Stev. 122. Trst, v četrtek 2. meja £912 Teftej XXXVII ULJ.. JL-. IZHAJA VSAK DAN ti r.sdeijsfc 1b prazeikle ob 5., «b pareceijklh eb 9. zjutra). l*te pošiljajo na arodnijivu lista. Nefruk»-vana pisma m m «pr®jef»ijB i« rskoplsl se es vrafteje. Haročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo U UREDNIŠTVO: ulica Giorfie Gatattl 20 {Ntrsdri 4m). bklsjateh in odgovorni urednik STEPAK GODINA. La^aik konaorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna ,E4i»o**\ ▼pisana zadruga a omejenim poroštvom v Trat«, aiioa Giorgio Galatti fetev. 20. Peltito-JirairfliiRjil račun Stev. 841-652. TELFFOrt IL U-57 'tO£ BRZOJfll/NE UE5TI. Pr*i majnik. PETROGRAD i. Zaradi i. majnika starka io.oco delavcev. Zlasti počiva delo v Moskovskih smodnišnicah. Tudi tiskarji stavkajo. Med delavstvom vlada veliko vznemirjenje zaradi zadnjih dogodkov v pralaicah zlatih rudnikov ob reki Leni v Sibiriji. PRAGA, i. V Pragi in bližnji industrijski okolici je praznovanje i. majnika mirao poteklo. KRALJEVI DVOR, i. Tukajšnje delavstvo tekstilnih tovaren je predvčerajšnji« predložilo po svojih zastopnikih pod-jetaikom svoje zahteve glede izboljšanja gmotnega položaja. Delavci zahtevajo io odstotno povišanje mezde in 9 urno delo za ženske ter priznanje i. majnika za splošni deiavski praznik. Vsi tukajšnji indastrijalci odganjajo te zahteve. GRADEC, 1. Praznovanje 1. majnika je tukaj mirno poteklo. Prišlo ni do nika-kih pomembnejših spopadov. BRNO i. Socijalno demokratično der lavstvo je praznik 1. majnika mirno praznovalo. Češki socijalni demokrati - avtono-misti so praznik posebe praznovali. PARIZ 1, Pariško delavstvo je do-stojao praznovalo 1. majnik. Vkljub temu, «a je polic:ja pričakovala večjih izgredov, so se vse majniške slavnosti izvršile jako mirao. Prišlo ni do nikakih spopadov. Katastrofa parnika „TexasM. CARIGRAD 30. V neposredni bli Jini smirnskega pristanišča se je potopil parftik „Tesas" grško - orijentalske paro-plovne družbe „Hadži A Daud". Parnik je zadel ob pomorsko mino in se je takoj potopil. Eksplozija parnika je bila stra-šaaaka. CARIGRAD 1. (Izv.) — Trgovinski p.\raik ,Texas", ki je imel na krovu 111 potnikov, je trčil ne daleč od smirnske !uke ob pomorsko mino. Posadka parnika je štela 25 mož. Od vseh na parniku „Tex.asu se nahajajočih potnikov je bilo rešenih 67, ki so bili deloma lahko ra-njeai, 69 potnikov smatrajo za izgubljene. Avstro-ogrski, zlasti nemški potniki se niso poaesrečili. CARIGRAD 1. Kakor zatrjujejo, je bil parnik „Teiis" jako starega tipa. Paraik je imel 500 ton in je bil lastnina griko-orijentalske tvrdke Hadži »Se Daud. Ta družba je skušala prodreti maloazijsko vodovje brez prave kontrole. Parnik je obesil namenoma amerikansko zastavo, na kateri je bilo zapisano ime rTexas", do-ćint se v re-nici imenuje „OiyrnpiaM. CARIGRAD 1. Na tukajšnje obvestil« je zastopstvo avstrijskega Llcyda od- poslalo aajnujnejo pomoč. Parnik „Carnio- j tisti, ki daje ne samo železničarstva, tem-lia* je odplul na lice nesreče. CARIGRAD 1. Kakor zatrjnjejo, ni parnik „Teras1 trčil ob pomorsko mino, ▼eč vsemu slovenskemu delavstva eno odporno in stvarno moč, ki je mora končno dovesti do njegovega cilja, do popolne ampak je bil zadet od granate, ki jo je osamosvojitve. izstrelilo pri četrtem strela neko bojno | Za njim je še govoril strokovni tajnik ladjevje, katero je sprva oddalo tri slepe j N. D. O., g. Brandner, ki je, pouda-strele in Četrti strel z resničnimi kroglja- | rjajoč, da slovensko delavstvo v Trstu nemi, ki so provzročUe na parniku eksplo- j le glede na svoje gospodarske razmere, tem-zijo. Granata je udarila v parne kotle (več tudi na svoj narodnostni pomen mora tTexas", ki so takoj eksplodirali. Švedski pisatelj Strlndberg. STOKHOLM, 1. Zdravstveno stanje storiti svojo dolžnost napram sebi in s mojemu narodu, to pa stem, da se oklene z vsemi svojimi močmi svoje tesne stanov* pisatelja Strindberga se je znatno poslab--ske in obenem tudi narodne organizacije. šalo. Najbrže ga bodo morali zdravniki znova operirati. Pisatelj Strindberg ne more več vase zavživati hrane. Železniška nesreia PARIZ, 1. Ob 9 50 dopoldne, proti mestu Calais odšli brzovlak, ▼ katerem so se nahajali večinoma angleški turisti, je Z velikanskim navdušenjem je sprejelo naše narodno delavstvo te navdušujoče besede in se je po končanem shodu razvrstilo na trgu pred „Narodnim domom* v veličasten več tisoč broječ sprevod, ki se je z godbo N. D, O. na čelu pomikal po ul. Carducci preko Golioni- trčil pri postaji St. Denis ob na postajo jevega trga, po Corsu na glavni trg. Gle-prihajajoči vlak. Trije potniki so zadobili ) aali so naši tržaški Italijani z velikanskim težke telesne poškodbe. {začudenjem ta sprevod našega delavstva Volitve v ameriških Zidlajenih državah. jn našli so se tudi nekateri, ki so mislili, BOSTON, 1. Od 1080 volivnih okra-;da je Trst še vedno enako italijansko li-jjev pokrajine Massuchett je znanih voliv- ; beralno hlapčevski in so s svojim zvižga-jnih rezultatov iz 1037 volivnih občin. : njem sku§ali ponižati vtis naše slovenske j Roosewelt je dobil 79,564, Taft S4.943 delavske manifestacije. i glasov. j Slavnostni sprevod se je izvršil v pol- —-—-----—r.em jairu^ dostojno in veličanstveno ; naše I rvi majnik. delavstvo je pojmilo resnost položaja, in Sijajen je bil včerajšnji delavski praz-jni bil° raed niim človeka, ki fc>i se b;l nik za naše delavstvo, in da rečemo, za ,daI zave3ti k nepremišljenim dejanjem, naše tržaško slovenstvo sploh. I Manifestacija slovenskega narodnega V bratski zvezi ste sklicali Narodna ; delavstva ,e bila brezdvomno nad vse ve-Delavska Organizacija in Zveza Jugoslo- : ličastvena, tisti „italijanski Trit«, ki kaže vanskih Železničar ev manifestacij s ki ahod svoie »talijanstvo vselej, kadar le more, je v gledališko dvorano „Narodnega doma*, ■ molčal ; a naše slovensko delavstvo je in narodno delavstvo se je odzvalo temu pokazalo, da je tu na teh vročih tržaških pozivu v tolikem številu, da sojo lahko'tleh doma in da si svoiih domovinskih ponosni nanje. Nabito polna dvorana je j Prawic ne da kr5iti od nikoSar, Pa nai Je pričala, da se naše delavstvo zaveda svo- to potem že kdorsikoli bodi. jih pravic in svojih dolžnosti napram sebi j Bil je to prvi majnik v resnici naš in napram svojemu narodu. praznik, praznik našega slovenskega de- Manifestacijski shod je otvoril pred- lavstva, praznik naše slovenske pravice v PODLISTEK Vitez iz Rdeče biše. sednik N. D. O., dr. Kisovec. Poudarjal Trstu. je v svojem nagovoru pomen praznovanja Dostojno ga je praznovalo naše slo-delavskega praznika, prvega majnika, za vensko delavstvo in upamo, da bo tudi delavstvo sploh, posebno pa jc poudarjal,; ta njegova delavska manifestacija obro-da ima slovensko delavstvo v Trstu prav dila tisočeren sad. posebej čim največ povoda, da z vso j O vseh zanimivih podrobnostih de-slovestnostjo praznuje svoj praznik dela, lavske manifestacije obvestimo našo jav« ker je njegova naloga tem težja, ker mu nost v prihodnji Številki našega lista. ne gre samo za to, da varuje in brani juu__i_1_^^julaj*_____---- svoje stanovške pravice, temveč da va- - . « . ruje in brani tudi čast in pravice svojega | V SODOtO, 4* *naj& KOIlCert naroda. i tržaške „Glasbene Ma- Za njim je govoril kot zastopnik tiče". Prvokrat se izvaja Zveze Jugoslovanskih Železničarjev n;en T T ^ podpredsednik Ivan Jaklič, ki je v * • Oattlierja kratkih potezah očrtal razvoj Zveze, pou- ( TpffpieVS HrtSGP'A44 darjujoč, da je ravno narodnostni moment ^JAlOV^ga. • Domače vesti. Seja slov. mestnih svetovalesv se bo vršila jutri popoldne ob 3 v S ov. Oital-niaL Gg. kolegi so naprošeni, da pridejn 4oždo in v polnem številu. Predsednik. Triašk^ „Sla;bena MaticaDanes zvo-Šer toino ob 8. orkestralna vaja za „Jefta-jevo prisego". Prosini, pridete vsi In točno! Pevovodja ! Ne:obo) šljivi slepci. Iz včerajšnjega .Pia-aolaw dosnajemo, da se v italijanskem tabora nadaljnje enketa o vprašanju učenju »l«>vea-ščine na italijanskem gimnaziju v Oorioi. Oglasili so se zopet razni italijanski politiki in znanstveniki, ki se soglasno izjavljajo proti temu, da bi se Italijani ueili slovenskega jezika. Vendar pa zveni iz tenorja vseh teh izjav nota, ki ovaj a, kako ti eigaori sami občutijo, da ao v tej borbi v navskrižju z naziranji in prakso v drugih deželah, ker se branijo nečesa, kar smatrajo drugod sa najnujnejo potrebo. Tako živo občutijo potrebo obrambe posebnega opravičevanja tega svojega stališča proti učenj n slovenščina, da se kar love po posebnem argumentu, ki naj bi dokasal, da s> naše pokrajine nekaj posebnega, kjer ne smete odločevati zdrava pamet in smisel za neizogibne potrebe, ampak .... No, čujte! Gospoda opoza jijo sami. da je dragih jezikovno me4:«nih deisl. kjer je uvedena dvojezičnost in sioer na korist obeh plemen. To priznavajo sami. Da bi zasukali okolo tega nevsečnega jim ogla brez škode »a njihovo stališče proti učenju slovenščine v deželi Goriški, pogrevajo tisto znano suro teorijo političnih petrefaktov, ki ne morejo dotekati duha čaBa. in razvoja v življenju narodov v smislu demokratiairanja, ki odklanja ae le ari*tokratizem rojstva in denarja, ampak tudi narodno aristokratsko, in ki marveč poleg jednakoveljavnosti in svobode individua zahteva tudi jednak o veljavnost — narodov. Signori pogrevajo natnra« teorijo, po kateri naj bi narode delili v aristokratske in plebejske, po kater naj bi stali na eni strani vzvišeni narodi s privilegiji, na drugi pa podrejeni narodi — helotov ! V Belgiji, v Švici je pač uvedena dvo-! oziroma večjezičnost, ali to so — tako argumentirajo ti italijanski politični petrefakti — kultur..e dežele, v katerih žive drug poleg drugega kulturna plemena. Tam ie dvo-ali večjezičnost res opravičena in iioriitna. Toda v deželi Goriški 1 To je kaj druzega t Tam »» na eni strani Italijani, star i-ulturen narod, na drugi pa inferijorno pleme, ki nima nikake kulture in tudi ni še nie storilo ; za kulturo! Italijani da bi se učili jezika t-a-cega inferijornega pleaiena?! Ne, ne! Toda ne bi imelo nobenega i>omena in n obene koristi za njih — bila bi le brezpotrebna in brezsmotrena muka. Se več ! Za Italijane bi bilo učenje slovenščine naravnost— ne'astno (Le chevEUier de MrLsod Rouge). iz časov francoske revolucije. — Aleksander Dumas star. 81 Spisal Kmalu so poiskale njene oči Mauriceve m jih srečale, kajti ludi on jih je pogledal i h se poglobil vanje. Nato je položila svojo nežno in belo roko na ramo trepetajočega mladega moža; Kaslouiia je glavico nan^o z zaupanjem in vdanostjo, ki pomenja več nego ljubezen. Genevieva ga je gledala, ne da bi spregovorila, in je pri tem zardevala. Mauricu je bilo treba le malo nagniti gl^vo, da bi pritisnil svoja usta na polodprte ustnice svoje ljubice. Nagnil je; Genevieva je obledela in njene oči so se zaprle kakor pe-resca cvetlice, ki skriva svoj kelih pred solnčnimi žaiki. Tako sta se zazibala v to ■enavadno blaženost, kakor da bi ju objel spanec. Naenkrat so zaškripala vrata; stresla sta se in se ločila takoj. Vstcpil je služabnik, skrivnostno zaprl nje; zanjo, in to ni nič novega, zanjo sem vrata za seboj in javil: žrtvoval svojo čast." „Občan Lorin je tu." j „Milostljiva," je spregovoril Lorin z „Ah, ljubi Lorin," je d:jal Maurice, „od- resnostjo, ki je pričala o njegovi veliki ga-•slovim ga. Oprostite, Genevieva." njenosti, „skušal bom Maurica ljubiti bolj Genevieva ga je zadrževala. nego Vas, sicer neha on popolnoma Iju- „Odsloviti prijatelja, Maurice," je rekla, biti mene." i „prijatelja, ki Vas je tolažil, podpiral! Ne, „Sedite, gospod," je odvrnila Genevieva jaz nočem odpoditi takega prijatelja iz Vaše smejoče. hiše, še manj pa iz Vašega srca ; naj le „Da, sedi," je dejal Maurice, stiskal na vstopi, Maurice; recite mu, naj vstopi." desni strani roko svojemu prijatelju, na levi „Kako, Vi dovolite ?" je dejal Maurice. svoji ljubici in začutil v srcu ono blaženost, „Hočem," je odvrnila Genevieva. po kateri zamore sploh hrepeneti človek na „Oh, Vam se zdi torej, da Vas ne lju- tej zemlji. ( bim dovolj ?" je vzkliknil Maurice, ki ga je „T; torej nočeš več umreti, ne daš se i očarala ta rahločutnost, .,Vi ste pač vredni več ubiti ?" !oboževanja !" „Kako to?" je vprašala Genevieva. Genevieva je ponudila mlademu možu „O, moj Bog! kako nestanovitno bitje svoje zardevajoče lice ; Maurice je odprl je človek," je rekel Lorin, „modrijani imajo vrata, in vstopil je Lorin, lep kot solnce, v popolnoma prav, ko zaničujejo njegovo svoji lični noši. Ko je ugledal Genevievo, je lahkomiselnost! Ali morete verjeti milost-p^esenečen postal in jo nato spoštljivo po- Ijiva: tu je nekdo, ki je hotel včeraj v ogenj, zdravil. ki je hotel skočiti v vodo, ki je izjavil, da „Pridi, Lorin," je dejal Maurice, „pridi zanj ni več sreče na tem svetu; in vendar in oglej si to žensko; pahnjen si s pre-; ga nahajam danes dobre volje, veselega, z stola, Lorin; imam sedaj nekoga, ki ga nasmehom na ustnicah, srečnih lic, življe-imam raje nego tebe; zate bi bil dal Življe-! njem v srcu, pred bogato obloženo mizo. Res je, ničesar ni pokusil, toda to ne pomeni, da je nesrečen. „Tako I" je vzkliknila Genevieva. „Vse to mu je rojilo po glavi ?" „Vse to in še drugo; pripovedoval Vam bom pozneje; toda v tem hipu sem grozno lačen, na čemer je kriv Maurice, s katerim sem moral sinoči tekati po vsem mestnem okraju Saint-Jacques. Dovolite mi torej, da se lotim Vašega zajtrka, ki se ga, kakor se mi zdi, ni še nihče dotaknil." „Res, prav ima 1" je veselo Maurice vzkliknil, „zajtrkujmo! Nisem še ničesar zavžil, in Vi tudi ne, .Genevieva." Ko je izrekel to ime, je Lorina ostre pogledal; ta ni trenil z očesom. „Ah! uganil si torej, da je bila onav" je vprašal Maurice. „Pri bogu J" je odgovoril Lorn in *« odrezal velik kos gnjati. „Jaz sem tudi lačna," je dejala Genevieva in mu ponudila kr žnik. „Lorin" je rekel Maurice, „snoči sem bil bolan." „Bil si več nego bolan, bil si blazen." (Dalje.) ♦ KlJINOBT* ftt. 15J2 moški zbor b tenorjem in baritonom eolo, b) Janko Ravnik: „Poljska pesem", medan zbor; 7. a) Anton Lajovic : „Serenada", za en glas in klavir, poje g. Josip Sancin, b( Anton Lajovic: »Bolest kovaS*, meianzbor; 8. J. K.: „Misija Evinih hoera", dramatska stadija v dveh dejanjih. Društvo c. k. poštarjev In poštnih odpravnikov za Kranj s ko-Primorsko ima vsled premestitve njenega predsednika, gosp. o. k. i nadpoštarja Ivana Ulepiča, iz Krhkega v i Kranj, svoj sedež od 1. maja t. 1. naprej v; Kranja, kamor naj se vsi društveni dopisi pošiljajo. „Slov. del. Izobr. društvo" vabi vBe svoje o ane, članice in prijatelje na poset umetniške razstave na trga Goldoni v nedeljo ob 3. in pol popoldne. Društvo si je preskrbelo veščaka. ki bo vodil posetnike v posameznih skupinah ter jim razlagal urno-; tvore. Upamo, da je pričelo društvo svojo pot na pravi črti. Tudi vzgoja k razumevanju umetnosti spada v izobraževalni delo-j krog društva. Reveži, ki ne najdejo utehe na prašni oe9ti vsakdanjega življenja, dobijo jo v lepoti, v umetnosti. Saj umetnost je ■ lepota, ki blaži dušo in jo dviga do onih mej, kjer zadobi duh človekovo neskaljeno j čistoto. Tržaška sokolska Župa. Izredni občni i zbor Tržaške sokolske župe se vrsi v nede-; ljo, dne 5. msjnika ob 9. uri dopoldne v. telovadnici Sokola v Trstu. Dnevni red : 1. Nadomestne volitve. 2. Slučajnosti. Odbor. Gospoda se postavljajo torej na stališče, ki je jednos*avno — kretensko. Vprašanje, na kateri strani — ali na strani goriških Slovencev, ali pa na strani ubogega furlanskega ljudstva — je viša kultura, je odprto in bi mogla navajati o njem interesantna debata, ki bi se morda ne zaključila srečno sa italijansko stran. Če hočejo varati sebe in svojo javnost, Če nočejo videti našega napredka in če mislijo, da nam bodo kolo našega razvoja mogli zaustavljati s tera, da si pred njim zatiskajo oči in ga potajujejo pred svojim svetom : bodi jim ! Mi pojdemo dalje svojo pot brez ozira na to, ali oni priznavajo našemu jeziku kako vrednost, ali je ne pripoznavajo. Njihovo prerekanje nas zanima le kakor paihologičen pojav, kakor simptom njihove zaostalosti v ume vanj u življenskih potreb sedanje dobe in v umevanju praktične potrebe lastnega naroda v velikem konkurenčnem boju med narodi. Voditelji politike naših Italijanov kažejo svojo zaostalost s tem, da ne pojmijo, da nr.-č delovanja narodne ideje ne nebuje tam, kjer se začenja naseijenje Slovencev. Nacijo-naina ideja vrši svoje delo tudi med Slovenci po istih zakonih, kakor jo je vršila med Italijani. Kakor je ta ideja delala med Italijani čudeže in ustvarila novo ujedinjeno Italijo, tako U3tvarija tudi med nami gospodarske, socijalne, politične in nmrodne poulage naši bodočnosti. Italijani nočejo poslušati zdrave pameti, ki jim je ravnokar tako prepričevalno govorila na usta dra, Vivanteja. Škoda bo le njihova. Zato sm.) mi povsem hladni napram v-priišanju: ali se Italijani odločijo za učenje slovenskega jezika. Naj stf re, kar in kakor hočejo. Škoda ne bo na naši strani, če hočejo še nadalje ostati — nepobolšljivi s 1 «3 p o i ! V narodno zeh ogr ženem trgu nekje ob slovenski meji je na prodaj večje posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. To posestvo obstoji iz lepe pritlične hiše, v kateri se lahko radi velikih in primernih prostorov otvori tudi gostilna, mlin z velikim prometom, žage ter stop. Cena za vae skupaj znaša krog 100.000 K, od katerih pa bo treba v gotovini izplačati k večjemu 20-30.000 K, ostala kup n na pa ostane vknjižena. Za slovensko st ar bo velikanskega pomena, ako preide to posestvo v narodne roke: Pojasnila daje moška podružnica ..Brani bora41 v Celju. $učeniki della Nazlone. „Naša Sloga" piše: Perfidija puljske kamore je brezsramna preko vBeh mej. To je pokazala oalbolje povodom aretacije njenih zvestih in najudanejih služabnikov. Dokier so ti njeni uslužbenci ra vodje kaunoraške atranke krali na občini in varali, jih je kamora imenovala „i nostri* in ko so prihajali v navskrižje z avstrijskimi zakoLi, tedaj so bili i „martiri della Na-zior i* (Nazione, pisana v italijanskih novi-nah z velikim „N", pomena Italijo). Ko so pa te uslužbence prijeli radi tatvine in goljufije, potem jih je kamora nazivala drugače : „Ditta Galante & Cia. Ko je bil GKovanni Petris, župan Jga ležunbki, še v zaporu, je kamora tudi njega prištevala k tej „Ditti" ; čim pa je bil šior Giovanni Petris izpuščen iz zapora proti kavciji — kajti proces protj njemu traja t daljo — potem je hkratu zopet postal za kamoro „cittad no oneato, leale, [galantuomo, cavaliiere itd. In sedaj toži šior Giovanni Petris urednika „Naše 81oge", ker mu v „Omnibusu" ni dal tistih epitetov, ki mu jih sedaj daja kamora. Tako se menda zgodi tudi z ostalimi členi „Ditta Galante & Ci", ko pridejo iz Vsi bodo proglašeni za mučenike della Naz:one radi kradenje in goljufije na oečini puljski! , Podruž ica sv. Cirila In Metoda v Bojanu, priredi v nedel o, dne 5. maja 1912, ob 5. uri popoluone veselioo v dvcr&ni »Konsumnega društva" v Eojanu. — S;»ored: l. Slavnostni govor tajnika osrednjega Družbenega vodstva, g. župnika Berceta ; 2. E-merih Beran : „Vesna Kr.nsnaja4*, mešan zbor ; 5. a) Josip Pavčič : „Pred durmi", b) Anton Lajovič: „Cveti, cveti rožica", za en glas in klavir, poje g. Josip Sancin ; 4. a) Emil Adamič: „Fantu", b) Dr. Benjamin Ipavec: „Zapuščen", c) Emil Adamič; Pet-j Prvi odvetniški kOHCipijOat 8 hrvatsko najst let", mešani zb ri; 5. Fran Gerbič: j gimnazije V Pazmu Te dni je vstopil vod- □ E 3V-T* 3 L Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij f * ® Paolo Qastwir > & * • TRST, nI Stadion $t 6 - TžlefaR 22-85 sseđaiRfe Mite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti Koio; Jn izbor. 31= 3G Dfc ss Povsod električna luč s Neobhodno potrebna za spalne in bolniške sobe, klosete, temn* hodnike itd. itd. Pri doevni, več minutn; uporabi več mesecev ——trpežna. — Baterija se lahko menja. ■ ■ 1 Cena 12 kron, nadomestna baterija kron 3 50. LASTNI FABRIKATI F. S. D&Is&sso - Trst ulica Casss di Rispcrmio št 6. Pciiliatve preti naprej poslanemu dtnarju, po povzet a 60 vin. već. Dr. Pecnik (PETSCHNšGG) £rst, via S C^erina štev. t j Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne ir. - - vodne (spolne) bolezni : 11 */« — 1- Šentjakobska Ciril-Metodova podružnica A vabi vse gg. odbornike in odbornioe k zelo ; j važni redni meseSai seji, ki se .vrši v pro-: j štorih „Ilirije4* ul. Monteoohi it. 15. danes j zvečer ob 8. ari 30 m. Tržaško pogrebno društvo pri Sv. J«-: kobu naznanja, da se je društveni sedež prenesel v gostilno konsumnega društva: „Jadran*, vsled česar naj vsi člani blagovolijo j priti, ki imajo plačati mesečni donesek po K 1, v sobo/o ob 8. uri v „Jadran* kjer sej J bo vršila tudi redna mesečna seja. Kdor šeii j J se vpisati, ndj pride omenjenega dne k j i odboru. 1 j - Pevsko društvo ,,Ilirija vabi vse gg ; | pevce in pevke k pevskim vajam vsako sredo i a petek, in to radi tega, ker s« bo vršil v kratkem nastop z novimi jako lepimi zbori. Vabijo se tudi novi pevci in pevke, J{ans Schmidt tehnični zobozdravnik Langen & Wolf Dunaj, LaxenburgeritrassQ 53 Originalni motorji „OT jO za bencin, benzpi, p. -::: troiin, a rov o oiie ili plin. :: TELEFON št. muz. TRST aL della Zonta št. 7 /. (995 Lokomobili na bencin s streho in brez nlfJ Stroji za obdelovanje lesa. Popolne oprembe za žage in otizarnfc*. Instalacije ledenih In hladilnih prostore. ::: ObijKa radona. Veliko?; po Stevtiki. Va; 4 peri Htaae;o «aiio 7 K 'iO. Pogfljat^T pO po*;.etfq ^ H, SPINGARN, akiport če/ljov ^^ Bme se zatnoaj&li in v-.~< fier:?..- ^^ Občina Roč v Istri - J2če - občinskega zdravnika Plača po dogovoru, ne izpod K 3000. Zahteva se poznan;e 1 slovanskih jezikov. Imeti mora farmacevtsko omaro. Zh informacije se je obrniti na ^livarstvo občine Roč v I>tri. &ar* deh organizacija. Godbenl odsek nOO. naznanja vsem to- varišem izvršujočim kakor tuii podpornim Članom, da ^c bo vršil prihodnjo soboto i dne 4. mejnika 1912 ob 7 z/ečer v dru--štvenih prostorih ulica sv. Marka št. 21 izredni občni zbor 3 sledečim dnevnim, redom : Nagovor predsednika, poročilo! tajnika, poročilo blagajnika, volitev od-j bora, slučajnosti. Tovariši člani, pridite! vsi do zadnjega v soboto na občni zbor ! * * * Zadnja odborova seja pred občnim zborom ae bo vršila v petek, dne 3. maj-nika t. I. v društvenih prostorih točno ob 7 zvečer. Tovariši odborniki in namestniki, pri-1 dite vsi točno k tej tako važni seji. Rudolf Pregarc Krojačnica in zaloga narejenih oblek v Trstu Ul. 8ette fontane 2, rogal Barnera. Spre emajo se naroči a po meri po ugodnih c^nah. Vesti iz Istre. Rožmarin", ženski zbor b epromljevanjem j vetniško pisarno dra. I^ana Zuccona v klavirja; 6. a) Dr, Gojmir Krek: „Barcioa", Poreču kakor odvetniški koncipijent go»p. K. Ga§perioi, Trst Telefon $tev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10 ..... Prevozno podjetje -g^v:. kt. avstrijski* dri ftaieul« 2051 Drcjmfi imUjame tatartieosiičli ti isitiic, tirsiDams ia isE. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJ DOGO VORNF^ŠE CENZ, swr Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" ¥ Spljeia. PRODAJA NA DROBNO. CfcNE BREZ KONKURENCA Ifi il IL i ■■Bv BBBBSBBB EDINOSTc it. 122. Ivan Prudan, do sedaj prvi, ki je zvršil kjvatsko gimnazijo v Pazinu. G. Prudan je rodom iz Zarječja pri Pazinu, a pravo je Študiral v Pragi. Šnedenjtki Sokol v Boljunsu. Sokolski narščaj iz Skednja pod vodstvom požrtvovalnega in marljivega načelnika g. začel deželni odbor nvajati novo pasmo v deželo, tedaj je završalo po ožji naši domovini. Bile so vrh tega Še volitve v deželi in to je bil najneugodnejši moment za ugodno razpoloženje ljudstva napram no* verou plemena govedi. Poklicani in nepo-klicaai kritiki so začeli svoje delo. Po njih Trebca in podnačelnika g. Lovrenca Go- mnenju je bilo novo najslabše, nič vredno. diaa ter Šc nekaj nepoznanih mi goipodov, priredil je rainolo nedelo pešizlet v Bo-ljunec, od tu preko Boršta, Katinare, Sv. Mar. Magalene nazaj v Skedenj. Mladi sokoli in sokclice — 65 po številu — so zabavali z raznimi igrami in nastopi. Nad posebno veselje nad vdaja Človeka, ko vidi, da imamo mi Slovenci popolnoma drugo vzgojevalno metodo, kakor naši sotedje Italijani! V naših vrstah ne najdeš onega neukrotljivega divjanja ! Glas trobente je zadostoval in vsa „armada" je bila na svojem mestu. Z željo, da ne bi bil to zadnji obisk škedenjskih sokolov, kličemo ji« bratski ^Na zdar" 1 Združena pevska društva v Bregu pri rede 7. julija prvo veliko koncertno veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Zbcr šteje 130 pevcev in pevk. Nadejamo se. da bo to slavnost, kakoršno se vidi le malo na Slovenskem. Vsa brat- Namesto praktičnega, smotrenega študija in poskusov prazne fraze, ki so itak razburjeno ljudstvo mnogokje razkačile, tako, da niti slišati niso hoteli v novem plemenu. Kakor vsaka stvar, tako je imelo in ima tudi to svoje vrline in napake. Toda namesto blagohotnih nasvetov, je letelo kamenje na vse, ki so bili količkaj v zvezi z „novotarijo". Danes — po kratki dobi petih let — so valovi nekoliko ponehali in s ponosom zre lahko kmet na svojo živino. Temu so priča Že prejšnje razstave. Letošnji pa naj pokažete, da želi Kraševec napredovati in da stremi popo-polnejšem v Živinoreji. Saj je lepa živina kapital, ki ni zavržen, ampak plodonosno naložen. Razstava je ogledalo, v katerem vidi lahko vsakdo svoje napake. Na razstavi opaža marsikaj, Česar bi ssm samcat nikdar ne zagledal. Razstava budi v njem ponos. Ce mu je živina odlikovana. Novi dohodi za pomlad In leto ! Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici aaznanja slav. občinstvo, da je preskrbela ivoje prodajaln*: v TRSTU, Via Barrlera vecchia 38 in Via del liettorl i in T GOKICI, na Starem trga 1 (na vogalu Rabatišča) s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kro:a in dela ter finega in t pežnegs usnja. SSeSHMRBI I ZDRAVNIK — KARAKAN epecijalst za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (gTio in aot) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso Št. 12 od 11VS do l1/* in od 4Vs do 51/* popoldne. TELEFON 177/IV. ska društva iz Trsta, okolice in sosednjih (ie on odlikovan, saj je to delo njegovih občin so naprošena, naj pri svojih pri- I njegovega uma, njegove energije, reditvah upoštevajo omenjeni dan. Oa-'^ato» Živinorejci Krasa na noge! Pokažite, enem so tudi uljudno vabljena na prijazno |da ste rea vredni pridevka: napredni, sodelovanje. Ta dan, naj bo Jnaš dan ! i skrbeči za boljšo bodočnost. „Vse, kar lejze ino gre* naj pride dne 7. • Upam, da mi uvoda temu spisu nebo! julija n^ slavnost združenih : „Vodnika £, ! jemal za zlo. Z njim sem hotel le ! ^Prešerna", „Slovenca" m „Slavci41. j orisati, kako težko je pri nas, pri naš h j Blagohotna sodelovar ja naj se bla- j desolatnili političnih razmerah, delovati za govoti poslati na odbor C. M. podružnice i blaginjo ljudstva, s^j morajo te delovati ali na odbor navedenih društev. kakor mrzel tuš na razgreto čelo, ali pa Cirli-Metodova podružnica za „Breg4 je *lana na pomladno cvetje. Ne rešijo nas imela iz nabiralnikov za meseca februar nas politični kričači, puhle fraze in brezin marcc sledeče dohodke: j barvna načela. Rešitev za nas je V gOSpO-Dolina: gostilna g. Jos. Pangerc darskl osamosvojitvi. To je naš cilj, to bodi 7 K (za mesec januar 7 '40 K, kar radi odsotnosti se zadnjič ai izkazala gospice odbornice). Bolju ne c: gostilna g. Ant. P. S.mcin : 4 K. zz st.. gostilna Fr. J. Kraljić : 3 K 33 st., „Kons. društvo1* 1 K. B o rš t: gostilne : Ivan Auer : 5 K i o st„ Ivan Kosmač 3 K 16 st. R i c m a n j e : gostilne : Antonio Spanghero dekorativni s i kar Ma«l«dmk frvrdke DOMEfUCO DKLiISK. DELAVNICA : Trst, uio Motfonnlna ll 1 VEL.KA ZALOGA. Papir za tapecir&nje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela In dekorsoije za sobe. — SPECI! AUTE T" A: imitacijo lesa is marmorja, iziožo« table. m Nova trgovina gramofonov Helvetisi Trst, ul. Bariiera vecchia 5 9 najbogatejša zaloga v provinciju Švicarski aparati o9i ta/ama svova. Izdebvaale letes 40 000 ve; ^Is-isa t!;>a CH'aSSIS 20 HP 6—i razeib tlp«v k«AfJ K'«** ,,FORl>" je EA;;o#ol2«(?»B, n*Jcitrt$»» ln w jih ubroji. - onrnuun zahtopstie AfeTOK S9CERL * TRS^ Pfozsa Gcido'ji 10-11, Trt. 1734 *eUU md*t«!»r o!'.e« Bnsf.1 1£. «HIm B««»<»«« TELEFON «47. - FTOCK PNET7M GOODKICH (»»erikan«**). liiito^tiGCiil Bft potoi v oaa*. Vtrm-.vo J» T3Čr2er^n'» artotjo^ilo' — — BoM.ln« p*'<—+*-« Priporoča se klavnemu občinstva krojač Franftalis TRST, ul. Tor S. Piero 4, (koueo nI B I -tiire). Izdeluje obleke Iz angleškega b'»ga po dunajskem modnem kroju cd 40 K dalje. = — urar slovenskih ploač vsake vrste. C SNE ŽELU ZMERNE. nam ideal, ki ga skušajmo doječi. J X \ Društva „naprej" v Oornbergu prirodi veselico, Pri igri, petju in plesu .sodeluje ! HllililiiilHIlHililiiliilHII vojaški orkester 47. pešpolka iz Gcrice. Spored bo jako zanimiv in poučen. Š- j nobenemu ni bilo Žal, da je kedaj posetii ; prireditve omenjenega društva, tako mu ! A. Š^ara z ~~ upamo — ne bo niti sedaj. Saj je pać K. „Kon*. i daleč naokoli znano, kako dobro izvežoane ) K 20 st., Komar (Log) 2 društvo" 1 K ''moči sodelujejo pri prireditvah društva Tamburaški zbor iz Borita je daro- j »NaPrej'» Pa ne samo to I Naši dobrodo-val 5 K, in bodi teas potem cenjenim tamburašem izrečena prisrčna zahvala z Išli gostje bodo imenitno postreženi v gostilni pri .Edinosti", last g. Karola Ker-ie?ani-ja. Cene bodo zmerne, pottreŽoa točna in solidna. Prva nedelja maja, to je dsn živahne in prijetne prostosti. Vsak čio vete, če le more, zapuiti ta ljubi dan zaduhle zidove ter se gre ven ▼ prosto »n bujno naravo, kjer lahko uživa sveži zrak in čar krasne spomladi. Gostje iz Trsta, Gorice in Aj-jčovščine imajo najlepšo priliko da nas jpoa.tijo ta dan, ker nas veže vipavska in 'državna železnica. že ljo, da se pri svojih priredit /ah vedno — Če tudi le z majhnim darom — spominjajo prekeristne družoe. 30 K je prejela podružnica v gostilni g. Pangerca pri stavi 6 neimenovanih gospodov; ker se »e ve gotovo — bila je namreč že prepozna ura — kdo je dobil, so raje plačali vsak po 5 K. Beg daj podružnici mnogo takih stav ! Vesti iz Goriške. Vzajemno podporno društ<0 za ZavarO' v prija^t Dornberg k pefeteni zabavi 1 vanje goveje živine v Sežani priredi dne j 1 T . 3, maja t. 1. ob 2. uri popoldne tombolo i Književnost in umetnost. 9 sledečimi dobitkii. Kvaterna 25 K.! Biblioteka piaataljev tedanje dob.-, I. zv., 2. Činkvina 40 K. 3. Tombola 100 K. Ncvača«, Naša vat I. V tem prvem delu Srečka stane 40 v. 'Ciklusa „Naša vas- je zbral pisatelj šiiri V Nabrtžini bo 5. maja t. 1. na stro- naj st motivov iz našega kmetskega živ- kovno-nadaljevalni šoli slovesen zaključek . ljenja. Idejo knjige pove črtica ,,Misel", šolskega leta z razstavo šolskih izdelkov j V pretresljivem „Štefanu" nahajamo sva-klesarskih vajencev in pomočnikov. Prija- ; rden zgled slab; vzgoje na kmetih. Bolno telji šole napredka so vabljeni, da se ■ se nas tudi dojmi „Čevljarski vajenec*. Iz Nova trgovina jestvin in kolonijalnega blaga Trst, ul. Guardia št. 26 (ogel ulice Rivo) Predaja olja la mila ter dr«fffc atvarl tm perice. Tine ln likerji ▼ steklenicah. Blago tc r.o rreže in cen« jako imeni«. Pripor Ča ae c. občinutTu z& otulćn poaet P n lil 1 a Eifi9i9iiiiiiiliii9liiiiiiiiiEiE9 Tedaj ven na plan. Dne 5. maja vsi Priporočam ceujeutmu občinstvu svojo novo brivnico nahajaj o čo se vi i S. Franoesco d'Asaial it, 54. Trat udani Peter Kalabro. Haiis Bcheidler ■ £0b0t« lili 11 - Kobofeehoik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 ln od 3—6. Trst, IM^zz* il. št. T> li Fino in zlatar = =] Trat, ulic*-. " jncenzol Bellfni Sl 13 u«;tG ^rnt n. iiteit Bogat izbor ar vrste, kak«.- tu« ©* , prstano* 1 Jlja-| mttiptl in br z aljacaita- Mlf ie^skt: -triiic«, aiat«[ Sa ankras sa otoS^e, CMC pt/ Wn*ttren«.v.i7» -rnah. I i,TRIBUNA1 3 §,SPLINOA'f (g najlažja dr okolesa ^ amerik. tipa so dosla ™ y v velikanskem itevilu 5 f fr.rica, stolu ulico 2-4. Kadi preselitve je na prodaj vse obstoječe? blago v trgovini VfiLERIANA POBUSTfl lun. ulica S. Antonio 2 po znižanih cenah. — IZBOR predmetov za gospe in gospode, -akor tudi umetn n in galanterij. udeleže te siavnosti, ki se bo vršila ob črtice „Nazaj je hodila" veje pristna na-10 in pol uri predpoldne v šolskih pro- ivno>t, z ubogim „Vaškim ateistom- pa štorih. Raz-tava bo odprta: prcdpoludne ; imamo resnično sočutje. Humoristični ata cd 10 in pol do 12. opoldne in od 2. do povesti „Ž;nitev* in pa originalni „Žabji! •bćinuk'm trtru r Javno t »mbolo". Dobitki so: 1. h 25 K, fi Činkvina 40 K, 3. Tombola 100 K. >rcčka_Htane -jO -vaarjer. 027 <3!ll¥hn ^itiDorcinki pc močnik bodisi v MlIZUU mestu a)} v okolici VBtop L maja. s pove inneratni oddelek frdinoBti. 854 Stalni krajevni agenti ■»pri,« jo ali pa nastanijo s »talno plačo za prodajanj« J-? po cirkl ceni z dvoletnim matvom. 1292 SSSffilS „Salutin" Sil »a^dravejšl kavni pndatek. Dobiva sf vseh boljših prodajažnžcah. Plačevanje na obroke liSES^ •bleke za moSke, manufakturno b'ago, dežniki Ul Aatonio Caccia 6, T. g 93 HlSJ* 2 11 PrCHtori in gostilno z vrt m, lepa lega, •■O«* priprav a tudi za vsakorSno obrt, se proda ■»rj 6v. Ivanu. Ni izključena zamenjava s kako malo VP<' R,i PR z "'emljiščom i>a leji legi v Barkovliah. ~»f«'ov na Inaeratni oodelek Edinosti. * i612 mom V-Iiko množino kvrotnega vina in Bicer: in c? m Kn iki teran, pronekar, telo vipavsko in tadi don a napravljeno a kupljenega dobrega grozdja. ko \ino. Predaja te na drobno in t»di od 56 1 »aprej Da debel > po zmernih cenah. Uljudno He >Kp1» bnnjevee, kruži i eUvovec in briaki tr piao-»«c m rum. Cett cizke. Jzbera grenčic. fclattke Je mp ' eiic! Griks mastici rz Sija. - ge prii oicČr A v t f j A x. t o n c p u 1 a. £ lttr>n K t IIk™j»Ski mojster v Gorici V , J , U5IU, tekalifiče Frana Joaipa ti ;•«». Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. *?i»jema tudi naročila izven Gorice. Pri naročilo ii.at^ti.je prana mera. V zalegi ime raznovrstno i *to ler razptSilja uzorce na ogled Cene zmerne. Kadar kupujete pri tvrdtah katere oglašajo v „Edinosti''; sklicujte s« vedno na oglas v naSem listu, ker rako bod« znaie dotične tvr£f'e, da ptl-r.aSajo oglasi, k{ jih uvrSČajo t Edinosti, debi^ek, in radi tega bodo uvršale svoje oglase tudi v bodoč« v našem listu. Za k bodete bolje postreženi, zravcf tega pa pomagata s tem me-: : terijalno tistu „Edinost^ :: Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „iJNION" (Filijalka Banke Odiod) u Trsta se bavi z vsemi bančnimi in menjićnimi opera jami. Tekoči računi In računi | na bančni ilro ▼ kroaak ali t inozaaoakik vredneaiik Uložne knjižice ■a Đkaaaa lemala ali dogovoijaae pr.d-naraznlla po jako' ugodnimi pogoji po dogovoru. Tttlr^Ml sfskfeev, dokumentov, odresker ta iairebanih arečk. Kupo - prodaj* l- ta taozamskik rredaat, valut ta divi*. Mizarska delavnica francesco Kramer j Trst, via Miramar št. 2?. Izvršujejo se vsakovrstna mizarska dela' in se jamči za točno izerotovitev po! umetniških pravilih. Najzmernejšs cene. Izdaj« hranila« knjižic« ter obrestuje vloge po Boatat davek od hranilnik vlog platuj. aavod Daje predujme II Prejema, in hrani depoaite aa Tredaele ta karate pamikov L 1 d. |j ler jih točno upravna. Izdaje in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vaakorinlh itroikov) menjiČne vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d' Italia) in aiciljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Deje predujme jI Odpira earinske kredite. aa blago, polica, warraats L i i jj Kupuje in prodaja blago ▼ komia^L ODDELEK ZA SLADKOR. se Avtomobilska zveza v Bovcem - Trbižem in obratno I Anton Zerjal jiica de i' Istrla štev. 66, — Trst priporoča svojo novo trgovlao jesivln In kolonž-jalnt^a blaga. ' Vse blago vedno sveže. —r Razpošilja se tudi na dom. 1 10 1.4f> •2.< 0 2.10 7.20 zvečer --popoldn. 6.40 620 605 550 Vozni red: popoldne 12.30 odh. BOVEC doh KLUŽE . LO Ćisti krt ter jc izvrstno sredstvo proti onim slučajem, le veće v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju y , in hemoroidam. — Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni i PRAXMARlR - „Al DUE Tr»t — Te ef. »77. Sb Poštne poilljatve se izvršujejo takoj in franko ako se dopošljekron 1-10. smmmmtimmmm Na novo otvorjen ! HOCEL Ih PERI AL ca REKA. ca Zaloga obuvala ibbi in dsiuLiioo. AilTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, filica San francesco ^^Issist 2. Specijalist za popravljanja roulet na okulli. Na željo se menjajo pasovi In zmeti. Janćl zs popolno dalo Ia «• re boji kookurenoa UB———^—P———■ Zaloga obuvala «=— in lastna delavnica — ■L lllltf 1 ulica Arcata 19 Velika izbera Čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: po Jako Iiizkih sosccccso m zmernih ceuah. ftIICH3E3I.E ZEPPAR w »u« s« ■ Gloranul 6 in 2 TELEFON Stev 11-85 Pcircžnica t Zadra. PA^EL ViSINTiN! trst ul. mm Carducci 31. VtiJia izbere uiuSkib in tesstii) hne. Blansko Živnostenska banka. Podružnica ir Trstu. — Ekspozitura v Gradežu. 3zLcra plošč za stene kakor tudi za štedilnike, Mifcjollc, peli Izdelane za traje u o^enj, uporabJjlro tad] na pila 372 B Izplačuje in izdaja akreditive. Sprejema vloge v tekočem in žiro računu ter na knjižice. Prodaja in kupuje valute, čeke, vrednostne papirje. Sprejema b rzna naročila. Hrani if upravi?* efekte in vrednostne predmete. Daje i a de \olje raznovrstne informacije. Otvorjena 1. maja 1912. Telefon iier 40. Brioja^kr: Žirnoateu^fc Gr dež.