275. števika. Trst, v 3. ponedeljek decembra 1900. / Tečaj XXV ..Edinost „ rhujft enkrat na da«, razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Za celo leto........kron ca pol leta.........12 _ sa četrt leta................6 _ la en mesec................2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na n«- ročbe brez priložene naročnine uurava re ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po f> stotink (3 nve.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon Stv. S70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglaat se računajo po vrstah ▼ petitu. 'An več-itratno naročilo 3 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale 'lomači oglasi itd. se računajo po pogod« Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu* Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. V edinosti Je moč! Naročnino, reklamacije iti ogia«e sprejema upravništvo. Naročnino in oirlase je piaČevnti loco Trat. Uredništvo in tiskarna se uabajatN v ulici CarintiH štv. 12. tlpravništvo, io sprejemanje inseratov v uiici Molin piccoio štv. 3, II. nailstr. Izdajatelj iu odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna Icunsoi cija lista „Edinost" v T Per aspera ad astra! Lepa bajka živi v slovenskem ljudstvu. Vsaki človek ima svojo zvezdo. Kedar stopi na zeml ji novo človeško bitjo v trpljenja polni boj življenja, tedaj zasveti na nebeškem oboku nova zvezda. In kedar leže človek k večnemu počitku, utrne se zvezda in ni je več. Danes pred sto leli je zasijala na slovenskem nebu najjasnejša zvezda : rodil se je veliki genij Prešeren. Pol stoletja počiva že v ranem grobu, a njegova zvezda ni otemnela. Še vedno „visoko na nebu zvezda miglja" — in svetila bo, dokler se bo na zemlji zavedal svoje krvi zadnji Slovenec, zadnji Slovan. Kaj nam je Prešeren ? On ni le stvaritelj našega lepega knjižnega jezika, ni le širi telj evropske kulture v našem, do njegove dobe na idejah tako revnem narodu, ni le pesnik najnežnejih srčnih strun, ni le neustrašen bojevnik resnice, ki nas z navdušeno do- Per aspera ad astra ! V to upamo trdno! O priliki Prešernove stoletnice je izdal odbor za napravo spomenika Prešernu naslednji poziv : Rojaki! Sto let je minilo o. decembra, odkar se je porodil slovenskemu narodu "njegov največji pesnik, katerega ceni ves narod in s katerim se sme dičiti tudi mej tujim svetom — France Prešeren. Pesnikovo znamenitost na široko razkladati je povsem nepotrebno ; istotako neumestno pa bi bilo dokazovati, da zaslužuje pesnik ne samo, da ga čitamo in se ž njim ponašamo, nego tudi d a j njegovemu geniju p ostavimo viden znak sv ojega čislanja in svoje; hvaležnosti. Ta misel je vodila podpi-' sani odbor, ko je svojedobno izdal in pozneje ponovil poziv do slovenskega naroda, da naj prilaga svoje doneske, ki bi omogočili po morodno himno še danes navdušuje, ki pa ... , . • -i „i J ' 1 vzdigniti pesniku dostojen spomenik v srcu slo-. zna vihteti tudi bič perečega sarka ma, ne, , j , v T . . v - i ■ / & ' venskega naroda, v beli .Ljubljani, kjer je : Prešeren je bil tudi daleko viden p o-\ , . . " . - -•* - J r i pesnik pel svoje nesmrtne poezije ter z njimi 1 1 naslajal svoje sodobnike in potomce v vseh Bil je politik vseslovanski: j , .. , , . , i • i i ■ - -i i J ' ! pokraj mali, kjerkoli se glasi slovenski jezik. ,,Največ sveta otrokom sliši Slave .M _ _ ... i* . . , ..,.. „ V svouh oklicih le odbor za povzdignenje A nt bil politik utopij. Kar je možno, J J 1 ® , . , , ^ , , i »t i , . Prešernovega spomenika pozival Slovenke in to je želel, na to je deloval. V seslovanski ° 1 r \ ... . ., r Slovence vseh stanov in vseh pokrajin, da «volapuk» — bil mu je zopern. In ta njegov . . 1 . . , . ., t . . skupno pripomorejo proslaviti pesnika vsi odpor nam je resil milo materinščino, posta- v . . ili m -ii «11 členi slovenskega rodu, ob enem pa osvetliti vil jo je v kolo drugih govoric kakor jednako- b 7 r j . lice tudi slovenskemu narodu, ker bi njegovo vredno sestro! .... .Z T.-,. .... . ,T , . zanimanje in njegova požrtvovalnost pričala, Njegov panslavizem je le moralen. Vsaki J j & i i , , . . ji- i - - ^ da ve svojim zaslužnim možem izkazovat' slovanski narod delaj v sebi za-se in s tem J , . t . . , , . svojo hvaležnost. Pesnikov spomenik naj bi za celoto! Iz sebe napravislovenski J . ^ J , , , » - „ bil torej viden znak narodovega spoštovanja r o d v r e ti n e g a d r u g a v e c i m s r e c - _ J ~ / J . „ . , , . , m ■ in njegove hvaležnosti do svojega imenitnika, nejsim slovanskim plemenom. 1 i- J 15 _ _ . . . , . . . , ob enem pa tudi bodrilo mladini in odraslim, stoz družite v, o kateri sosa- r . , . . - i - da se ogrevajo o njegovem pogledu za vse n j a r i l i n j e g o v i v r s t n i k i , p r i - b J J ° r , . , . one ideale, katere je gojil pesnik sam. Ka- nese zgodovina, ki ne pozna joj i , . tera prilika pa bi bila primernejša skokov! . . m . i -i rj - »-i - - za povzdignenje takega sporne- io ie bil Prešernov politični program, 1 & j o i ni k a, nego stoletnica Prešernovega rojstva? Odbor se je čvrsto nadejal, da bode mogel ta dan 3. decembra leta 1900. proslaviti z odkritjem spomenika. Res so se v začetku o je oii Prešernov politični program, program, ki ga danes spoznavamo kakor edino pravega. Pravi pesnik je prorok. Prešernovo proročanstvo se že izpolnuje in se izpolni do-cela : „Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!" s pohvalno vnemo odzivali Slovenci in SIo- Rakor se je on po mukotrpni borbi na venke in zbrala se je prilična svota. Nade-zemlji vzdignil na vrhunec svetovne slave, jaje se popolnemu vs^ehu, je razpisal odbor tako pride tudi malemu njegovemu narodu, natečaj za načrte Prešernovemu spomeniku, ee bo sledil jasni zvezdi Prešernovi, veliki Tekmovalo je šest umetnikov slovenskih s se-dan, ko bo lahko vzklikal; dem načrti, ki so bili vsi bolj ali manj zani- mivi. Prvo nagrado je dobil g. Ivan Zajec na Dunaju, kateremu bi bil odbor tudi poveril izvršitev spomenika, ki ima biti kras prestolici slovenski in trajen spomenik, dostojen pesnika, kateremu bo povzdignjen, umetnika, ki ga izvrši, in naroda, ki ga svojemu pesniku postavi, ako ne bi bilo nestalo onega, brez česar se ne da nič izvršiti — denarja. Nabrana vsota neznašaniti polovice onega denarja, ki je potreben za povzdignenje spomenika. Iver pa je častna dolžnost narodova, tla ns zaostane započeto delo, da ne poneha z dolgim odlaganjem projektanta umetniški zanos, s katerim nam obeta ustvariti delo, ki bo ponos naroda slovenskega, obrača se podpisani odbor ponovno do celokupnega naroda slovenskega, da vsaki člen njegov po svojih moČeh pripomore srečno dovršiti započeto delo. Odbor ve dobro, koliko narodnega davka plačujejo Slovenei, in kako žulijo ti davki posebno one Slovence, ki so oddaljeni od središča slovenskega in izložeoi navalu tujčevemu. Ali Ljubljana ne zmore vsega, pa tudi samo Kranjska ne; saj tudi Ljubljana po mogočnosti prispeva kulturnim potrebam oddaljenih rojakov. Ker pa je Prešeren vseslovenski pesnik, zato se obrača odbor do vseh Slovenk in Slovencev ter jih ponovno poživlja, tla občine, društva in posamezne osebe žrtvujejo svojim sredstvom primerno vsotico v svrho, ki bo celokupnemu Slovenstvu v ponos in moralno korist. V L j u b 1 j a n i, dne 1. dec. 1900. Za odbor za napravo spomenika Francetu Prešernu: Ivan Hribar, župan, t. č. predsednik. Rajko PeruŠek, C. kr. profesor, t. č. podpredsednik; Fran Trdina, mestni knjigovodja, t. č. tajnik ; dr. Josip Stare, C. kr. tajnik ti-naučne prokurature, t. č. blagajnik; dr. Maks Pirec, odvetnik, Andrej Senekovič, C. kr. gimnazijski ravnatelj, dr. Ivan Tavčar, odvetnik, t. č. odborniki. P O D L 1 8 T E iv. Apoteoza dru. Francetu Prešernu, Na naša sveta, rodna tla, namakana s sulzami, stoletna legla je tema . . . Naš rod teptan, prepoln je muk ležal v jami ; na svoji zemlji, tujcu rob je legal v grob ... Za goro, tamkaj za gorami zabliskal zor . . . Ah, vstaja, vstaja naš unuk, in pesni zbor razvnet posluša, in čez nebo mu daljnih gor zahrepenela duša ! Oj bratje, glejte, svita dan . . . Ah ta svitloba . .. orožje vsak si stisni v dlan, od šumnih tam lesov, poljan nam bliska nova doba ! Naprej ! . . . Dnij novih seme sojemo in s sestro mislijo slobodno na rodnih tleh se grejemo! Ah, glej !. . . V plamenu žarnem vrh svetov Kerub prejasna pota hodi, in dviga meč .. . Čuj, spev njegov drhteč, proseč o jasni peva nam slobodi ! Ah, tam prosvete naše duh ob zvonke peva strune .. . V glasove divne zatopljen spoznal je sebe v njih Slo ven, in voljo mu, srce in sluh nebeška slast presune ! Napoj božanstveni iz čaš ob pesmi Tvoji pijem ; ob čelo Tvoje, lovor naš Ti v kito vijem . . . Ah, Ti prejasni naš Kerub, blestečih car višav . .. V obraz Tvoj resnomiren poljub Ti dajem na poljub, s poljubom vroč pozdrav : Proslavljen prerok roda veren, Pozdravljen genij, Fran Prešeren ! Fran Žgur. Tu doktrinarizem, tu — življenje! m. Grofovskemu piscu politiške brošure smo menda dokazali na način, ki mora biti umljiv Prešernova hči. (Spomenica k Prešernovi stoletnici.) Napisal Vatroslav Holz. (Dalje.) Po Levstekovi smrti 1. 1887. se je Prešernova hči z vso svojo dušo oklenila našega pesnika-trpina — Josipa C i m p e r-m a n a, kateremu je, poleg njegove sestre Maričke, bila najvernejša družabnica, strežnica in prijateljica do zadnjega njegovega izdihljeja dne 5. maja 1. 1893 . . . Josip Cimperman je bil pristen mučenik med vsemi našimi pesniki novejše dobe! Vsled bivanja v vlažnih predmestnih zakotjih z revnimi svojimi roditelji so mu že v zgodni mladosti noge začele hrometi, da od 17. leta svoje dobe ni mogel več hoditi. Presedel je torej nad polovico svojega nesrečnega življenja na trdem lesenem stolu v neki mračni, pritlični sobi, ob leseni mizi tik vrat, na prepihu in mrazu — ko bom nadaljeval svoje, na tem mestu začete »Sporni ne na znamen i te možć slovenske« (kakor na-merjam, ako mi Bog da življenje in zdravje še par let!), opišem tudi mukotrpno životar-jenje našega Cimpermana, kakor zasluži ! vsakomur, da na naši strani ni ni kakega »pretiranega nacijonalizma«, ampak da je tu le boj za prava, temelječa na božjih in pisanih zakonih ; a dokazali smo mu tudi, da je resničen pretiran nacijonalizem na strani njegovih zaščičencev, Nemcev, ki v svoji odurni narodni megalomaniji brutalno zanikujejo ta naša prava in postavljajo postulate, ki so v nasprotju s pravico in pravičnostjo, z obstoječimi zakoni, s politiško moralo in z življen-skiini koristmi države ! Res je sicer v Avstriji, Bogu bodi potoženo, le preveč razlogov, da govorimo o »pretiranemu nacijonalizmu«, ali gospod grof naj bi se bil obrnil na drugo adreso se svojo epistolo! Ali pa naj bi jo bil napisal — samemu : sebi ! Ako meni mož, da j^ vse, kar počenjajo Nemci na Češkem proti Čehom, opravičeno po nagonu samoobrane, potem se je on oglasil ne le kakor zaščitnik ljudij, ki imajo na sebi greh »pretiranega nacijonalizma« na škodo Slovanov, ampak oglasil se je kakor protektor iz-vestnih ljudij, ki svoj nacijonalizem nosijo preko meje te države proti severu in vabijo zopet sera doli oni nacijonalizem s severa, kar vse s« lepo spaja v — pangermansko idejo. Da bi pa podpiranje propagatorjev te ideje posebno služilo praktični in stvarni potrebi v državi avstrijski, o tem naj nam grof Czernin nikar ne govori, ker sicer bi morali misliti tudi o njem, da tudi on nima ni zmisla ni srca za potrebe te države ter za pogoje nje obstanka in razvoja. Dokaz pa, da ne pozna etnografije te države, je res podal s tem, da poleg Nemcev »v oddaljenih alpskih deželah« vidi le tirolske in pri morske Italijane, o katerih more reči, da so si ohranili strog naroden tip. To priča o ignoranciji, ki je naravnost fenomenalna. To primorsko italijanstvo treba le poznati in treba vedeti, od kje re rekrutira! Treba vedeti, da n. pr. italijanstvo v Trstu se je krepilo in jačilo dosedaj najbolj z elementi slovanske krvi, prihajajočimi iz Istre in Dalmacije. Da so avstrijski državniki umeli svojo nalogo, oziroma korist države, da so takoimenovanemu tržaškemu itahjanstvn pravočasno odtegnili ta redilna tla in mu zamašili te vire, to italijanstvo bi bilo danes uvela cvetka in v Trstu bi zastonj iskali laške iredente. Kdor pozna zgodovino razvoja tega tržaškega italijanstva, ta ve, daje isto svoje n a j b i s t r e j e glave dobivalo iz vrst nemških in slovanskih o d-padnikov. Da ni slovanska kri gnojila Kdor je le jedenkrat v svojem življenju videl tega pesniškega našega Prometeja, priklenjenega na tisto trdo lesno »pisno desko«,, raz katere ni mogel dvigniti niti svoje roke,, tako, da so ga morali drugi pitati in mu dajati piti, kakor majhnemu otroku — kdor je gledal samo jedenkrat pretresljiv prizor, tega je prešinilo globokočutno usmiljenje do ime- I novauega pesnika-trpina! Vsakdo pa je čutil zajedno i človeško dolžnost, prihajati k njemu j večkrat ter mu donašati, poleg gmotne pomoči. tudi izdatnega duševnega živila, katerega je bil potreben, da se izrazim banalno, »kakor riba votle«. (In mej obiskovalci sta bila tudi bivši urednik »Edinosti«, sedaj blagopokojni Lovro Ž vab ter sedanji glavni urednik temu listu. Opomba ured.) Ker namreč Cimperman iii mogel v svet, da bi čital v živi knjigi božjega stvarstva, temveč je vse svoje znanje o istinitem življenju zajemal le iz — papirnatih knjig, bil je zanj vsakeršnji obisk pravo pravcato krepčilo, ki ga je kaj blagotvorno oživljalo in ga navdušilo za novo delovanje. Moških obiskovalcev naš Cimperman sicer ni pogrešal. Saj so si takorekoč poda- jali kljuko njegovih vrat raznovrstni hribo- lazci slovenskega Parnasa, ki so romali od blizu in daleč na naš takratni »literarni njive {primorskega italijanstva, l>ila bi le to danes neplodna puščava, na kateri bi raslo le trnje in osat. V primorskem italijanstvu je morda, da ali ne, do 20°/0 prave italijanske krvi, Čistega narodnega tipa, ljutlij resnično italijanskega izvora — vse drugo pa je izišlo iz križanja plemen. A kdo drugi besni sedaj, v volilni borbi, doli po Istri, proti, nam, nego ravno samo slovansko prodano meso ? ! S slovanskimi glasovi zmaguje v Istri tisto — italijanstvo! Reči moremo torej — uverjeni, da nam ne bo oporekal nikdo, ki pozna razmere — da ga ni naroda ali narodnega odlomka v Avstriji, ki bi bil tako malo čist naroden tip, kakor je baš to primorsko italijanstvo. Grof Czernin seveda ne ve tega in v svoji nevednosti je zagrešil neslanost, da nam baš to italijanstvo predstavlja kakor uzorec strogo narodnega tipa!! On je pač nemško-liberalen doktrinar, ki ignorira to, kar je v resnici okolo njega. Ni čuda torej, da se mu v glavi suče neki svet, kakoršnjega ni nikjer! ! Doktrinar hoče, * da bodi le to, kar ugaja njemu in ker je za nemško-liberalne cilje potrebno, da je to gospodovalno primorsko italijanstvo, pa je povzdigajo vsoko gori na pie-destal, ne mene se za to, da s tem mečejo s piedestala — resnico. Ali če že kakemu češkemu aristokratu z nemškim srcem ne moremo oprostiti tega, kaj pa naj rečemo »Triester Zeitungi«, listu, ki izhaja notri med nami, ki mora poznati ta dejstva, a vendar ploska taki — bedastoći grofovskega avktorja ? ! Ijah in Dobrlivasi. Volilne borbe so po ve- taka koalicija da visi tako rekoč v zraku, ker čini krute in vroče. Kupujejo se poturice ali i drugačnega izhoda iz zagate jednostavno ni. pa se pridobivajo z grožnjami in nasiljem, j Gospodarstvo levice je izključeno, ker je ista Veliko ulogo so igrale o tem seveda tudi— številno preslaba, gospodarstvo desnice pa bi volilne liste, iz katerih so se neljubi volilei takoj izzvalo obstrukcijo na levici. Ne ostaje jednostavno izpuščali. — Za nameček naj še i torej druzega, nego da se združijo vsi, ki so navedemo besede, katere je po nekem volil-j voljni za delo, od desne in od leve. Ali vse nem shodu v javnem lokalu, v katerem seje to bo možno še le po volitvah. Položaj je v nahajalo nekaj Slovencev — izgovoril slavni hipu na kratko tak: trudijo se, da bi ugla-velikovški župan in cvet germanstva — Pin- j dili pota, ali ne upajo si še, da bi jih na-terič. Rekel je namreč : »Ich bin Biirger- stopili! meister der deutaclien Stadt Volkermarkt und Torej zopet koalicija od desne in leve, ich werde es bleiben. Und ich \verde dahin na drugo idejo ni inogel torej priti g. Korber! trachten, dass soleh hergelaufene \vindische Ali je mož morda prespal tisto dobo, ki ni popačene in pomanjkljive. Omenjeni volilec, j Beamte, Pfaffenkuechte, und der Pack der; še tako dolgo za nami, ko smo imeli tako oziroma volilca nista imela glasovnice, ampak Oewerbetreibenden, der mit den Pfatten halt, koalicijo od desne in leve, o kateri pa se nam kar sama sebe sta volila. Oni glas v IV. ku- einfach ansge\viesen werden!« Po naše bi se je ohranil le ta spomin, da se je nesmrtno riji je bil ovržen, ker je dotičnik rekel, da to glasilo: »Jaz sem župan nemškega mesta osmešila. Z akademičnega stališča sojena je voli tiste, kakor na Škofiji, torej je volil že Velikovec in ostanem tudi. Jaz bom že skr- morda ideja dobra, ali praktično ni izvedljiva. O volitvah za IV. kurijo v Lazaretu in Pobegih nam prihajajo podatki, iz katerih je razvidno, da sti bili to volitvi, ka-koršnje znajo prirejati le istrski signori. Proti obema volitvama se je uložil temeljito podkrepljen utok. Iz Plavi j nam pišejo: Naznanjam vara uspeh volitev na Plavijali dne 1/12: v V. kuriji naših 88 glasov proti 2 demonstrativnima 1 vol. moža : v IV. kuriji 28 glasov proti 1 demonstrativnemu, ki je bil pa uničen, torej enoglasno 2 vol. moža. Udeležitev mnogoštevilna, a veliko voTilcev odklonjenih, zato tudi mnogo nevolje. Volilne liste strašno na Škofiji prejšnji dan. V kazen je bil iz Plavske volilske liste izbrisan, da ne more na Plavji prihodnjič več voliti. Iz Dekani nam poročajo, da so tam dne 26/11 volili za V. kurijo 6 volilnih mož Kajti, kako si je možno misliti, da bi kar sedli k skupnemu daljšemu delu —- kajti koalicija, ako bi hotela res kaj ustvariti, bi morala vendar trajati dlje časa, vsaj jedno za-ljndje, ki so v vojnem stanju med bel, da bodo taki sem pritepeni slovenski uradniki, farški hlapci, in ta sodrga od obrtnikov, ki drži s farji, kratkomalo izgnani !< Vprašanje je sedaj, kdo je na Koroškem — pritepenec! Zupan Pinterič menda paČ ne, j sedanje in dne 6. za IV. kurijo. Loka in okolica ; ker je slovenskega pokolenja, pač pa so pri- seboj, dokler ni vsaj ublaženo ono preporno je volila 27/11 za V. kurijo 6 in za IV. ku- ! tepenei tisti, za katere g. Pinterič tako go- j vprašanje, ki jih ločuje in ki je izzvalo rijo 6 mož, vse soglasno z nad 100 glasovi, j reče deluje. vojno. Pripravljenih je bila cela »armada« volilne v Bosanske Železnice. V Splitu seje Mož v »Information« govori tudi o ('e- za slučaj, da bi se pojavil le eden nasprotni ustanovil odbor, sestavljen iz zastopnikov ; hih kakor sestavnem delu bodoče koalicije, volilec, kar se pa ni zgodilo in se pri nas obeh narodnosti, ki sklicuje za 8. dan tega j Nam se zdi to naravnost nemogoče, dokler sploh ne dogodi ! meseca javen sestanek. V dotične m jproglasu se ne stori kaj, kar potolaži duhove. Nam Šjor Benatti naj le zida svoje tovarne v i povdarja odbor, kako je rešitev vprašanja bo- se zdi nemogoče, da bi ljudje mogli sesti naši občini -- kar je obljuboval pred voli- sanskih železnic ogorčila vsakogar v Dalma- hladno za skupno delo, dokler plapola in tvijo, ali Dekani ostane za vedno le naša vas! eiji. Po kompromisu, sklenjenem meti obema žge v srcih. Tudi ob najbolji volji ni to mo- Koroško. V tej krovini je volilno gi- j vladama, po dobi, določeni za zgradnjo že- goče, dokler so ljudje — ljudje. In xraj vse banje v polnem tiru. Poleg slovenske stranke ;lezniee Split-Bugojno, po glasovih v novinah svoje imunitete na zgoraj in zdolaj poslanec se borita za mandate še nemško-nacijonalna vse tIržave in Pisa"Ju sadjarskih novin vendar nc more prerezati vseh žic, ki ga in nemško-konservativna stranka ter socijalni sam^1> n' slutiti dobrega in - tako pravi spajajo z javnostjo tn se ne more popolnoma demokratje. Slovenci so seveda vsled pritiska i ProSlas ~ opravičena je bojazen, da Dalma- odtegniti onemu, kar se god. mej njuni, k, so in nasilja nemških nacijonalcev in domačih | bo nikdar, ali pa jako.kasno spojena mu podelil, mandat. Da se torej poslancu čerajšnji jaai6arjev propali v večih občinah. Vendar P° železnici z Bosno in ostalim svetom. Ob omogoč. stopiti v nekako premirje, trebalo ^ o d*-'poročajo nekateri listi, daje slov. kandidatu, taki veliki nevarnosti in ker gre tu za go- bi torej potolaž.t. tud. javnost, da ne b. sedanjih volitvah. Ali ne vprašajte nas, ka- (jež poslancu gosp. Grafenauerju, mandat spodarsko bodočnost — ne ostaja druzega, uplivala na poslanca v razburljivem zmislu ; kov bilancio je to! To vam ni nikakov pre- j zagotovljen. Dal, dobri Bože. In istotak vspeh nGg° da — v meJah zakona vsi> hrez ali ravn° V tem l>°Sle,iu Je postopanje neka- gled! Mesto da bi bil specifiral, je navel le se prorokaje kandidatu nemške konservativne razlike sfcraDk in političnega mišljenja, na terih členov Korberjevega kabineta naravnost par številk, iz katerih izhaja, da je večina gtninke, dru Pupove-u odvetniku na Du- Javnem shodu izrazijo svoje opravičene želje neverjetno in nedoumno. Mesto da bi tolažili, dosedaj za V, kurijo izvoljenih volilnih mož naju in rotiom _ Slovanu. Tudi izvolitev ter zahtevajo pomoč od one strani, od katere vlivajo olje v ogenj z izdavanjem naredeb Politični pregled. V TRSTU, dne 3. decembra 1900. Volilno gibanje. Istra. Včeraj »Piccolo« je objavil nekak »bilancio za italijanskega kandidata! To jednostavno ni moža ^ j,jia j^oča zaušnica oholim P° usfcavi morajo nuditi sredstva, da nam bo — jedno za drugo —, ki morajo ogorčati res. Zakaj pa |ni hotel navesti posamičnih nemškim nacijonalcem na Koroškem, ki proti "varovan obstanek. Proglas zaključuje: »Iz- narod češki. Od kje naj vzame češki posla- sekcij?! Ni težko uganiti: zato ne, ker bi T)0iiti5uiII1 nasprotnikom za časa volitev de- vršimo torej tudi to patrijotično dolžnost, po- nec dispozicijo, od kje poguma, da b, vstopil tenimi, nasilnimi sredstvi!kažimo tlldi ° Priliki' a se jim vendar gleda ; bodimo zložni, kjer gre za splošno dobro, dan tepejo — radi Nemcev V! Brez Cehov tela jih je n. pr. nepri- i kjei" Je vmes bodočnost »"ša in naše dece!« pa je vsaka koalicija mrtvorojeno dete z je- političnim nasprotn_______ ___ ____ _______ ___ , potem vsakdo, ki zna šteti, prišel do drugač- lujej0 z )stimi nepoštenimi, nasilnimi sredstvi kažimo tlldi ° teJ P,iliki; (,a se zavedamo v koalioij° z Nemcl' ako |,a vidi' tla -,e Ves nega rezultata, nego ga je »Piccolo« serviral kakor naši Ttalijani svojim lahkovernim ! No, mi ne moremo imeti >osar tutto< t Sicer pa nič proti temu, ako si gospoda hočejo lagati malce na prste. doletela ji v svoj lastni žep, ali naše čitatelje opozarjamo, jetna blamaža, da so m(,rali na zapoved od j Mi želimo iskreno, da ta obupni klic naj se ne dajo begati in naj bodo zagotov- Zgorej, ker so bile volilne liste v Celovcu najde odmeva v vseh srcih in da bi skupni Ijem, da so naše številke, navedene v sobot- j nezaslišano pomanjkljivo sestavljene, odložiti napori ne ostali brez vspeha ter da popravijo, dinim poklicem, da se temeljito — osmeši. Ob politiki Spens-Boo lena in Bohm-Ba\verk2 si mi vsaj ne moremo misliti koalicije, ki bi Dalma- zmožna za le par mesecev življenja. Tržaške vesti. nem izdanju, absolutno zanesljive. j)rvotne volitve na dan 17. decembra — o kar je na siromašni in vedno izigravani »Piccolo« ni hotel povedati resnice, ker hoče gemer smo že poročali. Vsled tega neprijet- eiji grešila in grešila tekom leta tista ne- ohraniti svojce pri — dobri volji. nega med-dogodka se je zdelo županu umestno srečna — politika! Narod naj se združi vi Z zadoščenjem javljamo, da so volitve v in potrebno igrati malo »komedije« ter je te 1 glasen protest proti postopanju državnikov, Oprti j u (za V. kurijo), kjer seje godilo dni v občinski seji izjavil, da — odstopi, ki se stališča tiste svoje politike vidijo vse Smrt poštenjaka. Priprost možje bil, najhuje nasilje, uničene in da bo nova voli- Seveda je nato dobil zaupnico ter je — ostal možne »oziie«, katerim žrtvujejo blaginjo le c. kr. finančni višji paznik v pokoju, ali tev. Saj smo rekli mi že v soboto, da taka na svojem mestu. — Koroški Slovenci so onih, katerih koristi bi morali — po svoji volitev mora biti uničena, ako je le senca zmagali mej drugim doslej v Djekšah v V. ! sveti dolžnosti — povspeševati, ne mene se pravice na svetu. Ker pa se je tudi na vo- in IV. kuriji. Istotako sta bila v Št. Danielu zato, je-li to prav ali ne — drugim, katerih xa dva volilna moža v Lazaretu (V. kurija) stem Vrhu, Bistrici, Badišah, Globasnici, obnovi, ker dotičnika nista v volilni listi. Pozor torej naši! Žabjek«, kakor svoje dni Grki v Delfij, po-praševat tajnostni orakel za svet in navodilo po strmi poti navzgor v jasni Olimp pesniške nesmrtnosti ! Videl sem med tistimi Zab-ješkimi romarji tudi nekega sedanjega »rimskega doktoija«, kije lovil in pobiral pesniške drobtinice z bogate Cimpermanove mize, zdaj pa v znani »literarni strojaru i« na — desnem bregu Ljubljanice opravlja službo kritičnega kozoderca ... Moške družbe, povabljene in nepovabljene, dobrodošle in nadležne, kakor sem rekel, Josip Cimperman ni pogrešal! Narobe : še otresati se je moral sitnih radovednežev in potuhnjenih vohunov, ki so ga hodili gledat, kakor sam toži, kakor kakošnjega priklenjenega medveda ter ga opazovat »\vie er sieh rauspert, wie er spuckt!« Ali naš pesni k-Prometej je hrepenel po razvedrilni druščini »večnega ženstva«, brez katere ni mogel shajati sploh noben človek, najmanje pa poklicani pesnik, ki nosi v svojem srcu »pekel in nebo« ! In vse to je uvidela tudi Ernestina Je-lovškova, nesrečna hči pesnika Prešerna, kateri je nezakonska mati pevala ob zibeljki ono večno lepo pesem: »Kaj pa je tebe treba bilo?« Ne bila bi pesnikova hči, ko b: je srce Brdu in Št. Štefanu o Žili. Samo v IV. ku riji so zmagali Slovenci mej drugim v Kot- ne gnalo k sorodnemu pesniku-trpinu! In v resnici se je razvilo med Prešernovo hčerjo in Cimpermanom iskreno prijateljstvo, p rosi-njeno s svetimi čutstvi skupnega spoštovanja in uprav pobožnega češčenja do nesmrtnega genija Preščrna! Bilo je uprav ganljivo gledati to blaženo sporazumljenje in klasično duševno pobratimstvo, ki je spajalo ti dve sorodni duši, kakoršnje, po naših zemeljskih predslutnjah, menda vlada v Elizeju ! .. Cimperman, priklenjen na svoj leseni naslonjač, pisal je svoje »Iveri in Sature«, ter se izprehajal v duhu po parnaških livadah, Ernestina pa mu je stregla, mu prirejala in podajala potrebne knjige ; in ko je pesnik odložil iz utrujene desnice svoje pero, pogovarjala stil se neprisiljeno in povsem slobodno o skupnih njujinih ljubljencih : o dr. Razlagu, o Levstiku, o Stritarju itd. Glavno solnce njujinih duhovitih pogovorov je bil vedno le naš nedosežni Prešeren, katerega nesmrtne pesmi sta oba vedela na pamet do poslednjega stiha ! In ko je prišlo poletje in so zlati so Inč ni mi bi se zagrešili proti svoji dolžnosti, ako bi temu možu ne usadili na grob cvetke hvaležnosti. Pil prosti mož je bil, ali vsebi je no- litvi za IV. kurijo godilo povsem slično na- 1 nad Pliberkom v obeh kurijah enoglasno iz- koristi so očevid.io na poti našim koristim! sil zlato srce, ki mu je velevalo, da je v srca silje, smo uverjeni, da mora biti tudi ta vo-, voljena slovenska volilna moža. V obeh ku- Zopet koalicija?! Z ozirom navesti, svoje mnogoštevilne rodbine usadil in potem litev uničena. : rijah so bili dalje izvoljeni slovenski možje, ki se širijo po časnikih, da se zopet snuje za skrbno gojil čut narodne ljubezni in zvestobe. Iz laških listov pssnemamo, da je volitev V Blatu, Švabeku, Libučah, Med gorju, Tol- ! bodoči parlament koalicija, ki bi bila sestav- Ta mož je bil siuoči preminuli gospod Vincencij ljena od raznih strank z desne in leve, piše S c h m i d t. Mnogo udarcev je zadelo vrlega neki desničar v «Information*, da formalnih moža v zadnjih časih — v dobi 7 letih je razprav v ta namen res ni bilo še nikakih, ali izgubil pet svojcev —a sedaj se je tudi on, ka- __—-—- | kor šesti, pridružil njim tam onkraj groba. svoje ječe! In voznik te pesnikove troko- Ostalim trem sinovom izrekamo svoje iskreno lesnice bila je tiste dni — Ernestina sožalje, slovenskim starišem pa kličemo: poje lovsko v a, ki gaje vozila zdaj snemajte pokojnika na vzgojevanju svojih zdaj tija ; najpriljubljenejši izlet Cimperma- otrok ! nov je bil v Šiško, na Ančnikov vrt, kjer Mir in pokoj rodoljubni duši njegovi ! smo se večkrat shajali ter ob čaši rujnega Shod pol. društva »Edinost«, sklican bizeljanca kramljali v pozni večer! . . včeraj popoludne k »lovcu«, je vspel prav Ali, kakor vse pod solncem, tudi ta lepo. Nekoliko več spregovorimo jutri, pesniška idila je končala in se izpremenila v Spomenik Daiite-jll v Trstu O sklepu prežalostno, bolesti polno tragedijo ! Cimperman, ki je že več zim bolehal na oteklih nogah, zbolel je nagloma za vnetjem pljuč, in začetkom maja meseca 1. 1893. odpeljali so ga k sv. Krištofu, kjer so ga položili v grob tik svojega brata Frana ! In — Ernestina Jelovškova je ostala zopet — duševna vdova, izgubivši sorodnega mestnega sveta tržaškega, da se Danteju postavi v tem mestu — pred mestno palačo — spomenik, piše »Hrvatska Domovina«: Kobi Italijani hoteli postaviti ta spomenik radi kulturnih razlogov, jedneiou naj večih pesnikov vseh vekov, pesniku, ki pripada vsemu ljudstvu, mi ne bi iineii nič proti temu. Ali njihova glasila nam pravijo jasno, zakaj hočejo prijatelja - sotrpina, s katerim je delila in postaviti ta spomenik : v dokaz italijanstva skupno vživala rajski kruh nesinrtonosne proti Hrvatom in Slovencem. To je prvi cilj spomenika. Drugi je, tla bo spomenik simbolom italijanskih teženj ter v vspodbujonarodu, spominska knjiga, ka- poezije. In ona tero je za (Razlagom) bila poklonila svojemu naj se bori za te težnje. Tretji cilj pa je, tla dušnemu bratu — Josipu Cimpermanu, pri- si ga bodo bratje, prihajajoči od onkraj morja, šla je/ je vnovič v roke nazaj, kjer sedaj takoj ogledovali in da od Dantejevega spo- žarki prisijali preko nasprotne strehe v so- čaka — tretjega posestnika ! In ta bo, kakor meuika dobivali pozdrav Trsta. Ta spomenik mračno pesnikovo sobo, sneli so našega Pro- mi je ovadila baš včeraj, naš dični — naj postane sredstvo za raznarodovanje našega meteja-Cimpermana z lesene pečine ter ga Aškerc, ki je bil poklican v proslavljenje j Primorja. Zato vidimo mi v spomeniku pro- posadili na oni naslonjač s kolesi, katerega prve stoletnice loistva Prešernovega ! fanacijo Dantejevega imena in protestujemo mu je kupil pokojni dr. Razlag za izlete iz (Zvršetek pride.) najživahneje. Sicer pa spomenik ne doseže tega namena. Vzli'*. njemu in proti njemu se narodna zavest v Primorju razvija. Ta zavest zmaga, ako Bog da, nad vsemi napori italijanske izredente! Spomenik blagopokojni cesarici Elizabeti. V Trstu se je zasnoval odbor za na-px wo spomenika pokojni cesarici Elizabeti in je c. k. namestništvo že z dekretom od 3. novembra 1900 št. 6487, res. 900 pripoznalo njega zakoniti obstanek. Priobčujemo torej to, ustrezaj e prošnji odbora, da bi povspeševali ta plemeniti namen. Volitev |v zavarovalnico za slučaj Iiezsrocl. V sobotni številki smo priobčili, da se je v Trstu ustanovil centralni odbor za te volitve. Danes moramo pa še opozoriti, da se je odbor političnega društva »Edinost« konstituiral kakor ta centralni volilni odbor. Najbolje in naj zanesljiveje bo torej, ako se glasovnice pošiljajo naravnost odboru pol. društva »Edinost«! Zopet prosimo slovenske liste, da blago-vole opozoriti na to svoje čitatelje. čast. komur Čast! Pišejo nam: Par mesecev je minolo, odkar je zapustil Trst mož, ki je užival globoko spoštovanje nas vseh. Bil je to gospod Julij AVarto, sedaj župnik v Bazovici. Ta blagi mož je bil poosebljena dobrota. Koliko lel se je trudil za blagor naše učeče se mladine! lvakoje skrbel za naše dečke, obiskujoče srednje šole ! Njegovi brigi se je bilo zahvaliti v prvi vrsti, da so siromašni dečki dobivali tečno hrano vse leto. Često jim je iz svojega plačeval šolnino ter je tako omogočil marsikateremu mej njimi, da je mogel nadaljevati šolanje. Često je moral plačevati hrano, ne da bi imel ni novčiča v blagajni »dijaške kuhinje«. Prosil je in trkal na vrata dobrih ljudij, le da dečki niso trpeli pomanjkanja. Se-li pa ti dečki tudi spominjajo tega dobrotnika svojega ? So-rau li ■ na kakov način skazali svojo hvaležnost ? Sta-rišem dotičnih dečkov bi bilo v dolžnost, da ne pozabijo dobrih del tega uzor - duhovnika otročičem v prilog! Naj ne pozabijo, koliko je mož žrtvoval za njihovo deco! Pokažejo naj, da vedo ceniti zasluge onih, ki ljubijo njih otroke in po tem — njih same! Vam pa, blagi mož, bodi v zadoščenje zavest, pa se in pozabil včeraj, ko sem bil pri Lovcu na shodu, ki ga je priredilo naše vrlo politično društvo »Edinost« ! Res da ni hilo tam na stotine ali tisoče zbranega občinstva, ali toliko nas je bilo, da smo morali ostati v spodnjih prostorih, ker nismo dobili prostora v sobi, v kateri se je zborovalo. Kar me je pa napolnilo s srčno radostjo, je bilo to, da smo imeli poleg sebe cvet rocolskih možakov, ki so nam bili v — prejšnjih časih — nasprotniki in ki so nas nekdaj gledali kakor svoje sovražnike, dočim so včeraj simpatizirali s svojim vrlim poslancem in z — nami ! Peli smo v družbi ž njimi več narodnih pesmi, ined drugimi tudi krasno »Ustaj rode« ! Iznenadili so nas ti možaki in mladeniči s svojimi lepimi glasovi, in pa, kar je še več, s prepevanjem naših prelepih narodnih in umetnih pesmi. Bog dal, da bi se ti možje združili v narodno trdnjavo, s tem, da si zopet ustanove pevsko društvo! Pevci so in to vrli pevci! Pevcev je tudi za dve pevski društvi ali za sedaj naj bi se ustanovilo vsaj eno. Prostori za pevsko šolo se dobe brezplačno, a za pevovodjo naj bi se skrbelo vsaj v za. četku iz mesta ! (To je menda že obljubljeno) Kar velja za Rocol, naj bi veljalo tudi za Istro, kajti, kjer obstoji pevsko društvo, je narod bolj okrepljen, discipliniran in — navdušen ! Dajte, vrli Rocolski prvaki, organj-zujte se in delajte po geslu: »Ustaj rode, išči svoje!« Bog dal obilo vspeha ! Poseben odbor hotelierjcv, restavra-terjer in gostilničarjev vabi tovariše na posvetovanje, ki bo jutri dne 4. decembra ob 4. uri popolitdne v dvorani pivarne »Gara-brinus« na Acquedottu št. 10. Pogovor bo o tem, kaj je storiti proti tovarnarjem soda-vode, ki so povišali ceno vodi. Stavil se bo predlog, da si gostilničarji osnujejo tovarno na delnice za izdelovanje soda-vode. Sprememba imen najnžni železnici. S 1. decembrom t. 1. so spremenili ime postaje Maribor v »Maribor — glavni kolodvor« in postajališči Bivio-Devin in Devin v »Bivioc in »Devin-Sesljan«. Aretiranje. V soboto so aretirali 23-1. služkinjo Ano Merlo, ki je ukradla neki go-spej v ulici Sauita št. 13, kaseto z zneskom 110 kron. Našli so pri njej še ves denar ter ga vrnili lastnici. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 9.1, ob 2. uri popoludne 13.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 746.5. — Danes plima ob 6.6 predp. *in ob 7.12 pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob 0.51 popoludne. kmetje. Osodba se je izrekla ob polnoči ob huronskem pritrjevanju znane celjske druhali. — Izpit za vojaške kapelnik e je z najboljšim vspehom napravil na Dunaju Slovenec gosp. Fran Korun, vodja narodne godbe v Celju. — I z n a j d 1 j i v o s t c e 1 j s k e g a o k r. glavarstva je uprav presenetljiva, kadar treba Slovencem vreči pod nogo poleno. Nov dokaz o tej lastnosti celjskeg« okr. glavarstva priobčuje sobotni »Narod*. Kakor znano, je namreč gosp. policijski svetnik Podgoršek v Ljubljani v svojem rojstnem kraju na Ponikvi ustanovil ljudsko knjižnico. To je naznanil tudi glavarstvu, ki je na to po- Alojz J i rasek : Dvorski. Lastnik in urednik g. Fran Rakuša. Izdaje in tiska tiskarna «Edinost» v Trstu. »Slovenska družina* izhaja na 12 straneh vsacega 1. in 15. meseca ter stane celoletno 4 krone, pol-letno 2 K. Naroča se pri upravništvu Škorklja pri Trstu, št. 26 I, I. n. Brzojavna poročila. Vojna v j užu i Afriki. CAPSTADT 2. (K. B.) Lord Robert« odpotuje dne 11. dec. v Evropo. Kriigcr v Evropi. BEROLIN 2. (K. B.) »\Volf« javlja iz Kolna: Ko je Krtiger danes po nemškem po-slalo odlok, da si mora g. svetnik Podgoršek slan)ku v Luksemburgu, Tsehirskem, zvedel, - pridobiti koncesijo v zmislu obrtnega reda! (la nemšk; cesa). že oclnjenih dispo- Dosedaj so se smele dobrodelne naprave suo- zicij ne mure 8l)rejeti) je sklenil, da ne obi-vati brez koncesije, a celjsko glavarstvo je šC.e Berolina, marveč se poda pred vsem na menenja, da to ni prav. Bog vd po kakem Holandsko zakonu se ravnajo ti nemški uradniki. 1 Ustaj a na Kitajskem. --! LONDON 2. (K. B.) »Morning Post« javlja dne 29. nov. iz Pekinga: Grof \Val-Razne vesti. dersee je v skrbeh zaradi nekih ekspedieij v _ okolico pekingsko, misli pa, da so iste v Romantična poroka se je vršila te dni , » ' , . , . ,p r J obče potrebne iii koristne. I udi večina au- ! v Krakovu. Poročil se je namreč poljski , ., „ ... , , - 4 . J r J gleskih častnikov jih odobruje. Angleži so i pesnik Lucian Rvdel z neko kmetsko deklico , : . .. . _* _ _ zaseli »svetisce neoa«, Amerikanci svetisce iz bližnje vasi Bronovice. Rydel zavzema med cesarskih prednikov, Francozi vzhodno gro- poljskimi pesniki odlično mesto ter je čislan i - t? • - XT , %T -i • ; .i, bovje, Francozi in Nemci zapadno. .Nemški tudi v krakovskem društvenem življenju J J " in francoski poslanik še nista prejela odgovorov lem zanimiveje je bilo torej za tisoče gle- ... , i , , n - - i* j , . . ; svojih vlad glede predloženih zahtev. dalcev, ko se je pred cerkev pripeljala prava pravcata »kmečka svatba«. Vsi svatje so se tj i h vlad glede pred WASHINGTON 3. (K. B.) Brzojavka Vesti iz ostale Primorske. 1 i X Italijan o Italijanih. Na dan volitev v Lazaretu sein imel priliko govoriti z nekim koperskim gospodom, ki je zelo ugleden mož. Ta mi je rekel : »Sinoči sem pljuval proti Pomjanu, ko sem videl, kako tam prodanci spuščajo rakete! Danes pa se smejam, ko vidim, kako se vozi iz Kopra vsa najnižja druhal, da bi se tako osleparilo to ubogo, pridno in pošteno ljudstvo iz okolice. Našim trinogom se bliža zadnja ura, zato letajo in sleparijo na vse mogoče načine, ali — zadnjikrat! Jaz sem Italijan in bom volil kakor tak, gabi pa se mi vsako nasilstvo, ker menim, da Italijan imej, kar je italijanskega, Slovenec pa, kar je njegovega U • Redki so taki možje, ali upanja je, da se bodo množili na korist obeh narodnosti v Istri ! X Slepar! Na volitvi v Škofiji je neki kmet, ko je videl, kako se nas slepari, nekemu preznanemu signoru iz Kopra zakli-cal v obraz: slepar! Signora je ta »častni« naslov očevidno spekel, kajti, obrnil se je proti svojcem in rekel: »assai roba«! Pričakovali smo, da gospod pokliče svoje »vrle« redarje, česar po ni storil in je torej utaknil v žep — sleparja !! iz Pekinga z dne l. t. m. javlja: Nemški in pripeljali v kmečkih vozovih in vsi — ne , • , . - , . , , : , . . . agleski poslanik sta imela danes shod z ame- izvzemši ženina in neveste — so bili oblečeni it- , ^ *t ... , rikanskim poslanikom Congerjein. ISeinski posla- v slikovito narodno nošo, ki je običajna ■ . , , - ' J J nik je ostal eno uro, angleški pa dve uri pri kmetom krakovske okolice. Vozove so sprem- ri „ .. r . Congerju. iNi pa znano, o cem so razpravljali ; ljali kmečki fantje na konjih. Pesnik bo imel j .... t - i - n J _ J J vendar pa mislijo v obče, da je Conger irae- svoj dom sedaj v domači vasi svoje neveste. novana poslanika povabil k sebi, ko je spre- ki bo tudi v bodoče opravljala svoja navadna • , - , • , , . ,, * T - 1 J J jel važno brzojavko od svoje vlade. — bi- kmetiška dela. Sestra pesnikove žene je pred hung6ang je gprejel dvora bn5ojavko, v nekaj leti poroč.la znanega poljskega slikarja kateH ge dovoljl|je U8mrtitev guvernerja v Felmajerja. Tudi ta dva živita, kljub umet- j šensiju Nemoi S(( ^ (|e|avm-. daQ za dne. niškemu poklicu moževemu, kakor kmeta ter vom prirejajo v oddelkih po 30-100 mož j vzgojujeta svoje otroke za - kmete. ekspedicije v okolico ter se malokdaj vračajo 25-letnica vseučilišča v Ćrnovicah. Vse- brez bokaerjev in orožja. učilišče v Crnovicah obhaja te dni svojo 25-letnico, na kateri bo dunajsko vseučilišče zastopal rektor istega, profesor Schrutka. LONDON 3. (K. B.) «Standard» javlja iz Tientsina z dne 30. nov. : Nemški vojaki zeio trpijo vsled ostrega vremena. Umrljivost Madjarski pisatelj Jokai O «javnem me- med njimi je velika. — Vojaškim oblastim nenju». Koje te dni bil pisatelj Jokai na se ne zdi potrebno nastopati proti temu, da Kitajci popravljajo brzojave. Zdi se, da ne vidijo nevarnosti v tem, da tukajšni Kitajci obisku pri bivši prestolonaslednici Štefaniji, grofici Lonyay, sprejela ga je ista zelo ljubeznivo ter ga vprašala tudi po njegovi ženi, j brez vsake zapreke občujejo s cesarskim dvo-bivši igralki. Nato je Jokai odgovoril: «Vi- rom jn 8 Pekingom. soKost, to vprašanje me je sila osrečilo ! Iz ^ V njega izprevidim, tla ni bilo res, kar se je raznašalo z veliko • vnemo, da so me namreč najviši krogi radi moje ženitve izključili*. .....„________________........ M slov. zaloia nMn 5 Štefanija na to: «To je nespametno; ali se JC jz odlikovanih in SVetOVnOZnanih tO- ^ Vesti iz Kranjske. * Včast Preše nove stoletnice je tvrdka Gričar <& Mejač v Ljubljani v svoji izložbi napravila lep arangement. Izpo- j stavila je pesnikov kip na piedestalu v okusnem cvetličnem in zelenem okviru. Zvečer je skupina mikavno barvasto razsvetljena. Knjigotržec L. Sch\ventner je izpostavil Prešernov kip Buchreiterjev, kipar v Brnu. * V proslavo pesnika Prešerna priredi danes načelništvo ljudske in dijaške kuhinje v Ljubljani mal obed. * 40-letnico svojega trgovskega delovanja je praznoval minolo soboto gosp. Fr. Dolenc, trgovec v Kranju. * Umrla je v Ljubljani gospa Ana Vizjak, soproga g. dež. rac. revidenda v dobi 42 let. * Osebni vesti. Deželnovladni svetnik na Kranjskem g. Ludovik marki Gozani je imenovan deželnoknežjim komisarjem pri ljubljanski kreditni banki. — Domobranski evidenčni oficijal v Krškem g. Fran Perhautz je dobil častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje. sploh nahaja človek, ki verjame kaj takega?» Jokai je odgovoril : «Svet je že tak. V ljubezni smemo grešiti, kolikor se nam ljubi. Pred svetom ostajamo vzlic vsemu — pošte-njaki. Ako pa svojo ljubezen sankcioniramo ^^ z zakonom, potem smo obsojeni sss* DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA UREDIL 5KRIPT. L. PINTflR ILUSTRIRANA IZDAJA, SCŠITA 5 R, U PLATNA UCZANA 6 40 K, U USNJU UCZANA 9 R. NATISNILA iN ZALOŽILA 10. rt. RLeiNrlftTR & PED. BAHDERQ U LJUBLJANI • - D05IUAJ0 SC PO USCH KNJK0TRŽNC/U1 • » XXXX)OOOCXXXXXXXX Anton Pečenko Vrtna ulica 10- G0KICA - Vrtna ulica I o. Trgovci. J Pohištvo. S poskušiijo se še le prepriča, da se toči v gostilni Karla S O S i Č Prva slovenska v Trsta, ulica Komami a št. 20 prve vrste vipavsko belo vino po 44 nvč. istrsko črno pa po 40 ne. — Kuhinja gorka in nir/.la vedno gotova. Gostilna je odprta do polunoči. Svojim rojakom se toplo priporoča za obilen obisk. izdelovalnica in zaloga zaznovrutnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla -,svoji k svojim.w Andrej Jug v Trstu ulica S. Lueia 12 j {zadej c. kr. deželne sodnije.) priporoča pristna bela in Črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih,