Poaancme Številke i Navadna Din —1>75, ob nedeljah Din 1*50. •TABOR* Izhaja vsak du, run* aadsljs » praznikov, ek 18. ori s dotumen naslednjega dne Im staas mašeča« po poiti D 10* —, xa ino* •asnstvo D 18 -, dostavljen oadoa D 11*50, na izkaznic« D 10*—v insersti p« dofavonk Naroča se pri opravi »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica itev. 4 PoStnfna plači »lovlnl. TT m BOR Peaamesne Stevilkei Navada« Din —*75, eb nedeljah Din 1*5(1. UREDNIŠTVO m uhaja » Mart bora, Jurčičeva aL *t < L aad-ctropja. Tolefoo iatsniffc It 27^ UPRAVA as aahaja • Jurčičev* arid H 1 pritličje, desno Telo* b severni meji države, hoče radikalna stranka rovati z izigravanjem anacijomalnih elementov. Pozivamo vlado, da z vso jasnostjo izjavi, ali je res, da se pogaja z vojnimi krivci, mariborskimi nemškimi odpadniki, v škodo naše narodne knltnre? Želimo brez slepomišenja izvedeti, ali ie radi-kalni minister Zupanič pripravljen izposlovati prehod mariborskega gleda. Mča v nemške roke, istotako Mariborske koče na Pohorju, v to svrho, da ga Nemci izvolijo s pomočjo slovenskih 'odpadnikov kot svojega poslanca v Narodno skupščino. Ali je to državotvoren moder čin, o tem zdaj ne želimo raz pravljati. Tudi mi Nemoe priznavamo kot enakopravne sodržavljane, in vemo, da se jim mnogo boljše godi nego u-bogim Slovencem na naših tleh, toda vprašamo, zakaj se morajo politična vprašanja reševati s strani volilne vlade v brezparlamentarni dobi. Katere narod »e stranke, bodisi napredne ali klerikalne ali socijalistične, ki imajo svoje organi-iacije v Mariboru, so bile vprašane, ali iim je mogoče izročiti žarišče slovenske kulture, naše narodno gledališče, peščici Nemcev, d anas zopet kulturno in politično zasužnijo? Boriti smo se morali za narodne pravice z Nemci pač v Avstriji, mislili smo pa, da v nacijonalni jugoslovanski državi tega nikdar več ne doživi mo in da bode se vprašalo nas narodne Slovence kot državni narod, kaj moremo mi koncedirati Nemcem kot manjšini. Ali se srbska radikalna stranka v Svojem proglasu hvali, da nam je prinesla svobodo, in če so organi njene vlade razpustili nemška bojna društva v Sloveniji, zakaj baš ob volitvah vidijo v nemškem elementu rešilno zvezdo našega naroda? Nemškega plemena v Mariboru ni in ga ni treba umetno u-(rtvarjati. Če se hoče ustvarjati politični položaj, ko je grozilo štajerčijan-stvo severno Sloveniio izpremeniti v ffrobišče našega naroda, tedaj se zahvaljujemo srbski radikalni stranki za »jeno državno konsolidacijsko delo, o katerem govori v svojem proglasu. — Kako se strinja tako zakulisno delo z Jzjavo radikalne stranke, da hoče izvesti gospodarsko, kulturno in politično Preosnovo kraljevine? Kakšno je to de-*° »narodnega osvobojen ja«? Ali so od-Padniki slovenskega naroda one »vezi in J^jice jugoslovanskega stebla, katere ■°če objemati z ljubeznijo, da s tem ttride na pomoč vsem prijateljem državotvornega prav ca 1« Da, mi se hočemo združiti in smo se združili z brati Srbi in Hrvati v eno državno enoto in kulturo, za to prosi-**° srbsko radikalno stranko, naj ne r®7.očara tisočev prijateljev iskrenega prodnega ediinstva v Sloveniji. Vo-Jtve naj bodo svobodne, narodnopolitična vprašanja naj se rešujejo tudi gle- Radikalci proti jugosl. nacijonalistom. Beograd, 23. jan. (Izv.) Včeraj zvečer se je vršila v ministrskem pred-sedništvu konferenca radikalnih ministrov, na kateri se je predvsem razpravljalo o organizaciji jugoslovanskih nacijonalistov. Minister za notranje zadeve je poročal o gibanju nacionalistov v Vojvodini. Dalmaciji in na Hrvat- de Nemcev, ko bomo zopet imeli parlamentarno vlado, ki bode izšla iz vrst svobodno izvolienih narodnih poslanskem. Podrobno so ie bavil^z** kravje kupčije v škodo jugo- predsednika »Orjune« v Novem Pa«, u, ki je bil te dni are‘iran. Na zahtevo Pašiča se bo odločalo o nadalinem obstoju »Orjune« še le do poročilu velikih županov. Pozneje se je razpravljalo o volilnem gibanju radikalcev. slovanse kulture in v prid anacijonal-nega elementa narodni Slovenci breai ozira na stranke ne prevzamemo nikar te odgovornosti in tozadevnih ukrepov tudi nikdar pripoznali ne bomo. To ril naj zapomnijo tudi naši sodržavljani in someščani Nemci. Cehi zavračajo vesti o sokrivdi na padcu dinarja. B e o g r a d, 23. jan. Poslaništvo češkoslovaške republika izjavlja iia podlagi oficijelnih informacij pri zunanjem ministrstvu, da so časopisne vesti, ki dolže Češkoslovaške sokrivde na padcu dinarja, češ, da je češkoslovaški bančni urad v zadnjem času prodni odnosno ponujal večie množine dinarja, in s tem povzročil padanje naše valute, popolnoma brez stvarne podlage in zlobno izmišljene. Najboljši dokaz za to je dejstvo. da se ie ravno v tem času zaloga dinarjev pri bančnem uradu pomnožila, ne pa znižala. — S tem so ovržene vesti, ki jih je prinesel »Zagr§ber Tag-blatt«, in ki jih je potrdil tudi sedanji sinančni min. Stojadinovič, trdeč, da je češkoslovaški bančni urad vrge' na denarni trg večje množine dinarjev in s tem pripomogel k padcu dinarja. Socijalni demokrati proti komunistom. Spor centrale s slovenskimi socialisti. Beograd, 23. jan. (Izv.) Na kongresu socijalno-demokratske stranke ie bila sprejeta resolucija, v kateri obsojajo komunistično stranko in izjavljajo, da s komunisti nimajo nič skupnega ter da se pogajajo ž niimi samo pod sledečimi pogoji: 1. Če se izjavijo za enoten delavski pokret. odpovedo Moskvi ter pristopijo k amsterdamski internacionali. 2. Če se odpovedo členu 21 moskovske internacionale, ki so ga sprejeli samo na pritisk iz Moskve. 3. Če se izjavijo proti terorističnim akcijam in tajnim organizacijam, 4. Če -se -izjavijo za svobodno, demokratično organizacijo delavskih mas ter popolno svobodo misli in besed v stranki. Na kongresu se ie^azoravljalo tudi o sporu soc. dem. stranke v Sloveniji. Zastopniki iz Slovenije so se postavili na autonomistično stališče ter izjavili, da zahtevajo popolno samostojnost ter ne bodo pošiliali v glavna odbor svojih zastopnikov. temveč samo delegate. Kongres se je izrekel proti tej zahtevi in celo slovenski soc. dem. posl. Korun je bil proti temu predlogu. Slovencem se je določil rok do 1. februarja, da se izjavijo za enotnost stranke in za statut stranke. Če slovenski soc. demokratje do tega dne pristanejo na sklepe kon gresa, bo stranka ustanovila lastno organizacijo v Sloveniji. Glede volitev je bil sprejet predlog, da nastopijo soci-ialni demokratje povsod samostojno. • Kjer nimajo izgleda na zmago, naj se ne udeleže glasovanja. Nadalie so bili določeni tudi nosilci list in sicer za Ljubljano in za mariborsko okrožje. Odpor nemškega prebivalstva v Poruhr’u. Proglašenje splošne stavke. — Delavstvo se ne strinja in se vraža na delo. Berlin, 23. jan. Listi poročajo soglasno iz Essena, da narašča odpor vsega prebivalstva v Poruhrju od uro do ure. »Vorvarts« poroča, da ne dela nobena jama. Vprašanje želzn. prometa se bliža krizi. Več prog je že zaprtih. Berlin, 22. jan. Časopisi poročajo iz Essena, da se sistem pasivne resi-stence vedno bolj uveljavlja. Obramba proti francoskemu nasilju je popolnoma organizirana. Inženirska komisija je brez moči in tudi vojaška sila se mora umikati. Essen, 22. jan. (Izv.) Francozi so ukinili zasedbo podružnice nemške državne banke ter izjavili, da se ne bodo vmešavali v notranje poslovanje banke. Radi tega je banka danes onoldne pričela zopet redno poslovati. Proti večeru so sledile temu vse ostale banke, ki so bile doslej zatvorjene. Berlin, 23. jan. Glasom poročila »Vorwartsa« je sklenila konferenca strojnikov in kurjačev na Renu, da popolnoma ustavi prevoz premoga po Renu. Aachen, 23. jan. Včeraj stri bila aretirana vodja finančnga urada v Aachenu vladni višji svetnik Seanbacb BORZA. C u r i h, 23. jan. (Izv.) Sklep. Pariz 34.75, Beograd 4.15, London 24.98, Berlin 0.02 pet osmink. Prača 14.85, Italija 25.55, Newyork 536.75. Dunaj 0.0074, žigosane krone 0.0076, Budimpešta 0.2025, Varšava 0.01 sedem osmink, Sofija 3.40, Bukarešta 2.75. Z a er r e b. 23. jan. (Izv.) Pariz 7.34— 7.37, Švica 21.50—22.50, London 553— 558; Berlin 0.54—0.56; Dunaj 0.155— in njegov namestnik dir. Baaten na odredbo zasedbenih oblasti. Nato so vsi uradniki in nameščenci ustavili delo. Berlin, 23. jajn. Pruski minister za poljedelstvo je po sprejetju vesti o zasegi državnih goadov v zasedenem ozemlju ob Renu vsem uradnikom pre povedal, izpolniti kakršnokoli odredbo mednarodne obrenske komisije glede državnih gozdov. Pariz. 23. jan. »Petit Journal« javlja iz Diisseldorfa: S*roW>vna organizacije v Poruhrju je sklenila splošno stavko na železnicah, v kovinski industriji in v rudnikih za včeraj 22. t. m. D ii s s e 1 d o r f, 22. jan. Povelia za generalno stavko se večina delavstva v industrijskih centrih Porurja ni u klonila. Železniški transporti rodno odhajajo. Stav kuj oči v Dortmundu in Gelsenkirchenu so se zopet vrnili na delo. V vsem zasedenem ozemlju se vrši obrat z malimi izjemami popolnoma normalno. Povsod vlada mir. Pariz, 22. jan Reparacijslca komisija se bo jutri bržkone bavila s vprašanjem reparacij in državnih dolgov bivše avstroogrske monarhije. 0.162; Italija 5.52—5.60, Newyork 114, —118.—; Budimpešta 3.40—3.45. Svetovna konferenca glede reparacij Pariz, 22. jan. Glasom privatnih poročil »Eclaira« iz Rima je Mussolini naročil italijanskemu poslaniku v Washingtonu. naj predloži ameriški vladi načrt za sklicanje svetovne konference v svrho končne rešitve repara-cijskega vprašanja. Politične vesti. * Demokratske kandidature v Meri jim n rje. Za okraj Prelog je proglašen kandidatom ugledni trgovec Ivan Ha« buš, za okraj Čakovac pa dr. Iv. Novak * V varaždinskem volilnem okrožja je postavljen kot nosilec demokratske liste bivši minister in poslanec dr. Hiško Križman. * Izgledi demokratske stranke na Hr-vatskem. Demokratska stranka se je na Hrvatskem od zadnjih volitev de danes znatno okrepila. Zagrebška »Riječ« trdi v eni svojih zadnjih številk, da bo demokratska stranka v dveh! volilnih okrožjih dobila relativno večino, v ostalih pa po enega ali dva poslanca. * »Narodno-napredna stranka — o- življena.« Gospodje okoli »Slov. Naroda« naznanjajo pod gornjim naslovom strmečemu svetu, da so oživili stare Tavčarjevo »narodmo-napredno stranko«. Tako je minila torej že slava »jo-goslovenske zajednice« in zablisčala se je rešilna zvezda narodno-napredne stranke. Čujmo program: »sporazum s Hrvati, nedeljivost Slovenije, hoj režimu, delo za konsolidacijo države.« 'Po imenujejo gospodje »ideje«. Baje hočejo ti l.judje, ki že leta niso šli med narod, sedaj pričeti intenzivno prosvetno do- lo med ljudstvom. Pozdravljamo iih na tem polju in samo čakamo, kedaj ia kje bo nastopil eden izmed Narodovcev prvič kot prosvetni delavec. Na delo, gospodje, pa ne samo z bombastičnimi članki v »Slov. Narodu«! Eno se naši pri vsem zdi čudno: »Slov. Narod« ie bil včasi hud nasprotnik cepljenja naprednih vrst. Ko so njegovi krušni očetje iz užaljenosti osnovali svojo »za-jednico«, smo si mislili: srečala jih bo pamet. Sedai pa vidimo, da postajajo od dne do dne večii — politični otročaii. 'Finančni minister Slojadinovič poda ostavko? Nekateri bograjski in aa-grebški Isti doznavajo, da je položai se-daniega finančnega ministra dr. Milana Stojadinoviča vsed zadnjega katastrofalnega padanja dinarja zelo oma-jen in da bo prisiljen podati ostavko. Kot namestnik se imenuje sedanji sa-obračajni minister dr. Velizar Jankovič. Zagrebška »Slobodna, Tribuna« poroča celo, da je dr. Stojanovič že podal ostavko, vendar pa ta vest še ni potrjena. * Radikalci love tud! žide. Kakor poročajo listi, so se radikali razen pak-tiranja z Nemci, Madžari, Turki in Ar-navti lotili tudi paktiranja z židi. Ne poziv dr. Janjiča so te dni posetili Pasica zastopniki Židov v Beogradu. Sa-raievu in Skoplju ter razpravljali i njim glede eventualnega skupnega nastopa pri volitvah. Do sporazuma baše še ni prišlo, ker zahtevajo Židje vsai eno zanesljivo pmslansko mesto. To svojo zahtevo podmraio židie s tem, ds imajo samo v Beogradu. Sarajevu i» Skoplju 28.000 volilcev. Radikalom je torej tudi Izrael dober, samo da jim pomaga pni volitvah. Res, daleč pod ničlo ie padla morala te »narodne« stranke. Hosana! * Zakon o zaščiti republike na C«* škoslovaškem. Praško časopisje se zadnje dni veliko bavi z novim projektor* zakona o zaščiti republike, ki ie podoben naši o banani ter sličnim zakonom "Stran 2. ' ‘T—*■- — ' WMIMIH I i, ihwiw>.'m r - 'to drugih” državah. Večina, listov stoji na stališču, da je zakon potreben, ker IjudHtvo še vedno ne pojmuje dolžnosti dvobode, ampak misli, da je v svobodni državi vse dovoljeno, tudi rušenje drža-ite. Ce tožijo češki listi, da vlada na Češkoslovaškem nerazumevanje dolžnosti svobode, kaj naj rečemo potem mi in 6e je potreben tak zakon na Češkem, potem je pri nas še stokrat bolj potreben. r * Izhod Bolgarije na Egejsko morje. Zastopniki velesil so na orijentski mi-novni konferenci v Lozani stavili predlog,' naj bi se Bolgariji za dobo 99 let prepustilo egejsko mesto Dedeagač loofr izhodišče na Egejsko morje. Železniška zveza Slivengrad—Dedeagač bi prišla pod kontrolo posebne mednarodne« družbe. Bolgari v načelu niso proti temu predlogo, čeprav ne odgovarja Wboela njihovim zahtevam, izročili pa 80 ga v presojo posebni strokovni komisiji. Ako bo ta predlog obveljal, bo na Balkanu odstranjena ena najbolj perečih spornih točk. * Konflikt na Dardanelah. Svetovno časopisje prinaša zadnje dni vesti, da Angleži mrzlično utrjujejo svoje postojanke na Dardanelah, v Carigradu in y, dkolici. Dnevno dovažajo v te odseke tildi nove čete. Istotako se živahno gibljejo tudi Grki; pred Dedeagačem. Ka-rag&čem 'ih Kavalo stoje čez 70.000 mož močni oddeki grške vojske, pripravljeni za pohod proti Carigradu. Enako kakor Angleži in Grki pa se utrjujejo in oborožujčjo tudi Turki. Kemal paša je dospel v Isniid. * Francozi o potovanju dr. Seipela v Beograd. — Francoski listi, osobito »Teinps«, »Journal des Debats«. odkrito pozdravljajo potovanje avstrijskega zveznega kancelarja dr. Seipela v Beograd ter pričakujejo od tega poseta fekreneiše zbližanie med Jugoslavijo in 'Avstrijo. Mi pa na ta poset ne polagamo velike, važnosti. . *.Madžarski glas o madžarskih vojnih pripravah. Službena madžarska »dada :sa osobito zdaj po odločni demar-31 velike in male antante trudi na vse načine, da bi prepričala svet. da na 'Madžarskem ne obstoja nikako gibanje proti obstoječemu miru in redu v .srednji Evropi, Tako se ji je posrečilo »praviti v svet-tudi vest, da so bili madžarski napadi na romunsko mejo izmišljeni. To.vest* so prinesli tudi nekateri nmšl-vpaoifistični« listi ter jo se-veda duda še primerno zabelili, s svojo mastjo na račun'Romunije in male antante sploh, »Beosi Magyar TJjszag«. ki m navadim o vseh gibanjih na Madžarskem' dobro 'poučen, -pa trdi v eni svojih zadnjih številk, da so vsa madžarska službena zanikanja navadna laž. List trdi ponovno. da je budimpeštan-•ka vlada pod vzela razne korake, ki so ■v zvezi z delno mobilizacijo. Vlada je med drugim potom pozivni« poklicala na vežbo vse pripadnike obmejnih čet in rečne polici ie, ki nadomeščajo sedaj prepovedano javno vo.isko. Ivan Hejas je bil srcer t>o demarši antante pozvan k sodišču; da se opraviči radi svojega Mihel Zevaco: Markiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. (Dalje.) ■ Damiens je čakal, — in konečno je koncem ulice naznanjal ropot in hrušč, klici in udarci kopit, — da se bliža kralj. — »Kralj, kralj. — Bog živi kralja!« — Franc Damiens se je zdrznil, — « Tlesnico na prsih je tragično zamrmral: f »Čas je, — čas ie. — ura je odbila, v kateri bodem jaz govoril v tvojem ime-tiu, ljudstvo, pravica, bol! — In ti Francija J- pridi in čitaj prošnjo, katero bom napisal z rudečimi črkami, — s krvjo tvojega nevrednega kralja!« — Kočija, okrašena s francoskim grbom, se je ustavila korak naprej, — kralj se je prikazal. — Damiens je pokleknil in živahno z desnico iskal predmeta, katerega je bil oreie božal. — dotaknil se ga je, — bil je ročnik dolgega noža. — . Še dva koraka in kralj je bil pri Da-miensu. — V tem trenotku pa zaori klic: »Bog živi kralja. — le Bienaimč,« — katerega je povzročil Henrik d’ Etioles. r— »TA 1 A '0112 tfc, 4>' *£& delovanja proti obstoječemu miru in redu, se pa vabilu ni odzval in vlada molči. Izdan ni bil noben ukaz naj se ga s silo privede pred sodišče. * Delavstvo v Poruhrju pripravlja tiplošno stavko? Iz Pariza poročajo 21. januarja* »Agenoe Havas« poroča iz Diisseldorfa, da je tamošnja strokovna zveza sporočila vprašanje splošne delavsko stavke. Komunisti so proti stavki, socialni demokrati so le deloma proti, drugi del pa je skupno s krščanskimi socialci za stavko. Večina je neodločna. Del železničarjev, ki ni hotel izvrševati službe, so nadomestili zavezniki z lastnim tehničnim osobjem. — Dalje poročajo: Splošna delavska zveza je sklenila, da v odgovor na militaristično zasedbo Ruhra takoj organizira enotno delavsko fronto. Na isti seii je bil sprejet sklep, da se sprejme vabilo na strokovni kongres moskovske in ternaci jonale. Politične kratkočasnice. Probujajoči se radikali. Neki slovenski gospod, ki je oblezel v svojem življenju že vse stranke in ki je pred dobrim letom dni končno srečno prijadral v radikalno partijo, je izjavil, ko ie bil vprašan, kako je postal radikal, da je bil to vedno, samo da se tega ni zavedal. Ko je prišla sedaj na vlado radikalna partija in sklenila razširiti svoj delokrog tudi na slovensko ozemlje, se temu gospodu pridružujejo še novi. ki so tudi bili vedno radikali, pa se tega niso zavedali. Ti gospodje so »prebujajoči se radikali«. Tako imajo sedai v Madžarski »prebujajoče se Madžare«, v Jugoslaviji pa imamo »probujajoče se radikale«. Stranka, ki je mogočna kot Bog. »Primorski Novi List« poroča, da se ie te dni vršil v nekem selu modruško-reske županije na Hrvatskem radikal-ski shod, na katerem le govornik, ki ne pozna tamkajšnje pokrajine, obljubljal seljakom vse mogoče, ako volijo radikale. Obljubil je. da jim bo radikalna stranka zgradila tudi železnico in most preko reke. Seliaki so govornika pri zadnji obljubi debelo pogleda-i ter skromno pripomnili, da mostu ne potrebujejo, ker — nimajo reke! Govornik se ni dal motiti, ampak je moško odvrnil: »Ako nimate še reke, no-tem vam bomo pa tudi to napravili!« Dnevna kronika. —1 Napredna kmečko-obrtna zveza v konjiškem okraju,-V nedeljo 21. tm. šo zaupniki konjiškega okraja postavi- li kot kandidata napredne kmečko-obrtne • zveze Franca Petelinška, obče priljubljenega naprednega posestnika in kolarja v Oplotnici, ki je tam kandidiral tudi pri volitvah u ustavotvorno skupščino. Kot namestnik ie bil izvoljen Franc Seručar, posestnik in kovač v Hebenstrajtu pri Konjicah. Ta je posebno v bližji okolici Konjic dobro znan in je bil med ustanovitelji tamoš- Krali se ie živahno obrnil proti cesti, proti kraju, od koder je prišel prvi pozdrav. — Damiens pa je, — hladen kakor u-soda, , trd kakor kamenen kip gledal Ludvika XV., ki se je bil hipno ustavil. Opazil je tudi, — z bistrim pogledom, — vse njegove kretnje. — videl, da je vzdignil glavo, da ie pogledal kvišku, — in pogledal ie kvišku i on — videl je isto, kar je videl kralj. — Vse to je trajalo le hip. — Ali ko se je Ludvik XV. okrenil proti stopnišču, tedaj se ie Damiens skoraj zgrudil mrtvaško bled in mr-Jnral ie nerazločno: »Ona ga ljubi, — oh nesrečna usoda! Ona ga ljubi! — In jaz naj ubijem o-nega, katerega ljubi ona? — Naj zakrivim, da one lepe, ljubeznjive oči pretočijo le eno solzo?-----------Ne, — ne morem, ne morem!--------------« Kralj je odšel! — Damiens je obstal s sklonjeno glavo, — skoraj z glavo na tleh, kakor u-ničen. — Čutil ie, da mu je nekdo položil roko na ramo. — Vzravnal se je in spoznal vratarja. »Torej, — kaj je z vašo prošnjo? — Ali niste imeli poguma, da bi jo bili izročili? — Šmentano vendar, treba je imeti poguma-« — I * 0 R<*--------------------- — ■ , jt nje organizacije narodne stranke štajerske. Kandidacije pomenijo tudi v tem okraju izkaz časti delu in naprednemu prepričanju. — Glavar Prekmurja Lipovšek na potu v Maribor. Podal se je v Maribor v radikalski tabor z avtomobilom, da poroča o uspehih. Dobro ie za našo domovino vendarle imeti take uslužne glavarje! — Stanje v Prekmurju. Radikalske spletke v Prekmurju naše tukajšnje somišljenike brez potrebe vznemirjajo. Prekmurci so taktni ljudje in z vsakim govorijo. Vstrajajo pri lastni stranki, ki je najboljša garancija njih kompaktnega nastopa, kandidacija na listi dr. Kukovca je pa sklenjena po sporazumu vseh merodajnih kulturnih činiteljev, katerih zaupnik je Štefan Kuhar, ki idejo posebne stranke zastopa tudi v svojem listu in ustanavlja po vseh občinah organizacije, ne le za te volitve, ampak za konsolidacijo razmer sploh. Te dni se postavi njegov namestnik v lendavskem okraju. — Narodno - napredna stranka v Ljubljani. Glede njene zopetne ustanovitve glasom poročila v »Slov, Narodu« se vzdržimo kritike, dokler ne zavzamejo stališča naši prijatelji v ljubljanski oblastni organizaciji JDS. Na Štajerskem ta stranka ni bila niti pred nastankom demokratske stranke organizirana, tu smo bili organizirani v narodni stranki za Štajerko. Ako je nova organizacija v Ljubljani stara kranjska narodno- naoredna stranka, sklepati bi bilo iz tega. da je odpadla zakrinka«. kise ie obetal a tudi nun v mariborski obbsti Ena kakor druga bi bila težko našla rodovitna tla zaradi pobijanja samoupravne mišk’ v mariborski oblasti in zaradi drugačnega programa glede nemškega vprašanja, nego ie moeoč na narodni meji — Kraljeva zahvala umetnikom. Glavni odbor Strokovnega ud ru žen ja iugoslovenskih oblikujočih umetnikov nam poroča iz Zagreba, da je sprejel iz dvorne pisarne dopis, v katerem se obvešča ITdruženje, da je Nj Veličanstvo kralj izrekel svojo zahvalo na uda-nostno izjavo slikarjev, kiparjev in arhitektov iz cele države, ki so bili zbrani o priliki nrvega umetniškega kongresa v Zagrebu. — Volitev zastopnikov učiteljstva srednjih, učiteljskih, meščanskih in ljudskih šol v višji šolski svet v Ljubljani. Ker glasom poročil nekatera šolska vodstva še niso prejela uradnih glasovnic za, volitev zastopnikov učiteljstva v višji šolski svet. se rok za oddajo glasovnic ravnateljstvom srednjih. učitebskih in meščanklh šol, in vodstvom ljudskih šol podaljšuje do dne 30. januarja 1923, dvanajstih opoldne, Rok za predložitev volilnih ‘meni-kov, glasovnic volilnima odboroma se na podaljšuje do 10. februarja 1921, dvanajstih onoldne Do tega reka tudi morajo poslati svoje glasovnice tisti profesorji in učitelji, ki jih v zmistn razpisa z dne 3, januarja 1923 (Uradni list z dne U., 13. in 1(1. januar m 1923) Damiens ie nekam čudno pogledal svetovalca. — in potem je z milim glasom odvrnil: »Drugikrat si bodem morebiti u-pal. —- morebiti!« »Da, že prav, ali težko se vam ponudi še kedaj tako pripravna priložnost,.« — Vratar je stopil nazaj v svojo sobo. a Damiens se je podal na cesto. — Njegov pogled se ie obrnil proti balkonu, kamor ie gledal kralj. — Mislil si je: »Ona ga ljubi, — ona liubi kralja! — In jaz, jaz ljubim njo. —Blaznež! Blaznež!« — A za trenotek se ie zopet pokazala slika ljubezni. — Takrat na se je Da-miensov pogled križal z Ivaninim, — a minilo je bliskoma. — Zopet je izginila v temi. — »Oh,« — je vzdihnil s smrtno tesnobo v srcu, — »moram, moram zvedeti, moram priti v ono hišo. — Ali s kakim izgovorom? — Dobro — naj bo, — da se ji zahvalim za zlatnik, katerega nosim na srcu kot svetinjo, ki mi jo je podaril angeli. — Naprej!« — »Gospod,* — mu nekdo reče, katerega do sedaj ni bil opazil, — »ali bi bili tako prijazni in sprejeli prostor v moji kočiji ter mi dovolili mal razgovor?« — Damiens je pogledal bolehnega, a skrajno elegantno opravljenega slabi- r*i j« i it ** 'vsi r/ 0 ■# > in , $ o %’ ■ ■ — Maribor, 24. januarja 1923.“ oddajajo neposredno pri volilnih odborih in pri oddelka’ za prosveto in vero. Po tem roku predložene glasovnice ee pri skrutiniju ne vpoštevajo. — Vabimo tem potom vse bivše Tri-glavane in bratska društva, pa tudi vse prijatelje naše akad. mladine na Tri-glavanski elitni ples dne 3. februarja 1923 ob 21. uri v Gotzovi dvorani v Mariboru. Vstopnina 17 dinarjev (v prvih vabilih pomotoma 7 Din.) — Stareš. zveza »Triglava«. — Dr. Rašinovo stanje se poslabšalo. Praga. 22. januarja. Češkoslovaški dopisni urad poroča, da se ie dr. Rašinovo stanje nekoliko poslabšalo. Včeraj ob 8. uri zvečer se je pojavilo vnetje dihalnega organa v spodnjem delu obeh pljučnih kril. — Generalni izseljeniški komisari-iat v Zagrebu objavlja: Glasom uradnega poročila je kvota za izseljevanje v Zedinjene države že izčrpljena. Vsled tega se do 1. julija t. 1. v nobenem slučaju ne bo izdala odobritev za izselitev v Zedinjene države in se tudi ne bodo sprejemale prošnje za izstavitev potnih listov za Ameriko. — Novi ženski advokati v Jugoslaviji Te dni bo v Be »gradu položila advokatski izpit ga doktorica Krikner-Jovanovič. 'k idanja tajnica v pravosodnem ministrstvu. Nova kandidatinja je snaha ministra Ljube Jovanoviča. — Hoteli sta okrasti Mater Bož jo. V Frančiškanski cerkvi v Zagrebu sta hoteli pred par dnevi neka Marija • Strašek in Ana Borlak okrasti kip Matere Božje, v prvi vrsti žezlo in icrono. ki je srebrna in pozlačena. Pri deiu pa ju je zalotil frančiškan Atanazij Horvat ter ju izročil policiji, — Češki fašizem. Glavno glasilo čeških fašistov »28. Riien« je prinesel v eni zadnjih številk manifest na narod, v katerem so podani cilji in metode gibanja. Manifest pravi, da ie glavni smoter češkega fašizma buditi /e pozabljeno ljubezen do domovine *‘n naroda ter ščititi državo raznih destruktivnih in protidTŽavnih in protinarolnib elementov. Manifest končuje: Hočemo avtoritativen parlament, id bo odraz prave narodne volje, hočemo energično in državotvorno vlado!« Češki fašizem je še jako mlad, vendar pa se naglo širi in bo imel svojo organizacijo kmalu razpredeno po vsej Češkoslovaški. — Velika tatvina v vlaku. Berlin, 22. jan. »Montagpost« javlja, da ie v D-vlaku nekemu trgovcu iz Amerike bila ukradena denarnica s 75 milijoni mark denarja. Tatvine sta osumljena nek Japonec in nek Evropejec, ki sta stala pred vhodom v prvi razred in pri izstopu nemudoma izginila med množico. Doslej še ni sledu za njima. — Predor pod Beringovimi vrati. A-meriški inženirji so izdelali načrt za zgradbo podmorskega tunela med A-lasko in Kamčatko. Ako pride do zgradbe tega tunela, se bodo Amerikanci lahko po železnici vozili na Kitajsko in v Rusijo ter preko te tudi v dvropo. ča pred seboj, čudeč se,- da govori ž njim kakor s kakim- gospodom. — »Jaz sem najbližji sorodnik one go-sne. ki stanuje tam gori!« — je pristavil bogataš. — »Vstopite, prosim!« —-Damiens je nehote ubogal, — in Henrik d’ Etioles se je vsedel zraven njega. — Kočija je odrdrala. — V. Noe Poisson. Kaka skrivna zveza, — kako tajno razmerje je pač vtognilo obstojat; med tema dvema moškima, — ki sta si bila tako nejednaka, — popolnoma nasprotujoča si v vseh ozirih in spadajoča v čisto različne družabne sloje: — Franc Damiens in pa Henrik d’ Etioles? — Jasno je bilo, da se ne poznata. — I** vendar je pustil Henrik d’ Etioles pro« vsemi bogato opravljenimi služabnik1* da je stopil revno oblečeni potnik v nje" govo kočijo. — Henrik d’ Etioles ga je morebiti videl, kako je pokleknil pred kralia? Anje na izklesanih potezah njegovega O" braza znal brati, —■ rešiti živo uganko njegovega bistva? — In če je to bilo, kak skrivni nakrP ga je silil, da je prestregel Damiens® in ga povedel s seboj? — ,____ Pustimo dogodkom samim skrb. ali pravzaprav pravico, da rešijo t* vprašanja. — —.?nUur« in valuta. »Prager Pras-®e« piše, da je neki nemški pisatelj dobil za svoje novo delo Grillparzerjevo nagrado. Nekoč je to bila velika čast in nagrada — 5000 K — je tudi v gmotnem oziru nekaj zalegla. Čast je ostala čast, toda nagrada je izgubila ves »voj pomen. Spise, ki so bili predloženi ®a lansko Grillpazerjevo nagrado, je Pregledoval poseben jury, katerega ®ani žive deloma v Nemčiji. Tako je sama poštnina stala veliko več kot **naša nagrada. Da, obvestilo srečnemu pisatelju, ki je dobil prvo ceno v tej literarni tekmi, je samo na sebi izplačilo nagrade zakaj papir s poštnino >vrod stane približno toliko, kot iznaša — častna nagrada. To je značilen primer, kam »o derutne gospodarske razdore pognale kulturno delo v nekaterih težko prizadetih deželah! — Trgovski odncšaji med sovjetsko Rusijo in Madžarsko. Te dni je dospela iz Rusije v Budimpešto prva pošiljatev Po dolgih vojnih in povojnih letih, <00 vagonov nerafiniranega olja. Olje 3e prišlo čez Črno morje in po Donavi na ladjah. Kakor poročajo listi, se vrše *nod moskovsko in budimpeštansko >lado dogovori glede upostavitve rednih trgovinskih odnošajev med obema državama., — Najstarejša žena na svetu. Na Irskem je umrla te dni starka Reggy Devin v starosti 135 let. Sto let je bila •lužkinja v eni in isti hiši. — Omejitev naseljevanja v Budimpešti. Mestna pravna komisija v Budimpešti je te dni sprejela štatut o naseljevanju tujcev v glavnem mestu Jtadžarske. Po tem Statutu bo odsiej naseljevanje v Budimpešti zelo težko. Pravico, da se smejo naseliti v mestu bodo dobili le oni tuji, kakor tudi madžarski državljani, ki so neobhodno potrebni in ki so poleg tega tudi politično docela zanesljivi. Razen tega pa fco moral vsak novi doseljenec plačati tudi posebno takso in sicer madžarski državljan 10 tisoč, tuji državljan pa 50 tisoč madžarskih kron. Bnnke odredbe ki bile umestne tudi za naša mesta. — Obsodba v procesu Baeran. Po enajstdnevnem zasliševanju in razpravljanju je bila v soboto zaključena v Pragi velika veleizdajniška razprava proti nemškemu poslancu v Češkoslovaškem parlamentu, renesrata dr. ftaorana* i® njegovemu tovarišu študentu Schwabu. Sodišče je ugotovilo, dia je bil dr. Baeran voditelj vojaškega špijonažnega gibanja na Češkoslovaškem, da je vrgel smrdljivo bombo v •Parlament ter zagrešil tudi več drugih jivih političnih činov. Baeran je obsojen na 4 leta. Sclmah pa na 3 leta *kžke teče. Baeran izgubi poleg tega tudi vse časti, naslov doktorja, poslanci mandat ter državno pokojnino kot bivši državni uradnik. darujte za,Sklad otroške bolnice' v Mariboru. Pustimo še, da se oddalji kočija go-^Poda d’ Etioles. — in sledimo za treuo-. k mislim in dejanjam Ivane-Antoni-Jete. — .Ko je Ivana zagledala Franca Da-niiensa, ki se ie približeval, — se i:? prestrašena skrila v sobo, — hoteč pokU-^ti gospo Poisson, lc-ta je bila že izumila kajti videla je že vse. kar jo je ®anima,lo. — Preteklo je deset minut. Pol ure, — jedna ura. — Damiens ni prišel, — Pomirjena je mladenka zopet v »Pominu preživela ostudni prizor, ki se 16 rr? 0'c^pra'l v njenem salonu. — To je bil konec. — Ona je bila po-Polnoma v oblasti Henrika d’ Etioles. r~ hip je premišljevala, kako •hi pokljala vse svojemu očetu, kadar pride. In potem? — Alj ne bi bilo to ravno , 1!ko, kot obsoditi ga? — Njen oče bi Kotovo prepovedal udati se Henriko-m grožnjam. — In potem? — Oh — em bi oni grozni človek s škilnstimi takoj izvedel, kar ie zagrozil. — naj stori? — Kaj naj stori? — HJbsojena sem, — nikdo me ne mo-V*, ^©šiti!« -Strahi ^U(!110 bilo, — da Ivane ni d’ pr i Tn^se^ da postane žena Henrika ki sa1** ’ — *° ^ 11 * povzročilo bojazni, kar •3e* ve^a °d ure do ure, — ampak M* ^ begalo in strašilo, je bila edi~ ^fetfiif v1* slutnja, da bode poroka za-nečesa temnega, nepoznanega. — (Dalje prihodnjič.) Celjske vesti. Ljudsko vseučilišče v Celju. Kakor javlja predsedstvo društva, je ustavilo delovanje do konca tekočega šolskega leta radi premalega zanimanja za predavanja in učne tečaje, ki so se otvorili letošnje leto. Kot nadaljni vzrok se navaja solidarnost, ki mora društvo po mnenju večine odborovih članov pokazati znanim sklepom odbora društva javnih nameščencev, da se začasno u-stavi vsako delo javnih nameščencev v kulturnih in političnih društvih. Javnost le obžaluje, da je tako važna kulturna inštitucija ponehala s svojim delom v času, ko bi Wlo najbolj potrebno širiti izobrazbo med ljudstvom. Celjske Javne prireditve Pustni čas obhaja tudi v teh hudih časih ponekod svoje orgije, le Celje je vst mirno. Kakor vse kaže, je potreba po štedljivosti prodrla že v široke kroge. Koliko denarja se razsipava po nepotrebnem, dooim ogromna večina narod n strada in trpi hudo pomanjkanje. Za enkrat sta napovedana v Celin samo obrtniški nles in običajna vsakoletna pustna ma-škerada celjskega Sokola Tudi popolnoma zadostuje, da se mbdma napleše. Pač pa se redno vršno srled^liške predstave v mestnem gledališču ter so vsik-dar prav dobro obiskane. Za ta teden pripravba premiero Dram. društvo. Celjske policijske vesti Celjski policiji se ie posrečilo zapleniti neki celjski starinarki celo vrsto ukradenih stvari. Event. okradene stranke nai se zglase pri policijskem oddelku v Celju, soba št. 12. — Izgnana je Raspotnik Matilda, pristojna v Trbovlje za dobo 10 let. — Aretirana je bila Gomilšek Neža, pristojna v občino Bicrovoe, okr. Liutomer, po poklicu služkinja, ki le bila kot nevarna tatica izcmana iz Celja in okolice. Imenovana je tudi okradla trgovca V. H v Mariboru, kateremu ie o priliki skunnega. prenočevanja v gostilni »Maribor« vzela večjo svoto denarja. Mariborske vesti. ^urihnr .23 i^nujria I92JI. . m MARIBORSKI DEMOKRATI ZOPER RADIKALSKO - NEMŠKE MAHINACIJE. Širši odbor krajevne organizaeije^JDS v Mariboru je na svoji seji 22, januarja 1923 razpravljal o novici, da se v vladnih krogih ob priliki kandidacije radika’ske stranke v mariborskem okrožju resno pretresa vprašanje vrnitve mestne kazine z gledališčem vred in mariborske koče v roke razpuščenih nemških društev, oziroma vprašanje tudi drugih koncesij Nemcem v svrho volilne agitacije, Organizacija smatra, da je zgrešeno, ako neparlamentna vlada v volilni dobi odločuje o tako dalekosežnih zadevah na-cijonalno-političnega značaja ter smatra, da je tako reševanje prepustiti vladi, ki izide iz novo izvoljenega parlamenta. Demokratska stranka, ki je bila vedno odločen čuvar jugoslovenskih mtcijonalnih interesov, opozarja vse nacijonalne kroge na nevarnost, ki preti slovenskemu Mariboru, protestira proti takemu postopanju in odklanja vsako odgovornost za posledice. m Graškf »Bauernkalender«, ki ima v prvi vrsti nalogo podpirati v našem ozemlju nemško iredento prihaj še vedno preko meje v velikih množinah Zanimivo je, da razpečavajo ta koledar tudi nekateri slovenski trgovci. Ali bi ne bilo umestno ta koledar sploh zapleniti in pnpovedati razpečavanje? m O diplomatifni sposobnosti soci-jalističnih odbornikov v mariborskem občinskem svetu se je razpisala zadnja »Enakost«. Hvali na vse pretege sposobnost socijalistov na magistratu, ki »znajo« izigravati vse stranke eno proti dragi. Kdor pa je prisostvoval le zadnji občinski seji, ima o »diplomatieni« sposobnosti socialističnih občinskih očetov malo drugačeo mnenje; posebno, če je mora! gledati, kako »spretno« sta vodila novopečeni podžupan in najstarejši socijalist občinsko sejo. da sta celo pozabila glasovati in napačno seštela oddane glasove. Če pa socijalisti prištevajo k diplomatski spretnosti tu- di dremanje in razne »duhovite« govore svojega voditelja, imajo pa seveda prav! m Shod demagogov. Sinoči so sklicali v magistratno posvetovalnico shod »združeni zasebni nameščenci«, na katerem so priporočali svojo kandidatno listo za volitve v pokojninski zavod. Glavno besedo sta imela na tem shodu neki Kralj iz Ljubljane ter znani mariborski nemčurski priganjač Pelikan. Shod je bil precej dobro obiskan, samo da je bila sikoro polovica navzočih iz nasprotnesra tabora, pristašev strokovne in nadstrankarske zveze zasebnih nameščencev, ki so dobro parirali de-magoške izbruhe slicateljev shoda. Pod listo »združenih zasebnih nameščencev« se skriva, kakor znano. Jadranska banka, oziroma njen generalni ravnatelj zloglasni g. Kamenarovič. ki bi se s pomočjo narodovcev, socijalistov in nemčurjev rad polastil denarja pokojninskega zavoda. Ta gospod podpira tudi vsestransko njihovo volilno gibanje ter jim je prepustil v vporabo tudi poseben avtomobil. Naši zavedni zasebni nameščenci bodo že sami vedeli, kaj jim je treba storiti, zato je gotovo, da bo pri volitvah zmagala strokovna in nadstrankarska lista. m Pasteurjev večer v Ljudski univerzi. Tudi Maribor se ie poklonil spominu velikega Francoza in vzornega človekoljuba, prirodoslovca Louisa Pasteurja V današnji dobi, ko toliko razsaia takozvana epidemija avaritiae, ko večina ljudi nožna samo en vzor: denar, je razumljivo, da sence duhovnih velikanov človeštva ne vzbujajo tiste Pietete, ki jo zasluži njihovo neumrjo-če delo, storjeno za blacror vsega človeštva. Proslave velikih mož bi morale Hiti svečan, takorekoč religijozen trenutek. Pasteurja so sicer slavili in ga še slave v vseh večjih evropskih mestih. ali najorisrčneiše se mu je seveda poklonila njecova Francija, sai je bil vsekdar zvest in ndani sin svoje slavne domovine. Mariborska proslava je bila izmed tisočih Pasteurjevih proslav skromna, a ne naiskromnejša. Želeli bi si videti več občinstva, zastopnike vseh slojev; želeli bi, da bi se tudi v našem ozkem krogu nokazalo, da se zavedamo, da smo vsi Pasteurjevi dolžniki. Obi«k je -bil boli skromen, dasi se je zbralo približno 100 ljudi, seveda z neizogibno, oristno mariborsko zamudo! Predavatelj g. dr. Fr. Toplak je v enournem lepo zasnovanem in gladko tekočem predavanju očHal življenje Louisa Pasteurja in razložil na to njegove znanstven e izsledke na narodno-gosnodar-skem, biološkem in medicinskem polju. Posebno pozornost je posvetil Pasteurjevemu najpopularnejšemu razkritju: boiu s kožnimi bakterijami, osobito pa slavnemu boju s pasjo steklino. Ker prinesemo v eni prihodnjih številk izvleček iz njegovega predavanja, ugotavljamo samo, da je predavanje kliub težki temi, ki zahteva vsai nekoliko znanja o bakterijoloških in vobče ‘bioloških pojavih, zadovoljilo vse slušatelje. m Občni zbor Slovanske čitalnice v Mariboru. V pondeljek zvečer se je vršil v čitalniških prostorih v Narodnem domu občni zbor Čitalnice ob zelo slabi udeležbi članov. Poročila posameznih funkcijonarjev so bila soglasno sprejeta. Predsednikom je bil ponovno izvoljen g. Keižar. Ljudska knjižnica se ie v minulem letu zelo razširila in kaže krasen napredek. Podrobnejše o tej naši najnoveiši prosvetni instituciji bomo še poročali. m Slovanska čitalnica v Mariboru vabi vsa narodna društva na sestanek glede slovenskega gledališča in mariborske koče, ki se vrši v sredo 2 i. januarja ob 20. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Posebna vabila se ne' razpošiljajo. m Prihodnje predavanje v »Ljudski uAiverzi« se vrši v pondeljek dne 29. januarja. Predava Božidar Borko o temi: »Evropa pred vojno in po vojni«. Začetek točno ob pol osmi uiri zvečer (mala kazinska dvorana). m Za stanovanjske reveže. Huda zima ie stanovanjsko bedo v Mariboru še zdet-no pomnožila. Na Mar-Stan sc o-bračajo stanovanjski reveži s prošnjami za podporo. Mar-Stan je v pomoč tem revežem potrkal že na vsa vrata bogatinov, na tudi na vrata vlade, ampak povsod je našel vrata zaprta. V tem predpustnem veselju, ko se zmečejo v eni noči milijoni na račun člove- ’ * • * ■ i/ : •. ■ f» ■'* • v.‘T škega zdravja, ni dobiti, za stanovanir sbe reveže niti enega tisočaka v celem Mariboru in niti ene pare pri naši vladi. Ne naši bogatašij ne naša domača, še manj pa beograjska vlada se ne za,-vedajo, da, se more ta brezsrčnost preš ali slej maščevati tudi nad tistimi, ki ne poznajo in ne občutijo sami stanovanjske bede. Dosedai je vsaj v najbolj kričečih slučajih in saj indirektno pomagal g. župan za one žrtve, katere mn je priporočal Mar-Stan kot najbolj potrebne. Odlkar je stanovanjski urad prešel v druge roke, je tudi ta izredna pomoč izostala. Se manj kot preje »e sedaj na stanovanjskem urndu brigajo za žrtve, ki so dejansko ali takorekoč na cesti. Inotemci dobivajo — ne vemo po kakih čudežih — stanovanja, katera izsledujejo domačini in jih nosijo ali javljajo pismeno stanovanjskemu uradu. Hitreje kakor smo mislili se bližajmo k že zdavno prerokovani.katastrofi Kar more Mar-Stan za stanovanjske reveže še storiti, je edino to. da ima na razpolago še nekaj odej in slamnic za največ je stanovanjske reveže, ki se v to svrho lahko zglašaio v dopoldanskih urah v pisarni M«ir-Stana. , • m Premog za neimovite sloje. Mestni magistrat nam naznanja, da ie dospela za mesec januar 1923 večja množina premotra za neimovite sloje v Mariboru. Nakaznice se izdajaio proti prejšnjemu plačilu v mestnem knjigovodstvu soba št. 4. Stranke, katere so že v posesti take izkaznice se poživljajo, da dvignejo tekom tega tedna nakazan premoč v mestnem skladišču, Vojašniška ulica št. 15. m S polno paro se vrše priprave za planinski ples pri Gotzu v Mariboru dne 1. februarja 1923. V dvorano bo postavljen erozd iz zasneženega Pohorja. zelen in snežen. V kotičkih bodo skriti čajrobni šotorčki iz RpnoS+evove dežele, polnih slastnih okrepčil: v vseh kotih zvoki godb, v dvorani pa. obdani z zelenjem, plešišče. In kar je glavno: Vladala ne bo ne etiketa, ne moda, temveč planinska svoboda! Kdo bo torej še ostal doma? Zato vsi na nles! m Grajska klet. V gredo 24. t. m. ko.i^err polnoštevrne godbe gl. dru^tv« »Drava«. Začetek ob 19M uri. Vstopnina 2 D. m Špekulacije inozemcev z našimi stanovanji. Kakor znano, je mestni občinski svet pri vsaki podelitvi dovoljenja naselitve inozemskih podjetij zahteval, da dotična podjetja zadostno preskrbe tudi za stanovanja svojega osobja, zlasti onega, ki ga im por ti rajo sami v Maribor. Tudi je tozadevno Mariborska gradbena akcija pismeno in ustmeno apelirala nrj naši politični oblasti. Toda kljub kontroli se lahko dogaja, da inozemska podjetja, ko se enkrat naselijo, te pogoje samo markirajo. Zgrade si navadno malo stavbo, a le za svoje pisarne in za enega ali dva uradnika. To postavijo oblastim kot pesek v oči. Vse drugo osobje pa se naseljuje po privatnih stanovanjih, na katere čaka že tisoč domačih strank in katera se seveda visoko preplačujeio, navadno n? ta način, da kupijo s hišno opremo obenem tudi stanovanje. Mariborski Gradbeni akciji je bilo javljeno, da je v nekem takem slučaju posredoval celo neki okoliški župan pri stanovanju, na katero čaka stranka, ki je brez stanovanja, in v katero se namerava naseliti 8 inozemskih delavk. O raznih novih podjetjih se pripoveduje, da je večina njihovega delavstva brez stanovanj, da je pa boljše situirano delavstvo takoj dobilo stanovanja. Bila bi v prvi vrsti dolžnost mestne občine, da se pobriga, kako se pogodbe s takimi podjetji glede nastanjen j a osobja v praksi udejstvujejo, na drugi strani na je tudi dolžnost domačinov, da take filučaie javijo Mariborski Gradbeni akciji ali Mar-Stanu, ako nočejo naravnost mestnemu županstvu. Kakor smo veseli, da se v Maribor nasaluje zlasti češkoslovaška industrija, vendar moramo protestirati, da se ta. naselitev vrši na račun že itak dovolj občutnega stanovanjskega pomanjkanja. m Vprašanje modnih salonov. Prejeli smo; No-vi stanovanjski pravilnik je razrezal med drugim tudi vprašanje katero so dosedanje stanovanjske misije iz gotovih razlogov pustile najraje in v največ slučajih ner a »rezano. Gre namreč za vprašanje _ takozvanm modnih salonov in delavnic za modno šivilje. Ne gre pri tem za to, aiko uma. žena, ki je primorana polepr moževega zaslužka tudi sama služiti krnh, v svojem lastnem stanovanju, morda v edini svoji sobi, obenem tudi delavnico in seveda tudi tzv. »Probiersalon«. To naj bi nikogar nič ne brigalo. Toda ▼ Mariboru imamo lepo število takih •brti in to celo v takih krosih, katerim ta obrt ne bi bila potrebna. Pa tudi to bi se navsezadnje še preneslo. Kar pa se odslej ne sme mirno prenašati in se mora vse dosedanje ozire brezobzirno pobiti, to so ona luksurijozna stanovanja, ki se izrabljajo namesto za prvoten namen, za tako modno obirt. Konkreten sluoai: Na Koroški cesti imamo tak modni salon; mož je vpokojenec, žena ie modna šivilja; sta brez otrok; imata pa 5 velikih in 2 manjši sobi, ter eno veliko kuhinjo, torej razpolagate dve osebi s sedmimi sobami, v katere bi lahko spravili kar dve veliki družini. Od teh sedem sob se uporablja naiveč-ja za delavnico, druga velika soba za tzv. »Probiersalon«. Nismo nevoščliivi kruha tej modni šivilji. Vendar mislimo, da bi bil stanovanjski urad tekom štirih let vendar že našel primemejo izmenjavo in primernejo izrabo nekdanjih stanovanjskih prostorov. Najemnike obrtnih lokalov na pri tem zanima še eno vprašanje. Po novem pravilniku morajo oni plačati za svoje poslovne lokale najemnino, kakor jo dik- Vstop med izvajanjem v gledališče. Opetovano srno že opozorili ceni. občinstvo, da stopi z današnjim dnem v veljavo, da se bodo točno ob pol 20. uri vsi dohodi v plod. prostore zaprli, ker skrajni čas je že, da se uvede tozadevni red, ki je za igrau oe kakor za občinstvo zelo potreben. Nai blagovoli vzeti cenj. občinstvo to na znanje, kajti vsak zamudnik bo moral čakati do prihodnje pavrze. Kultura in umetnost x Baron Trenk. O priljubljenosti te operete priča dejstvo, da bode morda doživela v letošnji sezoni isto število predstav, kakor lani Nedbalovo »Poljska kri«, namreč 15. Bilo je to v lanski sezoni največie število predstav enega in istega muzikalnega dela. Pri včerajšnji prdstavi je že v drugič nastopila kot komtesa Lidija ga. Mitrovičeva. Podala je s temperamentom in neprisi-ljeno-naravno eleganco lahkoživo ;n k pustolovščinam nagnjeno plemeni taAko. O drugih nastopajočih ni omeniti bistveno novega; z zadovoljstvom pa se zabeleži, da g. Arhipov kot Trenk v svoji igri vidno napreduje in se k 1emu tudi potrudi. Dirigiral je g. kapelnik Mitrovič s svojo veščo roko in veselimo se, ko nam predstavi delo, katero je ciialen čin in tra enodušno obsojajo tudi iz etičnih razlogov. Enotno in primerno ureditev pokojnin, vdovnfn in sirotnin so sprejele vse pokrajinske zveze državnih nameščencev v svoj delovni program, ki od njega ne morejo odstopiti. Najboli pereče vprašanje pa je, da se brez odloga zvišajo drasinjske doklade na način, ki bi nam jamčil vsaj skromen, stanu primeren obstoj, odstranil mukotrpne skrbi in pehanje za postranskimi pridobitnimi viri ter poživil u-trujeno voljo do udejstvovanja. Beraška ustavijo razvoj, na katerega koncu je obtup z vsemi posledicami. V Ljubljani, dne 18. jan. 1923. Za »Osrednjo Zvezo javnih nameščencev in vpokojencev v Sloveniji«: Maks Lilleg, t. e. predsednik. Joža Bekš, t. č. tajnik. Sokolstvo. o Sokolsko drnštvo v Maribor« priredi v soboto, dne 10. februarja, običaj- odmera prejemkov, ki jih dobivamo da-! n*) maskerado v vseh prostorih Narod-ne8, upropašča z državnimi nameščenci; nega doma in odbor prosi narodna državo samo. j društva da blagovolijo vpoštevati ta Gospod minister! Kot ožjega sloven-j večer vri svojih prireditvah. Veselični skega rojaka v odgovornem svetu kro- j odsek ima pod predsedstvom svojega ne, kot našega bivšega, stanovskega1 novega predsednika br. dr. Toplaka r vrstnika, ki od blizu pozna razmere in sredo. 24. t. m. ob 20. uri v društveni tudi ve. da v zvestobi do države in na- ] sobi v Narodnem domu, svojo prvo sejo rodnega prestola ne zaostajamo za ni- in se vse sestre in bratje, ki so člani ve-komur, si Vas dovoljuje podpisana O. seličneea odseka, vabi, da se seje zane-Z. javno vprašati: kakšno stališče na-, sl jivo udeležijo. Določijo se vse podrob-meravate zavzeti v vladi glede zadovo- nosti radi inaškerade. ki mora biti tudi ljitve rešitve gmotnega vprašanja a- letos ena najlepših in najzabavnejšik ktivnih in vpokojenih državnih nameščencev? Položaj se poostruje od dne do dne, in Zveza le še s skrajnim naporom vzdržuje boj za naš obstanek v svojih rokah. Ako tudi ta njen apel ostane tir, gospodar. S»«!K3r£SCi2 priredb v Mariboru. stanovanja vporabljena delavnica in še posebej salon t Ne tudi med obratne oz. poslovne lokale? m Vlak povozil par volov. Posestnik Anton Fišer iz Strnišča pri Ptuju ie kupil v Mariboru par volov. V ponde-Ijek je gnal njecov hlapec kupljena vola proti domu. Na železniškem prehodu na Teznu je na oledeneli cesti eden vol padel in ni mogel hitro na noge V tem trenutku je pridrvi! -lak in povozil oba z verigo povezana vola. ki jih ie kakih 20 m daleč vlekel s seboj. Eden vol ie bil popolnoma razmesarjen, dočim ie drugi Se živ obvisel na prednjem delu lokomotive. Ker pa ie bil zelo poškodovan, so ga morali na licu mesta zaklati. — Posestnik trpi 35.000 K škode. Narodno gledališče. V torek 23. januarja 1023. Ab. C ckuprni). Čvor (Vozel) Sala sa sela n tri i'na. Napi bo Petar Petrovič Režita : Teuavac. OSOBE: Stevan Jelič.....................Tenavan Panka, mehova žena.............JBukSeko-a Bnjka nifpova -vastika...........i>re ičeva Mit'r Peiič njegov tast.........Hmisiovič Marta P rič niejjova pirnica . . . . ŠuSlaijeva Piršu Vuiič, molu. k............Tomaaii Radira se iiogadju u iednom ličkam selu a tra)a o l veit-ii do dana. Vrijeme: -Sada. Repertoire: Torek, 23. jan. Čvor, C (kuponi). Pre-mijera. Sreda, 24. jan. Zaprto. Četrtek, 25. Čvor izv. ab. Petek, 26. januarja ob 15. uri Užit-karji. Izv. Dijaška predstava. Sobota, 27. januarja Golgota, ab C in kup. Nedelja, 28. januarja ob 15. uri liži* <>tri. Izv. Zniža’ie csee. - Nej-'ja 28. jan. ob 19 in pol uri Kozarec vode. Izv. Igra »Dramatično društvo« iz Celja. — »Čvor«. Opozarjamo na današnjo dramsko premijero »Čvor« (Vozel), spisal Petar Petrovič. »Čvor« je nedvomno ena najboljših jugoslovenskih komedij in zasluži v izvanredno komičnih zapletljaiih lepo priznanje. »Čvor«, ki je sedai stalno na reportoirju vseh jugoslovanskih gledališč, se je igral na zagrebškem gledališču stalno dve leti. Igra se v originalu. »Užitkarji«. V petek, dne 26. januarja ob 15. uri vprizori tuk. gled. tretjo predstavo za dijake. Vprizori se naj-noveiše slovensko delo plodovitega slovenskega dramatika Alojzija Remca »Užitkarji«. kmetska tragedija v treh dejan i'H Remec, e' nam ie :nan že po »tičlaljici Pavli« m »Kirke*, smatra svoje zadnje delo za najboljše. tuicijo. H. D. x Podeželskim odrom. Dne 5. ian. 1923. ie uprizorilo Narodno gledališče v Mariboru najnovejšo Remčevo kmetsko tragedijo »Uižtkarji«. Imelo je velik uspeh in mnenje vseh merodajnih krogov je bilo. da ie to naša najboljša kmetska igra in kar najprimernejša tudi za naše manjše in podezelne odre. j Gostovanje v Celju je dovedlo do istega rezultata. Da damo prilike podeželskim režiserjem in vodjem manjših odtv>v, da si delo ogledajo, uprizori naše erle-dališče »Užitkarje« v nedeljo dne 23. jan. t. 1. ob 3. uri pop. ob znižanih "e-nah. Predstava konča že ob 4M uri, tako, da imajo zunanii "osti železniške zveze na vse strani. Opozarjamo, da ie to zadnja uprizoritev »Lžitkariev« v te-; sezoni. »Užitkarji« izidejo koncem febr. t. 1. že kot knjiga, kar bo odvom zelo olajšalo nabavo materiiala 3Hsde uprizoritev »Užitkarjev« po deželi daje potrebna pojasnila radevolje g. ravnatelj Bratina. sredstvo in more samo še upati in želeti. da bo naše nameščenstvo, ne meneč se za svoj materi.ielni in moralni pogin, častno prestalo to uprav nadčloveško skušnjo, pred katero današnje stanje stavi njega patriotizem in discipliniranost. Uvažujemo v polni meri zahteve državnih financ, in se za to zadovoljujemo z neobhodno not.rebmm. Za to se pa moraio najti sredstva, če žuga nepopravljiva škoda vlade nejših držav, v svesti vornosti, najdejo pot najparlamntar-si Gosoodarstvo. g Zagrebški trg 22. jan. V din. po 100 kg postavno bačka odn. voivodin-kki postaja: pšenica 450-475, koruza rumena nova 237.50—247.50. sušena 300—• 305, rž 362.50—375.50, ječmen za pivovarne 355—387.50, oves 295—325, ošenič-r.n moka »0« 700—725. »2* 675—700, ,4« 650 -675. Tendenca čvrsta. Objave. m § Mestni kino. II. del velikanske filmske drame »Dr. Mavra se, igrač« i* svoje odgo-jsicer »Veliki neznanec« v 6 činih se pogum, da • predvaja v torek, sredo in četrtek. »h oznanila Odprto pismo g. min?-stru dr. Niku Zupaniču. Gospod minister! Podpisana Osrednja Zveza, ki, daleč od vsakega strankarstva, združuje vse strokovne organizacije aktivnih in vpokoienih civilnih državnih nameščencev. vpokojenih častnikov, njih vdov in sirot v Sloveniji, se obrača v zmislu sklepa širšega odbora z dne 15. t. m. do Vas, gospod minister, s prošnjo za pomoč v uri najhujše stiske, ki ji je bila kdaj usojena. Vseobča draginja, ki še vedno raste in ki pieti, da preskoči tudi na stanovanja, nas je pritirala ob rob prepada. Gospod minister! Ne bomo Vam slikali podrobnosti žaloiger. ki se odigravajo v naših rodbinah dan za dnem, in ki nam ubijajo delovno moč doma in v uradu ter izpodkopujejo našo moralno odpornost. Vse to je danes prišlo že v širšo javnost. ; Podpisana O. Z. je po Glavnem Sa-vezu v Beogradu in na beograjskem či-novniškem kongresu meseca oktobra in novembra 1922 skušala doseči ublažitev težkih življenskih prilik, pod katerimi ječimo, ter je stavil* na kompetentnem mestu svoje utemeljene zahteve. Pre-iMinba v vladi ;e 'V prekinila že m početo delo zakonod avnega in finančnega odbora, ne odvezuje pa nas dolžnosti, da danes, ko se kriza bliža katastrofalnemu vrhuncu, vnovič opozorimo na svoje najvažnejše potrebe. Za svoj glavni, če tudi trenutno neizvedljivi postulat proglašamo enotno in moderno ureditev našega službenega razmerja do države in izjavljamo, da od tega že v interesu solidarnosti ne bomo odnehali. j Maksimiranje rodbinskih doklad nižjim državnim uslužbencem smatrajo I vse organizacije brez izjeme za neso- Kontoristlnfa, /mojna »loven *#ine in nnn4činu iftfe me«ia Pnnu ibe po i „Kontnriitmia‘ na uprava, 153 Kot družabnik * 1000 o k topim kak* emu pnrl etiu, k er hi o-e' no sod-lova'. Grem tu ti na d»žel« Ponuilhe p«fl .Zanesljiv 438“ na upiavn 1 »ta. 16' Absolvent prm-ke kmetii«ke #n e z dveUtno piak o mo-žt*n «I"venii*lne in ■‘rhohr-viliine » iro orn in i>i»a• i re S ‘udi knfij ov^dstva Išče primerne službe. Na io« v upmi „Taboia“. 164 2-1 Učenec *a Spec^rii^ko «t'oko se ti-koi spre-nu pr' Fam-u Kauf'<“. Gosposka uti' a 40. Maiibor. lf>9 2-1 Slikarski učenec ta to) pn Coffou ti ir se sp'e'm* iion Skov 165 Janež Mercedes M. učiteljica Ra;mund A. Vatovec žandarmerl|skl poručnlk ZAROČENA dne 21. januarja 1923 leta v Mariboru. TRST - SOLKAN. 166 Vel ka kavarne. V sredo, dne 24. januarja: SIMFONIČNI KONCERT Cigaretni papir, str fnie(" in želrzni Ste ilivk »n prodal Stritarjevi ulii-a St 18 1'eiSon, 161 ^ Trgovci pozori Čepice naino- j > eiSt* » boa '8 i?o-p»''e in , d 'ke iz razi fneira sutn«,| v*eh »eliko^ti razpofi 1]» nn detiel" in drobnu p > nainižiih , (••»nah F. ~eUlc. Fram mi M a - ! rb' iu. V b ižnje k aje ro ! sta>li« osebno. 162 1 Grieg: 2. Gounod: 3. Fr. Schubert: 4. Icolitov-lvanov 5. Čajkovski: 6. G. Bizet: 7. Meyerbeer: 8. Mendelssohn: 9. Čai ovs i: 10. Dvorak: PROGRAM: Poklonitev Valfek iz opere »Faust* H-mol simfoni a, II. del Su'te onentale Eugen Onegin, vel. fantazij«' a) Pastorale b) Intermezzo Snomtni na »Proroka* 15* Hfbmska overtura Andunte cantabile iz 5. simfoB' Slovanski ples št. 6 Petek 26. Operetni večer. Petek 26. Novo! Zamenjava stanovanja. Snažni' ■‘tanovanie * ~odm ulici ■/. eno soini >n kubinio j s /ametijn s stannvanv m < j dvema c bama in buhin o J event. tudi v okolici Naslov : pove unra' a. , 1 Pristopajte k Jugoslovenski Mntiri. Tolika partija rolnenih bluz, ! rokavic lu nogavic, kakor | tudi ostalo zimsko robo prodaje po neverjetno ni/.kih cenah nova trgovina Veselinovič & Ko. Maribor, Gosposka 26. 12H 7- 3 B. PATRiA i« 2 COGNAC MEDICINAL ZAGREB Čisti vinski destilat. Dobiva se povsod I Ne pozabi naročnino Svinjske kože kupuje po najvišji ceni 150 3-* ff P ET O VI A«, PTUJ- Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. - Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.