Posamezna ttevfl- 't B^h foj 't 1 š** t^kf^t torjeva uL «t. 6/Rl. ka I Din mesečno, J*T V^J ^f JL JLW M -M VJJm.jI Telelon št. 40 01, č« It »prejema list __40-02. 40-03 40-04 v upra*i, naročnina .^tfBUBtah. ^tfMSHb^. flHHMB fl^ ^■BBHB^HB^ flH^. fliHMH^HHIB^ .^SUSffilBk^ 40-05. Lis' 4 Din. na dom in Epotti dostavljen t 5 Dtn • Celo- 50 Din. polletna 13 Din Cene inse-ratom oo dogovora SfOVENEC )a vsak ponedeljek jeva ulica ttev 25 Din četrtletna fe. 1H flV _ tHI JHV fli M mm! I ^ Ljubl|ana 15 17^. Telefon ttev 2992 Siajen uspeh JRZ ^ pri volitvah senatorjev Ljubljana, 6. februarja. Današnje volitve v senat so že tretje, odkar imamo to ustanovo. Prve volitve za senat so bile dne 3. januarja 1932. Tedaj so bile v veljavi, posebno v naši banovini, še staire občinske meje. Tako smo imeli poleg 20 poslancev, izvoženih dne 8 novembra 1931, in 49 banskih svetnikov, imenovanih istega leta, med volivci še nad 1000 županov, tako da je skupno volilo tedaj 4 senatorje, kolikor jih odpade na našo banovino, 1031 volivcev. V vsej državi ie bilo 5180 volivcev. Pri naslednjih volitvah, kjer je bilo voliti tri senatorje dne 3. februarja 1935, je bilo v seznamu volivcev za senat vpisanih samo še 429 volivcev, v vsej državi 4561. Iz tega je razvidno, da so bile predvsem v Sloveniji največje izpremembe pn občinah, kajti število poslancev je od 1931 na 1935 nairaslo od 25 na 29, število banskih svetnikov je ostalo ncizpremenjeno 49, dočim je število občin padlo radi znamenite komasacije leta 1933 na 361 in je bilo tudi toliko volivcev-županov. V letih 1935 in 1936 so bile zopet, odgovarjajoč željam ljudstva, izvršene številne izpremembe pri občinah, kar ie povzročilo, da sc jc števi o volivcev povečalo na 474. Volivno pravico ie imelo 28 poslancev, 45 članov banskega sveta in 416 županov. 15 članov banskega sveta so obenem tudi župani, zato jih ie treba odšteti. Volilo je danes 9 poslancev (volitev se niso udeležili poslanci: Prekoršek Ivan, Makar Dako, Doberšek Karel, dr. Lovrenčič Ivan, inž. Zupančič Fran, Pleskovič Rudolf, Mravlje Ivan, furk Rajko, dr Riko Fux, Koman Albin, Hočevar Stanko, Lu-kačič Avguštin, Lenarčič Stanko, Gorniak Vinko, Janžekovič Ivan, dr. Jančič Ivan, dr. Rcžek Josip, Mohorič Ivan in dr. Novačan Anton. Poslanec dr Doberšek ni v volivnem imeniku in se ni pritožil.) Člani banskega sveta so volili vsi. Ker |C med njimi 15 županov, se dejansko šteje, da jih ie VOlllVseli slovenskih županov je 416, od teh jih je volilo 379. Iz, okrajev Lendava, Dravograd, Gornji grad, Kamnik, Konjice. Litija. Maribor desni breg, Murska Sobota, Novo mesto in Slovenj tiradcc so se volitev udeležili vsi župani. Volitev se niso udeležili župani naslednjih občin: Brežice (mesto), Globoko, Papela. Pišeče, Senovo, Sevnica, Velika dolina v brežiškem okraju. Griže. Vojnik (trg) in Žalec v celjskem okraju, Črnomelj okolica, Vinica, Kočevje (mesto), Koprivnik, Kovor (bolan), Krize, Stražišče, Sv. Ana, Boštanj, Hrastnik-Dol, Trbovlje, Rudnik pri Ljubljani, Želimlje, Strigova, Oornji Logatec, Lož, Stari trg, Duplek, Pesnica, St. Ilj v Slov. goricah, Središče ob Dravi, Sv. Barbara v Halozah, Koroška Bela. Lesce, Trata, Ponikva in Pristava. Volitev se torej ni udeležilo 37 županov. Ob 20.15 je predsednik volivne komisije dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski razglasil v magistralni dvorani volivni rezultat: od 474 volivnih upravičencev, to je županov, članov banovinskega sveta in narodnih poslancev, se je volitev udeležilo 418 volivnih upravičencev in sicer 379 županov, 30 bauovinskih svetnikov (15 banovinskih svetnikov je hkrati županov ter so imeli le po en glas) in 9 narodnih poslancev. Skupno ni glasovalo 50 volivnih upravičencev, med temi je bilo 19 »svobodno« izvoljenih narodnih poslancev. Volitve^ so trajale ves čas od pol osmih zjutraj do 8 zvečer. Prvi je volil zjutraj župan iz Železnikov g. Žumer, zadnji volivec pa je bil najmlajši slovenski župan g. Jerala iz Vodic. V volivni komisiji so bili: dr. Steinmetz-Sorodolski, državni svetnik, dr. Vladimir Golja, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani in dr. Juro Adlešič, ljubljanski mestni župan. Zastopniki liste pa so bili gg. Nande Novak, župan Kamnika, Martin Steblovnik, župan Šmart-nega ob Paki, Ilinko Lebinger, župan Litije in Franc Zdolšek, župan Sv. Jurija ob južni železnici. Po volitvah je predsednik volivne komisije čestital navzočemu novo izvoljenemu senatorju dr. Schaubachu, za njim pa so mu čestitali tudi drugi navzočni. Tako so bili razbili »zadnji ostanki klerikalne vojske«! Volitve v osla ih banovinah Belgrad, 6. febr. m. V osmih banovinah in na ] upravnem področju Belgrada so bile danes sena-torske volitve, na katerih je bilo izvoljenih 23 senatorjev. JRZ je postavila kandidatne liste za vsa volišča v državi, bivša SDK samo na dveh mestih, kjer računa na uspeh, lo je v savski in primorski banovini, srbijanska združena opozicija, JNS, Ijoti-čovci in hodžerovci pa samo v donavski banovini. Volivna udeležba je bila povsod zelo velika, tako tudi na voliščih, kjer JKZ ni imela protikandidatov, kakor tudi tam, kjer je ojiozicija postavila svojo kandidatno lislo. Po poročilih, ki so prispela v Belgrad do 18.20, JRZ tudi na današnjih volitvah beleži lepe uspehe in bo dobila tudi v savski banovini dva mandata, opozicija, ki je tukaj najmočnejša, pa pot. V primorski banovini dobi JRZ en mandat, opozicija pa istotako enega. Do 18.20 je bil rezultat na posameznih voliščih naslednji. Belgrad: volivnih upravičencev 81, JRZ 73 (90%). Novi Sad: volivnih upravičenčev 946. JRZ 821, opozicijski kandidat Ilija Trifunovič 80 (volivna udeležba 94%) Zagreb: volivnih upravičencev 096, JRZ 206, bivša SDK 451 (94%). Split: volivnih upravičencev 159. JRZ 61, bivša IISS 89 (94%). Niš: volivnih upravičencev 553, JRZ 524. prazna 2 (96%). Sarajevo: volivnih upravičencev 532. JRZ 451, praznih 16 (85%). Banja Luka: volivnih upravičencev 228, JRZ 180, praznih 20 i90%). Skoplje: volivnih upravičencev 484, JRZ 404 (90%). V donavski banovini, kjer kot nasprotnik JRZ liste kandidira Ilija Trifunovič, njegova lista nima prav nobenih izgledov za uspeh in bo izvoljenih vseh pet kandidatov JRZ. 380 slovenskih županov Jjf ^C!ITS8 Veličastno zborovanje slovenshe županske zveze Ljubljana, 6. februarja. Slovenski župani, ki so bili izvoljeni skoraj vsi v dob: po zatonu diktature JNS. predstavljajo resnične zastopnike narodnega mnenja in čuvstvo-vanja. Njihovo letno zborovanje pomenja torej tudi izraz naroda, saj župani, ki poznajo do dna težnje naroda, so najbolj upravičeni govoriti v imenu naroda. Tako zborovanje je bilo danes ob 10 dopoldne v frančiškanski dvorani. Zborovanja se je udeležilo toliko županov, da so dvorano z galerijo vred napolnili. Zborovanje je otvoril predsednik Županske zveze župan mesta Kamnika g. Nande Novak, ki je toplo pozdravil vse zbrane, posebej pa razne predstavnike. Ob navdušenem odobravanju je pozdravil predsednik zlasti ministra dr. Kreka, bana dr. Natlačena, ministra v p. dr. Kulovca in senatorja dr. Schauhacba, ki so ga danes slovenski župani izvolili. Navzočni so bili tudi celjski župan g. Mihelčič, ptujski župan dr. Remec, predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik teir več članov banskega sveta Predsednik g. Novak je predlagal udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu-namest-niku, kar je bilo sprejeto z navdušenimi ovacijami kraljevskemu domu, enako pa tudi pozdravni brzojavki, ki jih je predsednik predlagal min. predsedniku dr. Stojadinoviču in notr. ministru dr. Korošcu. Ko se je spominjal pokojnega nadškofa dr. Jegliča, so spomin slovenskega vladike počastili s tem da so vstali. V nadaljnem poročilu jc predsednik obravnaval razna splošna vprašanja Županske zveze. Priporočal je županom, naj se naroče na »Glasnik notranjega mmistrstva«, ki priobčujc koristne stvari. Poročilo predsednika g. Novaka Predsednik je naglasil, da stopajo danes slovenski župani strnjeno na volišče, ker smatrajo dr. Schaubacha za moža, ki bo težnje Županske zveze kot predstavnice slovenskih občin smatral za svoje ter tem težnjam pripomogel do zmage. Komasacija občin v preteklem letu je končno vendar dosegla stanje, ki vsaj v glavnem ustreza potrebam prebivalstva in nudi možnost uspešnega razvoja. Nadaljna pot mora voditi k rešitvi drugega, te važnejšega vprašanja, k ustvaritvi resnične samouprave naših občin. Ljudstvo naj po svojih svobodno izvoljenih zastopnikih odloča samo! Slovenski župani so hvaležni sedanji vladi, da jc z liberalnim in pravilnim tolmačenjem od prejšnjih režimov prevzetih zakonov odbila in omilila vsaj najostrejše izrastke prejšnjega nezdravega in neznosnega stanja. Zahtevamo pa, naj bo samouprava občin, okrajev in banovin postavljena na čim širšo osnovo, naj se uzakoni in naj postane temeljna ideja naše upravne zakonodaje. To ne bo niti najmanj ogrožalo državnih interesov, saj so Slovenci narod, ki zna ceniti svobodo kot vir blagostanja in smo pripravljeni živeti in če bo treba tudi žrtvovati. Z Jugoslavijo smo povezani na večne čase, na življenje in smrt! Predsednik je dalje poročal o številnih depu-tacijah in intervencijah, ki jih je Županska zveza (v glavnem po svojih predstavnikih gg. Novaku, Mihelčiču in Vesenjaku) ukrenila v raznih komunalnih zadevah v Belgradu pri raznih ministrskih resorih, zlasti zaradi zapostavljanja Slovenije pri razdeljevanju kreditov iz enomilijardnega investicijskega posojila za javna dela in zaradi nevzdržnih razmer v ljubljanski splošni bolnišnici. Guvernerju Narodne banke je deputacija predložila obširen referat o ogromni gospodarski škodi, ki jo je Slovenija občutila zaradi nelikvidnosti kreditnih zadrug. Deputacija je dalje izročila predlog za spremembo lovskega zakona. Zahtevala je, naj se zopet uvede kontrola nad prometom z alkoholom. Intervenirala je za razne druge olajšave slovenskim občinam, kakor glede odpomoči zaradi elementarnih nezgod, zaradi samoupravnih hranilnic, katerim je treba omogočili, da bodo mogle dajati občinam dolgoročna posojila, itd. Mnogo ie Županska zveza intervenirala pri g. banu zaradi davčne službe občin, zaradi šolskih obveznosti in drugih zadev, pri vojaških oblastih zaradi raznih vojaških zadev, dalje ie zveza intervenirala glede cestnih odborov, kolesarskih tablic itd. Predsednik g. Novak je izrazi! toplo zahvalo zlasti g. banu, ki je vedno imel razumevanje za skrbi slovenskih občin. (Prisrčne ovacije g. banu.) Tajniško poročilo Županske zveze, ki se v bistvu nanaša na notranje poslovanje te organizacije, je podal g. župan Strnad (Dobrepolje), blagajniško poročilo, ki izkazuje za lansko lelo 172.000 dinarjev pwometa, pa g. župan Umnik iz Šenčurja. Minister dr. Miha Krek Prisrčno pozdravljen je nato povzel besedo g minister dr. Krek, ki je med drugim izvajal: Vaše želje glede občinskih hranilnic in kreditnih zadrug sc pričenjajo izpolnjevati. Zdaj stopajo spet sigurno in brez strahu v novo svežo go-spodarsko pomlad. Občinske hranilnice bodo do- bile kredit pri Narodni banki, kreditne zadruge pa pri Poštni hranilnici, oboje proti zastavi obligacij iz salda kmečkega dolga, ki ga imajo pri Privilegirani agrarni banki. Obrestna mera je 3%, tako da naši zavodi prejmejo iste obresti od PAB, kakršne plačujejo Narodni banki odnosno Poštni hranilnici. Bila je razmeroma težka naloga, toda uspeh je zaključil dolgoletne nupore vseli vas in vseh nas. Našli smo sredstva za ojiloditev našega gospodarstva. Nismo hoteli nič odstopiti od načela, da morajo imeti naše samoupravne hranilnice iste pravice kakor drugi zavodi. Bili smo vedno mnenja, da se morajo veliki državni zavodi angažirati zn našo občino. Tuko mislim, bomo dosegli lepo soglasje vseh dobrih stremljenj in lejio linrmonijo življenja, dn se življenje našega naroda izraža v socialnem napredku ter da pripravi mo našemu narodu čim lepšo bodočnost. Predsednik g. Novak je izrazil zahvalo zn tople besede, ki jih je g. minister izrekel slovenskim županom, zlasti pn je izrekel zalivalo dr. Korošcu in drugim voditeljem, ki so izšli iz naroda in ker se zavedajo svojih vezi do narodu. Zuto so slovenski župani in ljudstvo zu njimi. Dan dr. M. Natlačen G. ban dr. Natlačen je nato govoril: Snoči je bila izrečena misel, dn imnjo župani veliko dolžnosti, todn nič jirnvic. Res pn je, da imnjo župani iiinogo pravic in župani bi bili še bolj spoštovani, čim bolj bi se zavedali svojih dolžnosti in svojih pravic, katere bi morali dobro poznati. Dober župan mora vedeti, kaj sme ukreniti in česa se mora oprijeti. Dobro je, da je Županska zveza priredila tečaj za župane ter jih poučila o vseh pravicah, ki jih zakon daje županom. Moja Želja je, da Žii|ianska zveza večkrat prireja lake tečaje, na katerih naj obravnava vse zakone in gradivo, ki ga morajo župani dobro poznati. Danska uprava se zaveda važnosti Županske zveze in takih tečajev, kar dokazujejo ludi priznanja na tem zborovanju. Županska zveza naj dolgo živi, kar l>o v korist vsemu nnrodu in državi. S primernim govorom sc je g. banu zahvalil predsednik g. Novak, ki je naglašal velike možnosti, ki jih znkon daje županom pri poslovanju, pa tudi težje naloge, ki jih župansko uradovanjo zahteva. Simpatičen je bil nastop g. akademika Loč-niškarja, ki je v imenu slovenskih katoliških akademikov prosil g. župane, naj bi se v svojih občinskih proračunih spomnili na Jegličev dom, ki jo namenjen našim akademikom. Slovenski akademiki trpe bedo, toda oni izhajajo iz ljudstva in ljudstvo jili bo nedvomno podprlo, zakar bodo akademiki ljudstvu hvaležni. Prošnjo akademikov sta s toplimi besedami podprla predsednik g. Novak in g. Vesenjak iz Košakov, ki sta navedla več primerov bede našega dijaštva. Vsa ta izvajanja so bila sprejeta z aplavzom. Poročilo Rafae'ove družbe G. predsednik Novnk jo nnto podnl poročilo, ki gn je sestnvil predsednik linfuelove družbo p. Kazimir Znkrajšek, ki pa je zaradi bolezni za-držan. Poročilo ugotavlja, da imaino Slovenci okoli 400.000 izseljencev, izven državnih meja pa živi qkoli 600.000 Slovencev. Rnlnelovn družba in Izseljenska zbornica zaslužita zato vso pozornost z..wEcwu:vyj rm gTaicara luko s strani občin in Županske zveze kakor od strani izseljenskega tonda v Belgradu. Denar, nabran v tem fondu, se mora pravično razdelili z ozirom na odstotek slovenskih izseljencev v tujini. Socialni reicrat Poslušalstvo je z zanimanjem sledilo poročilu, ki ga je jiodal dr. Remec, župan mesta Ptuja. Ta referat ugotavlja zlasti, da so imlnišnice v Sloveniji v zelo slabem stanju in da mora država dati najmanj tri milijone dinarjev kreditu zn opremo novega kirur-gičnegn oddelka v Ljubljani, v«e druge bolnišnica pa so potrebne razširitve. Država dolguje t«olniš-niram v Sloveniji 6 milijonov din na oskrbninah in zato je dolžna dali Sloveniji primerne prispevke. Bolnišnica za duševne bolezni na Studencu jo dolvia dva nova objekta, ki pa stojitn prazr.a, k'r država ne da kredita zn opremo. Nujno potreben jo rov kredit za prehrano v ljubljanski itonišuiei. Nujne dolžnost države je, o vremenskih nesrečah in dn sprejme nov osnutek zakona o invalidih, kakor gu jo predložilo Društvo vojnih invalidov. Gradbeni relernt jo podal g. župan Mihelčič iz Celja, ki je navajal zahteve Slovenije, katero je oli zaključku utemeljevat v posebni resoluciji. Predsednik g. Novak je naglašal, da so zdaj slovenski župani svobodno izvoljeni ler pravi predstavniki ljudstva in da bo resolucija predstavljala tudi težnje vsega slovenskega naroda. V nadaljni debati so bile sprožene mnogo zahteve, predvsem zahteva |>o rociprocilečni pogodbi o delavstvu iz Belgijo in Francije Dr. Stupica. župan od Sv. Lenarta v Slov. goricah je naglašal, da so slovenske občine po zakonu avtonomne in da niso nikaki podrejeni uradi okrajnih glavarstev ali drugih oblasti. Zato zahtevajo slovenski župani dostojen slog v uradnih dopisih. Tn izvajanja so podprli g. Zuiiior iz Železnikov in g. N ročar i/. Domžal, g. Sevr r z Jožice in še nekateri drugi. Razni govorniki so obravnavali tudi druga važna vprašanja, kakor lovski zakon, vprašanje rest. vprn-podpirnnja brezposelnih, pravilnik o zakolu mine, vprašanje živinskih potnih listov, vprn-anjo reforme pravilniku brntovskih sklndnic, zahtevali so reformo zakonu o kmečki znščiti, ki so mora ozirati na večja slovenska planinska imsestva. ki jih ni primerjati z mnogo več vrednimi velejioseslvi v Vojvodini. Predsednik Zveze bojevnikov g. Ratej jo sporočil pozdrave bojevnikov slovenskim županom. Naglasil je miroljubne težnje bojevnikov in pa njihovo stremljenje, da postavijo spomenik slovenskemu vojaku na Brezjah, ki ho spomenik in mirovni sinilMil slovenskega naroda, ki jo toliko trpet med vojno. Prosil jo, naj bi občine smatralo ta spomenik za splošno slovensko kulturno zadevo. G. Mihelčič iz Celja jo nato predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila po krajši debati soglasno sprejotn. — Resolucijo bomo objavili v rednem »Slovencu«. G. Nande Novnk jo nnlo zaključil občni zbor in ugotovil jiojiolno soglasnost slovenskih županov, gg. župani pa so izrekli g. Novaku zalivalo za njegovo požrtvovalno delo in za dosežene uspehe v korist slovenskega ljudstva. Akademiki proslavljajo 16. ohletn'eo papeževega kronanja Ljubljana, 6. februarja. Letošnja obletnica papeževega kronanja na zunaj sicer ni bila proslavljena s tolikim sijajem, akademska katoliška mladina pa jo je proslavila v svojem krogu z vso prisrčnostjo in vedno bolj dozorevajočim notranjim prepričanjem Ves tisti krog akademikov in starešin, ki se prištevajo h katoliški skupnosti in čutijo nov čas v Evropi in tudi pri nas, je ob tej priliki ponovno izpričal svojo vdanost Cerkvi in njenemu vidnemu poglavarju, obenem pa je tudi pokazal, da se zaveda veličine tc večne, božje ustanove za posameznika in družbo. Prvi del proslave jc bil združen s sv. mašo, ki je bila ob 8 pri oo. cistercijancih, Poljanska c. 6, pri kateri je veliko število akademikov in starešin pristopilo ludi k sv obhajilu v skupen namen: z.a papeža in sv. Cerkev. Kakor ie ta slovesnost bila na zunaj neopazna, pa je vendar pokazala tistega pravega, globokega katoliškega duha, ki preveva vrste doraščajoče akademske mladine in ki daje najboljše upanje, da bomo tudi iz sedanje zmede časov po luči učeče Cerkve prišli do jasnega spoznanja in odločilnih dejanj. Ob 11 pa je bil v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti svetni del proslave, kratka Horthy na Poljskem Krakov, 6. febr. AA. V Krakovu je bil madžarskemu regentu Horthju prirejen svečnn sprejem. Na vavelskem dvoru sin ga sprejela knez. Sa-pioclio in krakovski nndškof. Regent Hortby si je nato v spremstvu zunanjega ministra Becka, zunanjega ministra Knnyja in drugih ogledal krakovske zgodovinske spomenike. Prebivalstvo mu jo povsod priredilo navdušene ovacije. Predsednik poljske republike Moscicki mu je priredil zvečer nn vavelskem dvorcu 6vočnno večerjo v čast madžarskemu kraljevskemu namestni- ku, knteri je sledil slnvnosten sprejem. Nn večerjo je bilo povabljenih preko 400 gostov. Predsednik Moscicki jo madžarskemu kraljevskemu namestniku nazdravil, slednji je v svojem odgovoru naglasil te6iie vezi med obema narodoma in opozoril na najKire oboli držav, da bi se ohranil mir v lom delu Evropo. Slavnostna večerja, kakor tudi gluvne svečanosti sc vršijo v Krnkovu zaradi toga, ker predsednikov dvorec knkor tudi dvorec Lazion-ski v Varšavi pozimi nista primerna za take prireditve. prireditev, ki je bila posvečena veličini pnpeštva in pomenljivemu jubileju eedanicga papeža. Dvorana jc bila nabito polna samih mladih akademikov, le nekaj starešin smo videli med njimi. Kot najodličnejši gost v tej idealni družbi pa ie bil prevzvišeni dr. Gregorij Rožraun, katerega je vsa dvorana ob prihodu prisrčno pozdravila. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti priljubljeni dr. Aieš Ušeničnik, dalje predsednik slovenskega katol akademskega starešinstva univ prol. dr. V. Korošcc, zdravnik dr. Justin in šc mnogi drugi prijatelji katoliške akademske mladine. Slovesnost je s kratkim pozdravom slavnostnih gostov pričel akademik Čujcž, nato pa je izpregovoril sodnik g. Kokalj, ki je v svojem govoru opisal vlogo papeštva prav v sedanjem času, ko se toliko popolnoma nasprotujočih si naukov tepe za prvenstvo v svetu. Zmot je veliko, vse pa izvirajo iz enega temelja, materializma, ki je človeka postavil za neodgovorno središče življenja Resnica pa je samo ena, oznanja in varuje jo katoliška Cerkev, ki 'o v vidnem svetu vodi vidni poglavar, papež. Je to božja ustanova, zato nepremagljiva in nezmotljiva. In če mi, ki se prištevamo h katoliškemu občestvu, to priznavamo, moramo to tudi v vsem svojem ravnanju pokazati — z doslednim in celotnim izpolnjevanjem naukov, ki nam prihajajo od papeštva, od sedanjega papeža V lem nauku so vse smernice za naš odnos do vsake svetne družbe, do države in do naroda. Najgloblje spoštovanje naukov Cerkve je dolžnost slehernega izmed nas; čim višjo ie kdo v družbi postavljen, tem bolj mora to pokazati vsej javnosti, da se nc bo izpraševala, kie so katoličani, kje je katoliška družba. — Govor govornika jc bil domač, konkreten in vsi navzoči so ga poslušali z zbrano pozornostjo. Za njim je jjovorila gdč PeI::nova o vzgoji in družini po načelih papeških okrožnic Ta ie v svojem govoru zajela jedrne misli novejših opominov učeče Cerkve vseom svetu, da bi sc zna! varovati i Nadaijevanju ua drugi strani. 14 najvišjih generalov v Nemčiji upokojenih Čudne govorice o položaju generala Fritscha London, 6. febr. TG. Londonsko časopisje objavlja obširna poročila o berlinskih dogodkih in Iiočp razkrili tajinstvena ozadja velikih sprememb v vodstvu nemško armade in nemške zunanje politike. Londonski listi skoraj vsi brez izjeme poudarjajo, da je od strani vojske vodil ofenzivo proti stranki vrhovni poveljnik suhozemske armade generalni polkovnik von Fr it seli, ki ima ludi največ zaslug, da je nemška armada danes to, kar je. Listi vedo povedati, da je pretekli četrtek in petek vlada mislila, da bo v armadi izbruhnil odprt orlpor. Proti poroki maršala Blom-berga ni protestiral general Fritsch pri Hitlerju osebno, marveč je bila glede tega vprašanja pri Hitlerju deputacija šestih generalov pod vodstvom šefa gen. štaba generala Becka, ki je zahtevala, naj Blomberg gre, ali pa bodo odstopili številni visoki častniki »razžaljene vojske«. Takoj po odhodu generalov je kancler Hitler poklical k sebi generala Fritscha, ki je lo priložnost izkoristil za to, da je kanclerju v zelo svobodni besedi in ne-zadržani odkritosrčnosti povedal nekaj važnih želja armade predvsem kar tiče nemške zunanje politike (nobenih ogroževanj Avstrije in Češkoslovaške!)' in kar tiče vnašanja narodnosocialistič-jiih naukov v vojsko. Ko je general Fritsch odhajal od avdience, ga je že spremljala močna četa »črnih gardistov (SS-čelnikov) na njegovo stanovanje. General Fritsch je bil dva polna dni pod nadzorstvom črnih gardistov, a se je pustil tudi sum zastražiti po posebnih oddelkih motorizirane peiiote. Medtem so šla posvetovanja v predsed- Volna na Kitajskem Peking, ti. febr. AA. Na južni fronti so japonske čete v bližini Pengpuja prekoračilo reko Hujaj-liu in zavzele mesto liujajhu. Pri vrhovnem japonskem poveljstvu so sporočili novinarjem, du ja|>onska vojska naglo prodira proti severu in da je v pokrajini Fangčang, zapad-no od Pengpuja dosegla važne uspehe. Premagala je kitajsko vojsko, ki se sedaj v ix>polnem neredu umika Tokio. 5. febr. TG. Japonska agencija poroča, da japonska vojska nadaljuje svoje prodiranje nn sanlunški fronti in da je včeraj zasedla važno mesto Cihsjn (Chihsia), ki leži kakih 15 km severno od Laijanga. Popoldne so isto čete zasedle mesto FuSan (Fuchan) v zalivu Počili. Japonske tete so prekoračilo reko Cunho (Cliunho) in zasedle mesto Tingjuan, ki leii ob progi Tjencin— Pnkav. V večernih urah so Japonci zasedli še mesto Cjefu (Chiclao), ki jo eno najvažnejših pristanišč šantuuške pokrajine in leži v bližini Čing-tava. Tokio, 5. febr. TG. List »Jomiuri - objavl ja čez vso stran senzacionalno vest, da je angleška vlada sporočila japonskemu poslaniku v Londonu Jošimuri svojo željo, du hoče sodelovati pri vzpostavitvi miru na Daljnem vzhodu, ako Japonska jasno |M»ve svoje namene. V diplomatskih krogih razlagajo to vest tako, da hoče Japonska pakt proli kominterni nekoliko zrahljati in se približati obema anglosaksonskima v e 1 c s i -I a m a A n g I i j i in Ameriki. V istem smislu je v parlamentu zunanji minister Hirota pokaral poslanca, ki je dejal, da goji Anglija sovražna čustva do Japonske. Admiral Noda pa je v parlamentu izjavil, da Japonska, Nemčija in Italija niso nikakšne zavcznice«. Ministrski predsednik Konoje pa je istega dne v parlamentu podčrtal, >da japonska ustava nikakor ni fašistična, ampak prilagoilena izključno japonskim prilikam«. Bivši vojni minister general Araki pa jo dejal, »da Japonska nn Kitajskem zasleduje cilje, ki se dajo doseči samo s tradicionalno japonsko politiko, ki s fašističnimi nazori nimajo ničesar skupnega. Pakt proti Kominterni je samo boj proti komunizmu in ničesar drugega«. Vladni list »Asalik pa objavlja na vidnem mestu številke o pošiljkah orožja na Kitajsko in navaja pod mastnimi naslovi. da jo Nemčija doslej poslala več orožja Kitajski kot katerakoli drugu državu, torej znatno več kakor pa Anglija. Konkong, 5 februarja, b. Splošnega napada na Kanton Japonci šc niso izvedli, pričakujejo pu, da bodo Japonci v najkrajšem časti z raznih strani udarili na Kanton. Japonsko letalstvo je zelo aktivno in je bombardiralo danes predmestja v Kantonu. Japonska letala so večkrat preletela tudi britansko koncesijo v Ilomkongu. /uradi tega so angleške oblasti takoj vložile Nadaljevanje s prve strani. zmot v teh temeljnih družabnih vprašanjih, ob katerih se toliko ljubke meša med zdravo zrnje. Povzela je zlasti opomine glede zakonskega razmerja, ki ga moderno poganstvo rahlja čimdaljc bolj, o katerem pa Cerkev nenehoma poudarja, da je zakrament, od Boga postavljen, katerega skrunitev ee nad vso družbo bridko maščuje. Njen govor jc bil tako po sestavi kakor po podajanju prisrčen, prepričevalen; ves njen nastop je napravil lep utis, vsa dvorana jo je poslušala v pozorni tišini. Akademik Graienauer je nato v kratkem govoru opisal rast Cerkve in z njo rast papeštva. Zlasti nam je obnovil spomine na dogodke papeštva v zvezi s svetno oblastjo. Videli smo, da je papeštvo notranje tembolj rastlo, čimbolj so mu nasprotniki jemali zunanji sijaj in zunanjo oblast. Prav v takih dobah se je najbolj pokazala veličina papeštva, ko jc oropano vseh zunanjih pravic vodilo po svoji duhovni oblasti življenje katoliškega sveta k vedno večjim poglobitvam. V zgodovini papešlva se je tudi pokazalo, da je »veličina ded-ščine sv. Petra tako velika, da se tudi v nevrednih rokah ne izgubi«. Po teh govorih jc tov. Čujež prebral pozdravno brzojavko, ki jo zbrani katoliški akademiki s starešinami pošiljajo apostolskemu nunciju s prošnjo, da svetemu očelu sporoči izraze sinovske vdanosti vsega slovenskega katoliškega akademskega rodu. Nato jc vsa dvorana zapela pnpeško himno, pri kaleri smo opazili ,da je poslala žc skoraj pesem ijudskega petja. Vso dvorana jo je pela, vsem je ta naša svetovno-nazorna himna že znana, čeprav vedno ni bilo tako. Razšli smo se s čustvi notranjega zadoščenja, da je naša katoliška skupnost vedno bolj združena in enotna. Kvas je v njej. katoliška akademska mladina. niški palači naprej in so neprestano prihajali in odhajali visoki odličniki stranke in države. Po dveh dneh se je vrhovno vodstvo države lahko prepričalo, da je armada sicer stavila gotove zahteve, a da na kakšen udar no misli. Sklepi so bili potemtakem hitro storjeni in z bliskovito naglico izvedeni. Ko so izšle nove naredbe pred javnost, so bile vse spremembe žo 24 ur izvedene. Vrhovno vodstvo stranke, ki jo prestalo nekaj zelo razburljivih dni, ker se je res balo upora v vojski — predvsem ker so javili iz pruskega Pomorja, da so se tamkajšnje garnizije udeležile proslav na čast bivšemu nemškemu cesarju — je potem napravilo sklepe, s katerimi si je za vselej podvrglo vodstvo vojske in zunanje politike. General Fritsch, nadalje listi šesteri generali, ki so pri Hitlerju najprej zahtevali odstop maršala Blomberga, in še drugih sedem generalov najvišjih činov, so bili brez nadaljnega upokojeni. Skupaj je bilo torej žrtvovani!) štirinajst najvišjih generalov. Vsi se še danes nahajajo jiod stalnim nadzorstvom črne garde (tajne policije), s čemer ni rečeno, du so zaprti. Evenig Standard pa ve poročati, du je tajna policija izročila kanclerju Hitlerju ovadbo proti generalu Fritschu (bivšemu vrhovnemu poveljniku suhozemske armade), češ, da je vzdrževal državi kvarne zveze s francoskimi politiki in da jo deloval proti zunanji politiki Nemčije tako v pogledu zveze z. Italijo, kakor v Španiji. Ta vest verjetno spada med fantastična poročila, ki so nemške dogodke zavila v tujinstveno meglo. Ce bi sc pa izkazalo, da so resnična, potem bi se smelo napi- najostrejši protest v Tokiu. Japonci so bombardirali tudi Nantau. kjer je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. V Kantonu še vedno vlada velika panika in ljudstvo beži iz mesta. Včeraj jc angleška tajna polici ja aretirala dva Japonca, pri katerih je našla vužne dokumente. Oba sla vohunila v prid Jujionske. Aretacije so v zvezi s pomorskimi manevri v Siugaporeu. Huiikov. C. fobr. AA. Kilajska agencija sCeti-(ral Nevvs poroča, da t>o položaj v Kantonu polagoma zboljšuje. Tudi v Kantonu so se ljudje spet pomirili. Le vzdolž kvantunške obale je situacija še zelo napela. Preko 20 japonskih vojnih ladij križali od luko Bocca Tigris mimo llounga, lloičanga, Mazukanga do Čekaja, med katerimi so razvrščene posamezne kitajske obalne obrambno postojanke. Preko 40 japonskih lelul je v več skupinah po 0 do 8 lelal včeraj ponovno napadlo Kanton. Japonsko vojne ladje so sc včeraj popoldne spet približalo ulrdbi Bocca Tigris, a eo iih kitajske obalno baterijo pregnale. Romunija pred volitvami Bukarešta, 0. febr. AA. Državni podlajnik pri predsedstvu vlade llodos je snoči po radiu prečital volilni manifest vlade, v katerem navaja glavne točke programa narodno krščanske in kmečko stranke. Proglas naglasa, da ho vlada (Joge v zunanjepolitičnem pogleda nadaljevala s svojo akcijo, da hi se ojačilo romunsko nacionalno dostojanstvo. Pri tem pa ho resno izpolnjevala svoje obveznosti sprejete po zavezniških in prijateljskih pogodbah. Prizadevala pa si Iki tudi, da si razširi krog prijateljstev v tujini. Romunija sc mora odtujiti od slehernega vmešavanja v notranje zadeve katerekoli druge države, h Ura tu pa mora z vso odločnostjo poskrbeti, da hodo tudi drugi spoštovali načela o ne-vmošavanjit nasproti Romuniji. Belgrad, 0. febr. AA. Danes so bile volitve novih senatorjev namesto onih, katerim so mandati potekli 3. januarja letos. Volitve so bile v vseh banovinah, razen v Zetski, kjer ni potekel mandat nobenemu senatorju. Po rezultatih volitev jo dosegla JRZ absolutno zmago in dobila 17 mandatov od skupnega števila 23. V banovinah: moravska, vardarska, drinska, dravska, vrbaeka in na področju Belgrada so bili izvoljeni vsi senatorji z, listo JRZ, in siccr v mora vski 1, v vardarski 3, v drinski 2, v dravski 1, v vrbaski J v Belgradu 1. Opozicija ni imela svojih list v teh volilnih enotah, ker ni imela niti zadoslnega Slcvila podpisnikov zu predložitev kandidatnih list. Največje zanimanje je vladalo za volilvo v donavski, primorski in savski banovini, kjer so bilo postavljene tudi opozicijske lisle. V donavski banovini jo JRZ dosegla absolutno zmago iu dobila vso mandate. Lista združeno opozicije, katere nosilec jc bil g. llija Trifunovič-BLrčariln, ni dosegla Salamnaca, G. febr. AA. V svojem slnočnjem jioročilu pravi Radio Nacional med drugim naslednje: V sektorju Tono Jermoza so naše čete z uspehom prodrle naprej. Zavzelo so Sicrro Gamaro, postojanko, ki dominira nad dolino reke Estroma-dure, v istoimenski pokrajini . Vrhovno poveljstvo nacionalistične vojske jo izdalo komunike, ki pravi: Na odseku pri Alfam-bru so naše čote napredovalo 12 km. Na centralnem odseku 10, na južnem 8 km. Nacionalisti so zavzeli 16 vasi in okrog 40 nasprotnikovih postojank. Republikanska fronta je na več točkah prebila. Nasprotnikovo postojanke pri Sierri Palomeri eo polenoma obkoljene od naših čet. Nacionalisti so zaplenili republikancem mnogo vojnega materiala. Ujetih jo bilo okrog 500 republikanskih miličnikov. Palma, 0. febr. AA. Včeraj popoldne jo prispela v Palmo na Malorci angleška vojna ladja »Sout-hampton« in se v tukajšnji luki vsidraln. Barcelona, 0. febr. AA. Rdečo ministrstvo za narodno obrambo jc izdalo nocoj po radiu uradno sporočilo, v katerem pravi, da bo 3 nacionalistična letni ubombnrdirnla Alicante. Vrgla so na mesto 40 bomb, nato pa so sc odpravila v smeri proli siiti, kar jo storil neki angleški časopis, da jo namreč sedaj tudi »Nemčija po svoje doživela svojega Tuhačevskega«. Dunajski odmevi Dunaj, C. febr. AA. Dunajski listi tudi danes obš irno razpravljajo o spremembah v Nemčiji. Službena »VViencr Zeitung« pravi med drugim: Po izjavi vseh vodilnih nemških državnikov je glavni namen teh sprememb ohranitev miru in zboljšanje političnega in gosjiodurskega položaja nemškega naroda. Tu namen sc ludi v bodoče ne bo spremenil. >\Viener Neuste Nachrichten« pravijo, da se hočejo že od vsega početka odločno zavarovati nasproti vestem, ki se širijo v tujini in po katerih so bile najnovejše spremembe v Nemčiji baje izvedene zaradi nekega povsem določenega namena. List pravi, da v tujini namenoma širijo take vesli o neki nenadni nemški zunanjepolitični akciji, da bi tako v Kvropi izzvali vojno razpoloženje. Novo zbi ranje sil v Nemčiji nasprotno predstavlja pomemben korak za uresničitev velikega miroljubnega načrta, lako v notranje kakor zunanjepolitičnem področju nemške države. Taki načrti vodstva nemške države so ludi najbolje jamstvo za ohranitev miru. »Raichspost« smatra, da bo novi zunanji minister Ribbentrop mnogo pripomogel k obnovi odnošajev med glavnimi evropskimi silami. Delo za obnovo teh odnošajev je v zadnjih tednih popolnoma zastalo. Danes seja skupščine Belgrad. 0. febr. m. Jutri popoldne so spet sestane skupščina. Na dnevnem redu jo izvolitev odbora za proučevanje zakona o spremembah iu dopolnitvah zakona o gradnji in razširitvi zdravstvenih ustanov. Nalo sta na dnevnem redu šc dve mednarodni konvenciji, sklenjeni med našo državo in Švedsko ter Romunijo. V prvi polovici tega meseca so bo v skupščini pričela tudi proračunska debata. Skupščinskemu predsedstvu sta tako večinski kakor tudi manjšinski odbor predložila svoji poročili. Proračunsko razpravo v skupščini bo začel finančni minister dr. Letica z daljšim poročilom. Zaradi bližnje proračunske debate so za prihodnji teden sklicane seje skoro vseh poslanskih klubov, ki bodo na njih proučili stališče, ki ga je treba zavzeti v proračunski debati. Trije klubi, in siccr tako imenovani delovni klub, radikalni iu klub neodvisnih poslancev se zadnje čase potegujejo za tesnejše sodelovanje v skupščini. Nekateri poslanci se zavzemajo za to, naj bi se ti klubi združili v poseben klub, ki naj bi se imenoval blok sporazuma. Na ta način bi se nekateri hrvaški poslanci, predvsem poslanec dr. Preka z nekaterimi tovariši, radi prikupili dr. Mačku. Na prvo vest o ustanovitvi takšnega klubu v skupščini je že pred dnevi reagiral »Hrvatski dnevnik« ter je zavrnil vso disidente bivše HSS, niti polovico količnika in je dobila vsega 80 glasov nasproti 821, kolikor jih je dobila JRZ, ter jo tako doživela popoln neuspeh. V primorski banovini sta bili dve kandidatni listi, razdeljeni med JRZ in bivšo HSS. Dobljeno število glasov kaže nedvomno moč JRZ, ki je dobila dve petine vseh oddanih glasov. V savski banovini je bil uspeh JRZ prav lako zelo značilen. Od 7 mandatov je JRZ dobila 2, od števila glasov jo JRZ dobila skoro polovico glasov nasproti bivši IISS, odnosno eno tretjino vseh v tej banovini oddanih glasov. Po skupnih rezultatih jc JRZ dobila 17 mandatov, bivša IISS 6, združena opozicija 0. Tudi te volitve so jasno pokazale, da ljudstvo popolno zaupa JRZ, ki je dobila absolutno večino v vseh banovinah, razen v primorski in savski, kjer pa so se njene sile prav tako močno uveljavile z I doseženim številom glasov in mandatov, katerih odnos napram opoziciji, bavši IISS, kaže nedvomno vitalno moč in napredek JRZ. Sanlo Polu. V Alieanlu je bilo ranjenih 20 ljudi. Nekateri izmed njih so borijo s stnrljo. Materialna škoda je velika. Nekaj bomb jo eksplodiralo v bližini alicantskega letališča. Drobne vesti Budimpešta, G. febr. AA. V torek prispe v Budimpešto nemški državni podlajnik pri notranjem ministrstvu dr. Pfuntner. Dr. Pfuntner bo gost notranjega ministra. V sredo dopoldne bo predaval o sodobni Nemčiji. Sofija, 5. febr. AA. (Štefani) Bolgarsko bosla zastopala na mednarodni konferenci proti živinskim kugam prof. Nečev in dr. Diognro. Bolgarska odposlanca sta včeraj odpotovala v Rim. Wnshing(on, 5. februarja, b. V političnih krogih je napravila izjava poveljnika ameriškega hrodovja admiralu Lcaliiju veliko .senzacijo. Na vprašunje nekega narodnega poslanca, čc obstoj med Anglijo in Ameriko sporazum za skupen pomorski program, je admiral I.ealii dejal, da o tem uc more nu javni seji ničesar s|>o-ročifi, Ce komisija želi. bo dal 'tozadevna pojasnila na tajni seji pod pogojem, du ostanejo njegove besede popolnoma tujn«- Zbor ljubljanskih prostovoljnih gasilcev K poročilu o občnem zboru ljubljanskih prostovoljnih gasilcev, ki smo ga objavili 24. januarja, smo prejeli: Ni res, da io. iz tajniškega poročila razvidno, da so bili gasilci pri požaru sokol-skega paviljona v Tivoliju po nepotrebnem deležni mnogo psovk in raznih surovosti iz sokol-skih vrst, res pa je, da tajniško poročilo ni ničesar vsebovalo o Sokolih, zlasti pa ni očitalo sokolskun vrstam nikakih psovk in surovosti napram gasilcem. Tajnik je namreč glede zapisnika o tej stvari poročal sledeče: : Četa je poslala Gasilskemu uradu točno poročilo o incidentu, ki se je zgodil ob priliki požara letnega paviljona« na Sokolsketn telovadišču v Tivoliju, kjer sla poleg psovk, katere so letelo iz množic na gasilce, bilo celo dejansko napadena dva naša tovariša. Gasilski urad smo naprosili, da stori vse potrebne korake, da nas oblast v bodoče zaščiti prod sličnimi najiadi in nam napravi pot ler odstrani ljudi, da bomo lahko neovirano izvrševali svoj posel.« — Ljubljanski Sokol. Belgrajske vesti Belgrad. 6. febr. in. V dvorani l elgrajakega trgovskega kluba so se danes zbrali zastopniki trgov-škili združenj iz vse države. N'a dnevnem r^du jo bil občni zbor Zveze trgovskih združenj. Občni zbor je vodil predsednik Nedeljko Savič. Razprava o poročilu upravnega odbora o delu v pretekli ponovni dobi se jo popoldne nadaljevala. V dvorani Častniškega doma so Imeli upokojeni častniki spominsko slavnost na ustanovitev redne srbske vojske v bivši kneževini Srbiji lela l'??0. V prostorih Avlokluba so zborovali avlon:oli'li-sli, včlanjeni v belgrajski sekciji. Na občnem zboru so poudarjali volil; napredek našega avtomobilizma. Izvoljen jc bil tudi nov odbor, v katerega je ined drugimi bil izvoljen tudi gradbeni minister Dobri voje Slošovič. ki bi so na Ia način spel radi vrnili v svojo bivšo matično stranko. Belgrad. 6. febr. m. V okviru proslave bokelj-ske mornarice je bilo danes tudi slovesno uslali-čenje novega kotorskega škofa dr. Pavla Butorca. Novega škofa je posvetil splitski škof dr. Bonefa-čič ob navzočnosti dubrvniškega in livarskega škofa. Belgrad, 6. febr. m. Združeni inozemski časnikarji v Belgradu so priredili snoči v gardnem domu drugi elitni ples, ua katerega jo prišel tudi kraljevi namestnik dr. Ivo Perovič, dalje predsednik vlade dr. Stojadinovič, vojni minister, general Nikola Marič, in predstavniki najvišjih belgra.jskih političnih, gospodarskih in kulturnih krogov. Na sporedu jo bil tudi lep koncertni program, nakar jc kraljevi namestnik dr. Perovič pričel ples s kraljevim koloni. Ker so ga dali pod kuratelo, je zažgai svoje tmeVe Maribor, 6. febr. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča sc je zagovarjal 46-letni posestnik Franc Zore iz Selc zaradi požiga. Mož jc slab gospodar ter vdan pijači. Premoženje je pod njegovo upravo šlo vedno bolj rakovo pot. Ljubša mu je bila gostilna kakor delo in lako je slednjič prišlo, du so gu postavili pod kuratelo. Upravo posestvu jo prevzela njegova žena, ki je bila že itak soposest-nica polovice premoženja. Zorca pa je silno raz-palilo, da_ ni več sam gospodar svojega imetja. Začel jc ženo pretepali ter jc neprestano iskat prilike, da so ji osveti. Grozil jo žc večkrat s požigom iu dne 23. novembra lanskega leta se je res zgodilo, du je nastal na gospodarskem poslopju požar, ki jc zajel ludi hišo ler vse skupaj uničil. Skoda je bila zelo velika, ker je bilo vse skupaj zavarovano lc za 40«) din. Zorce, jo osumljen, da je la požar na lastni hiši podtaknil iz. maščevanja. Dasi vsako krivdo laji, ga močno obtožujejo razno okolnosti in tudi priče. Obsojen je bil na 1 loto in 3 mesece strogega zapora. Mariborski drobiž Maribor, 0. februarja. Smrt starega vojaka. V Puškinovi ulici 9 jo umrl v starosti 71 let ujiokojeni podpolkovnik Anton Hal run. Pokojnik je bil rodom iz Istro tor jo svoj pokoj preživel v Mariboru, kjer je imel veliko znancev. Naj jiočiva v miru. Izginil. 16 letni natakarski vajenec Slavko Zorli iz Mesarsko ulice 3 je že prod nekaj dnevi izginil od doma ter se še do danes ui vrnil. Brezobziren liiotociklist. V Kopališki ulici so jc nepoznan motociklist zaletel v mehaničarskega vajenca Franca Goloba ter ga je podrl s kolesa. Golob je liri tem dobil lažje poškodbe, kolo pa mu je razbito ter ima škode 300 din. Motociklist je jio tem karambolu naglo zdrvel naprej, da jo ušel očesu jioslave. Seda.fga zasleduje policija. Zborovanje Perunašev. Danes dopoldne so zborovali motociklistični športniki, ki so včlanjeni v kolesarskem klubu »Perunu«. Zborovanje je vodil predsednik Jaki. Podal jc kratek pregled o poslovanju to agilne motošportne edinico v preteklem letu. Tajniško in blagajniško poročilo je imel tajnik Hlebš. Sekcija je priredila luni ceslno dirko Maribor—Sv. Lenart in zvezdno vožnjo v Celovec ter se je udeleževala ludi raznih drugih športnih prireditev, članov šteje sekcija 49. Pri volitvah so hili izvoljeni: predsednik Jaki, podpredsednik Hlebš, tajnik Košenina, blagajnik Žižek, predsednik tehničnega odbora Otorepec, v nadzornem odboru sla Franjo Babič in Hartman. V letošnjem športnem programu ima klub več dirk ter dva izlela v inozemstvo. Belgrajski »Bulk cin< toži, da po smrti kralja Aleksandra meti Srbi ui nobene osebnosti več, ki bi jo vsi spoštovali in poslušali. Vse smo pohodili v blatu in danes nihče nikogar več ne spoštuje,« pravi dobesedno, »nihče do nikogar ni obziren, kaj šele, da bi ga ljubil. Celo naše pravoslavno svečeništvo je v zadnjem času, kakor je videli, podvrženo političnim strastem. Neki najnovejši po-javi dokazujejo, da naši popi znajo biti tudi anarhisti in lo uc sumu navadili popi, iuui arhiereji so takšni«. Uradno poročilo o volitvah senatorjav Po španskih bojiščih Kino Samo tri dni I Premiera velikega kriminalnega filma: Sloga RMIJA V EKSPRESU S^SS^Sfi: llllllllllllllllllllllllllllllll smrt med ameriškimi čuvarji javne varnosti in zločinskimi gangsterji. V gl. vlogi: Telefon 27-30 Brian Donlevv. Gloria Stuart, Douglas Fawle»--Preditave ob 16., 19.15 in 21.15 uri / Nehal misti ob 50 letnici smrti Andreja Emsp&elerja Preveč obsežno jo bilo njegovo delo, da bi mogel človek govoriti v kratkem članku o njem, ne tla bi jiostal suhoparen kronist, ki hladnokrvno naniza nekaj suhih dejstev, češ, lo in to io napravil veliki Einspieler. Naštevanje naj ne bo namen teh "rstic, temveč želja, pokazati bežno sliko Einspielerjeve Koroške, ki ima z današnjo nepričakovano veliko skupnega, samo z razliko, da je v svoji borbi hudo osamljena, veliko bolj kot za Einspielerja, ko se je ves slovenski narod strnjeno boril za svoje pravice iu bil za vsako nevarnost neprimerno bolj občutljiv kot danes. Tedaj je šlo za celoto, ki je čutila neko višjo medsebojno povezanost, jioraz na tej ali drugi fronti bi lahko postal usoden za ves narod, zato jc bila pozornost enako velika na vse strani. Danes so je položaj spremenil: del slovenskega naroda, in to — pretežni del, se počuti v svobodni državi varnega. Občutek neko navidezne varnosti je uspaval tisto napeto čuječnost, ki je prej ob najmanjši slutnji nevarnosti razgibala ves narod, da se je uprl in zastavil pot: preko našega narodnega telesa ne pelje nobena osvajalnn cesta. Samo dobrih 20 let je bilo treba iu že je dobršen del naroda izgubil oni ostri, fini čut, ki instinktivno kaže na nevarnosti, ki pretijo samoohruni . celote. Samo obrobni deli slovenstva, ki so bili oslabljeni vrženi v še hujšo borbo za obstanek, samo ti doli so stopnjevali svojo občutljivost pogosto do bolestne prenapetosti, ki pa je gotovo bolj na mestu kakor brezbrižno vdajanje nekemu namišljenemu občutku varnosti, ki bo trajala samo tako dolgo, dokler no bo zlomljen odpor obrobnega ali zamejnega slovenstva. Andrej Einspieler je bil postavljen v dobo, ki je obetala Slovencem narodno in kulturno vstajenje — in nekje daleč v bodočnosti je vstajal s soncem pojem svobode. Rojen 1813, se je jx> avstrijski revoluciji lela 18-18 lahko kol zrel in dograjen mož z vsemi silami vrgel na delo. Stremljenje po ustvarjanju in njegova sposobnost sla ga |k> osemletnem kaplanovanju i>o deželi privedli v Celovec, tedanje naravno kulturno središče koroških Slovencev. Tam je našel že skromno četico štajerskih slovenskih narodnih in kulturnih delavcev: Akacija, Slomška, Janežiča, ki so ga kaj kmalu vpeljali v svoj delokrog. Kot mlada, sveža moč se prav hitro osamosvoji in prevzame celo iniciativo v svoje roko. Vse njegove delo ima dve osnovni tendenci: dvigniti kar najhitreje kulturno raven probuju-iočega se naroda in ga tako usposobiti ludi za l>olitično borbo, obenem pa iskali zaslombe pri treznejšem. pravičnejšem delu nemške večine, ki ima v rokah vso oblast in ki kroji Slovencem' pravice po lastni uvidevnosti in presoji. Nobena teh nalog ni bila lahka; pokazalo sc jo, da jc že prva presegala moči enega samega človeka. To je bilo mogoče najl>olj usodno: Einspieler ni imel sposobnih pomočnikov! Govoriti o slovenski inteligenci na Koroškem v njegovem času skoraj ni mogoče. Nekaj redkih učiteljev po deželi in nekaj šolanih ljudi v Celovcu — to je bilo vse posvetno izobraženstvo! Koroško ljudstvo je bilo v svojem razvoju tako mlado, da je komaj zadostilo potrebam duhovniškega stanu. Zato ni čudno, če je Einspieler v svojem nagovoru kot zlatomašni.k( leta 1887) položil: Za vero katoliško in materin jezik sem delal in trpel vse svoje življenje; za to sicer no zaslužim nobene hvale in zahvale, lo jc bila moja, lo je vsakega Slovcaca svela dolžnost. Toda, dragi moji, jaz, sem sam, sam..., zalo vas prosim v imenu Roga pravičnega, pomagajte mi ludi vi, vsak po svoje, in naše skupno delo bo Bog blagoslovil, da slednjič zmaga pravična slvar...« V solzah je izrekel Einspieler lo svojo prošnjo, gotovo je bila iskrena j rt resnična. Einspieler je oral med koroškim ljudstvom ledino, toda bil je preveč osamljen, da bi se mu bilo moglo posrečiti, da bi z enim samim življenjem napravil iz ledine plodno niivo. Vzporedno z njim je delal tudi njegov nasprotnik: Nemci so onemogočili vsako borbo slovenskega ljudstva za slovensko .šolo. Pod pretvezo naprednosti so zvabili marsikaterega Slovenca v nemški tabor. Izkoriščali so gospodarsko nadmoč in državno oblast v svoje ozkosrčne nacionalne namene. _ ln na žalost jo bilo treznejših in pravičnejših Nemcev, na katere se je Einspieler obračal s svojimi Stinnnen aus Innenr6sterreichr, s svojo Drau-postt in s svojo Karntner Volksstiinme, teh pravičnih Nemcev je bilo tako malo, da so dobesedno utonili v morju nemškega narodnega šovinizma, ki se je po zmagi nad Francijo (1870) razbohotil kot nalezljiva bolezen. In tako je moral Einspieler na svoji'smrtni postelji reslgnirano priznati: >:Izgubil sem vero v pravičnost nemškega brata .. Sama po sobi sc ponuja neka vzporednost s sedanjo Koroško. Einspielcrjevo delo je sicer rodilo prav lepe uspehe: koroško ljudstvo je vidno rastlo iu se začelo razvijati v zavesten narod. Tik pred vojno je bilo na Koroškem že prav lepo Stevilce izobražencev in samo nekaj desetletij bi bilo zadoščalo, da hi koroški Slovenci iz svojih lastnih moči zadostili glavnim kulturnim potrebam. Toda čisto nepričakovano je prišel preokret: s plebiscitom je slovenska Koroška na mah izgubila vso. knr se je tekom dolgih desetletij s težavo in z žrtvami ustvarilo. Koroško ljudstvo se je znašlo zopet v nekaki primitivni dobi, brez lastne inteligence, torej brez vodilne plasti. Slovenski duhovnik, ki je edini še ostal med svojim ljudstvom, ne more nadomestiti vseh ostalih izobražencev. In tako se je več kot pol stoletju po prvih uspehih Andreja Einspielerja začela na Koroškimi druga Einspielerjeva doba — brez Ein-spielerja. Koroški Slovenci so bili po plebiscitu v svojem razvoju vrženi za dobrega pol stoletja nazaj. Treba je bilo začeti zopet znova. In zanimivo je dejstvo, da danes slovensko narodno življenje na Koroškem povsem obvladajo Einspielerjeva načela: zvestoba do vere, do mali rine besede in do države. Podobno iščejo razumevanja pri pravičnejšem in treznejšem delu nemškega naroda, se obračajo do njega s pozivi v nemški besedi in ga skušajo prepričati o upra- vičenosti svojih narodnih teženj. Kakor je svoj čas Einspielor ob navalu nadutega nomškega nacionalizma naletel pretežno na gluha ušesa, tako imajo danes koroški Slovenci opravili s še veliko bolj šovinističnim nacionalizmom, ki načelno jKivzdigujo nemški narod v Ilerrenvolk; — gosposki narod, veliko prevzvišen, da bi se hotel in mogel ozirali na težnje nekega manjvrednega ljudstva. Mogoče je bistvena razlika v posojili nemškega nacionalizma: za časa Eiuspielerja je bil nemški narodni jsmos zunanji izraz notranje silo mladega naroda, ki je po padcu Napoleonove Francije stopal od zmago do zmage, vodno višje, dočim je današnja nacionalna prenapetost hudo umetna utvara, nekak bolesten izraz nepriznane veličine, ki hoče veljati v svetu mnogo več knkor ji pripada [>o naravnih jiogojih. A vendar ie učinek isti: gluha ušesa! Želeti bi bilo, da bi končno vendarle prevladala razum in resnicoljubnost, da bi ne bilo treba tudi sedanjim koroškim Slovencem priznali z Einspielerjem: Izgubili smo vero v pravičnost nemškega brata!« Drobne vesti s Koroške V Celovcu jc umrl generalni vikar J B. Schmut/.cr v starosti 71 let. Pokojnik ic bil na siojem odgovornem mestu koroškim Slovencem pru\ ičen, Podrobna preiskava o poneverbah pri ho-roveljski občini je dognala, da je bivši tajnik \\ erner. ki je medtem umrl, poneveril vsega "Os šilingov javnega denarju. Glavno odgovornost nosi !ii\ši župan -ošin, ki jc \Vcrncrja liu-slavil proli vol ji om i lega odbora iu ga ves čas siuzluivuuju močim protežirul. Razveseljiva jc slika ljudskega gibanja v št. Ilju nad Dravo. V preteklem letu jc bilo 7 smrti iu U rojstev. Ob priliki družinskega dne v Svečah so bili na sporedu ludi izvlečki iz nove knjige šušlju in Ituiuov/u. ki jc pisana v ro/uuskeiu narečju Poslušalstvo je bilo nad vso navdušeno, ko jc slišalo v lastnem narečju narodne pripovedke iu izreke. V železni Kapli je v visoki starosti 92 let umrla ga. Kulurinu Piskernik. Ilila jc vzorna slovenska iu krščanska mati. Življenje je dulu l> otrokom, od katerih jo jc sum, š<> s preživelo. Vsi so ji sledili v ljubezni do slovenske besede. \n Dobrot ii so ustrelili ogromnega volka, ki jc na Koroškem zelo redka jirikuzeii. Primorske vesli Letošnjo zimo je smrt na široko zamahnila s koso med duhovščino tržaške škofije. V petih lotili je pobrala šest gospodov. Umrli so pred božičem Ellner, Kratzig iu Theuerschuh, |x> novem letu pa starosta Rebolj in Vinko Dolenc. Kot šesti so jc pridružil tej častitljivi skupini Anton Slamič, župnik v Dekanih pri Kopru in častni konzisto-rialni svetnik tržaške škofije Na dan sv. Antona jo še vesel praznoval svoj 65. god v krogu duhovnih sobrntov. leden pozneje, 24. januarja, ga je že Gospod odfioklical z dela. Čez par mesecev bi praznoval 30-letnico župiiikovaiija v Dekanih. Bog je hotel drugače. Velika vrzel je spel zaz;jala v vrstah tržaške duhovščine. Globoka žalost je legla nn osirotelo dekunsko župnijo. Umrl je mož, ki je bil vedno svetal vzor modrega in delavnega du snega pastirja. Anton Slamič se je rodil v Ro-rolu pri Trstu <>. januarja 1873 in je bil v mašnika jiosvečcn 23. julija 1899. Kaplanovnl je nekaj časa v Trstu, kjer je bil tudi prefekt v škofijskem kon-viktu. L. 1908. ga je tedanji škof Nagi instaliral na župnijo Dekani. Po vojni je mnogo let opravljal tudi visoko ležečo sosednjo župnijo Tinjan, katero je preti 2 letoma opustil, ko mu leta in naduha niso več dovolile hoditi v hrib. Njegova smrt je vendar tako nenadno udarila, da je bridko odjeknilo daleč okrog. Naj v nebesih uživa veselje, ki mu je bilo v ta leta le poredkonia v delež. Jugoslovani obiskujejo Julijsko krajino >Agis« poroča, da je sprejela od obmejnega italijanskega komisariutu v Postojni nekaj številčnih (>odatkov o osebnem prometu čez mejo. V lotu 1937 je prišlo samo po železnici iz Jugoslavije v Italijo čez Postojno 547.875 oseb. Od i"!i jo bilo 75.654 izletnikov, ki so sc pripeljali v 135 posebnimi vlaki. Med to izletniško skupino pa je bilo 22.848 jugoslovanskih državljanov. Podal k i glede prehoda meje pri Kačji vasi jia kažejo, ila sc je tamkaj prepeljalo čez mejo v avtomobilih in avtobusih 39.076 oseb, ki so bili skoraj izključno jugoslovanski državljani. Iz Jugoslavije na gledališko predstavo v Trst Iz, tržaških dnevnikov posnemamo, da pričakujejo tamkaj dve skupini gostov iz Jugoslavije, ki .-i želijo ogledali meslo in prisostvovati dne 8. in 10. februarja predstavi >Manon v tržaški operi. Lisli navajajo, da bo v vsaki skupini najmanj 50 potnikov. Lisli jiodčrtavajo. kako razveseljivo je dejstvo, da pokazujejo v Jugoslaviji tolikanj zanimanja za italijansko kulturo in še |io-sebej za znanega italijanskega pevca Banjaniina Giglia. ki I«, pel pri predstavi Munon. Obisk Jugoslovanov jc. lako piše jo ližaški lisli. zasluga velikih prizadevanj italijanskega pokrajinskega urada za razvoj turizma v Julijski pokrajini kakor tudi |X)ilobuc ustanove za turizem v Jugoslaviji. Ti dve ustanovi sla razvili močno propagando, ki da je rodila sijajne uspehe. Zanimanje Jugoslovanov za gledališke prireditve v Trstu je najlepše znamenje za naraščanje razumevanja za italijansko kulturo med Jugoslovani. Lisli na koncu Se dostavljajo, ližno enak lomni količnik kakor podlaga slike: v belimi, terpenlinovo olje, glicerin itd. Nn čisto stekleno ploščo vlijemo n. pr. nekaj kapljic glicerina ter položimo nanjo negativ zelo previdno, da ne nastanejo zračni mehurčki. Pulcm kanemo nekaj kapljic glicerina tudi nu hrbet negativa ter položimo nanj prav tako previdno drugo dobro očiščeno stekleno ploščo in negativ povečamo. Nalo ga izperemo. Nekoliko spolzek postopek, toda priporočljiv in siguren. Zrno je nestvor, ki sc pojavlja pri zelo velikih povečavah kljub ostri opoziciji emulzioiiai-jev in amaterjev. Nekoliko ga lahko zabrišemo, če napravimo povečuvo na papir 7, grobo strukturo, če osvetlimo papir skozi zelo fino malirano steklo, ki ga položimo nanj za čas osvetlitve, ali pa če vključimo za eno tretjino osvetlitve jired objektiv dostavno lečo za mehko risanje, ostali dve tretjini pa osvetlimo brez dostavne leče. Hudo kontrastne negative majhnih formatov povečamo uspešno tako, da jih najprej otenjiino v plavi barvi in nato povečamo na kontrasten papir. Druge metode imajo različne nedoslatke: ali je proces zvezan z nevarnostjo, da se negativ jiokvnri, ali pa se zdebeli zrno. Pri opisani metodi se tega ni bati. — Lahko napravimo pa tudi tako: povečavo osvetlimo nekaj več kakor bi bilo potrebno ter položimo nato papir, preden ga razvijemo, V \% raztopino kalijevega bikroninta. Petem ga nekoliko opluknemo v čisti vodi lor razvijemo in ustalimo kakor običajno. Razvijanje. Najboljši uspeh je dosegljiv le z razvijalcem, ki ga tovarna za uporabljeno vrsto papirja priporoča. Običajno je lo inetol-liidrohinon, toda zn različne papirje v različni sestavi. Najbolj akliven je sveže nastavljen razvijalec, ki mu dodamo malenkost že rabljenega razvijalcu. Toda le malenkost, ne pol na pol. Razvijanja ne smemo prekiniti, dokler ui slika do kraja razvita. Le tako dobi slika sočno barvo. Premalo razvite povečave so medle in barvno neizrazite, sive. Lstaljcvanje in izpiranje naj bo z ozirom na draginjo papirju velikih formatov šc bolj skrbno kakor pri kopiranju na majhne formate. Svež u.-taljevalec in med uslaljevan.jc iu izjiirnnje vključena kopel \% raztopine sod" skrajša proces 'izpiranja iu je obi nem sigurno jamstvo za uspeh. Skoraj vsi pa|)irii v listaljevnlcu nekoliko potemnijo ter so s lem risba nekoliko ojači, kar je pri razvijanju upoštevali. •Slika u p ude in zgubi brilj.inco skoraj pri vseh broinnosrebrnih papirjih, ko se posušilo. Osvežimo jih, če jih prevlečeino s prav tenko plast jo kar moči brezbarvnega laka (z etiketnim lakom itd.). ■šibko krita mesta na negativu je zlasli |iri kontrastnih negativih zelo težko povečali, ne da bi preveč jiočrnela in zgubila risbo na podrobnostih. Pomagamo si tako. da jih mod osvetljevanjem zasenčimo z. roko ali primernim kartonom zu ioliko časa. d.i so v primeri z gosteje kritimi deli slike pravilno osvetljeni. Karton moramo držati v takšni razdalji od slike, da nima senca, ki pada na jiujiir, ostrili obrisov, poleg tega ga moramo nekoliko premikati, dn tudi s tem napravimo tnehak prehod v nepokrile delo sliko. \ arču jnio s papirjem in povečajmo samo izrez, ki smo ga določili že na kopiji. Marsikdo ima navado — ali bolje, razvado, du poveča celoten negativ in šele potem poišče najboljši izrez slike. To je potrata papirja ter je vsekakor bolje, uporabili takšne odpadke za poskusne osvetlitve. Naša društva Fotokluh Ljubljana. Program zn tekoči leden: v torek predavanje, v petek jiregled in kritika Ko|ipitzove mape. Večer vodi g. Peter Kocjančič. Zucetniški tečaj ho Fotokluh Ljubljana ponovil, če se bo prijavilo dovolj interesentov ter |>ozivn vse amaterje, ki lil se za tečaj zanimali, nuj se čimprej javijo v klubnvein lokalu za Mladiki, (ob torkih in petkih od 20 dalje). Javijo nuj se ponovno ludi amaterji, ki so sc za tečaj že pri ju \ i j i. ljenja, nekaj pa tudi zaradi širjenja komunizma. Ti verjetno še ne bodo prišli domov in bodo morali kazen prestati. Ostali politični kaznjenci pa so vrnejo. 70 letni starček umoril 64 letno starko Iz, tržaških listov posnemumo silno oduren zločin, ki se je pripetil v Trstu v župniji sv. Jakoba. Nedaleč od bivše Ciril in Metodove šole je 70 let stari Maksimilijan Segec proti vsakemu pričakovanju napadel ill-letuo Viktorijo Marušič, svojo sorodnico. Ko je starko mikastil sprva brez vsake velike škode je starček nenadno zbesnel, začel vpili, nakar je jiotegnil izjxid jopiča dolg nož, ki ga je v pobesnelosli večkrat zasadil v Ma-rušicevo. ki jo je takoj |H>lila kri iu so j« /mudila nezavestim v krvno inlukužo. Znoreli morilec s« je potem, ko se je šc prepričal, če jo Viktorija res na tleli in se ne giblje več, s|iuslil v divji beg po ulicah, za njim pa nekaj očividcev, ki so bili priča temu krvavemu dejanju, ki ni trajalo več kol samo nekaj minut. Policijo ie beguncu zastavila cesto in ga prijela ler ga od-peljala v policijske zapore, kjer ga je zaslišala, liimkaj so ugotovili, da je bil morilec že večkrat v bolnišnici za duševne bolezni in da sc mu je zopet zbledlo. poslali so ga v bolrittnico, Itler ga bodo še ojiazovali. Marušičova je pa izdihnila kar na ulici. Zopet nesreča zaradi granate V goriški bolnišnici se bori, kot smo obveščeni, s smrtjo llletni Ladislav Devetak, doma iz goriške okolice. Pri prekopavanju zemljo je naletel nu staro granato, ki jo je izkopal ter začel pO njej Udrihal, da bi jo odprl ler |.ohral smodnik in plemenite kovine. Toda kar naenkrat je granata eksplodirala in mu jirizndela hude telesno poškodbe. Zdravniki imajo upanje, da inu bodo rešili življenje. Naravnost Čudno je. du se |mi tolikih, skoraj že vsakdanjih nesrečah, ki so večidel smrtnega izida, domače prebivalstvo ne spametuje iu ne pusti teh nevarnih raz-trelivov pri miru, ko ima vendar možnost, da pokliče vojaško oblasti, lii prevzamejo vso nadaljnjo odgovornost. Izgovor, da potrebujejo denar, ki ga s takšnimi izkopinuini zaslužijo (ker prodajajo smodnik) vendar nc more držali, ko pu je pri tem jkisIii življenje v nevarnosti ln ko obstojajo lako strogi predpisi glede pobiranja niunicije in orožja |m> bivših goriških bojnih |>oljih. Pri Kanalu so naleteli nn zemeljske ostanke nekega neznanega padlega vojaku. Ob kosteh so bili še kosi stare avstrijske uniforme. Oblasti so dale kosti lopo spraviti iu jih propclj.-iti nu vojaško pokopališče v Oslaviji. kjer bodo zemeljski o-tanki lega neznanega junaka jioložerii 1: večnemu počitku. Otroka je povozil do smrti Iz 1'rsla nam pišejo, du sn blizu Optin poro žili 9 let slaregu dečku Adalberla Benfino iu da jo kmalu na to v bolnišnici v i rstu iiodlegcl .smrti:itn poškodbam. Malega Adalberla je podrl avtomobil, ki je juidlvjal |»o ccsli ki | elje v .Sežano in ki v naselju nikakor ui zmanjšal svoje Itilrosli Na ccsli se je igrala skupina otrok, med katerimi ie bil ludi mi li Bencina. Avtoniohilislu sc ni zdelo vredno, da bi sc oziral nn naselje iu nn otroke, ki sc drenjujo nn cesti. Z vso brzino je zavozil naravnost v sredino otroške skupine iu podrl na tla malega Adalberla, ki ni utegnil vreči se na stran. Otrok je bil takoj jiod avtomobilom, ki jo drvel čez njega in se šele |>oteiii ustavil. Ljudje so hoteli vozniku na licu mestu kaznovali. Otroka so v nezavesti in * težkimi poškodbami pobrali, gu naložili na avlo iu ga odpeljali v Trst, kjer pu je v bolnišnici kmalu umrl. Policija jc šoferja zaprla. Pogreba se je udeležilo izredno veliko ljudstva iz Občin in okolice. Pod ključ Tolmina poročajo lr/:i-l,i lisli, da so p o 1 i <• i j -ske olila-li tamkaj za|»rlc Oli letnega Ruturju Ivana. Vzroki zu aretacijo niso prav znani. Oblasti so dejale, da so pri starčku našli, ko so tamkaj opravljale hi-no preiskavo, staro vojaško puško iz. avstrijskih časov. Ker Rutur baje ni znal |>ovo-dati, odkod ima puško, so ga odvedli v zapore v Tolminu, od koder ga hočejo spraviti še dalje, ako bo preiskava dognala, du je kriv |iotuhc, kol zaenkrat govori obtožnica. V Srpenici so orožniki napravili hišno pre iskavo pri Antonu Pičuliiiii, staremu 28 lel, ki je bil ovaden, da hrani pri sebi municijo in orožje. Hišna preiskav je dognala, dn je imel Anton pri sebi pesi smodniku, ki gn ie dobil iz. stare avstrijske granate ter dve dinnmitni patron i istega izvora. Ker Pičulin ni mogel opravičili tega lastništva in tudi ne razložiti, čemu je jiotrclioval razstrelivo. ga je orožništvo odgnalo v Gorico, kjer je sedaj zaprt. Nesreče. II letna Marija Zbngar «e je v Lažnih nad Cepovanom smrtno ponesrečila, ker jc na poledeneli stezi padla in se zvalila v 350 ni globok jirejiad, kjer so jo nnšli mrtvo. — V čistilnici petroleju na Roki se je nepričakovano podrl star zid in zasul večje število delavcev. 31 lel stari Lojze šlehal jc |iri tem izgubit življenje. — Z lesenega ogrodja nad Sočo, kjer grade novo električno centralo blizu Dolenjega Loga jo padel v Sočo Ciril Kiiiner. Padel ie Inko nesrečno med skale rečne struge, da je bil lakoj mrtev. Pokopali ro gn v Logu. Osebne. Zn občinskega komisarja v Dobrovi v Brci i h je bil imenovan član fašistične stranke Ulderik Rusjan. Dosedanji komisar Ludvik Fa-brizi jc bil odstavljen. — Za občinskega tajnika v Soči je bil imenovan Oskar Frnnzot. — Zakoncema Gnilimi jo prefekt v Mussolinijeveni imenu izročil nagrado 600 lir, ker jc žena povila dvojčke. Pod ključ. Alojzij lfacin. doma iz Ljubljane, je bil nn državni meji v bližini 1'odbrda aretiran, ker je šel čez mejo brez predpisanih potnih listin. Trenutno se nahaja še v prostorih sodišča v Tolminu. — V Zaillazu pri Tolminu so orožniki priprli Josipa Lebana, starega 29 let. Pred nekaj meseci je šel namreč čez mejo v Jugoslavijo brez polnih listin in bo moral sedaj, ko se je vrnil, presedeti kazen, ki mu je hitu takrat v odsotnosti prisojenn. — Znani France Kruh, doma iz Šembij pri' Trnovem, ki je bil na Reki, kot smo že poročali, obsojen na dosmrtno ječo, je bil sedaj odpeljan v kaznilnico Porto To gone na otoku Elbi. Tamkaj se nahaja že Ivan Žagar, doma iz Sušice pri Košnni, ki je ludi obsojen na dosmrtno ječo, ker so gu obdolžili, da je ustrelil miličnika. Pragu, 5. febr. AA. (ČTK.) Ko se je neko letalo sjniscalo na tla, se ji; vnelo. Pilot se je ubil, opazovalec ima pa lahko poškodbe. Z (imunska vremenska napoved: Prevladovalo bo vedro vreme na zapadu in Primorju, oblačno in megleno drugod po državi, vendar ne bo tudi I nn nebo polagoma zjasnilo, Teniperuluru sc ne bo mnogo spremenila. Nedeljski šport Skakalne tekme na Planici Rateče, 6. februarja. SK Ilirija je danes priredila v Planici medklub-eke skakalne tekme za naraščaj na 25 metereki in za juniorje na 40 metereki skakalnici. V obeh tekmah je startalo po 20 skakačev. Prireditev, ki 6e je pod vodstvom jeseniških sodnikov gg. Smoleja in Cerneta hitro, brez hujših padcev in nesreč razvijala, ob krasnem vremenu in najboljših snežnih razmerah, je pokazala odličen napredek naših mladih gorenjskih skakačev, predvsem Jeseničanov m pa članov kluba prireditelja, naše Ilirije, ki za to smuško panogo vrši najučinkovitejšo propagando. Rezultati so naslednji: Naraščaj (25 metrov): Skoki ▼ konkurenci: 1) Bukovnik Leo (Bratstvo), e skoki 17, 17, 16.5. Število točk: 197.8. — 2) Razinger Lojze (Bratstvo), 16, 15.5, 16. Točk: 184.5. — 3) Mežik Jože (Ilirija) 15, 15.5, 15.5. Točk: 180.6. Skoki izven konkurence: 1) Zaje Anton (SK Ljubljana), s skoki 19, 17.5, 17.5. Točk: 200.6. — 2) Razinger Tone (Bratstvo) 17, 17, 16.5. Točk: 193.3. — 3) Jeklič Janez (Ilirija) 16.5, 15.5, 15.5. Točk: 183.5. Juniorji (40 metrov): Skoki v konkurenci: 1) Mežik Janko (Ilirija), s skoki 22.5, 27.5, 28. Točk 203.1. — 2) Razinger Anton (Bratstvo) 21, 25, 27. Točk: 198.5. — 3) Rožič Janez (Ilirija) 21, 25, 24.5 Točk: 188.8. Skoki izven konkurence: 1) Razinger Lojze (Bratstvo), s skoki 17.5, 22.5, 23.5. Točk: 139.2. — 2) Polajnar Cvetko 20, 24 , 25. Točk: 186.2. Izven. — 3) Hedenik Tine (Ilirija) 20, 21.5, 26.5. Točk: 181.6. Umetno drsanje na Bleda Bled, 6. febr. Danes dopoldne jc bila na Bledu ekshibicija v umetnem drsanju, ki jo je priredila SK Ilirija iz Ljubljane. Prišla je skoro celokupna drsalna sekcija Ilirije, da pokaže ta lepi šport številnim gostom in domačinom. Prireditev se je začela ob 11 dopoldne na ledu pred hotelom »Toplice«. Vreme je bilo naravnost idealno. Nastop se je začel e točko, ki jo je podala mlada talentirana gdč. Pire. Nato je nastopil g. Betetto. za njim pa je gdč. Vizjak zaplesala valček, ki je zelo navdušil občinstvo. Enako tudi Schclnova. Največjo pozornost pa je vzbudila točka Palmetove, ki je nastopila kot blejsko djkle v lepi narodni noši, kar je navdušilo vse prisotne. Vse figure je podala izvrstno in zato zasluženo žela najširše odobravanje. Nato sta nastopila še juniorski prvak Piber in za njim Tuma, ki sta nam oba pokazala nekaj zelo lepih figur. Najlepša pa je bila najbrž točka, ki sta jo podala par Palme in Piber, ki sta krasno zaplesala valček. Na splošno željo sta morala to točko ponoviti. Ekshibicija je lepo uspela. Zahvaliti se moramo za to posebno ravnatelju »Putnika« dr. Žižku, ki se sploh zelo zavzema za razvoj Bleda. Mladinske drsalne tekme SK Ilirije Ljubljana, 6. februarja. Na odlični ledeni ploskvi drsališča pod Ceki-liovim gradom, pri krasnem solnčnem vremenu in pri precejšnjem zanimanju občinstva so bile danes od 9 do 11 drsalne tekme naših najmlajših, naše bodočnosti v drsalnem športu. Udeležba pri deklicah je bila zadovoljiva, saj jih je nastopilo 12, pri dečkih pa je bila udeležba nezadostna, nastopili eo samo 4. Glavna naloga drsalne 6ekcije SK Ilirije bo spet, med mo!ko mladino propagirati lepi drsalni šport, ki ga je nekoliko izpodrinil hockey na ledu. Kvalitetno znanje ni bilo na posebni višini, razen par izjem. Omeniti je pri tem mlado Marico Bogataj, ki je pokazala prvovrsten program In ki bi se jo lahko uvrstilo med starejše drsalke. Velik talent kaže mladi Slapničar Janez. Z malo pridnosti bo lahko dosti dosegel. Vrstni red doseženih mest je bil sledeči: Dečki: 1. Slapničar Janez 113 točk, 2. Lavrenčič Norbert 79 točk, 3. Hočevar Rado 68.8 točk, 4. Wciss Niko 68.3 točk. Deklice: 1. Bogataj Marica 135 točk, 2. Mayer Dora 107.5, 3. Ziberna Alenčica 103, 4. Strass Ladi 90, 5. Kralj Renata 87.5, 6. Jankovič Meta 87. Sledila je razdelitev nagrad in kolajn. Sodili bo gg. ing. Bloudek, Kavšek in Vizjak. Slalom prvenstvo dravske banovine in mariborske ZSP Maribor, 6. febr. Danes je bila pri Celjski koči prireditev SPD Celje za slalom prvenstvo dravske banovine in mariborske zimskošportne podzveze pod pokroviteljstvom bana dr. Marka Natlačena. Nastopilo je 49 tekmovalcev. Izven konkurence je tekmoval za vojaško ekipo prvak mariborske podzveze v slalomu Cizelj, ki jo dobil 7. mesto, pa je bil diskvalificiran. Prvenstvo je odneslo izvrstno moštvo turističnega kluba Skala, v katerem so tekmovali samo državni reprezentanti Heim, Praček, Koblar in Novak. Skala si je priborila darilo bana dr. Marka Natlačena. Drugo mesto je zasedlo moštvo SPD Celje v postavi Herle, Gradišnik, Meetrov in Mir-nik. V celotnem je dosegel najboljši čas Heim (Skala) 3.00.2, drugo Praček (Skala) £.02.7, 3. Koblar (Skala) 3.16.1. V podzveznem prvenstvu pa so aasedli: 1. Mucko 3.17.4, 2. Herle 3.59.3, 3. Gradišnik 4.02.9. Tekme so potekle v najlepšem redu brez vsake nezgode po precej ugodnih snežnih razmerah. Mariborski šport Maribor, 6. februarja. TEKMA ZA MAVERJEV POKAL Danes ee je pričel drugi del tekmovanja za zimski Maverjev pokal, in siceT se je odigralo prvo kolo revaninih tekem. Vreme je tudi topot bilo izredno naklonjeno prirediteljem ter se je na odličnem igrišču zbralo nad 600 gledalcev. Kot prva sta nastopila ŽELEZNIČAR : SLAVIJA (Pobrežje) 7:2 (6:0) V prvi polovici igre Slavija sploh ni prišla do besede ter je izgledalo, da se bo poraz, ki ga je doživela v prvem srečanju (11 :1) ponovil. Toda v drugem polčasu je prišla odlika moštva, to je »požrtvovalnost«, spet do veljave ter se jim je celo posrečilo ta del igre z 2 :1 odločiti v svojo korist. Železničar v tem polčasu nikakor ni mogel urediti svojih vrst. Pri Slaviji sta bila spet najboljša Ber-lek in Tomažič, v vrstah Železničarja je bil najzanesljivejši Frangeš na centerhalfu, ostali pa so bili pod svojo običajno formo. Zanesljiv sodnik je bil g. Kopič. MARIBOR i RAPID 2 :2 (1:2). Tudi ta tekma med starima rivaloma ee je končala navzlic naporu obeh moštev neodločeno. Dasi je imel Maribor skoraj tri četrt igre v svojih rokah, se mu ni posrečilo, da bi številne napade in svojo premoč tudi številčno pokazal. Igra je bila prav živahna. Maribor je že v pri-četku močnejši ter po lepem strelu Kurta v 19. minuli zabeleži prvi uepeh. Zaradi nerodnosti g. Mal-guča je prišel Rapid v 35. minuti do izenačenja. V drugi minuli zatem strelja Križan ostro in žoga zbeži Markuču iz rok v gol. V drugi polovici velika ofenziva Maribora. Celo vrsto ugodnih prilik napad ni mogel izkoristiti. V 14. minuti strelja Kirbiš iz daljave 25 metrov radi foula diktirani prosti strel z bombo pod prečko v mrežo. Rapidovci lc redko prihajajo čez svojo polovico. Tik pred koncem uspe Rapidu prodreti še z enim napadom, toda strelca je sodnik odklonil. Tekma končuje v vrsti novih napadov, ki pa so vsi neizrabljeni. Sodil je g. Nemec. Po današnjem tekmovanju so izgledi posameznih moštev še nepregledni. Vsi trije klubi imajo možnost, priboriti 6i prvo mesto. 1) Maribor 4, 2, 2, 0, 15 :9, 6. 2) Železničar 4, 2, 1, 1, 22 :10, 5. 3) Rapid 4, 1, 3, 0 ,7:5, 5. 4) Slavija 4, 0, 0, 4, 5 :15, 0. BSK:Slavija (Sarajevo) 1:0. Gradjanski :Hajduk 2:0. Dobrovolici so zborovali Ljubljana, 6. februarja. Danes ob 10 dopoldne 60 v »Zvezdi« zborovali vojni dobrovoljci, ki so se borili na solunski, do-bruški in drugih frontah. Udeležba na občnem zboru je bila prav lepa. Zborovanje je vodil predsednik prof. Jcras, ki je pozdravil zlasti zastopnika di-vizionarja g. polk. Zivanoviča, češkega konzula g. Minovekega in druge odličnike- Blagajniško poročilo je podal dr. Hebein, dr. Ernest Turk pa je poročal o knjigi »Dobrovoljci-kladivarji Jugoslavije«. Tajniško poročilo je podal g. Prinčič. Organizacija šteje sedaj skupno 123 članov. V imenu invalidov je kapetan Per apeliral, naj bi odbor posredoval pri ministrstvu za socialno politiko, naj se izda nov invalidski zakon. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno stari odbor s prof. Jerasom na čelu. Vode ima kmalu dosti. »Ze spet si pijan,« zmerja žena pijanega moža. »Konj in pes, kadar pi-jeta vodo, vesta, kdaj je imata zadosti.« — »0, pri vodi vem tudi jaz, kdaj je dovolj.« Najmanjšo knjigo imajo menda v Romuniji. Knjiga, ki ni večja kakor ka-vino zrno, ima na naslovni strani sliko kralja Karla in vsebuje popolno tiskano romunsko ustavo. Pogovor o srajci. »Baron je velik gospod, vsakih 14 dni si obleče novo srajco. Grof je še večji gospod, ker si obleče novo srajco vsak teden.« — »In cesar?« — »Ta pa kar naprej: srajco gor, srajco dol, srajco gor, srajco dol...« DAMSKA KONFEKCIJA A. P A U L I N SPOROČA, DA OTVOR1 SVOJ NOVI. VELIKO-MESTNO UREJENI LOKAL V LJUBLJANI, V ŠELENBURGOV1 ULICI ŠTEV. 1 DNE 8. FEBRUARJA, ZALOŽEN Z NAJELEGANTNEJŠIM1 MODELI POMLADNE MODE TER VAS VABI K OBISKU. Zborovanje slovenskih bojevnikov V dvorani Delavske zbornice v Ljubljani je bil v nedeljo občni zbor Zveze bojevnikov, ki ji načel ju je g. Ratej Mirko iz Trbovelj. Zborovanja se je udeležilo nad 100 delegatov iz vseh delov Slovenije. Predsednik Ratej je v uvodnih besedah poudarjal namen bojevniško organizacije za medsebojno pomoč, resnično tovarištvo in postavitev spomenika neznanemu slovenskemu vojaku iz svetovne vojne na Brezjah. Nato je predlagal vda-nostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Obe brzojavki sta bili sloje z velikim navdušenjem sprejeti. Pozdravni brzojav je bil odposlan vojnemu ministru, pismeni pozdrav pa banu dravske banovine dr. M. Natlačenu, ki je pokrovitelj odbora za spomenik na Brezjah. V svojem govoru je predsednik posebno pozdravil zastopnike bratske invalidske organizacije, ki je poslala na občni zbor tri zastopnike s predsednikom Matkom Štefetom na čelu. nikc s predsednikom Matkom Štefetom načelu. Iz poročila tajnika Rudolf Lukeža posnemamo, da je bojevniška organizacija v živahnem razmahu in da šteje sedaj 50 bojevniških skupin odnosno skupinskih pripravljalnih odborov. Glavno delo je posvetil odbor notranji organizaciji Zveze, dalje pa socialnim nalogam in akciji za spomenik na Brezjah. Bilo je več večjih zborovanj. Notranje delo v organizaciji se vrši p>o odsekih. Sedaj poslujejo: organizacijski, gospodarski, socialni odsek in odsek za Brezje. Tajnik je kot načelnik organizacijskega odseka podrobno očrtal delo tega odseka, ki ima 8 okrožij. Končno je pozval navzoče, naj povsod razširjajo bojevniško misel in delajo na to, da se v vseh sosednjih krajih osnujejo bojevniške skupine. Za njim je poročal o gospodarskem odseku in blagajniškem stanju organizacije blagajnik Ivan Gajšek, ki je posebno omenjal veliko delo in nabiranje prispevkov za Brezje. Veliko delo za grob neznanega slovenskega vojaka iz svetovne vojne jc orisal načelnik odseka za Brezje Franc Košir, ki je poudarjal lepo zamisel postavitve spomenika slovenskim žrtvam svetovne vojne ter veliko razumevanje ne le pri vseh merodajnih činiteljih temveč tudi pri vseh slojih našega naroda. Zborovalcem je jiodrobno raztolmačil načrt preureditve prostora pred cerkvijo na Brezjah in osnutek samega sj>omemka. Njegova izvajanja so žela veliko zanimanje in pritrjevanje vseh prisotnih in so bili vsi ukrepi, ki bodo potrebni za izvedbo velikega dela, z odobravanjem sprejeti. O podporah, ki jih je razdelil socialni odsek iz ustanove Colaričev sklad in iz nabranih prispevkov zbiralne akcije, je poročal Rudolf Wagner. Zborovalcem je očrtal veliko bedo, v kateri so ZFO Pregledne tekme za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani Ljubljana, 6. februarja Danes so bile v Ljubljani prve pregledne tekme naših mednarodnih kandidatov za mednarodni mladinski tabor, ki bo v dneh od 26. do 29. junija t. 1. Topot so se pomerili med seboj ■amo orodni dvanajsterobojniki, t. j. tekmovalci, ki tekmujejo v telovadbi in štirih lahkoatletskih panogah. Prijavili so se naši najboljši, manjkali BO samo trije, ki so bili službeno zadržani. Te tekme, ki so se izvršile v navzočnosti našega širšega mednarodnega sodniškega zbora, so pokazale velik napredek naših mednarodnih kandidatov. Mladi fantje, polni navdušenja za telovadno umetnost so pokazali, da lahko pričakujemo lepih uspehov na letošnjih mednarodnih tekmah v Ljubljani. Lepo število telovadcev, ki so vredni nasledniki svojih prednikov, so nam najboljši porok za dostojen napredek v tej lepi telesnovzgojni panogi. Obvezne vaje na orodju so delale nekaterim še preglavico. Vendar pa je od zadnjega srečanja opaziti velik napredek, kajti danes smo videli več telovadcev, ki so obvezne vaje prav dobro v celoti izpeljali. Vaja na drogu, ki je sicer težja od one na bradlji, gre večini boljše kakor obligatna vaja na bradlji. Najtrši oreh na bradlji za vse je po prevalu naprej navzgor v čisto ročno stojo. Je to krajša vaja kakor na drogu, mendar močno za- beljena, tako, da imajo posamezni tekmovalci polne roke dela ž njo. Današnji pregled pa je tudi v tem pogledu pokazal lep napredek in lahko pričakujemo od naših tekmovalcev, akoravno so samo eno leto aktivno telovadili, lepih uspehov. Vaje na konju so pokazale lep napredek, vendar v splošnem še vedno niso mogle zabrisati vtisa, da se to orodje bolj mačehovsko obravnava v naših telovadnicah. To sicer ne velja za vse tekmovalce, vendar jih je nekaj vedno med njimi, ki se kar nočejo sprijazniti s konjem. Je pa tudi na tem orodju — kakor rečeno — tak napredek, da smo ga lahko veseli. Krogi so bili še najbolj sigurni. Kljub temu, da so prišli telovadci naposled nanje, so pokazali, da pravilno vadijo na njih. Zahtevajo pa vaje na krogih veliko porcijo moči, katere smo danes pogrešali pri nekaterih tekmovalcih. Z današnjim pregledom naših mednarodnih tekmovalcev smo lahko zadovoljni. S tem kar so nam oni že danes pokazali bodo prav lahko stopili v mednarodno areno in bodo gotovo lahko častno zastopali ime naše mlade fantovske organi-J zarije in naše države. Naslednji meseci bodo posvečeni se ostrejšemu treningu, ki bo še marsikomu prinesel ono stopnjo, ki jo potrebuje za uspešen uspeh na takih težkih mednarodnih tekmah kakor bodo letošnje v Ljubljani. mnogi naši člani, njih svojci, dalje vdove in siroto v vojni padlih in umrlih tovarišev. Za preglednike je predlagal Rep Marko iz Trbovelj razrešnico blagajniku in celokupnemu odboru. Vsa poročila, kakor tudi razre£nica, so bila z odobravanjem sprejeta. Nato je blagajnik Gajšek podal načrt proračuna za liodoče leto in predlagal kot članarino skupin osrednjemu odboru 1 din na leto; članarina iu podpornina posameznih članov, ki so včlanjeni v osrednjemu društvu, naj znašata 10 din, ustanovnina jia 100 din, kar je bilo soglasno sprejeto. V odbor so bili povečini izvoljeni dosedanji člani s prof. Mirko Uatejem kot predsednikom. Izmed samostojnih predlogov, ki so jih predložili nekatere skupine v razpravo, so zlasti zanimive zahteve za odslužene vojake (kadrovce),_ da se jih uiiožteva pri sprejemu v državno službo, dalje da se med bojevniki oživi gosjiodarska akcija, da se osnuje poslovalnica za vojaške zadeve in za službe. Pri slučajnostih je spregovoril predsednik invalidske organizacije Matko štele, ki se je zahvalil za jiovabilo in pozdrav. Poudarjal je jiotrebo skujv nega dela vseh bojevnikov in vseh bojevniških organizacij v V6ej državi, da vsaj našim zanamcem priliorimo one pravice, ki jih ne le invalidi, ampak vsi bojevniki zaslužijo. Za njim je jiredlagal Rudolf W'ugner resolucijo na min. svet in na narodno predstavništvo, da se novi predlagani invalidski zakon lakoj sprejme. Izvajanja Matko štefetn in predlog R. NVagnerja sta bila z velikim navdušenjem sprejeta. Nato je omenjal ravnatelj Stoje fio-trebo, da se zberejo prispevki za Brezje v vseh naših občinah. Pozval je navzoče, naj pri občinskih svetovalcih poudarjajo, da jc spomenik na Brezjah vseslovenska narodna dolžnost, in jih pridobe, da bodo občine vstavile primerne zneske v svoje proračune. Končno je bil soglasno sprejet sklep odbora, da se izvede 6. marca kot s^minska obletnica smrti prvega tajnika bojevniške organizacije Franca Bonača jw vsej Sloveniji zbiralna akcija za spomenik na Brezjah. Ta dan naj se opravijo za pokojnega Bonača žalne prireditve s sveto mašo. S tem je bil lepo uspeli občni zbor Zveze bojevnikov končan. Pokaazl je veliko zanimanje za bojevniške cilje ter poudarjal iskreno vez tovarištva, ki druži bojevnike za skupno medsetiojno pomoč, za pomoč vsem bednim in potrebnim ter za oživotvorjenje velike zamisli, da se postavi grob slovenskemu neznanemu vojaku na Brezjah. Zveza liojevnikov, ki vrši veliko slovensko in kulturno nalogo, naj pa skoraj uresniči svoje idealne in prepotrebne namene. Zborovanje, koroških borcev v CeVu Celje, dne 6. febr. Danes dojioldne je bil v Narodnem domu v Celju prvi občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. Zastopnik gl. odbora Legije koroških borcev iz Ljubljane je poudaril, da so napori za priznanje dobrovoljstva koroških borcev v popolnem teku. Deputacija je v Belgradu našla veliko razumevanje pri vojnem ministru in pri notranjem ministru dr. Korošcu, ki je obljubil moralno in denarno pomoč. Legija koroških borcev namerava izdati ob 20-letnici spominsko knjigo o bojih na severni meji. I. del te knjige bo vseboval politično, slovstveno in kulturno zgodovino Slovencev na Koroškem, Štajerskem in Prekmurju. Drugi del bo opisal svetovno vojno, pred in povojne razmere. Na današnjem občnem zboru, katerega se je udeležilo nad 80 članov in ki je trajal do pol 1 popoldne, je bil izvoljen odbor s predsednikom g. inž. Rudollom Dušanom na čelu. Fran Barbalič - 60 letnik Dne 30. pr. m. je obhajal g. Fran Barbalič v krogu svoje družine v Zagrebu 60-letnico življenja, 40-letnico službovanja in 30-letnico družinskega življenja. Rojen je bil v Baški na otoku Krku. Uči-teljeval je v Istri in v Pičnu in v Bermu z izvrstnim uspehom. Deloval je za izvenšolsko izobrazbo naroda s petjem in s socialno gospodarskim pioukom. Imel je n. pr. v šoli krasno zbirko ročnih del dečkov, lesenih in ilovnatih predmetov. En učenec mu je celo izdelal popolno jiorabno tamburico. Sestavil je za šolski urad rodovnik lastnosti staršev šolarjev za tri generacije, kar je bil unicum v šolstvu, pa zelo važen za vsakega vzgojitelja. Ker je bil usjiosobljen ex privata diligentia tudi za poduk nemškega jezika na ljudskih šolah, je dobil od ministrstva na Dunaju dopust in pod(>oro za obiskovanje ljudske univerze v Giesen-u na Nemškem. Pri prof. Vierthalerju v Gorici pa je dovršil njegovo računareko šolo. Vse to mu je pomagalo, da je postal šolski nadzornik za hrvaške šole za okraja Pulj in Poreč. Kot lak je večkrat predaval na pošolskih nadaljevalnih prosvetnih tečajih učiteljev in podeželske mladine sploh. V ta namen je bil dobrodošel predavatelj tudi pri italijanskih učiteljih, ki niso imeli za to sposobnih učnih moči. V hrambi hrvaškega šolstva je zadel pogosto na velike ovire, iz katerih ee je izmotal časih prav po sreči. Uredil je tudi srbsko šolo v Peroju pri Puli ter je izdal prvo zgodovino tega kraja. Po svetovni vojni so mu novi gosjiodarji dali kmalu razumeti, da jim ni potreben. Prosil je zn odpravnino ter se je preselil na Sušak kot navaden učitelj. Pozneje je bil imenovan za Zagreb iu lani upokojen. Ze kol mlad učitelj je imel veselje za statistiko in je res rojen za to stroko in zaslužen za Hrvate in Slovence na Jadranu bolj, kot je to javnosti znano. Na koncu svetovne vojne 1918. je izdal prvi obširno statistiko »Pučke škoie v Istri«, katera se zdaj ujiorabl.ja splošno za narodopisna dela naših rojakov v Italiji. To je bila menda prva in zadnja knjiga te vrste iz tiskarne zaslužnega Josipa Krmjiotiča v Pulju. Na Sušaku je spisal Fr. B. 1923 »Jugoslave-ni i žkolsko pitanje na Rijeci«. To je zopet zelo važno delo za vsakega, ki se količkaj zanima za to nekdaj naše priljubljeno mesto v Kvarnem. V Zagrebu je pa obelodanil kot 3G8. Jeronimsko knjigo — knjižice občega znanja: »Vjereka sloboda Hrva-t ai Slovenaca u Istri, Trstu in Gorici«. Vse te publikacije so nejirecenljive za vse Hrvate in Slovence. Zalibog, da naš javnost ni pokazala zadosti smisla za ta dela, spisan z trudom in naporom. Omenjeno je že bilo. da je Fr. B. rojen statistik. Prešlo mu je to v kri, da skoraj brez tega ne more živeti. Veselje do dela in skrb za družino, z boleznijo zelo preskušeno, ga bodri, da pripravlja novo delo statističnega značaja. Z ozirom na toliko vsestransko zaslužno narodno delovanje mu iskreno čestitamo k njegovemu trojnemu jubileju. I. G. Ljubljanska kronika Umrl je včeraj zvečer g. Franc Rcpnik, železniški poduradnik v jiokoju. Pogreb bo v torek ob 4 popoldne iapred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Bežigrad. Drevi ob 8 ima Društvo katoliških mož svoj redni mesečni sestanek. Predava g. Joža Langus o temi: »Ali smo edini? Kaj ruši našo edinost in kako jo bomo dosegli?« Naš nadjiastir nam je za letošnje novo leto zaklical: »Bodimo edini!« Gotovo je vedel, zakaj nam je v tako važnem trenutku zaklical ravno ta opomin. Edini pa bomo, ako bomo najprej edini po posameznih celicah našega narodnega in verskega življenja, po naših župnijah. Možje, pridite, da se porazgovo-rimo o tem klicu našega cerkvenega očeta, da proučimo to zadevo najprej in predvsem glede Bežigrada. Sprejemali se bodo tudi novi člani. — Odbor. Velik požar v Soteski Bled, 6. lebr. Danes dopoldne je nenadoma izbruhnil velik jx>žar v Soteski pri Bohinjski Beli. Goreti je začelo na novi žagi, ki je last šumske uprave in jo ima zdaj v najemu g. Torkar z Lesc. Požar je izbruhnil ob pol 9 dojioldne, iu sicer v skladišču za žagovino. Zaga jc bila pred kratkim iiojiolnoma na novo urejena in jc bila gotovo najmodernejša v Sloveniji. Gosilci so prišli kmalu na kraj nesrečo in so š svojim delom preprečili, da ni škoda šo večja. Rešili so nekaj strojev in del desk. ki so bile pri žagi naložene. Škodo cenijo do 200.000 din. Vzrok fiožara ni znan, najbrž pa je električna iskra vžgala žagovino.