Leto IL P Poštnina platana o gofouini. Ljubljana, ponedeljek 2. avgusta 1920. Stev. 172. NI LIST Cent po poitli neslo lito .8 81*—: n pol Ista .8 M*— n mm. b zrni nissc. . 8 r— Za Ljubljano marino 7 8 bloaiontvo nastal R1T-- Uredništvo in opran si Bopltarjeva ulica it 8 Breda. telefon iteu. S8 osamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 60 vin. Slavnostni dnevi mariborskega kongresa. r' ^ >uli3a- Današnji dan ma-ftem j^a kongresa je bil posvečen res-nu U ^ Posameznih krščansko—social-^ °rganizacij. Ob 5. zjutraj so zatrobili .niestu rogovi in 4 orlovske godbe so z *e ' lC\ pozivlial® na delo. Ob 6. zjutraj fto'j. *ral0 v frančiškanski cerkvi ogroih-•yen J^dstva, ki je prisostvovalo staroslo-Vait'1 ®^bi božji, ki jo je daroval križe-’ 1 ?ko£ n j a r ad i. Medtem so te- dop0j(jneva prihajali novi vlaki z no-Okr 06‘ udeležencev od vseh strani. ure dopoldne sta se pripeljala iz 'Vel; uuoistra dr. Korošec in dr, Jankovič, ki je uradno zasto-l)0rijna?9 državno vlado na orlovskem ta-denuf .fu^lra so na kolodvoru sprejele Orl a.C^'e slovenskih in češko-slovaških Drlic poleg velike množice osta-šen ■ dstva. Govorila sta Slovenec P u-v o < k * češko-sovaški Orel dr, N o -%ali^y ter 0,3a uustra. Med orlovskim ” lT,em S*a se m*nls^ra odpeljala na or-slavnostno zborovanje, kjer sta bi- M 0 sPreieta-a orlovskem zborovanju, je po lepem U pozdravnem govoru zastopnik ameriških Slovencev Grdina izročil Orlu hranilno knjižico na 80.000 K kot prvi dar ameriških Slovencev. Govorili so dr. Rožman, dr. Puntar, Čeh Polak, škofa dr. Jeglič in S j a r a d i ter oba ministra, V predsedstvu so bili poleg dveh Slovencev: 2 Čeha in en Hrvat, Istočasno se je vršilo zborovanje Orlic, ki je je vodila Cilka Krekova, Na to zborovanje so došli francoski gostje, ki so prinesli pozdrave 200.000 katol. telovadcev iz Francije, Govorile so tri Čehinje: Mečesova iz Brna, D u h a n o v a iz Prage in Debova z Dunaja, Govoril je tudi češki Orel M e d a k iz Olomuca, kakor tudi škofa dr. Jeglič in Njaradi ter minister dr. Korošec. Dopoldne je zborovala v Rokodelskem domu Jugoslovanska obrtna zveza, v šoli v Cankarjevi ulici je zborovala Slomškova zveza, rokodelski pomočniki, dijaštvo, hrvatski kmetje itd, itd. Popoldne so zborovali Prekmurci, Ki sla jih prišla pozdravit ministra dr, Korošec in dr. Jankovič« ^ ' ,. . ' * Zborovanje kršč.-socialnega delavstva, s9 »?*ai!bor. 31. Julija. Danes dopoldne so delegati slovenskih in hrvatskih tb0 an®kih delavskih organizacij, ki so •Jtoj ,Vah v dvorani Kazine. Došlo je prav k n Uinogo zastopnikov s Hrvatskega, rij 0sne in Dalmacije. Zborovanje je otvo-Sosk teli krščansko-socialnega delavstva vkiu C Jože Go s ti Car z nagovorom, ^elav 3e ozna2il načelno važnost tega skega zborovanja. je zagrebški tajnik JSZ dr. Ju-*°6ah V temeljitem govoru poročal o na-krjj str°kovne organizacije ter o zvezi sv^^kih strokovnih organizacij celega pozdravljen je govoril nato Cev & češkoslovaških krščanskih social-aiuek o solidarizmu krščanskih Satu, in njih krščanskih delavskih or- je tajnik JSZ Komlanec v Sovoru razlagal naloge našega or-^tornega dela. turnj,rednik Kremžar je poročal o kul-Slogah, ki jih ima kršč, socialna ska organizacija. '4r. 5edtem je došel v dvorano poverjenik in s> °Sar> ki mu je navzoče hrvatsko 0vUci°Vensko delavstvo prirejalo velike troti3,6 r&di njegovega boja za stanovanja 1 kaPitalistom. ^inerij?dravil je zborovanje zastopnik Slovencev g. Grdina, prisrčno ^djan. 4e]a^a njim je pozdravil jugoslovanske siovnj.6 i°variše osrednji tajnjk češko-^ahno 2d°rganizacije edino poroštvo za soci-<3°Poii^V° jugoslovansko državo. Nato se £ uansko zborovanje prekinilo. se je posvetovanje pod ovacije. posl. Jož. Gostinčarja Dr- Gosar j0 govoril o goto* leroei-111 Pro£ramu kršč. soc. delavstva. Za neodrešeno domovino. Velikanski protestni tabor in bakljada. .Predavanju se je razvila ob-g a*a- Ob sklepu je svetnik Kalan uj6 0 Zlhernostnem gibanju, brez pa-R Vahjp , je^ltve soc. vprašanja. Po posve-Ih nni 36 traialo dopoldne in popoldne ^h, ^* < so se delegati razšli na kratek ■ Ob 7. se je pričelo slavnostno zborov®-nje, na katero je došel ljubljanski knezom škof dr. Jeglič in bivši minister dr. Fr. Jankovič. Delavstvo je škofu prirejalo burne ovacije. O organizacijskih resolucijah' je zborovanju poročal poročevalec A. Komlanec o kulturnih in gospodarsko-socialno-poli« tičnih pa urednik Kremžar, ki je ob sklepu povdaril, da resolucije značijo nova pota naše delavske organizacije. Na zborovanje je došel češki senator K a d 1 č a k, stari kršč. soc. bojevnik — prijatelj posl. Jož. Gostinčarja. Stara prijatelja in tovariša sta se na odru poljubila, kar je zbor vihamo pozdravljal. Kadlčak je pozdravljal v imenu kršč. zastopnikov češkoslovaškega ljudstva in kršč. učiteljstva. Nato je Ivan Gostinčar ob velikem odobravanju govoril slavnostni govor o krščanskem načelu y našem programu. Zborovanje so pozdravili delegati štajerskih in mariborskih skupin: Krepek« Jančičeva, JKer k. A'. Kogej je predlagal, naj se češkoslovaškemu krščanskemu delavstvu pošlje pozdrav simpatij ter poziv, naj vztrajajo v boju proti rdečemu terorju. Resolucija je izzvala viharne ovacije za češkoslovaške tovariše. 'A'. Komlanec je predlagal resolucijo, ki je bila z gromovitim odobravanjem sprejeta: Jugosl, kršč. soc. delavstvo hoče in zahteva, da se stanovanjska naredba dr. Gosarja brezpogojno izvrši. Kremžar je dodatno predlagal: Ju-gosl. kršč. soc. proletarijat izjavlja, da je poverjenik dr. Gosar s svojim nastopom zaslužil zahvalo in iskreno zaupan j e vsega jugosl. delavstva. Kršč. soc. delavstvo izraža poverjeniku dr. Gosarju svoje neomejeno zaupanje in naročilo, naj vztraja v svojem boju proti nadutemu velekapitalu; istočasno pa izjavljajo, da ugovarjajo z vso odločnostjo, če bi kdo hotel zmešetarjati poverjeništvo za soc. skrb v roke kapitalistov. (Viharno odobravanje.) Ob' svojem odhodu je škof dr. Jeglič pozdravil zborovalce v toplih' besedah in jim častital k novemu, odločnemu programu, ki pomeni boljšo bodočnost vsemu krščanskemu ljudstvu. Po poldrugournem zborovanju je oti tričetrt na 7. predsednik Jož. Gostinčar v slovesnih besedah' zaključil to veliko in pomembno zborovanje s klicem: Mi na delol Naše delo pa naj blagoslovi Bogi - •' • " ' Maribor, 31, julija. Nocoj ob pol 10. uri zvečer se je na glavnem trgu vršilo velikansko zborovanje, katerega se je udeležilo na deset tisoče ljudi. Otvoril ga je z balkona mestne hiše urednik Žebot. Zastopnik »Slovenske Straže« je v ognjevitem govoru, ki je izzval viharje ogorčenja nad laško krutostjo, protestiral proti zasedbi slovenskega in hrvatskega ozemlja. Sprejete so bile naslednje resolucije: Ob priliki prvega slovanskega orlovskega tabora v Mariboru zbrana množica najmanj 50.000 predstaviteljev slovenskih krščanskih izobraževalnih, telovadnih, delavskih, dijaških, političnih in strokovnih organizacij 1, protestira najslovesnejše proti nakanam mirovne konference, s katerimi se izročajo največji deli Slovenije italijanskemu nasilju; 2, protestira še posebej proti temu, da dopusti oficijelna Italija fanatizi-ranim tolpam nekaznovano in neovirano požigati naše domove, uničevati in pleniti imetja naših ljudi, ki jih radi pevanja narodnih pesmi brutalno preganjajo, zapirajo in celo streljajo; 3. protestiraj da se jim v Gorici, Trstu in drugod jemlje pravica celo do onih šol, katerih jim ni odrekala niti stara nemška Avstrija; 4. apelira na čut pravičnosti vseh narodov, da se napravi že konec strašnim krivicam in se tepta- nim Jugoslovanom v Primorju da prilika samoodločbe; 5, poživlja ves jugoslovanski narod in zlasti njegovo mladino, da i energičnim delom in kreposti polnim življenjem čimprej pripravi tla osvobojenju neodrešenih bratov. Med gromovitim odobravanjem zbrane množice so bile te resolucije enodušno sprejete. Po manifestaciji za zasedeno ozemlje se je razvil z glavnega trga velikanskr sprevod z bakljado, štirimi godbami, ki je šel po mestnih ulicah med burnimi klici na regenta, Primorje, slovenski Maribor, pred stanovanje regentovega zastopnika polkovnika Mladena Bogičeviča, kjer so godbe napravile podoknico. Ljudstvo je vihamo klicalo regentu in kralju Petru. Polkovnik Bogičevič je z balkona, kjer sta bila tudi ministra dr, Jankovič in dr, Korošec nagovoril desettisoče zbrane množice ter sporočil regentov pozdrav orlovskemu taboru. Množico je nagovoril tudi minister dr, Korošec. Sprevod je nato med burnimi ovacijami odšel pred škofijo, kjer se je vršila podoknica navzočim škofom. Od tam je šel sprevod pred mestno hišo, Bakljada in manifestacije so trajale skoro do polnoči. Slavnostni sprevod. Maribor, 1, avgusta. Slavnostni sprevod, ki se je pričel pomikati skozi mariborsko mesto ob osmi uri dopoldne, je bil veličasten. Kaj takega nismo zlepa videli. Sodijo, da je bilo v sprevodu nad 10.000 ljudi, Orlov in Orlic, najrazličnejših korporacij in narodnih noš in je nudil najpestrejšo sliko ne samo jugoslovanskega, ampak celega slovanskega naroda. Na čelu sprevoda je jahalo okrog 100 Orlov ter skupina fantov v narodnih nošah na krasnih konjih. Za njimi so jahali fanfaristu Za temi se je peljal voz z alegorijo, ki je predstavljala kralja Matjaža s spečimi junaki in mamico, ki pripoveduje ob kolovratu deklicam pravljice. To alegorijo je predstavljal Ljudski oder. Pred vozom in ob vozu so jahali člani Ljudskega odra v narodnih nošah. Za temi je korakala zelo močno zastopana Jugosl, kmečka zveza, dalje jeseniška društvena godba, jugoslovanska obrtna zveza, orlovski in orliški naraščaj, po številu zelo močno zastopan. Nato je korakalo razveseljivo število naših srednješolcev in za temi se je cljalo par okrašenih vozov narodnih noš. Za mengiško društveno godbo so korakala češkoslovaška odposlanstva, pri katerih smo imeli priliko občudovati njih narodne noše. Sledila so odposlanstva en-tentinih držav in poljska odposlanstva. Zelo močno so bila zastopana odposlanstva iz južnih pokrajin naše države. Posebno pozornost so vzbujale narodne noše iz Hrvatske, Slavonije in Bosne, tako raznolične in tako lepe in pestre, da se jih človek ni mogel dovolj nagledati. Za svetinjsko godbo so korakali ameriški Jugoslovani in za temi naši akademiki in starešine, nato pevska Zveza »Ljubljana«, Zelo impozantne so bile vrste slovenskega in hrvatskega učiteljstva, za katerim sta se peljala dva voza narodnih noš. Za višnjegorsko orlovsko godbo so šli Primorci Korošci, Prekmurci in Medjimur-ci. Te vrste so bile izredno slikovite, ker smo videli v kratkih presledkih najrazličnejše narodne noše teh pokrajin« Zelo častno so bili zastopani Korošci. Zelo zanimiva in najveličastnejša je bila naslednja skupina, ki je pokazala vsemu svetu, kako visoko je vzplapolala or lovska misel in kako goste so njene vrste. Za selško orlovsko godbo so korakali naši bratje češkoslovaški Orli z zastavo v svojih lepih uniformah in v svojem krasnem nastopu; za temi so šli češkoslovaški ame-rikanski katoliški Sokoli, ki imajo tudi modre srajce in le temnejšo uniformo kot Orli. Zastopanih je bilo zelo lepo število. Krasen pogled je bil tudi na vrste češkoslovaških Orlic, Za temi so šli Belgijci, Francozi in Angleži v svojih telovadnih oblekah. Jako številno je bila zastopana hrvat-ska omladina. Za salezijansko godbo je korakala Orlovska zveza s svojimi člani, katerih vrste so bile nepregledne in so pričale, da je v njih moč, ki je niti najbolj bleda zavist ne more več utajiti. Te vrste pričajo, čigava je bodočnost. Orli in Orlice so lanko ponosni na svoje silne uspehe v tako kratkem času. Bilo je v sprevodu nekaj nad 3000 Orlov in Orlic. Jugoslovanska strokovna zveza je nudila zelo lepo sliko. Tvorili so jo delavci najrazličnejših obratov; posebno pozornost so vzbujali rudarji v svojih uniformah. Narodne noše iz Kranjske in Štajerske pa so napravile, dejal bi, najsijajnejši vtis. Toliko lepote in pestrosti ne najdeš kmalu, kot v naših narodnih nošah; koliko smisla so imeli naši stari ljudje za lepoto. V teh vrstah si videl vse, kar moreš videti v tem oziru pri nas. Peče in avbe, cekarji in dežniki, narodne pesmi, ki so jih prepevale posamezne narodne skupine in drugo narodno blago, ki so ga predstavljali posamezniki, vse to je delalo bajni vtis. Tudi je bila ta skupina najbolj živahna in vesela, pristna slovenska praznična volja jih je bila. Za narodnimi nošami so korakale še mnogotere korporacije in godbe. Kat. rok, društva so nudila med ostalimi najimpozantnejše število s svojimi krasnimi zastavami. Tako se je končal slavnosten sprevod, ki je trajal eno uro in en četrt. Pomikal se je po vseh glavnih ulicah Maribora med okrašenimi hišami in pod zastavami, med mlaji in občinstvom, ki je stalo ob straneh na gosto natrpano in občudovalo ta sijajen prizor ter ga navdušeno pozdravljalo. Posebno navdušene so bile ovacije, ko je prihajal , ki je kar valovil sprevod na Glavni trg, občinstva. Stran 2 »Večerni list«, dne 2, avgusta 1920. Štev, 172' — Do 50.000 ljudi manifestira na glavnem trgu. Na Koroškem se ne umaknemo! Sv. maša. — Zborovanje. Maribor, 1, avgusta. Ko je slavnostni sprevod v najlepšem redu dospel na glavni trg in so od zunaj pritisnile ogromne množice ljudstva, je bil pogled na zbrano množico naravnost pretresljiv. Cel ogromni trg je bil poln, glava pri glavi, vse je z zbrano pobožnostjo prisostvovalo sv, maši. Sveto mašo je služil lavantinski škof dr, Napotnik, med sv. mašo je »Ljubljana« pela staroslovensko sv. mašo ob spremljevanju vojaške godbe. Po sv, maši je imel škof dr. Napotnik ognjevit nagovor na zbrano množico. Po sv, maši je predsednik O, Z, br, Pirc otvoril zborovanje s pozdravom na navzoče jugoslovanske vladike, goste in ostale udeležence. Zastopana je bila jugoslovanska državna vlada po ministrih dr, Jankoviču in dr. Korošcu, regent po polkovniku Bogičeviču, češkoslovaška republika po poslancu dr. Š r a m e k u , poljska republika, ukrajinska republika, fran- coski gostje, češkoslovaški gostje, ameriški Jugoslovani, Minister dr, Velizar Jankovič je v svojem pozdravnem govoru, ki je bil pri vsakem stavku pretrgan po viharnem odobravanju, poudarjal med drugim tudi to, da pravoslavni bratje žele s katoličani živeti v miru in ljubezni, »Katoliški Slovenci in Hrvati«, je dejal, držite se svoje katoliške vere. Narod brez vere je žival. Le veren narod je sposoben, da vzdržuje družbo in državo v socialnem in gospodarskem oziru.« Povabil je Orle med brate Srbe ter pozdravil vse udeležence v imenu jugoslovanske vlade. Govor je napravil na poslušalce silen vtis, Nato je govoril dr, Korošec, vihamo pozdravljen, dr, Verstovšek in drugi. Kasno popoldne se je zborovanje zaključilo med viharnim navdušenjem. Maribor, 2. avgusta. Naš dopisnik je imel priliko govoriti z merodajno osebo, ki je izjavila, da osrednja vlada nikakor ne namerava opustiti demarkacijske ^ na Koroškem. Sijajen telovadni nastop Jugoslovanov, Čehoslovakov in Francozov. Maribor, 1, avgusta. Tik pred 3, uro popoldne, ko se je bila imela pričeti telovadba na Teznu, je prihrumela nad Maribor strahovita nevihta: vihar, dež, toča. Telovadci in telovadkinje so bile v hipu premočene. Ljudstvo, zbrano v tisočih, pa je vztrajalo. Ko se je vihra polegla, je zasijalo zopet solnce, in telovadba se je izvršila v najlepšem redu in s popolnim uspe- hom. Slovenski Orli in Orlice, češkoslovaški Orli in Orlice, francoski gimnasti — vsi prav vsi so izvršili svojo nalogo naravnost sijajno. Telovadišče se je treslo od gromovitih salv pozdravljanja in odobravanja. Telovadba na Teznu je bila vreden in sijajen zaključek celokupne mariborske prireditve. Vtisov teh dni na udeležence ne izbriše nihče! 5%] VOJNA ODŠKODNINA JUGOSLAVIJI. LDU Belgrad, 31. julija. Iz Pariza: Zavezniki še niso razpravljali o vprašanju vojne odškodnine, ki jo imamo dobiti. Odškodnina ostane znižana na 5 %. Zahteva se od nas, da pristanemo na to znižanje. Kot kompenzacijo nam obetajo gotove prednosti pri razdeljevanju brodovja na Jadranu in na Donavi. Hkrati sklepajo zavezniki tudi o vojni odškodnini, ki jo imajo plačati Bolgarska, Turška in Mažarska. Do te odškodnine imata poleg Jugoslavije pravico tudi še Romunija in Grčija. Zagotavlja se, da bomo tudi od te odškodnine dobili 5 %. LJUDSKO ŠTETJE V JUGOSLAVIJI. LDU Belgrad, 31. julija. Oddelek za državno statistiko je imel konferenco, katere so se udeležili zastopniki vseh ministrstev ter delegati zagrebške, ljubljanske in sarajevske vlade. Konferenca je imela nalogo, da razpravlja vprašanje o popisu prebivalstva naše države ter o načinu, kako bi se to popisovanje moglo lahko, hitro in istočasno po vsej državi izvršiti. Sporazumeli so se, da se vrši popis prebivalstva med 31. decembrom 1920 in 1. januarjem 1921, Ta statistika bo predstavljala število našega prebivalstva v noči koncem tega leta. Slovo čeških Orlov od Maribora. — Prihod v Ljubljano. Zidani most, 2. avgusta. Danes ob pol osmi uri ju.traj so se odpeljali iz Maribora češkoslovaški Orli. Slovo od naših Orlov je bilo prisrčno. Na vseh postajah jih je pozdravljalo občinstvo z velikim na- vdušenjem in prisrčnostjo. Posebno lep je bil sprejem v Celju, kjer so jih sprejeli Orli z naraščajem, V Ljubljano bodo dospeli krog pol ene ure. Ustanovitev zveze dramatičnih odsekov Maribor, 1. avgusta. V soboto ob 3. uri popoldne se je vršilo v Mariboru zelo dobro obiskano ustanovno zborovanje Zveze dramatičnih odsekov. Bilo je navzočih nad 100 ljudi, deloma zastopnikov dramatičnih odsekov samih, deloma prijateljev naše igralske umetnosti. Predsednik Ljudskega odira je pozdravil zborovalce in je dal besedo tajniku, ki je na kratko orisal delo Ljudskega odra v pretekli seziji in povdaril, da živa potreba kliče k življenju »Zvezo dramatičnih odsekov«. Predsednik France Bevk je nato utemeljeval točko za točko, ki govore za to, da se ustanovi taka zveza in je tudi že poročal, da se v tem oziru že vrtšijo priprave. Posebno je povdarjal pomanjkanje dobrih in lahko vptrizorljivih iger. Izvirnih iger in prevodov nimamjo. Treba je ljudem globoke, lahne igre, ki je njemu razumljiva, kmečke igre mu, je treba. Zveza si mora nabaviti bogat arhiv, ki bo vsem na razpolago. Letos se je dalo prevesti celo ivrsto primernih iger. Skrbeti se mora tudi za to, da se igre in druge za igralce in režiserje potrebne knjige tudi natisnejo. Potrebna, zelo potrebna je tudi osrednja garderoba, ki bi posojala obleke na deželo in s tem omogočila to ali ono predstavo tega ali onega dela. Vršiti se morajo režiserski in dramatični tečaji, predavanja itd. Vse to mora delati Zveza. — iTem izvajanjem je sledila dolga debata, ki je pričala, kako se naše ljudstvo zanima za ta vprašanja in se je podalo mnogo dobrih misli, ki se bodo dale izpeljati. Nato se je vršilo branje in odobritev pravil ter volitev odbora, ki bo v bodoče vodil to gibanje. Sprejete so bile tudi resolucije, ki kažejo smeri bodočega dela in protestna resolucija, ki je naperjena proti davku na naše predstave. Ta resolucija •e bo poslala na pristojno mesto. Ob peti uri je podal novo izvoljeni predsednik »Zveze dramatičnih odsekov« na zborovanju S. K, S, Z. poročila o ustanovitvi nove Zveze, ki so jo navzoči z navdušenjem pozdravili, . '.. , 1 GLEDALIŠKI PREDSTAVL Ljudski oder je imel po svoji prvi predstavi »Za pravdo in sroe«, ki se je vr-*ila v petek zvečer, še eno predstavo in sicer v nedeljo zvečer Peter Petrovičevo dramo »Mrak«, ki jo je občinstvo pozdravljalo z velikim navdušenjem; igralci •° ždi posebno po dirugem dejanju obilo pohvale od občinstva, ki jih je klicalo na ■oder m jim vzklikalo. Obe predstavi je rešil Ljudski oer dokaj Častno in splošno zadovoljstvo vseh, \ POLJAKI IN RUSI. LDU Moskva, 31. julija, (Brezžično.) ivojno poročilo: Na severozapadni fronti »e nadaljuje prodiranje. Dne 29. julija smo zavzeli predmestja Bresta Litovskega. V. okolici Kovla smo ob Stohodu zavrnili Poljake. Pri Brodyju so se nam uprli sovražniki, da bi ustavili naše prodiranje. Na krimski fronti se nadaljujejo boji med Aleksandrovskim in Kogajskim. UKRAJINCI PROTI RUSOM, LDU Dunaj, 31, julija. (Dun. KU) Ukrajinski tiskovni urad' javlja iz Tamova: Dne 29, julija se je v Borysovu vršilo posvetovanje med vrhovnimi voditelji ukrajinske armade in ukrajinskimi polki pod predsedstvom atamana Peljure. Posvetovali so se o premirju z boljševiki z ozirom na zadnje predloge Anglije. Vsi voditelji ukrajinske armade so soglasno izjavili, da so mirovna pogajanja z boljševiki nemogoča. Vsi navzoči zastopniki so enodušno ugotovili, da je vse ukrajinsko ljudstvo pripravljeno, da se doseže končna zmaga. Izgredi v Kataniji In Siciliji. Trst, 31. julija. Iz Rima se poroča, da je prišlo v Kataniji do velikih izgredov. Delavstvo je proglasilo splošno stavko zaradi dogodkov v Randazzu, kjer je orož-nilfvo streljalo na ljudstvo. Stavkujoče delavstvo je imelo shod v gledališču, a da bi se preprečile demonstracije na ulici, je oblast dala zasesti bližnje ulice po orožnikih in" redarjih. Ko je množica zapustila gledališče, je prišlo do spopada z oboroženo silo. Iz množice ste bili proti orožnikom in redarjem vrženi dve bombi in streljalo se je tudi s samokresi. Orožniki in redarji so tudi uporabili orožje. Na ulici je obležalo pet mrtvih, med njimi en redar. Ranjencev je bilo okoli trideset. Italijanski polom v Albaniji. Trst, 31. julija« Socialdemokratski kVogi smatrajo povratek italijanskega zastopnika Aliottija iz Albanije za znak popolnega poloma italijanske politike v Albaniji. »Lavoratorjev« rimski poročevalec pravi, da je bil Aliotti odpoklican, ker se mu nikakor ni posrečilo doseči za Italijo povoljnega sporazuma z Albanci niti glede laškega umika iz Valone, odkoder morajo Lahi sedaj takorekoč bežati, ne da bi dobili za to kako kompenzacijo. V odgovor na laške ponudbe so Albanci napadli Lahe — baron Aliotti je bil že na potu, v Rim tedaj — in padlo je par tisoč mož. Laška vlada je svetovala laškemu civilnemu prebivalstvu, naj zapusti mesto, in v Tarantu, Brindisiju in Bariju, je vse polno beguncev iz Albanije. Giolittijeva politika je dosegla potemtakem v Albaniji res sijajen uspeh. »Lavoratorjev« rimski poročevalec zaključuje; »Sedaj ne gre več za način pogajajnj, temveč za način, kako bi se najbolje odnesle pete!« Politične novice. rj- Kongres II. internacionale se je 1. t. m, sešel v Ženevi, Od velikih socia-stičnih strank so zastopani le nemški večinski socialisti in angleška delavska stranka; neodvisna angleška delavska stranka, ki je iz II. internacionale izstopila, ne bo zastopana, vendar je na kongresu nekaj nejnih voditeljev, ki so člani delegacije Labour Party-je, med temi Mac-donald. Avstrijska in češkoslovaška nemška socialna demokracija na kongresu nista zastopani. Kongres se bo pečal z vprašanjem o odgovornosti za svetovno vojno, z zunanjo politiko in pravičnim mirom ter posebno z vzhodnim vprašanjem, končno z vprašanjem socializacije. .— Tajnik druge intemacinnale Hugsmans je izjavil, da bo takoj po kongresu odstopil. Po njegovem mnenju bo gotovo prišlo do popolnega edinstva med socialističnimi strokovnimi in političnimi organizacijami. + Prepovedani komunistični shodi. V Sarajevu se je imel te dni vršiti komunistični shod, na katerem naj bi se sklenila rezolucija, katero je bila oblast v »Glasu Slobode« zaplenila. Shod je oblast prepovedala. Komunisti so nato sklicali konferenco, katere dnevni red bi se naznanil še-le na konferenci sami. Oblast je tudi ta sestanek prepovedala in poslala stražo pred Delavski dom. Pri komunističnih voditeljih so izvršili hišne preiskave, 4- Laž — duša demokratske politike. Belgrajski »Demokratija« in »Republika« sta v^ostri polemiki radi pogajanj, ki so se vršila med demokrati in komunisti. Ob tej priliki je »Demokratija« očitala »Republiki« laž. Na to odgovarja »Republika« z odločno jasnostjo in pravi med drugim: Tudi v tem slučaju »je resnicoljubnost teh nazovi-demokratov tako lažnjiva, kakor je lažnjiv cel njihov obstoj v našem političnem življenju. Celokupna njihova akcija in taktika sta zasnovani na laži in prežeti z lažjo. Lažnjivo je že ime njihove stranke in njihovega glavnega glasila; lažnjiva je tudi cela njihova agitacija med ljudstvom. Laž je duša njihove politike.« »Republika« demokrate dobro pozna, saj so bili izprva tudi republikanci v demokratskem taboru. + Tajnosten napad na orožarno, 29. m, m, je prišlo v Fiirstenfeld na Štajerskem približno 800 mož močno krdelo, obdalo tamošnjo orožarno in zastražilo vse poti do nje, Nato so vdrli v orožarno in muni-cijsko skladišče, ju popolnoma oplenili in odpeljali na treh dvojnatih avtomobilih 2000 pušk in 2000 vojaških oprem. Nato so plenilci odšli, ne da bi bili mestu kaj drugega prizadeli. Plenilci so prišli z Ogrskega. Avstrijska vlada je vložila v Budimpešti oster protest in zahtevala povrnitev uropanega blaga, odškodnino in zadoščenje, Dnevne novice. — Na državni obrtni šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1920/21 otvorjeni sledeči oddelki: 1, višja stavbna šola, 2, višja strojna šola, 3. stavbna rokodelska šola, 4. strojna delovodska šola, 5. elektrotehnična delovodsika šola, 6. mizarska mojstrska šola, 7. kiparska šola, 8. ženska obrtna šola, 9, posebni tečaji za obrtnike, in 10. javna risarska šola. Vpisovanje v prvi letnik višje stavbne in višje strojne šole bo dne 15, septembra t. 1., v višje letnike pa dne 18. septembra, septembra bo vpisovanje v prvi oddelkov, ki so zgoraj ntvedeni pod ‘° kami 4, 5, 7 in 8, dne 17, septembra pa višje letnik eteh oddelkov. V nuzarS mojstrsko šolo bo vpisovanje dne M« tembra, v oddelke pod 9 in 10 od dne t > do 25, septembra, v stavbno rokode s šolo pa od dne 1. do 15. oktobra ( v » delek tudi pismeno). Ponavljalne Pr.el kušnje bodo dne 16. septembra, spreje®' ne preizkušnje v višjo stavbno in V strojno šolo dne 17, septembra, S po0* , se bo de pričelo v vseh celoletnih od« ' kih dne 21, septembra. Pri oddelkih P 9 in 10 prične pouk dne 1. oktobra, v stav* bni rokodelski šoli pa dne 3. nove®W*j Vse druge podrobnosti, glede sprj®mfl8\ pogojev itd., so razvidne iz razglasa »Uradnem listu« št. 85, z dne 20. jti«?a H in iz objave na razglasni deski v zav0“ ' Še potrebna pojasnila pa daje na zahtev A -------------------------- ravnateljstvo zavoda. . — Zima sredi poletja. V tirolskih, s0*' nograških in avstrijskih Alpah je za~?[. dni meseca julija zapadel sneg. V steinu in Hof-Gasteinu leži sneg Čevelj soko. škoda je posebno na sadnem dreVl znatna. Sneži še vedno- Nepričakovan vremensko izpremembo čutimo tudi P nag. Noči in jutra so mrzla kakor v po*0 jeseni. Zdi se, da smo z vročino za 0 pri kraju. . — Tatinski občinski odbornik. V A*** achu o. St. so zaprli 27 letnega Pušk8Z Jožefa Melcher, ker je v toavrni za °r°iL v Steyru, kjer je bil zaposlen kradel. P? hišni preiskavi so našli mnogo ukradeni predmetov. Melcher je načelnik krajev«; socialnodemokratične organizacije, ob*1 ski odbornik in član krajnega Šolske? sveta. Ljubljanske novice* NEZASLIŠANA SUROVOST SOCIAL NEGA DEMOKRATA, . V torek, dne 27. julija dopoldne, govorili dve 70-letni ženici pred Alojz1), viščem na Poljanski cesti. Mimo je Pr!s znani socialni demokrat raznašalec M**1 e,1 stanujoč na Elizabetni cesti št, 8, Le-t® brez najmanjšega povoda sunil eno jz«1® žena — Marijo Žabnikar, stanujočo Elizabetni cesti št. 4 — s tako silo, da ) revica z viška padla na tla, z glavo » cesto. V padcu je priletela v odprto °k Alojzijevišča, ki se je ubilo. Marija Ža^ kar se je pri padcu poleg močnega nega pretresa zelo pobila na desni stmm lica ter je še sedaj vsa črna. Razen tes se je težko udarila na že itak bolno tako da uboga reva ni mogla sama v_s e\ marveč so jo dvignili drugi ljudje in ftP Pg_ Ijali na njen dom. Mihler se zanjo ni ZIT nil. Uboga proletarska starka, ki mora k hati za družino svoje hčere, ki hodi delo, se more sedaj pomikati napre) . oprta na dve palici, in to počasi in * večjo muko. Na vprašanje, zakaj M a ja ni šla tožit, je odgovorila: »Kako F, naj hodim na sodnijo, ko ne morem J® na trg po živila; saj se komaj za silo drz na nogah.« Tako je socialni demo* ubogo proletarsko starko skoraj ubil in jo oropal še tistih revnih room,' so ji od mnogoletnega truda in pomanj . nja še ostale, Ako ga že ne bo sodila * • ni ja, kakor bi zaslužil, naj ga sodi v javnost! Ako ima kaj vesti, naj ubog1 ni plača vsaj primemo odškodnino; če nima sam, naj sodrugi naberejo roc je nameraval izvesti tatvino. Sreča ni bila mila, ker ga je zasačila neka ^ ska, ko je stal pred odprtim predalom-je pobegnil, toda straža ga je na cesti tirala. Sodišče je proti Rohlederju usta preiskavo in ga izpustilo. Te dni l0.1!8 ce-licija izvedela, da stanuje na Dunais sti neki Jožef Merta, strugar iz ^ 1je-kateri je dne 7. februarja 1920 kot k» ^ nec pobegnil od dela. Policija je u£° . je da je Merta istoveten z Rohlederjcm 1 po natančno izvedeni preiskavi dogna ’ jj. je imel celo vrsto sumljivih reči, me ^ mi nekaj kovčkov, več žepnih r°*)CeV,jirije kelnasto stojalo za vžigalice iz ka ^ »Evropa« in druge reči. Merta je 1)J* ^ go-enim letom aretovan, ker je ukradel v lodvoru kovček in je bil obsojen zQ^o' večmesečno ječo. Ker je Merta brez gg vedi zapustil stanovanje v jetni^nl.sj{ega mora brez intervencije stanovaAij)jak® urada vrniti v stanovanje Novega Z nazaj. _______ Odgovorni urednik Jože Ru*fr' Izdajatelj konzorcij »Večernega .'ujjgtflr Tilka »Jugoalovanaka tUkarna« t H