem krogu, v srci predpostavljenega svojega ; up prevladuje, pogum raste, misel, želja dozdeva se mu uresničena, saj — moč neizmerna je sklep. Nedavno sprožila se je bila tli pri nas misel prevažnoga pomena, da bi se po vzgledu večrazrednic kupil šoli v Velikih Laščah, kot učni pripomoček, lep glasovir, ki je šoli na ponudbo za neznatno ceno, katera pridobitev bi uplivala nedvomno v razvoj duha in srca. Tukajšnji predsednik krajnega šolskega sveta, c. kr. okrajni sodnik blagorodni gospod Danijel Šuf-laj takoj potrebno ukrene, pusti z okrožnico nabirati prostovoljne darove, ter na prvo mesto sam pokloni izdaten znesek 22 gld. Dne IG. t. m. naznanilo se je podpisanemu v veliko radost, da je glasovir šolska last in iz okrožnice bilo je razvidno, da so v ta namen darovali sledeči p. n. gg. dobrotniki: Daniel Šuflaj 22 gld.; Jož. Hočevar iz Kašice in neimenovalec po 10 gld.; Mat. Hočevar 3 gld.; Dolganoč 2 gld.; in Štef. Podboj 1 gld. 50 kr. Dalje darovali so po 1 gld. p. n. gg: Neimenovani, Dereani, Šmitek, Tomšič Ivan, Petrnel, Armbruster, Zupančič, Somrak, Hočevar Ivan, Hartman, Zalokar, Franc in Jožef Gruden iz Volaka, Jož. Gruden iz Retij, Jaklič, Justin, Fr. Levstik, Matevž Zakrajšek, Martin Drob-nič, Ivan Žužek, Anton Žužek, Anton Debeljak. 50 kr. daroval je Anton Adamič iz Ponikev; skup* 72 gold. Ako se še omeni, da je imenovani g. predsednik kraj. šolskega sveta omogočil, da je naša šola tekom leta pristopila kot ustanovnica „Narodni šoli", da je med letom 21 šolskih otrok bilo preskrbljenih s potrebno obleko in se pri šolskem sklepu 12 pridnim šolarjem podelila prelepa darila, smelo trdim, da je naša šola med prvimi, katerim je bila sreča mila spremljevalka. Spolnujem tedaj le Bveto dolžnost svojo, ako na tem mestu v svojem in v imenu šole vsem blagim dobrotnikom in prijateljem na toliki naklonjenosti in požrtovalnosti izrekam srčno, iskreno zahvalo, ter obljubim, da mi ostane spomin na ta blagi čin, kojega zapišem v šolsko kroniko potomcem v izgled in posnemo, neizbrisen. Bog vas živi! Bog vam povrni! JožeiPavŠič, fiolski voditelj. Iz Vržefn 20. avgusta [Izv. dop.] Preteklo nedeljo imeli smo pri nas veseli dan, pravi narodni svetek, kakeršnega mi „Vržćoci" še nismo videli. Isti dan se je namreč odprlo novoustanovljeno „ Bralno društvo v Vržeji". Da Be ta prepomenljivi dogodek izvrši kolikor mogoče slovesno, prihiteli so na razglašeno povabilo v naš sloveči trg razni gostje, in sicer iz Ljutomera, od bv. Križa in od Kapele; da. „tijan" iz bele Ljubljane dospel je k nam Vaš neutrudni popotnik — Prostoslav Kretanov, katerega opažamo pri vsaki količkaj znameniti narodni svečanosti, bodi ei na tem ali onem konci naše domovine. „Bralno društvo v Vržeji — to se marsikateremu čitatelju ne bode videlo toli važno, da bi Be o njem govorilo in pisalo. Počasi prijatelj! Vržej, po našem dičnem Vicku Draganu (Davorinu Trstenjaku) proslavljeni Vržej, je najskrajnejši trg na severno-izstočnem konci slovenskega ozemlja v Cis-litvaniji, torej zadnja postajanka na braniku zoper naval dveh jednako nevarnih sovražnikov. Sem gori z iztoka po ravnem Prekraurji! širi se odurni glas madjarščine, dočim nas od severa sem doli obveva ledeni dih nemške „kulture", katero nam v novejši dobi dovažajo kar po Železnici — bogme, bil je pač skrajni čas, pa smo se začeli dramiti in ustajati i mi tu na prekrasnem Murskem polji. To so Priloga ^Slovenskemu Narođn" St. 190, Ani 22. avgnsta 1891 čutili predobro naši sosedje Križevske župnije} kateri ao si nedavno osnovali svoje „oralno društvo", ista misel je vodila i vrle Cveajane pri ustanovitvi tamburaSkega orkestra — kaj čudo, da smo se morali začeti gibati naposled i mi Sega vi Vrženci — Zal! da tega že nismo storili pred petimi leti, potem bi naše »ognjegasao društvo' oe plesalo po — nemškem povelji ... , ' Na ustanovitvi .Bralnega društva v Vržeji" imamo se zahvaliti v prvi vrsti našemu Č. g. župniku, Lovni JanŽekoviču, kateri je drage volje prebil vse sitnosti, kolikor jih je ime), predno je dognal potrjen je društvenih pravil. No, preteklo nedeljo se je prepričal, da njegov trud ni bil brezuspešen! Ko je pozdravljal mnogobrojne udeležence ustanavljajočega zborovanja, mej katerimi je bilo lepo število odličnih gostov obojega spola, lesketale so mu oči od radosti in bil ie vidno ginjen. Po njegovem ogovoru, v katerem nam je raztolmačil pomen in namen ter nalog osnovanega društva, vršila se je volitev predsednika in ostalega odbora. Predsednikom društva je bil jednoglasne izvoljen njega osqovatelj, gospod župnik Lovro JanŽekovič, dočim so ostala odbor-niška mesta zaseli zavedni naši tržani, zgolj mlade in čile moči, kateri so obečali složno in vztrajno delovanje. Po zborovanji je bila svobodna zabava, pri kateri se je razvila toli burna radost, da je očarala vse občinstvo in mora vsakemu naših tržanov biti žal, kateri se je ni udeležil! — Dotična hiša je bila zunaj in znotraj vsa opletena z vonjevim smrečjem in s cvetličnimi venci in po belo pogrnjenih mizah so bili razpostavljeni pisani šopki. Ko smo Be zbrali in se razvrstili okrog vseh miz, da nam je naposled nedostajalo prostora, in to vsi zložni, brez razločka stanu, z blagosrčnim* našim župnikom na čelu, okrog njega pa čili roj pevajočib učiteljev in učiteljic iz vse okolice, bil Vam je to dražesten prizor. Nehote* sem vzdihnol: Oj, kako lepo bi bilo pač na svetu, da bi vladalo povsod tako blagodušno sporazumljenje mej posvetnjaki in duhovniki: sploh, da bi se ne ločevali po stanovih in strankah, potem bi pač bilo odveč nepotrebno uprašaoje „Kdo seje prepir?" na tej in na oni strani! . . . Ko so vrli učitelji-pevci sapeli BTJ boj!", napil je g JoBip Freuensfeld, učitelj v Ljutomeru presvetlemu cesarju, na kar je vse občinstve stoje odpelo cesarsko pesem ter mu trikrat zaklicalo: „Živio!" Potem so se vrstili različni govori in prelepe pesmi slovenske, mej katerimi je svira I mladi .tamburaški orkester" Cvenski, pod vodstvom neumornega g. Frana Schneiderja, učitelja na Cvenu. Prvi govornik g. notar Šlamberger iz Ljutomera nas je opozarjal na veliko nevarnost, ki nam preti od dveh strani, in sicer od nemških društev „Deu-tscher Schulverein" in pa „SUdmark". Z zlogolko „Tagespošto" v roki pojasnjeval nam je nakane lokave „SUdmarke", katera preži kakor lačen volk na svoj plen, na slovenska posestvo ter v navedenem časopisu pozivlje svoje mej nami nastavljene ovaduhe, da naj pazijo na vsako posestvo na Slovenskem, ki je na prodaj, bodi si po dražbi ali „pod roko", da ne pride iznova Slovencem v last, temveč da ga kupi kak Nemec ter na tak način širijo na slovenski zemlji nemške naselbine. In kakor nas ta zloglasna „Siidmark" hoče uničiti gmotno ter nas pregnati z rojstne zemlje, kakor jež lesico v znani basni, istotako ima prekanjeni „Schulvereina namen ugonobiti nas duševno s tem, da nam v svojih šolah pooemči našo deco. Da se izognemo dvojni nevarnosti tej, priporočal nam je g. govornik praktično izvajanje slovanskega gaBla: „Svoji k svojim!" Burno odobravanje Be je odzivalo izvrstnemu govoru po vseh prostorih. Zdaj so zopet nastopili pevci ter nam zapeli nekoliko premilih pesmij. To nam je seglo v srce, da so marsikateremu poslušalcu zaigrale svetle solze v očeh. Saj pa tudi jednacega petja še nismo slišali tu v Vržeji ?__(Konac priju) Domače stvari. — (Duhovitost — kali?) Klerikalni dnevnik piše v včerajšnji številki v dopisu s Štajerskega doslovno: .Ker se .Slov. Narod" s svojimi neslanimi dovtipi vedno zaganja v katoliško duhovščino in kuje nove psovke, je primerno, da tudi njega označimo b posebnim priimkom. Ker .Narodu" vedno dokazujete narodne pregrehe in se vender ne poboljša, ima kosmato vest in gluha ušesa. Torej je dnevnik s kosmato vestjo Id gluhimi ušesi. Ker pa se večkrat tudi zvija kakor strupena kača, če se ji stopi na rep. in v svoji divjoati bije na vse strani brez premisleka, zakaj in po kom, smemo ga tudi imenovati zmedenca, ali konfuzni dnevnik. Radoveden sem, če bo zadovoljen s tem priimkom." Ko smo to zabeležili, ne Čutimo potrebe za nobeno drugo opazko. — (O Zagrebški razstavi.) Za vspre-jem dalmatinskih gostov, ki pridejo 25. t. m. k odkritji Kačičevega spomenika v Zagreb, delajo se velike priprave in se je sestavil v to svrho poseben odbor najodličnejih meščanov. Ban izrekel je, da hoče odkriti spomenik. Dalmatinski poslanec Supuk je že došel v Zagreb. Tudi za vsprejem Slovencev sestavil se bode jednak odbor, kakor za Dalmatince. — (Pevski klub „Sokola") vadi se prav marljivo za svoj nastop v Zagrebu. Ker je ta klub sestavljen iz samih odličnih pevskih močij, prepričani smo, da bode nastopal s sijajnim uspehom in da bode s tem še povzdignil veljavo, katero uživa „Ljubljanski Sokol" v posestrimi Hrvatski. — (Zagrebško razstavo) obiskalo je prve dni nad 50.000 oseb. — (Stanovanja v Zagrebu.) Ker bode ves čas izložbe prihajalo v Zagreb mnogo tujcev, naravno je, da bode včasih trda za stanovanja. Zlasti se bode to čutilo o slavnostnih dneh od 6. do 8. septembra. Zato ustanovila se je po prizadevanji izložbenega odbora posebna pisarna za stanovanja, katera je umeščena v hiši št. 3 v ulici Marije Valerije v Zagrebu. — Opozarjamo torej že za naprej, naj se vsakdo, ki pojde gori omenjene dni v Zagreb, obrne pravočasno do te pisarne, da mu preskrbi stanovanje. Le za „Sokole" in za odposlanstva drugih narodnih društev, katera se izleta v Zagreb udeleže z zastavami, preskrbel bode stanovanja odbor „Ljubljanskega Sokola", a le tedaj, če se mu najkasneje do 3. dne septembra naznani število osob in pove, kakošna stanovanja Žele. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) do-poslal je gosp. Vojteh Candolini, ustanovnik Celjske in Kostanjeviške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, 2 gld. pišoč: .Vsled nasveta rodoljubov v št. 51. „Edinosti" in z ozirom na bližnji god naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda pošiljam oskromni znesek godiščine v društvene namene." — Slava vrlemu možu! Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda. — (Gosp. Ivan Hočevar, not. kandidat na Krškem) podaril je „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunajiu pet goldinarjev ob priliki, ko se je vračujoč iz Praške razstave mudil v slovenski družbi pri Kiih-fussu na Dunaji. Iskrena mu bodi hvala! — (Pri veselici notranjskih dijakov) v Planini je bilo čistega dohodka 70 gld. in se je izročilo 50 gld. za Prešernov spomeuik, 20 gld. pa fondu Planinske čitalnice za družbo sv. Cirila in Metoda. Slava vrlim osnovalcem, ki so 8 priredbo te veselice podali lep užitek vsem obiskovalcem, ob jednem pa tudi v narodni namen pridobili lepo vsoto. Naj najdejo mnogo posnemovalcev. — (Vabilo na občedijaško veselico,) katero prirede slovenski višjegimnazijci dne 2H. avgusta 1891. 1. v Kamniku v korist spomeniku dr. Fr. Prešerna. Vspored: I Ob polu 11. uri dopoludne sv. maša „na Žalah", pri kateri poje dijaški osmo-spev. II. Ob 5. uri popoluduo „ph Krištofu" vrtna zabava z godbo, petjem in telovadbo. Ustopnina 20 kr. 111. Ob polu 8. uri zvečer v čitalnični dvorani koncert: 1.) £. Titi: .Ouvertura po slovan. napevih", svira oddelek vojaško godbe slav. peš-polka baron Kuhn št. 17. 2.) Slavnostni prolog. 3.) Anton Nedvčd: .Dijaška", himna s teuor-samo-spevom. 4.) Leibolo: „Hrvatski dom", svira vojaška godba. 5.) S. Gregorčič: „Kmetski hiši", krasno-slovi hrvatski abiturijent Stjepan Radić, b1.) Ant. Foerster: , Pobratimi ja", moški zbor z bariton-samo-spevom. 7.) Dr. Fr. Prešeren: „Krst pri Savici", dramatični prizori. (Bogomila: gospa Borštnik Zvo-narjeva.) Ples. Ustopnina: I. prostor s sedežem 60 kr., II. prosor 40 kr., dijaki 30 kr. Velikodušnosti se ne stavijo meje. K obilni udeležbi vabijo slovenski dijaki. — (Dijaška veselica v Kamniku.) Naprosilo se nas je, naj prijavimo, da je mnogo poslanih vabil došlo nazaj, morda zaradi poman kij i-vosti v adresi. Naj torej blagovolijo izpričati odbor vsi, ki morda neso dobili .vabila. — (.Slov. pev. društva" odbor) obrnil se je začetkom društvenega leta na vse posojilnice na Malem Štajerji s prošnjo, da hi društvo gmotno popirale. Ugodno odzvali sta se tej prošnji do zda} posojilnica v Makolah in Ormožu. Prva poslala je 5, druga 10 gld., na čemur se njima presrčno 'zahvaljuje odbor. — (Iz GospiČa) na Hrvatskem se poroča, da se je pričela disciplinarna preiskava proti tamošnjemu občinskemu svetu, ker je protestoval proti razobešeni madjarski zastavi. — (Novo knjižico) izdala in založila je zopet tvrdka G i o n ti n i j e v a. Naslov jej fjst 6 0 malih povestij za otroke. Poleg italijanskega izvirnika spisal Janko Le ban, nad učite 11 v Begunjah pri Cerknici. Knjižica ima 41 str. in stane 16 kr., po pošti 18 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kodanj 21. avgusta. Danska kraljevska obitelj, pri kateri biva sedaj grški kralj s tremi sinovi, Jurijem, Nikolajem in Andrejem, bode danes ostavila dvorec Bernstorff in se preselila v obširneji Fredensborg. Tjakaj pričakujejo se v kratkem visoki gostje: Ruski car in carica s petero otroci, princesinja Waleska /, dvema hčerama, italijanski prestolonaslednik, pozneje princ Waleski in švedski kralj Oskar II. Prostori so pa tudi v Fredensborgu tako nedostatni, da bodeta car in carica imela le tri sobe. Tudi princesinja \Valeska dobi samo tri sobe. Berolin 22. avgusta. Cesar in cesarica došla zjutraj, ostavila železnico na postajici Schdneberg. Velika množica ljudstva ju je naudušeno pozdravljala. Usela sta se takoj na konja in odjahala na Tempelhottsko polje, kjer je bila parada garde. Chamounix 22. avgusta. Veleposestnik Herman Rothe iz Brunšvika in gorski voditelj Mihael Simond ponesrečila se na Montblancu. Mrličev še neso dobili. Verona 22. avgusta. Včeraj zvečer tukaj, v Tregnagu, Badiacca Laveni, Grezani in Bologni močen potres. Prebivalstvo je na ulicah prebilo noč. Nobene človeške žrtve. Pariz 21. avgusta. Oticijalno se javlja z otoka Martinique: V Port de Irance je 218 mrtvih in veliko ranjenih. Povsod vidijo se razdejane in hudo poškodovane hiše. Žalost in malodušnost splošna. Razne vesti« * (Praška razstava.) Ni še dolgo temu, da se je slovesno praznoval prvi milijon obiskovalcev in že je dospelo število do polovice druzega milijona. Duzdaj je namreč razstavo obiskalo pol-drug milijon osob. To je sijajen uspeh, ki mora veseliti vsacega Slovana, kajti dokaz je izredne žilavosti in vstrajnosti češkega naroda. * (Rus ka utrjevanja.) Kakor se poroča iz Lvova, se bode kapucinski samostan Zakroczin blizu Varšave sjiremeuil v trdnjavico. * (Velika povode n j na južnem Tirolskem) o kateri smo že poročali na kratko, podrla je IG hiš in po dosedanjih poizvedbah utonilo je 48 ljudij. Voda je hudo poškodovala ceste in mostove iu odnesla nad (>0O metrov jeza južne železnice, da je bil promet ustavljen. Vas Kollman je najhuje prizadeta. Vsa okolica je zasuta in opu-stušeua, tudi občina Barbiau je veliko trpela. Struga reke Izake je polna skalovja in zruvanega drevja in kamenja, katero je navalila deroča voda. Južna železnica je najela 2000 delavcev, da popravijo po škodovano železniško progo. * (Gospodična Vacarescu,) dvorna dama rumunske kraljice, o katere romanu s prestolonaslednikom rumunskim je bilo toliko govorjenja, biva še vedno pri kraljici ruinunski v Benetkah, katera jej je posebno naklonjena. Kralj Karol hoče še jeden-krat poskusiti, da jo spravi z obližja kraljice, a ni doc ti upanja. Kraljica jo imenuje le „moje dete" in kar omedli, če se začne govoriti o tem, da bi se dvorna dama morala ločiti od nje. Vlada pa hoče odločno zahtevati, da se odstrani, da bode konec spletkam, v katere so kraljeviča in kraljico ujeli. * (Svojo ženo umoril je) v Genovi mlad 251etni Maggioli, ki jo je trpinčil že več let na vse mogoče načine, da je sirota hirala vsled tega. Ko sta bo te dni po noči sprehajala pri Santi Margheriti, pahnil jo je z visoke skale. Našli so jo mrtvo z razbitimi udi. Morilca, ki trdi, da je obseden od hudobnega duha, so zaprli. * (Vihar na otoku M a r t i n i q u e.) Po konzularnih poročilih razsajal je te dni hud vihar na otoku Martinique. Mnogo ladij v pristanišči je uničenih, hiš poškodovanih in več oaob ubitih. ts- AnatheriDova ustna voda in zobni praset s ohrani nsta, krepča čeljnstno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ust tu: vode velja 40 kr.: jedna škatlja zobnega pruska 20 kr,; lu steklenic 4 gld.; 12 fikateli samo 'J gld. (Hi—104) Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Ounajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. »»i I- „LJUBLJANSKI ZVOf •tojI za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. s** "11 ■ ■ Zalivala. „Odbor notranjskih dijakov* v Planini zahvaljuje bo tem potom najtopieje vsem onim, ki so pripomogli kakorkoli, da se ju nedeljska veselic* dobro ic.vršila. Srčna hvala vsem ^g. dijakom, pevcem, igralcem in — godrein. Imenoma pa m še zalivaljuje: g. drž. poslancu dr. For-janfiin, g. Križaju i/. Št. Petra in g. L u v r i c u ir. Planine /,a njihove prispevke, posebno pa še g. And. Milavcu iz Planine, ki je dal ves potihni les in tudi drugače mnogo pripomogel k gmotnemu uspehu. I'osl-'dnjič so srčna hvala vsetn p. n. u ieleženeem dijaške smvuosti. V Planini 20. avgusta 1891, Odbor ..notranjskih dijakov" v Planini. Tujci: 21. avgusta. Pri Iflallei i Pl. Hlažekovie, Blati, Scbick z Dunaja. — Sciinla, pl. i'orfi iz (Jradca. — Passati n Mudiuipeštu. — Cernkovic z Reke, — Pavir.h pl. Pfaueutuhl iz Zadra. — Milller, Uril iz Trsta. — VViesenberger iz Kočevja. Pri ^l«nu t Pfeifur, Srrber I Dunaja. — Lederer, Kcrsmck, Camerln ll Trsta. — Sattler, Degischer iz Gradca. — Hatisner Iz Opatije. ~- Sch\veiyer iz Starega trga. — Pri nvNtrl |Mk«*iu eeitarjl: Luzar z Dunaja. — Elger iz Putja. Pri havarakvin dvoru: Bogataj, Trampu 5 % Dunaja. — Uodler iz Polja. Pri jii/.n«m kolodvoru : Totnau iz Prage. — Pečar, Bučar i Kostanjevice. — Stampfl iz Trsta. 17 mrl i so v Li* iia» I j a u I: 20. avgustu: Jernej Žužek, hišni posestnik, 68 let, Florijanske ulice št. 21, carciuoma linguae. 21. avgusta: Fran Legat, delavčev sin, B let, Poljanski nasip št. is, davica. V deželni h o 1 u i c i: 20. avgusta : Helena Mivc, dninarica, 31 let, sepsis pnerperalis. Meteorologično poročilo. J Čas opu zovau j a Stanje barometra v mm. Temperatura J Ve-• trovi ' i Nebo 1 Mo- | krma v m tu. s ■M 7. zjutraj 2 popoi. 9. zvečer 786*1 mm. 788*7 mm. 733"4 mm. liti« C 170° C 16-9« C brezv. si. jzh. si. zah. megla jasno J.-l.i lin 0*00 mm. Srednja temperatura 17-3", za Ti0 pod uoruiainm. XD-u.xx3.jslsa, borza dne 22 avgusta t. 1. (Izvirno tulfgralirirjij poročilo.) včeraj — Fapii on renta Srebrna renta . . Zlata rrr.ta . . . . D*/„ uiarrna rents . Ak. j ■ narod.u- ttaoko Kreditne ahcije . London .... Srebro .... Napol....... C kr. cekini . . . . NuiUBkc marke . gld. 415 91-25 110 90 1O2-10 1023 278 — .181o •i 40'/, A 63 58-10 — tflM da . 90 90 110 10,1' 1010 276 \ 18 9 58 90 90 80 95 50 15 40»/, i>3 15 V vročem letnem času so umre priporočati kot najboljša in najkoristnejša (5-2) osvežujoča in mizna pijača, posebno pripravna za mešanje | vinom, konjakom m sadnimi sokovi, O LAVNO SKLADllTI Ta upliva osvezevalno in ozivljnjoČo, vzbuja slast do jedi j, pospešuje prebavi jonfe. Po ' letn je pravo okrepčevalno sredstvo. Pfarrer Sob. Knoipp's Volks - Gesundheitslehre. Ein Leitfaden <672-3) fiir Gesunde und Kranke. To delo izhaja v 10 mesečnih zvezkib, obsežaih po Det pol. Cena vsakemu zvezku 86 kr., po pošti »S kr. Naročila prevzema in daje na ogled prvi zvezek J. Oloii.liil, knjigotržnica v Ljubljani. Patent o vanc in ueposkod-Ijive po vremenu 1 v. velikimi (srebrnim! svetinjami : odlikovane b zlatimi Nvell- nfaml na raiatavah : Budejevice 1889 Gradec 1890 Line 1889. barve Line 1885 VVels 1888 Kolonj 1889. Ludvika Christ-a v Lincu ob Donavi: Te barve ao najboljše. najtrpe£ue)e In najceneje sredstvo is I i kan)«" sido v in, bo eene|e od oljnatih barv ter ae ne lapre-iiieiM- uiti ne pohabl|o po vremenu, nego natanejo vedno )ednake, »» ker bo pontiur, nI Jili iiuirl prevenlti I a »dravKlven«*«« Ht»»-iiaca. — Ceniki* prospekti, Isprlcevaln In usorel dobe ae zhhIoii) In frankovano. — Zaboj aa poMkuftn|o I gld. 60 kr. (899—11) Sastop ssa KZrstnjslco: F. P. Vidic & Oo. v Ljubljani. Dr. Rose životni balsam 10. prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ijajoče domače sredstvo. S81-:^61 Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po posti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ni ne je moja ta dodana, zakonito varovana i Učenec 15 let star, kateri ima veselje do trgovine, ume dobro ra-čuniti ter je slovenskega in nemškega jezika zmožen, — vnprejme ne. Če tudi od ubogih starišev, tako| v pro-dajalnieo ■ mešanim blagom Frana Ser* son-a v IJntomern. (6- „ 626.— „ 850.— „ 1310.— 45 „ 759.40 . 1065.— y 1620.— 50 „ 943.60 „ 1387.— „ 1930.— B. Zavarovanje sa »lučaj smrti a aoietnlml pre« mJJaml. Tabela II gld. 1.801,656.182 „ 509,565.267 87,591.708 „ 298,109.361 59,351.118 607.20 681.60 776.60 900.60 1O87.60 909.— 1039.— 1204.— 1424 — 1746 .— 1940.— 1970.— 2030.— 2170.— 2430,— varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro Ogrske. Tam se tudi dobi 'niko »imialao domaće umili To sredstvo pospešuje prav izOorno, kakor sve-doflijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in leCenje ran tur poleg tega tudi blaži bolečine. V skatIjicali po 35 kr. in 25 kr. I'« posti G kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka. Glavna zalega i. FRAONER, Praga« it. 203-201, Mala Hrana, lekarna „pri črnini orli'1, r 1'ofitna razpošiljatev vsak dan. "^Sag O. Zloženo dvajsetletno zavarovanje sa »lučaj smrti ln sa uoakanje. Tabela X. 30 „ 970.60 p 1706.— „ 3650,— 35 i, 995.80 n 1746.— „ b310.— 40 „ lOS^.rtO i 1H13— „ 30'0.— 45 . 1100.80 „ 1932.— „ 2950.— 50 „ 1209.— . 2156.— „ 3000.— Kakor svedočijo zgoraj navedene številke, osigurava tontina razven breaplae.ne.ga, zavarovanja sa slučaj smrti tekom ao let po tabeli I. povrnitev vseh preml| z 2'/« do 4"/i0/0; P° tabeli II. z 4»/„ do 5*/,° 0 i po tabeli X. z 6»/4 do 7°/„ obresti). Police oproščene premij osiguravaj«) dvakrat to* IIko a le do četrtega dela nplaeunih premij. Prosta tontina, nekaka poltoutirm /. nekoliko vrč. ji mi premijami, daje zavarovancu po preteku jodnega leta popolno svobodo glede na potovanja, prebivanje in na poklic, izvzeniii vojaško službo; po preteku d veli let je ni moči lapodbljatl, po pretoku treh let ne more več zapasti in je je s ozirom na tontino pri regulovanji moči urediti na šest načinov. m v Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v C«rad«l in (567—4) Klavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK KAROLTILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10. Svinčniki iz tevarnic: L. C. Hardmuth & Comp. v Budejovicah; A. W. Faber v Parizu, za dijake, risarje, arhitekte, stenografe, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice. Peresa iz tovarnic: Karol Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova, Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija, knjižna, korespond., konkordija, Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla, Dunav in aluminijska peresa. Pismeni papir j super-fini ministerski, izborno fini mi-nisterski, fino-fini za urade (Burogat narejen brez lesa), srednje fini za urade, j navadni za urade, super-fini dokumentni papir in konoeptni, plavkasti konoeptni papir (surogat, narejen brez lesa); fino melirani konoeptni papir, japonskega dokumentnega papirja imitacija, tanki per-gamentni zavoj ni papir, pergament za ukuhnine, steklenasti in gladilni papir. Tinta najboljše vrste: tankotekoča kopirna tinta za pisarnice, Pariška kopirna tinta, vijolasta ali črna, intenzivno črna tinta (za pisarne), izborno tiiin črna univerzalna tinta, dobličeva tinta, cesarska, antracenska, alizarinova in av-tografska tinta in posnemovalna tinta za hektografe. (456—12) C. kr. državno vojno ministarstvo. K oddelku 13., št. 1422 iz 1891. 1. Poskus iz leta 1891., da bi se mali obrt udeleževal zalaganja c. in kr. vojski potrebnih usnjatih vrst, ni imel ngodnega uspeha, zakaj velik del predloženih vrstni odgovarjal uzorcem niti po materijalu niti po konfekciji Vzlic temu sklenilo je državno ministerstvo narediti nov poskus ter namerja v ta namen v priloženem seznamu A navedene oblačilna in opravne predmete iz usnja, ki reprezentujejo četrtino letne potrebščine za leto 1892, dobivati od malih obrtnikov. Naglasa se pa naj odločneje, da iz vojaških ozirov se nikakor ni moči ozirati na prošnjo za izjemna privoljenja, kakor so se dajala posamnim malim obrtnikom pri prvem takem poskusu s tem, da so se prevzemale dajatve ne odgovarjajoče povsem uzorcem. Ponudbe za omenjena dajatve morejo stavljati istotako posamni mali obrtniki, kakor tudi proste zaveze obrtnikov. Ponudbam prostih zavez obrtnikov priložiti je zapisnik imen vseh zaveznih članov. V vodilo naj služi prositeljem v obče to-le : 1. Ponudbe za prevzetje zalaganja kako partije predmetov morejo uložiti le mali obrtovalci, ki stalno bivajo in davek plačujejo v Avstro-Ogerski in naročene predmete zares izdelujejo v lastnih delarnicah. 2. Poraba strojev je dovoljena. Vsekako pa mora obutev biti samo šivana. 3. Posamni mali obrtovalci morejo prevzeti zalaganje partij v vrednosti vsaj f)0O gld. in kvečjemu 1500 gld. Prostim zavezam malih obrtovalcev oddati je moči le toliko zalaganja, da pride na vsakega člana dotične zaveze partija v vrednosti od 600 gld. do 1500 gld. Ako prekoračijo ponudbe za gotove vrste in velikosti obuval potrebščine posamnih vrst in velikostij obuval, glede drugih vrst in voli kosti pa potrebne množine ne dosežejo, pridržuje si državno vojno ministarstvo pravico, da z ozirom na vkupno razpisano število potrebnih obuval, spravi v sklad ponudbe in potrebščine in določi velikostno vrsto obuval, katera se bode dala v izdelovanje malim obrtovalcem. Prenos kake priznane partije na druge osebe je nedopusten. 4. Oddane vrste morajo glede kakovosti materijala, kakor tudi glede oblike, dimenzij in izdelave popolnoma odgovarjati uzorcem, razloženim na ogled v monturnoupravnih zavodih. Uzorci in popisi ogledajo se lahko pri monturnih zalagališčih v Brnu, Budimpešti, Gradci in Kaiser-Ebersdorfu.- potem pri monturnem filijalnem za-lagališči v Karlsburgu, oziroma proti plačilu od tam dobe. Uzorcev za poskušnjo ni treba predlagati. 5. Oni prositelji, katerim se je priznalo zalaganje, imajo takoj, ko ee o tem obveste, za zagotovljenje prevzete zavezanosti uložiti kavcijo v denarjih, v visokosti' 10% zalagalne vrednosti v ono monturno zalagališče, kamor bodo oddajali. 6. Oddajalui kraji in oddajalni termini za naročene vrste naznanijo se ob jednem s priznanjem oddaje. Načeloma je oddajalno mesto ono monturno zalagališče, katero leži najbližje oddajalnikovemu bivališču. Da je oddajanje kolikor moči olajša, ustanove se, ako to kaže, prevzemna mesta za ona zalagatelje, kateri so posebno oddaljeni od monturnih zalagališč. 7. Oddane vrste se bodo pri prevzetji strogo in točno pregledale. One vrste, ki niso narejene prav po uzorcih ali katere se neso do- poslale pravočasno, to je v obrokih pri dotični naročbi določenih, se ne bodo vsprejemale. Ako misli kateri zalagatelj, da se mu je zgodila krivica, ko so se zavrnili predmeti od monturnega zalagališča ali prevzemne komisije katero prevzemne postaje, prosi lehko v treh dneh po poiZvedenem zadržku pri onem kornem poveljništvu v katerega področje spada prevzemno monturno zalagališče ali prevzemna postaja, da se pokliče razsodišče. Dorično korno poveljništvo sestaviti ima tako razsodišče. Razsodišče obstoji: iz jed nega štabnega častnika vojske kot predsednika, iz vseh stotnikov vojske, iz jed nega uradnika vojaške intendancije in treh izvedencev civilnega stanu, katerih jodnega določi zalagatelj, jednoga monturno zalagališče, katero ima prevzeti stvari, oziroma koma intendancija, jeduega pa trgovsko sodišče na poziv kornega poveljništva. Sodba, katnro izjavi to razsodišče z večino glasov vseh njenih članov, je zmatrati za tako konečno odločitev, da proti njej ni nobene pritožbe niti administrativnim niti pravnim potom. 8. Ponudbe, kolekovane s kolkom za 50 kr. in sestavljene po obrazci kateri je natisnjen koncem tega razglasa, doiti morajo državnemu vojnemu ministerstvu najkasneje do 30. novembra 1891, ob 12. uri opoludne. Na ponudbe, katere doidejo prekasno ali na brzojavne ponudbe se ne bodo oziralo Za orijentovanje glede ceninih razmer služi naj priloženi seznam B iz katerega se razvidijo sedaj za konzorcije veljavne cene. Ponudbe uložiti je v zapečačenih kuvertih. Na teh kuvertih pristaviti je pod naslovom: Ponudba......*) za zalaganje usnjatih vrst. Na Dunaj i, dne 31. julija 1891. •) Ime in priimek zapisati je posebno razločno, da se prepreči vsaka zmota. Obrazec za ponudbe. C. in kr. državnemu vojnemu ministerstvu. F*on ticlt>a. Jaz . ... stanujoč v . . . . na.....izjavljam s tem, da sem pripravljen dajati nastopne vrste v zmislu določil iz razglasa z 31. julija 1891 oddelek 13, št. 1422 katere so mi povsem znane in katerim se povsem podvržem, in sicer: .... parov.......velikostne vrste za ceno.....goldinarjev..... krajcarjev (:......gld.....kr.) i. t. d. Uzorci in popisi onih vrst, katere sem ponudil, znani so mi in zavezujem se, oddajati samo blago izdelano točno po erariških uzorcih in popisih. .......dne.......1891. Podpis. (Ime in priimek je razločno zapisati). Ponudbenikom iz "^7" r s t e kraljevim in dežel zastopanih v državnem zboru dežel ogerske krone pridržane so v oddajo 1 785 337 761 326 Spodnje opasivnice brez podpon .... > o 700 300 1 ca 2179 934 a o 803 416 ' 844 362 Žvalne _ --=z—;— uzde...... Klestične 1014 434 1185 507 parov 1085 465 1804 773 j Hlevnth j (novovrstni) brez pripevnic . 1346 577 1 > 1557 668 ca 086 294 1 Tobolcev za podkve s pripevnicami . a o 685 293 Oprtalnice (novovrstne) za kuharsko orodje ■m 778 333 Obodov za infanterijske lopate .... 052 280 "^7" r s t e čevlji Škornje za konjico čižma za huzarje Jermenov za hlače Narejeni 1 20 od ~Y do 15 l 15 velikostne vrste Nosila za tornistersko malho . i brez zaponk za pešce Pasovi za tobolce novovr8tnih bajonetov Pasovi za i z kartuše j brez Nosilne priponke k pasu Jermena za puške sabelj za pešce . . karabinerskimi podpon-kami za konjico Na boj njače za municijo 8mm pušk repetirk ToboicT za revolverje z oprtnicami Sabljini pasovi ročni jermeni..... s tobolci za pijonirske sabljo tobolcev samih za pijon. sablje parov komadov garnitur o rt B o Ponudbenikom iz kraljevim in dežel zastopanih i državnem zboru dežel ogerske krone pridržane so v oddajo 30829 5383 1347 3896 770 3375 5029 317 647 143 254 4792 2651 136 1170 1037 347 351 13213 2306 577 1670 330 1446 2155 136 277 61 109 2054 1137 59 502 445 149 151 Imen orna JfdnotM rtm Reci! l Ime n oma Jtdnotaa ceu Reci! ki. gcldinar. krije*rjcT kr. goldinar. krajorjtf 1 1 iT 1 5 56 pet šestinpetdeset. 1 - i •8 ( 5 85 pet petinosemdeset 2 5 49 pet de v e t i nš t1 r ide se t TT 5 74 pet štiriinsedemdeset j 1 • i 3 • 5 42 pet dvainŠtirideset i > o Gotove vftliltnftf nrtcpa 5 59 pet devetinpetdeset , i 1 4 5 39 pet de vetin trideset i ^ j | •*av/o ^aa (5 5 50 pet petdeset i 1 > 5 5 27 J*! sedemindvajset i ca huzarske čižme 12 razreda 5 23 pet triindvajset : 1 6 5 16 pet šestnajst i o. • "l3~| 5 14 pet Štirinajst ; i 7 5 13 pet trinajst 14 5 10 pet deset i > 8 5 00 pet devet i 15 i 4 93 štiri ' triindevetdeset o 9 4 96 štiri šestindevetdeset , i komadoT Jermenov za hlače..... — 19 — devetnajst li ►o 10 ca 4 99 štiri devetindevetdeset garnitur Nosila za tornistersko malho M. 1888 1 31 jeden jedenintrideset i -a 11 4 82 štiri dvainosemdeset i brez zaponk za pešce 48 oseminštirideset i > 12 4 80 štiri osemdeset Pasov novovrstnih _____ 4 i i o 13 (u 4 75 štiri • petinsedemdeset i za tobolce i bajonetov — 21 — jedenindvajset i -*j o to 14 M 4 66 štiri šestinšestdeset nT sabelj za pešce — 26 šestindvajset i ~ 15 N 4~ 01 štiri jedeninšestdeset z 1 karabinerskimi 73 _ triinsedemdeset i 16 4 54 štiri štiriinpetdeset | i rasov za podponkami za z | konjico c3 i i bre 53 triinpetdeset ; 1 17 4 50 štiri petdeset ~T _____ - — 1 18 4 43 štiri triinštirideset i Nosilna pripon ka k pasa — 6 — šest 1 > 19 4 35 štiri petintrideset i — 35 — " petintrideset 1 o 20 ca 4 30 štiri trideset i o Nabojnjaee ta municijo Smm paSk repertirk . 1 27 jeden sedemindvajset i 1 1 60 6 75" šest petinsedemdeset na Tobolcev za revolverje z oprtnicami 1 62 jeden dvainšestdeset 1 6 59 šest devetinpetdesct i cd Sablji ni h --- 86 — petinosemdeset 1 3 n 8 51 šest jedeuinpetdeset i a ročnih jermenov . — 34 — štiriintrideset ; 1 o 4 -<-> 6 40 šest štirideset i Vodek 1 tobolr II pijontrske sablje . — 79 — de vetin sedemdeset ' 1 t 5 6 31 šest jedenintrideset ~Y o tubokcT samih u pijinirske sablje . — ~24~ — štiriindvajset 1 mM 0 O 6 — šest i JM 6 11 šest jednajst 1 7 5 94 pet štiriindevetdeset i 1 1 8T jeden jedeninosemdeset 1 I 8 -M 5 82 pet dvainosemdeset • i Spodnjih opasivnic brez podpon . 1 57~ jeden sedemin petdeset ! i J 9 — 5 70 • pet sedemdeset i Spodnjeopaaivničnih podpon — 69 devetinŠestdeset , i gotovih i 10 — 5 54 pet štiriinpetdeset Remenja okrog konjske glave — 97 __ sedemindevetdeset i 11 5 31 pet jedenintrideset i Klestična remenja ..... — 49 — - devetinštirideset i ~12 > 5 19 pet devetnajst /valnih — 69 deveti nšestdeset i 13 ■"» 11 pet jednajst i ■ Klestićnih — 63 _ triinšestdeeet i 14 5 06 pet šest i parov Stuemenskih remenov .... 1 40 jeden štirideset i 15 4 89 štiri devetinosemdeset T Pritezalnih jermenov prednjih 24 ——— . štiriindvajset ! i 1 6 61 šest j eden i nsestdesnt i Hlevnih brez pripevnic . 56 jeden šestinpetdeset ! i huzar-ižem 2 (i 46 šest šesti nštirideset i > povodcev pripevnic ..... — 58 — oseminpetdeset | i 3 8 38 šest osemintrideset i o *& 1 47 jeden sedeminštirideset i 4~ 6 27 šest sedemindvajset i a o Tobolcev za podkve s pripevnicami T 01 jeden jeden j , i s 5~ 6 19 šest devetnajst m Oprtalnice (novovrstne) za kuhar- i "o 00 mt 6 6 01 šest štiri i sko orodje za pešce . . . . — 10 — deset j i 7 5 97 pet sedemindevetdeset Obodov za infanterijske lopate — 73 — triinsedemdeset Otvoritev gostilnice. Podpisanka naznanjam slavnemu p. n občinstvu, da sem prevzela gostilnico ob Savskem mostu ter obećam, da bodem skrbela za dobro vino, sveže pivo, dobre m cenene jedi in pazno postrežbo. Ker je od postaje t rimske do imenovane gostilnice le kakih lO minut hod.i, pri^h \ ati je to najpripravncjsimletoviščem v bližini Ljubljanski. Obilnega obiska proseč, priporoča so /.odličnim spoštovanjem («>4H—3) I V f _ II Zl _^ a j C?. ^ ^— r_r«-—^_*r__ ^~~^*~* ^~~~r—~ ^—— r—~ z— r~~ r—~r—~ r—-r—— z- ~~ t^~t*~z^~Z'\*j * ~ — ———————— —■ ^- — — — — -.—»_-■——-.——-■■——-.——_'— —_—»■-. i i Vi 1 1 M i „Pri Jožetu" v Brežicah. Velečastiti duhovščini, učitelj eni in slavnemu p. n. občinstvu priporočam svojo —3) 2—1—2—1—1—2—2—2— I 0 t i ii Vi n ii 1 kisla voda po natriju in litiju najbogatejša (270—38) Radgonska čista allcalična kiselica. Glavna zaloga pri J. LININGER-ji v l^jiihl.jaiii, KlniNka eeNta IiIn. Mtev. O. Prodaja po prvotnih cenah m m u ■ m ■ ■ ■ m. ■ S Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne združeni pivovarni Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu (173-24) je pri M. Zoppit8cii-n IKIolod/srorske vtlico št. 52-4 pritlično kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovarniški ceni na prodaj v sodčkih in steklenicah najboljše vrste vedno svežega piva iz zgoraj imenovanih pivovarn ter pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov. b*w~ Na vprašanja odgovarja točno In frankovano. ~W Trgovsk pomočnik »"ez 'Ji> let star, vojaščine prost, z dobrimi spričevali, Vttprejme tte pud ugodnimi pogoji pri (675-3) J. Traun-u v Ljubljani, trgovina m lueHSuliu blsgoui. Kvvizdc izključno prlv. resiitucijsta tekočina umivalna voda za konje rabi so nad SO let z isliornlni tiNpeuom v mnogih dvomih hlevih« v vellclli hlevih voja&kih in zasebnih kot kreptillo preti in po težkih delih, proti pod vil jiun, l/.viiicn jum. otrp- u«mi)1 kit itd., ter daje konjem posebno moć za hrži tek. —— Cena steklenlol 1 glđ. 40 kr. - Pristno hht£o z ^oreii,jo varstveno znamko dobi trn v vseh lekarnah in špecerijskih trgovinah avstro-offerskib. (168—7) S posto razpošilja so vsak dan z plavne zaloge: Franc J. Kvvizda CCS. in ki*, avstrijski in kr. rumunski založnik, okrožni lekur v Korneubur^u pri Dmiaji. Starisem (673-2) ki leM Uljttke izroditi m zmerno eeno v stanovanje, hrano, dobro odgoj o ter vestno nadzorstvo, priporoča se gospodinja, katera Be že več let skrhuo in vestno trudi z vzgojo. — Več se izve v prodnjaluid konNUutueffu drnAivu un FruucoT«iu naiipu, konec Krojaških ulic h. Št. 8, kjer se vsprpjeinajo tudi pismena vpru&unja. v;' ■ Preobleke. -^v r'opr r. i'-}. Mikusch Dobrega mizarja delo pri klavirjih, zn na.slove in druga jednaka dela vsprejmo (704—1) Josip "^7"o^7-l-, pivnrna aH* _Y1 imIh ▼ Trutu. že rabljen, dobro ohranjen, 54" visok, proda »e titkoi za 4<> glđ« — Piimeil« vprašanja pod „Rudge" posta restante Litija. oj85—3) Največja zaloga šivalnih strojev ■i juiii i Nizko oene. — Usodno plačevanje na obroke. — Stari stroji so zamenjavajo. — Popravki se izdelajo hitro, dobro in l'.;) ceneno. (476) CenikI pošiljajo bo zastonj in t'raiikovuiii. Prostovoljna dražba. V nedeljo dne avgusta l$f)l popoiudne ob 3. uri prodajam zaradi preselitve na lici mesta v HriBill hiš. štev. 53 pri Vrhniki po prostovoljni dražbi pod jako ugodnimi pogoji svojo hišo z gospodarskimi poslopji in mehanično urejenim mlinom in žago in zraven ležečimi vrti in travniki čez 3 orale merečimi — vse v najboljšem stanu — cenjeno na 12.000 gld. — Dalje prodajam istega dne po posameznih parcelah vsa druga k posestvu pripadajoča zemljišča obstoječa z okolu 18 oral gozda in 5 Vi orala njiv in travnikov. Prijateljem industrije priporočam posebno zgorajšnje posestvo, ker je poslopje izredno ugodno tudi za vsako tovarno in ima vedno delujočo vodno silo 12 konjskih sil. Natančneji pogoji izvedć se pri c. kr. notarju na Vrhniki ali pa pri lastniku samem. . .. ■ ■ , (674-a, Ignacij Umek. e mm SI društvo za zavarovanje na življenje, na rente in proti nezgodam na Dunaji. "CJstaiio-vljoiio leta 1W£3'7. --» ii j H8B u»* - Poroštveni zaklad av. v. . fflj 41,389.671-82 Stanje zavarovalnin 1. dne „ 204,921.639-41 i 82,734.828-11 julija 1891 Izplačila do 1. julija 1891 Zavaruje na življenje v vseh kombinacijah, na doto in na kapital, katerega je izplačati o gotovi starosti, potem na rente in proti nezgodam. Vojaška zavarovanja za neslužbujoće vojake sklepajo se brezplačno. Kiivarovanci elmor 1. r. loj. \\ olllllllltll. ANDR. ORUSKOVIČ trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 priporoča svojo "bog-ato szetlogro štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d., sploh vitega v to stroko »padajoeega blaga. ZE^irie (416-16) vodne pile In žage za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni Najlepši ni najceneji otročji vozički pri Antonu Obrezi, tapecira, rji (464—mj Ljubljani, Šelenburgove ulice, 4. \ovo, fino In močno blago. išče doktor iuris s popolno sodno in večmesečno legalno odvetniško prakso. — Prijazne oferte blagovolijo naj se doposlati pod šifro: I>r. X. uprav-uištvu ^Slovenskega Naroda". (705) Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) Ickarja Piocolija v Ljul>-Ijiini. narejena K večine iz samega pristnega kine&kega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zabojekih po 12 steklonic. Jedna steklenica velja 10 kr. _(712—45) zmožen slovenščine in netntoiue, vNpnjme ne takoj t produ j alnico m mešanim bln^om na deželi. Već o tom so poizvo v I*au!ln-ovi potovalni plttarni v I.J11I.I juni. (694—8) Podpisana tvrdka knpt 50 do 60 sežnjev dobrega bukovega lesa razklanega v polena in vsprojoma ustne in pismene ponudbe. Tschinkel-ovi sinovi (695—2) v Ljubljani. V AMERIKO. VOŽNJI LISTKI (135—28) pri iilzoiemNko - umerlikl parobrod nI družbi. DUNAJ. I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7« Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, nejoeneje ln najhitreje potovanje. £ VGIICl 11 MUTI (122—10) dobe* se ceneno pri J. S. BENEDIKT-u v Ljubljani. FRAN CHRISTOPH-ov (178-15) svetli lak za tla(j je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. m. Zaradi tuli praktlAnlh laatnofltlj in jednostavnoga rabljenja 00 posebno priporoča, kdor hoće iu lakirati tla. — Sobe ho v dvoh urah zopet lahko rabilo, i— Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daiu •amo svit). — Uiorol lakiranja ln navod rabi dob« a« v vseh »logah. Dobiva ie v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, ttt . .... t tt/-«viiar a xtxt ¥t izumitelj in ledini izdt)lovatell priacneiea IVANU LUCKMANN-U. .vetleira laka «a tla, PRAOA&BEKOUN. 4S Hi 1 Hi Za lovsko sezono! Ker sem prevzel od gospe Ivane Dimi o g: puškarski obrt 55 prosim vse p. n. gospode naročnike, da mi ohranijo naklonjenost, katero bo izkazovali moji prednici, zagotavljajo jih, da se bodem trudil zadoščati njih zahtevam v vsakem oziru. Sposobnost mojo potrjujejo svedočbe o dolgoletnem službovanji pri najboljših firmah. Priporočam torej p. n. gospodom lovoem in prijateljem lova za lovsko istono vsakovrstne puike dobro izstreljene in solidno izdelane po najnižjih cenah ter jih opozarjam na puike sa kroglje iz lastnega izdelka. Tudi vsakovrstnega streliva imam mnogo v zalogi ter izdelujem vse poprave po najnižjih cenah. Slavnemu občinstvu priporoča se v mnogobrojna naročila z odličnim spoštovanjem (678—8) Fran Šcvčih puškar v LJubljani, l»rl Ilradcckega mostu. mmmt Odgovor g. J. Seunik-u, tu. Ako mislite, da z Vašim poslanim z dne 14. t. m. naju osramotite ter sebe opravičite, se motite; s tem podpirate le laž, da imate tovarno v najemu, kar pa ni niti tu in sploh nikjer znano, še manj pa, da bi jo imeli z g. Mallv-jem vkupe. Podpisanca pa imava prakso v svojem obrtu, ker sva delala ne le pri tujih, nego tudi pri gospodih, katere imate v mislih, v njih popolno zadovoljnost in to prej, nego ste Vi „krpali". Imava pa tudi izurjene pomočnike. Da kupujeva po jedno kožo, je istina. A kupujeva jih tudi po 100 in več, kakor nama kupčija ugaja. Treba pa nama ni — kakor Vi mislite — Čakati, da se vode nateče; najini studenci dajo obilo vode za potrebo in ako bi te ne bilo, imava Ljubljanico pred nosom. Toliko Vam v dokaz resnice, o kateri se lahko slavno občinstvo prepriča. (706) V Ljubljani, dne 22. avgusta 1891. Za zobe nepresežno ^5 je L Trnkoczy jeva voda za usta aromati&ka, svetilna tekočina, katera ovira pohabljenje zdb in odpravlja zadah ost. — Velika steklenica 50 kr. II. Trnkoczy-jev zobni prašek je jako obljubljen in svetilen ter dela zobe blesteče bele, a 80 kr. Navedena zdravila, za katerih izbornost je doilo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno svete v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po poŠti legama Tinfe6cz37- poleg mestne hiše v Ljubljani. Be9~~ Narodllam od zunaj zadosoa se z obratno poito. "mm Gradec: Lekarna Vendellna pl. Trnk6ozy-ja, deželna lekarna, Sackstraeso. Dunaj : Lekarna Viktorja pl. Trnkoozy-ja, .pri sv. Frančišku", (ob jednom kemična tovarna), V., lIundsthuriuBtrasse 113. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-js, „pri zlatem levu", VIII., Josefstiidter- strasse 30. Dunaj: Lukama dr. Otona pl. Trnkoczv ja, ,pri Radeckiji", III., Radetzkv- platz 17. (616—5) Začasne razstave: Cvetke, zelščina, rano sadje, grozdje 18.—25. avRUHiH. •ar Goved -mm za rejo in plene, «-—». sepicmbra. pitaua in za delo. »♦—11« »eptembrs.. mr Konji -mm za rejo, pleme, jahanje in vožnjo, 14.—10. neptenibra._ §nr Svinjo -mm potem ovoe, kunol, perutnina, p;o-lobl in psi, 1». in »O. »»ptembra. Sadje, grozdje, zelščina, 21. sept. do 15. okt. fjloapotlamlvoa, poljedelstvo, vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo. Cvetke in sočivo alvlnoreja*) čebelarstvo, svilarstvo in ribarstvo. Gospodarsko-gozdarska v Zagrebu od 15. avgusta do 15. olatobra OosdnratvOf) kmetijska obrt, kmetijska tehnika in staviteljstvo. Učni pripomočki in književnost v kmetijstvu in gozdarstvu. lllAul obrt. Slike, umetnine. Razstav, loterija ziooidob. Glavni dob.vvred.io.ooo frankov, Srečka50 kr. ir Vsak dan godba -mm na elektriško razsvetljenem razstavišči. KONCERTI py*ple»i. razne zabave, -amm) V narodnem gledališči opera in drama. Pevska slavnost 6.—8. septembra. Dirka 12. septembra. SHodl: <551-4, gozdarjev in obrtnikov 22. avgusta; učitelj« v 26. avgusta; kmetovaloev in ognjegasoev septembra; inženirjev in arhitektov 17. septembra. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 1U