\
Štev. 297
TRST, v soboto 23, oktobra 1909,
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DA* —
ah se>J«lj«fa la praznikih it 5., paaad&ljUii H 9. zjvtrt^ ?saani3nc fftev. aa prodajajo po 3 nvfi. (S atot.) v Kaojik «r^«karaak ▼ Trsta ra okolici, Gorici, Kranja, Št Petra, fPeflfcajai, Seiani, Nabreiini, Sr. Luciji, Tolmina, Ajdov-3SM, Dorcbergn itd. Zaatarela Stev. po 5 nvč. (10 stoL). ;-ac_ABI 8 e RAČUNAJO NA M f U METRE T iirokesti 1 GENE: Trgovinske ia obrtne oglase po S st. mm, orsutaice, zahvale, poslanice, oglase dea^rnik zarodov p« J5* mm- Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka vrsU K 2. Ifali oglasi po 3 atot. beaeda, aaj-40 atot. Ogiase sprejema IoMratai oddeiek uprava — Plačaj« se ixklja£ao le apnvi JBai»e«fc?'.
Maallo političnega društva „Edinost" za
V MflfMtl
Primorsko*
ja moč I
iavj j—"ju- _ .... , —L.
NAROČNINA ZNAŠA
% vfc-« ieto i4 t, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; it na-io^ji kras doposlans naročnine, se oprava De ozirt. »■Bttk M M«il>ki Izđanj« „EDIH03TI" it*« : —i ' '■■ l.ta« K 5-SO, pel l«ta » «0 — ■■ — ■ Tai dopipi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrack»>
vana pum« aa ae »prejemaj« In rokopisi te a« vračajo Bvočain«), oglasa in reklamacija je pošiljati di upravo iirta*
UREDNIŠTVO: alies Glorgia G«l»ttt*l8 (Narodni dora) Isdajate^j ia odgovorni urednik ŠTEFAK G 01» I NA.. Lastaik kaaaorcg Hsta „Edinost". - Natisnila tiskarna konsccija
lista „Edinost" v Trsta, al. Giorgio Galatti it. 18. PWH»a-JTra»W»Knl ra?un IL 841 652. TELEFON St 11-57.
Železničarji.
vabimo vas na
ustanovni shod
Zveze jiosloTanskili železničarjev
ki se vrši
o nedeljo, dne Z4. oktobra 1909
točno ob 3. uri popoludne v dvorani „Konsumnega društva* v Rojanu.
DNEVNI RED :
1.	Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora.
2.	Čitanje pravil.
3.	Volitev odbora.
4.	Slučajnosti.
TBST, dne 24. oktobra 1909.
Pripravljalni odbor.
BRZOJAVNE VESTI.
Delo dr. a Rybafa v državnem zbora.
DUNAJ 22. V današnji veji državnega zbora je vlcžil po*l. dr. Bybar »novič predlog sa aloven*ko obrtno šolo v Trato. Dalje je stavil predlog za zbobšanje položaja pri-■tanišk h piictiv in konečao interpelacijo radi šole v Oropadi.
Avdijenca pri cesarju.
DUNAJ 22. Cesar je predpolndne vspre-jel v posebni avdijenci predsedstvo gospod-ake zbornice.
Goriške deželnosborake volitve v Go-riei in furlanskih mestih in trgih
©ORICA 22. Na včerajšnjih deželnoafcpr-akih volitvah v Gorici in a furlanskih mestih in trgih io dobili kandidat je itsliian*ke liberalne »travke B'-robig 982, dr. Pinau*ig 957, Nigris 954, dr. Venier 924 glasov, feaod dat e italijanske ljudsk* stranke Sjmsig 490, Jacobi 472, Sorcinelli 470 in Sgubin 450 glfcsoT. — Izvoljeni io torej kandidatje itati amke liberalne straokf.
Turški gostje v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 22. Tu-ški gosjje so se danes zjutraj odpeljali v Hatvan, kjer so si ogledali tamcšnjo tovarno sladkorja. Od tam io se pedali v Diotgjor, kjer eo ti ogledali državno železnico. Z-ečer t»c se pc-stje vrnili v Budimpešto. Jutri zvečer priredi trgovinski minister g)»tom ca čast dmer.
Potovanje carjevo v Italijo.
VAB ŠAVA 22. Včeraj ob 2. uri pop. je doscel na tukajšnji kolodvor v B:estu carski d'^rni vlak. Cir in ministri »o izstopili. — Mej tem ko si je car ogledal Častno stetaijo,
PODLISTEK,
Poznaš li deželo...?"
91
Fo Hajoti prevela: SONJA SIMČIČ.
Za B ž C me je bil pohabil k sebi na d žtlc. Spru»tia sva n. koliko dci reio prijetno, v »kupnem p^menku, Čtivu itd.
Napravila «v» ce o obiske sosednim dru-žiesm. Na Silvestrov večer bil sem še pri n.em. Izpivša čaj. š'a sva v njegov kabinet, k]er sva mislila pušiti. Prinesli so nama vina, stroj za kavo, likerja in ostaia sva sama.
Bila ie tiha, mrzla noč. Na nebu je blestel poln meiec. Od salona sta naju lc£iii dve sobi, ki sta b:li kakor druge —- temni. — Neka] ča?a sva govonla o tem in onem in kostno utihnila, uglobljena vsaki v svoje misli. — Po*lednja ura leta je, kakor si ti rekel preje — nevarna. Štefan je ledel meni nasproti na mehkem naslonjaču iu tpulčal počasi oblake d ms t zrak. N fg jva glava je počivala na temnem baržanaatem oilonu in (o njegovem lepem a meknboničnem obrazu bila je razlita neizrečena milina, a oči, te oči miljenca bogor, zrie so bolno pred-se.
Miculo je mej tem precej ča«a. Naenkrat pa je vatrepetal in prebledel Štefan. Njegov pogled je bil vprt proti vhodu. Sluša! je nekaj napeto. Opazil sem to in nek čuden mraz me je spreletel pri tem. Čutil sem, kako
je godba svirala narodno himno. Generalni gU7erser Skalon, ki spremlja carja iz Brest* Lil teka do Alektendrovs, je car u pred tavii civilne in vojaške oblastnike var ša vike. P j te m je car s spremstvom vstopil v dvorni vlak ter te odpeljal proti rufko-nemčki meji. Vso železniško prce ? straž jo vojaki.
ERFURT 22. — C&r Nikola? je dospe! semkaj maio pred 9. uro predp. Tu se ie nstaTil vlak samo 7 tri a nt.
TUR1N 22. Miaisteriki predsednik Gio-litti in minister za unenje stvari Tiltoni ata Ob 5 30 uri zreč^r cdpotovala v Bscconigi.
Ve tov.
NAP0LJ 22. Vezuv je včeraj popolutoe kazal znake, da je začel zopet delovati. Slišati je bi-o dvakrat gromu podobno bobnenje, pri čemer je zletelo v zrak kamenje 10 metrov na visoko.
Brezžični brzojav v Angliji.
LONDON 22. Prva tutemaka postaja za brezžični brzojav napravijo pod nadzorstvom vlada v Dnrl?y Dale (grefia Derty). Dan^s odpošljejo z * poskus prvo brzojavko v Nemčijo.
Nesreča na železnici.
LOZANA 22. — Nek osebni vlak je na postaji Wattwill trčil skupaj s tovornim vlakom. Deretindvajvet potnikov je bilo ranje nih, mej temi sedem težko. Dva tovorna voza eta bila popolnoma razbito. L 3kc motiva osebnega vleka je tako poškodovana, da ni več za rabo.
Eksplozija v kamenolomu.
LOZANA 22. Iz MonCretxa poročajo, da se ja v kamenolomu železniškega podjetja prrge Tdrritet-Mont F.enri pripetila velika eksplcz.]*. Petindrajiet italijanskih dciarcev je bilo več ali m&nje ranjenih. Eden je bil ubit. Vse so prinesli v Montrenz.
Državni zbor.
DUNAJ 22. Na današnji seji ie zbornica naiprej izvolila predsednika. Oddanih je bilo 408 glasov; 141 glasov je bilo praznih. Dr. Pattai je dobil 266 glasov, in je petem takem znpet izvoljen. En glas je dobil pos. Choc. — Predsednik Pattai je prevzel predsedstvo is izjavil, da prevzame izvolitev. Ob živahni pohvali «e je zahvalil starostnemu predsedniku dr. Funke-ju. Govornik je izja vil. da bo i o:M posie z enako nepristranostjo kakor doslej ter ie konečto v ictereiu pro-spešnega delovanja zbcrnice, ki je pričakuje ljudstvo, zaprt sil popolne podpo;e zbornice. (Živahna pc hvala). — Nato je zbornica izvolila podpredsednike, zapisnikarje in reditelje. Podpredsedniki so bili izvoljeni: pesi. Per-nerstoif^r, Pogačnik, Srarzynski, Steinivender iz Z izvorka.
Med dešlimi ulogami se ntfcaja tudi za konski načrt glede sklepa paroplovne in poštne pogodbe z paroplovno drnžbo avstrijskega Llcjda glede oskrbo 7anja dalmatinsko-al ban tke paroplovne službe in tnzadevne pogodbe ter zakonski načrt glede sklepa paro-plrvne in poštne pc godbe z združeno avstrijsko paroplovno delniško drnžbo pre] Au»tro Amerikama & Fratelli Cosulinh glede vzdrževanja parop!orne zveze z Brazilijo in Argentinijo ter nekoliko sprememb zakona od 23. febr.
se mi lasje ježijo in ta grobna tišina zdela mi se je še enkrat tako tiha in grozna. Štefan se je drigail, stopil sredi sobe in stegnil roko preti durim.
„Ali čuješ?" me je vprašal zamolklo. Ob tem nagovoru me je streslo nekaj na vsem životu. „Kaj ?" sem vsklikail in stopil k n eiru. „Ali čuieš," je ponavljal on, „ali ču;tš._ ona igra !"
Široko je imel odprte oči in obraz mu je bil smrtno b ed. Prijel sem ga z? roko mrzlo kakor led m menil: „Za Boga, Šttfan, umiri se, kaj čuješ ? !*
Potisnil me je na stran šepetajo: „Ne moti!"
Std je nepremično in poslušal mej tem, ko se nisem mogel jaz niti ganiti neke neznane groze. Tudi moje oko se je upiralo v v mračno, tužno globino salona, po katerem se je razlival mesečni svit Neka silna moč ga je vlekla tja. — Obdajal meje čut kakor
v navzočnosti nečesa nadnaravnega, skrivnostnega. dal nisem nifesar in vendar mi je bilo kakor bi se v zraku zibala, trepetala neka lahna, otožna melodija.
Izvestno je bil to samo ačinek razburjene domišljije, kolikor pri meni, a še več pri Štefanu. Emslu se ]e zopet zjasnilo njegovo oko, položil je kazalec na ustni in stopil proti durim. — Šal sem za njim. V salona je bilo svetlo od mesečine, ki se je razlivala po njem skozi troje oken. Ozrl sem se na glasovir iu lasje so mi se dvigali. — Glasovir, ki je bil cd Lucijine smrti vedno zaprt, stal je odprt pred nama !
1907 o podpiranju trgovske mornarice in povsneševanja ladjedelstva.
Prihodnja seja v torek.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 22. Danes epoludoe je trgovinski minister vaprejel podpredsednika stranke neodvisnosti Baraba*& in 3agby ia. O jrestil ju je o kronskem svetu ter se ž njima dlje časa razgovarjal.
Rauch v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 22. (Ogr. biro) — Ban baron Rauch je danes koniariral z hrvatskim ministrom Josipovićem.
Rauch je imel datjŠi razgovor tudi z mi-nirfsrikim predsednikom dr. Wekerle.
srbija.
Ministerska kriza.
BELIGRAD 22. Rešitev krize se je nekoliko zavlekla, kar oe star oradi kalci upirajo zahtevi mladoradika^cev, ki bi hctsli imet: listnico za notranje stvari. Vodja naprednia-ške stranke Norsković je odklonil ponudbo obeh radikalnih strank, da bi ustopil v novi kabinet. — Kakor se govori, so radi krize prekinjena v Parizu pegajanja glede posojila.
Skupščina.
BELIGRAD 22. Predsednik Novaković je obvestil zbornico o ostavki vlade. Nato je bila pre čitana zakonska predloga o proračunu za leto 1910. Po tem bo imela država v prib. leta prihodkov 112,800.000 dinrrjev, izdatkov pa 111,500.000 dinarjev. — Vojni proračun znaša 26 mil., natproti 27 mil. v tekočem letu.	_
turčija.
CARIGRAD 22. Listi priobčujejo obširno poročila o vsprejemu turških i: letnikov v Bu dimpešti-
GARIGRAD 22. Turški listi se zopet bavijo s krečanskim vprašanjem. »Jeni Ga-zeta" prari, da porta odkloni tudi najrahleji ramig, rai bi se Kreta združila a Grško. — Podlaga razprave o vladanja Krete zamore biti le avtonomija.
Španija.
Sprememba ministerstva.
MADRID 22. Listnico naučneg* mini-steretva je prevzel bivši m1 ni »ter Baroso, nravosodja pa predsednik najvišega sodišča Martinez Campos. Kralj je zaprisegel kabinet danes predpolndne.
PARIZ 22. Posebni dopisnik „Matinau je imel z novim španskim ministerskim predsednikom Morete m razgovor. Moret je mej drugim rekel, da bo nova vlada, ki bo pred vsem zahtevala chranitev spoštovanja javnih naprav v Španski, zasledovala politiko pomir-jevanja in prizanašanja nasproti onim, ki spoštujejo socijalni red. Brezobzirna toda pravična bo pa proti onim, ki ga metijo. Minister je zaključil: Nadejamo se, da bo slabi poltžaj, s katerim se ima boriti Španska, kmalu pripada! zgodovini in da zopet vse zgradimo na znotraj in na zunaj, kar je raz dejalo odstopivše ministerstro.
MADRID 22. Liberalni in republikanski listi so prijazno vsprejeli Moretov kabinet. „ABC" in „Univers" napadata liberalce.
Strmel sem in pri legel bi, da se tipke dvigajo in zopet padajo, da si v resnici ni jem videl ničesar.
Štetan je vzel gosli, jih ubral, in zado-neli so divni akordi pesmi: „Poznaš-!i deželo ?u
Zaman bi se tradil, da bi ti opisal utis, ki ga je v tem trenatka napravila na-me ta melodija.
Stal sem kakor kip. v prsih me je du-šilo in niti koraka se niiem ganil od dari^ od koder sem gledal na zamaknjenega igralca In glasovir, ki se mi je v tem hipu zdel kakor bi bil neko živo, fantastično bitje.
In prisegel bi, da sedi na stolu pred gla-sovirjem s vitla ženska postava, da-si v resnici nisem videl ničesar.
Toda pzi Štefana je to bilo drngače. — Njegova domišljija je bila tako razgreta, da je res mislil, da nekaj vidi, čaje. — Zdaj pa zdaj, so zadonele njegove gosli kakor v sprem-Ijevanju in zopet utihnile popolnoma ; uprl je svoje oko na prazen prostor pri giasovirju in stal kakor okamenel ter »lošal.
Nagnil je lahno glavo, njegove ustnice so se nežno smehljale, in Začel je znova, s samo njemu znanim motom in razvijal divne improvizacije. Ah, kako je igral! — Ti glasovi so bili zdaj podobni krčevitemu pretrga-nemu ihtenju: izlivali so se v debele, pekoče solze, prehajali zopet v globok vzetih, neizmerno kopernenje, in iračali se tresoči se nove boli, novega gorja.
In evo, zdaj se je zopet zdelo, kakor bi naveščali v neki radosti, o naivnem triamiu
Politika besnila in politika pameti!
Neprijetna, mučna, do skrajnosti zoprna je žnrnaliit čna borba proti — politični ki-dr fibiji, tteklosti. Kakcr proti pssji stektosti ne zagotovlja varstva nifraka fizična meč, tudi najtrša pe*t in naižiiaveje mišice, t ko se je proti žnraaliitiČni bidrcfobiji mm iao boriti z argumenti in razlogi zdrave pameti. Sklicuj S9 še tako glasno na s<oje globoko uverjenje, na svoje poltene namene; opozarjaj še tako prepričevalno, da to, kar zastopaš in braniš, je po tvojih čirtih nf>z~rib na korist aplošsosti — v cdgoror ne dobivaš protirazlogov, stvarnih argumentov, amp&k likajo ti la v obraz stropa zasr&mortnjf, smešenja in najdrzuejih intinuracij.
Neradi, težko io skrajnim sameaata^era-njem smo se lotili včeraj mučnega dela, da odgovorimo nekoliko »Slovencu" na napade iz tiste vrsti, ki se ne pišejo zato, ker jih zahteva kaka stvarna potreba, ali korht kake dobre stvari, ampak le zato, ker se jednostavno hoče napadati. Mučno je polemizirati z ljudmi, o katerih vemo, da iŠŠejo boja edino le radi — boja 1
To je politična hidrciobija.
Ali — še nismo prav dovršili včerajšnjega mučnega dela, nam je prineila brzojavka z Donaja razveseljivo vett, da so ne-sporazumljenja, navatala minolega poletja med obema jugoslovanskima kluboma, ki so stavljala v nevarnost obstanek naie toli potrebne parlamentarne organizacije: „Narodne zveze" — poravnanal Iu komuniba, izdan o tem razveseljivem dogodku, naglaša, da botta oba jugoslovanska kluba složno delovala v „Narodni zvezi" za napredek in blagor Ja-goslovanstva.
Došla je še druga, istotako razveseljiva vest, da so se stranke, ki tvorijo „Slovansko enoto", sporazumele, da je došlo do kompromisa med njimi, tako, da je doseženo popolno soglasje glede taktičnega postopanja!
Kakov kontrast I Ii Ljubljane napovedujejo fanatični der riši medsebojen boj do nsža, boj na življenje in smrt, boj brez pardona. Srditostjo, ki jo trezen človek gleda kakor kako patologično pojavo — proglašajo nauk, ki absolutno izključa vsaki stik med straa-kami istega nareda, pa naj gre tudi za vprašanja na-jv.šega i teresa za ta narod! A v istem glanlu iitih misijonarjev — 83Tražtra ia boja do neža javljajo, da so na Dunaja voditelji iste stranke nastopili hvalevredno pot kompromisa, ker tako zahteva interes dobre stvari !
Stranka, katere gromovniki nočejo dema nič čuti o krščanski *<trplji»osti in cdjenlji-vosti, je prišla v zadnje čase do velike, ne-predvidjene veljave v političnem 2ivljen;z države, kakor morda še nobena stranka poprej. A kako je dosegla ta fenomenalni vspeh? Morda s tem, da je odklanjala vsaki stik, vsako kooperacijo, vsaki kompromis z drugimi strankami, ki ae ne strinjajo do zadnjega lasu z njenimi političnimi nazori?! Ali ne marveč s tem, da je tudi v drugih strankah iskala sobojevnikov, političnih drugensi-šljenikov sicer, ali naravnih zaveznikov cb sedanjih gigantskih narodnih borbah.
srečne ljubavi, o ra:kc5,u sreša ljubečega srca.
Zopet čez malo je zadonel vihar iz teh strun ; obraz igralca, npr t na gosli, je bil kot simbol teh čustev, ki j h je tako mojstrski izbiral v ta mrtvi instruBaeat v svojih rokah. — Iu glasovir ? O, glasovir je — pel! Krepki glasovi goili vstrepečali so mu tipke, in šepetanje, izvabljeno iz njega, se je gl&iilo kakor bi prihajalo iz drugih svetov. — In kakor d s je neviden duh del znamen e za konec, tega res čarobnega kocesrta, odbila je ura — pc.1 moči! — Za ob prvem udar s u je Štefan omahnil podobno utrujenemu nočnemu potnika, ko čoje svoje ime zvati; lok ma je pal io zgrudil se je na tia; gosli so odletele z bolestnim jekom, daleč cd njega.
Mej tem, ko sem ma prestrašen hitel aa pomoč, čul sem, kako je. prouzročen po pzdcu zadonel iz glasovirja poln, globok glai, ter se združil z onim iz gosli. Ali je bil ta ton odmev neskončne sreče ? V teh poslednjih akordih našli sti se zopet njiju duii, ker, ko smo s prihitevšimi slsgi dvignili prijatelja (d tal, je bil — mrtev.---
*
♦ *
Bratranec je utihnil, in žalostno uklonil glavo. A meni je bilo tako čudno, tesno pod ntisom te žalostne povesti.
Vstal sem in šel k glasevirju da ga zaprem, ker zdelo mi se je, da zdaj pa zdaj zadoni is njega ona, melodija pelna hrepene-
nja: „Poznaš-li deželo •i.i <
(Zvršetek.)
Stran II
»EDINOST« St. 297
V Trstu, diie 23. oktobra 1909
Nafta S. L. S. ima svoj polten delež na c santi a češko-jugoslovanskega bloka, „Slovanske enote", te srečne organizacije, ki je ž a neposredno po svojem postanku tako odločilno posegla v kolesje notranje državne politike.
Ali pa morejo naši ljubljanski gromov-ciki trditi, da so stranke, zastopane v tej organizacij, politično identične z S. L. S. ?! Ne, niti o istih čeških agrarcib, ki so danes v tesnih stikik z rečeno slovensko stranico, ne le da ne morejo trditi kaj takega, mtr?eč je resnica ta, da je večina čeških agrsrcev protiklerikalna. In vendar so si sobojevniki v parlamenta na Danajn 1 To pa zato, ker za-hteva to zdrav egoizem — zdrava pamet
Brez tacih kompromisov, brez tacega tranvigiran?a, brez tacega modrega abstrabira-nja od političnih diferenc, bi bila danes — ko so se nje nekdanji zavezniki, nemški kr-ščantki socijalci in konservativci, nacijonalno popolnoma radikalizirali in s tem onemogočili kontakt s kateroiibodi sloven.ko stranko — S. L. S. brezpomembna frakcija, brez meči in brez vpliva na razvoj dogodkov v parlamentu. Potem kompromisa in transigi-ranja, ki sta pripomogla do „Slovanske enote", je pa postala fiktor, ki more glo-bcko zasecati v politično življenje ter dosezati resničnih vspebov za bodočnost Slovan-stva v državi in s tem tndi za bodočnost malega slovenskega naroda !
To jej priznavamo vzlic ljubljanskim napadom, vzlic političnemu nasprostvu, ne morda, da bi se jej hoteli s tem laikati, ampak, ker gojimo politiko — pameti.
E ?o vam kričečaga kontrasta med politiko besnila v Ljubljani in politiko pameti in računjanja na D n a j u I!
Ali ne b j te se, da pridemo sedaj z moralo iz tega kontrasta in s pozivom — dL-si bi bil *eč nego naraven in opravičen —, naj bi tudi v Ljubljani zavladala politika pameti!
Ne, tega ne, ker vemo, da bi se na tako pametno besedo uiula na nas nova ploha ztsrsmovanja. _
Stranke v parlamenta.
Sedanji državni zbor nam glede na stranke ia njih narodnost predstavlja to-le sliko :
Parlament ima sedaj 513 poslancev, ker so dr. Srb (Praga), dr. Dotfjaann[(Meran) in Pagnini (Trst) odložili svoje mandate. Po narodnosti se delijo poslanci na: Nemcev 230 (1 manje), Čehov 106 (1 manie), Poljakov 80, Ma orusov 32, Slovencev 24, Hrvatov 11, Srbov 2, Italijanov 18 (1 manje), Romunov 6, nacionalnih Zidov 4; skupaj 513 po si a csv.
Po sedanji politiSki konstelaciji so razdeljeni poslanci tako -le: Brezpogojna vladna stranka šteje 160 Nemcev, 56 Poljakov, 10 Italijanov in 6 Malorusov, torej 232 (45%) poslancev. Ob gotovih pogojih more vlada računati še na 16 poslancev poljske ljudske strank*, 14 svobodnih Vse-nemcev in na 4 na:. Žide, torej Se ca 34 (6.6#/#) porIanc*7.
Opozšcijonelne stranke so: Proti me obstrukcij: socijalni demokratje 87
("•/s).
V narodnih opozicijonelnih strankah je: C hov 71, lfaloruaov 30, konservativnih Slovencev 18, Hrvatov in Srbov 13, torej 132 (26%) poslancev V pogojno opozicijonelno stranko spadajo: 6 lib. Sloveneev in 4 liberalni Italijani, torej 10 (2°/0) poslancev.
Radikalne stranke Štejejo 12 Ča-bc*, 1 Poljaka in 5 Nemcev, torej 18 (3.4°/0) poslancev.
Skupaj :
Vladine itranke 266 (51.6°/,)
Opozicijonelne „ 247 (48.4%)
Skupaj poslancev 513 (100 °/o)
Srbi slovenskim in hrvatskim poslancem Istre.
Na rodoljubni pozdrav naiih istrskih po-slmcav obsojenim Srbom se odzivlje „S:bo-bran" nastopno:
Kakor je razvidno iz te isjave so tudi zastopniki litra, Hrvatje in Slovenci, na čelu jim dtčni hrvatski rodoljub Vjekoslav Spinčić, nastopili proti obsodbi Adama Pribičevićs ia lOTari&ev. Kaj pravijo na to reptili „Narodne notice", „Uitavnost", „Hrvatiko pravo" in drugi? Ali porečejo, da so tudi hrvatski ro-deljubje Spinčić in Laginia (podpredsednik poslanske zbornce) veleizdajalci, kakor so rekli o Milićn, Trnmbića, B ankiniju in dru-zih ? Doslednost bi zahtevala, di tudi vse Iitraae proglasijo za vele zdajslce in bržkone pc rečejo tudi tako. Pomislite samo, koliko bo peten veleizdajalcev na teritoriju monarhije, ra katerem žive Hrvatje in Srbi!
Dičnim hrvatskim in slovenskim sokolom iz litre se prisrčno zahvaljujemo na tej zna-£:!oi izjavi simpatij nasproti našim zaprtim prijateljem. V težki borbi, ki jo vodimo, za prava in svobodo nafte domovine in za srečo m napredek srbskega naroda, je ta izjava v veliko moralno pomoč, ki one, ki so klonili — ako jih je kje kaj — ohrabri, a hrabre vspodbudi k le veči povzdigi. O b taki nafti vzajemnosti in bratski ljubavi je nafta skupna narodna ■ tvar gotova vspeha in z os a g e.
Grozovlada t Španiji.
Iz Španije prihajajo poročila, ki so tako zanimiva, da bi bilo od 'nafte strani naravnost greh napram čitateljem tega lista, ako bi jih ne objavljali.
Pred vsem mora imeti ministarski predsednik telesno stražo 100 mož; minister notranjih poslov tako od 80 mož. Časopise od zunaj plenijo, brzojavke inhibirajo I
In potem ono poročilo dopisnika pari-ftkega rJouroala", kako se vrfte kazenske razprave pred vojno sodni j o, ki je sodila Ferrerja! Celih 57 minut trajajo razprave, kjer gre za eksistenc3 in bodočnost dveh oseb in njihovih rodbin!
Dopiscik „Journala" pravi, da so ti zakoni nekak čudes, ali tako se zdi tudi marsikomu drugemu. Dotična siromaka sta bila nekako sojena po zakonih, ali po — ftpan-skih 1
In ker se — z vsem drugim civilizTs-nim svetom — zgražamo nad tako justico, se nas psuie od izrestne strani kakor razbojnike, anarhiste, ki naj bi se jih obesilo na prvo drevo. Jeza prihaja menda od tedi ker se s takimi poročili liuden odpiraio oči, kam vodi takov političen fanatizem! Kakova perspektiva se odpira našim cčam, ako bi tndi v nafti domovini prifiel takov fanatizem do absolutne veljave!!
Nekoliko predukuza take dobe so nam dali dogodki v tem zasedanju deželnega zbora kranjskega, ktturemn divianju celo ved a večine — ker bistrovidneji in dalekogledneji — podložil malo zavoro.
Mi smo vedno odklanjali take vrste politični klerikalizem, ki ima pred očmi le korist, moč, nadvladje — stranke, a ki je po vsej svoji metodi prava antiteza naukov, ki jih je učil Ufitvaritelj cafie vere.... usmiljenja, ljubezni in odpufičenja !
Občni zbor N. D. 0.
Takega občnega zbora, kakor je bil sinočnji občni zbor fte nismo deživeli. Ob določeni uri je bila gledališka dvorana z galerijo vred natlačeno polna delavstva vseh strok. Čim se je prikazal na odra predsednik dr. Mandić, je zagromelo po dvorani viharju podobio ploskanj katerega ni hotelo biti ne konca ne kraja. Predsedaik dr. Mand.ć se je zahralil na prirejeni o raciji, katero smatra kot zahvalo za dosedanje in spodbujo za bodoče delovanje.
Zapisnikarjem občnega zbora je bil izvoljen g. Eagelourc, na kar je oddal predsednik dr. Mandić predsedstvo g. Mladovanu, ki je dal| besedo dr. Mni.'ću, da je poročal o pi\membi društvenih pravil.
Po daljši debati, katere so se vdeležili različni zborovalci, se je sklenilo enoglasno po starem odboru predlagane premembe pravil, z nekimi malimi dodatki, ki so jih predlagali g. Bolonfć, dr. Gregorin, Godnik, Bafjn in Hochmiiller.
V	bodoče bo fttel cd bor v smislu § 14. dr. pravil poleg predsednika in 12 odbornikov tndi toliko odbornikov, kolikor je lokalnih organizacij v Trsta in okolici. Občni zbor, je sklepčen v smiiiu § 17. eko je navzočih vsaj 400 členov.
Poleg nekaterih dragih prememb formeloe naravi, se je sklenilo, da se ima vrftiti v bodoče redni občni zbor meseca februarja ali maica. ter da je drufttveno poslovno leto istovetno s koledarskim letom. Pri volit ri odbora se je volilo najprej odbor, eadzerstvo, pregledavalce računov in razsodišče.
Izvoljeni sn bili „per acclamationem":
V	odbor: Kranjc Fran, assistect pri c. k. glav. sklad.; Mislej Ivan, delavec pri S. Marku; Slavec Vladiilav, delavec v Arsenalu ; Prosenc Ivan, delavec pri Stiudhcfu; Dr. Andrejčrć, pravnik; Pečar Josip, zaseb. težak; Pegan Leopold, uilužb, pri drž. žal.; Po dreka Kari, računski cfieijal; Tark Anton mlajši, črkostavec ; Dr. Brnč'ć Fran, odvetnik; Dr. Otokar Rybar, cd et: Fcrloga Ivan, pismonofta.
Za namestnike: Bras Iran, mehanik; Terčon Josip, zaseb. uradnik: Kreč'ć Anton, delavec v Arzenalu; Oustinčič Martin, težak pri Strudhcfu.
V	nadzorniitfo: Tark Anton starejfti, t.ž'k v pro.ti luki; Ferluga Ivan, uradnik; Kjuder Alfonz, zaseb. urad.; Zirec Ivan, uradnik; Dr. Gustav Gregorin, odvetnik,
Namestniki nadzornifttva: Rupnik Lovrenc, delavec v Plavžu; Purkart Jakob, delovodja v prosti luki.
Preg'edovalci računov: Zorko Anton, uradnik; VeiuJček Josip, zas. urad.: Luin Fran, delavec.
V	rassodiftče : Briftček Matej, železničar; Pesso Ivan, nradnik; Može Peter, delovcdja-
Pri točki volitve predsednika je povz l besedo dr. Mandić, ki je povdarjal pred vsem, da se je v zadnjih 2 letih pri njem marsikaj spremenilo v duševnem in fizičnem oziru. Trditev, da vlada med njim in političnim vodstvom nesoglasje, je izmišljena od prve do eadnje besede. Izmislile pa so si to osebe, ki žive od lovljenja v motni vodi. Izjavljam v obraz „Slovencu" in „Rdečemu Praporjuu in vsem drugim: Niso nikaka nesporazumlje-nja med odborom političnega društva „Edinostin menoj.
Mogoče da je kaka razlika v mišljenju glede taktike, a to je tako, kakor če bi se vpraftalo dva različna generala, kako bi se najlaglje prišlo v sovražnikov tabor. Gotovo je, da bode napravil vsak drugačen načrt. A ar v Trsti hočemo delati vsi skupno, tr-
govci, delavci in obitiiki za narodno strar, a žalostna majka onemu, ki bi hotel zanesti neslogo v nafte vrste. Povem „Slovencu": Tržaška baraba ne poka in še dolgo ne bo pokala. (Viharno cdobravanje). „Rdeči Prapor* pa naj si zapomni, da imi vsi složni takrat, ko se gre proti skupnemu sovražniku, smo vsi edini. Ni res in stokrat ni res, da se branim sprejeti predsedstvo radi političnega društva „Edinost*. On je mnenja, da se narodna stranka v Trstu še-le razvije v stranko, ki bo narodna, a ki bo na ob enem skrbela za koristi vseh stanov. Mi pri organizaciji pa nismo zato, da bi podirali to, kar so drugi zidali, ampak zato, da zidamo dalje na začeti zgradbi. (Viharno odobravanje). A v najlepSi dokaz, da on ni v nikakem prepiru s vodilnimi osebami v političnem druš« tvu „Edinost" je to, da bo on ravno z istimi osebami sedel skupno pri mizi, da se posvetujemo, kako bi predelali kar je staro, da se pokažemo z novo obleko.
Rez roj slovenskega naroda v Trstu v zadnjih 15 letih je zanimiv pojav za socijologa, Mi hitimo naprej in se razvijamo. Vsak stan se hoče organizovati. A v Trstu je prostora dovolj za rs? stanove. Nečemo se postavljati na tssno razredno stališče, češ, da treba skrbeti samo za delavstvo. Živeti morajo ne samo r. alavci, ampak tudi drugi stanovi. Mi spofttu j m o tudi druge stanove, ker hočemo biti spoštovani. Pripravljeni smo delovati skupno, za skupni cilj. Tukaj prisotni dr. Gregorin je rekel na nekem ehcda, da je delavstvo podlaga piram:de. Primera je popolnoma primerna.
Delavstvo je ona podlag«, ne kateri bomo zidali piramido svoje narodne bodočnost:. Narodnost nikakor ni prazna beseda, kakor to pravijo rudečarji, ampak narodnost je čustvo, ki je globoko za&tano v naiih srcih. Zato pa hočemo delati za blagor naroda in složno in skupno z drugimi stanovi.
Meje intereiov posarceznih stanov se daje prav lahko začrtati. Naj se pusti vsakemu stanu, da bo delal v svojih mejah za svoj razvoj in zboljšanje svojega položaje.
—	A če ustanovimo mi delavci kaj posebej, imajo isto pravico tudi trgovci, obrtniki i t. d.
Konečno je omenil, da se je v zadnjih 2 letih fiiičuo tako istrosil, da se zdi zdravnikom čudno, kako more sploh toliko prenesti. On se čuti delavca, kot delavec ostane vedno kot tovarift med tovariši. A on je pre* prič in, da bi kot predsednik ni mogel toliko delovati, kakor bi bilo 'potrebno. Organizacija rabi nove, svežo moči. Prosi zborovales, naj mu cdložijo breme predredništva, naj pomislijo, da , je tudi on rodbin'ki o?e, da ima rodbino, katero je radi N. D. O. zanemarjal in za katero mora služiti kruh kakor uradnik,
Povdarja ponovno, da ne sprejm9 predsedstva, ker je prepričan, da ne bi mogel delovati kakor dosedsj, a ne iz kakega na« sprostva proti n-egovi osebi, in prosi zboro-valce naj uvažujejo vse tu in naj mu odlože težko bremo.
G. Bonifačič je izjavil, da tu ne velja nikak izgovor. D*. Mandič mora fte nadalje sprejeti mesto prediedi k*.
G. Miadovan je avi vil na glasovanje predlog g. Benifačiča k- je bil enoglasno spreiet, m?d navdušenimi ovacijami za dr. Mandiča.
Dr. Mandič se je zahvalil globoko ganjen na tolikih dokazih ljubezni ter je izjavil, da sprejme predsedstvo le začasno za tri ms-sece.
G. Hechmuller se je zahvalil predsedniku Mandiću za njegovo delovanje, poudarjajoč, da je imel v zadnjem času priliko jako veliko občevati z dr. Mladićam in da se je prepričal, da bi organizacija ne mogla najti bolj nesebičnega predsednika, kakor je dr. Mand'ć.
Ko je dr. Mmdić fte naznanil, da je v baje nemftkem Gradcu že danes 3000 organiziranih delavcev, ki snujejo N. D. O.
—	je nastal v dvorani pravi orkan navdušenja.
Konečno je dr. Mandić pizivljal delavce, naj se tesno oklenejo N D. O., naj delujejo za prospeh svojih delavskih koristi in skupne narodne stvari, tako, da nafta narodna stranka v T . ita fte dolgo ne postane baraka, ki poka, pač pa, da bode počila poprei ena baraka, ki se je bafi osnovala pod fantomom neke slovenske ljudske stranke. (Viharna in dolgotrajna odobrovaaja).
Zborovalci so se potem mirno in v lepem redu razftlL ______
Dnevne vesti.
V zadnji uri pozivljano volilo lil. okraja (Stara mitnica in K;adin), nsj nemudoma pregledajo volilne liste, ki so jim na raspo-lago pri ag. dr. Gregorinu in dr. Slaviku (ul. Galatti 18) in dr. Wilfanu (Corso 37) ter v Trž. bralnem ia p^dporntm društvo. Jutri je zadnji dan za reklamacije. Kdor je izpuičan, naj se takoj s potrebnimi dokumenti obrne kojemu naših advokatov, katerih vtak mu pojde rad aa roko pri sestavi reklamacije. Opozarjamo pa na to, da so advokatske pisarnice jutri zatvorjene.
„Klerikalna hvaležnost". Pod tem naslovom pifte celjski .Narodni dnevnik":
„Poleti je „Slovenec" z veliko slastjo pobiral kar cele članke iz tržaške „Edinosti", ki je iz nerazumljivih vzrokov zagovarjala obstrukcijo slovenskih klerikalcev. Dva, tri mesece kasneje se je prelevila v „Slov."
predalih „Edinost" v »klepetajo babo" in sedaj je že „vso pamet zgubila", Ustanovila 83 je namreč tačas v Tretu „Slov. liud-ska stranka" in sedaj ne bo več treba „Edinosti* in g. dr, Rjbaru zagovarjati klerikalcev in njihove svoji stranki prikrojene taktike. Taka je klerikalna hvaležnost in taka se godi onim, ki klerikalcem kaj verjamejo" !
(J3stiti csliski tovariš je tu v zmoti, ko piše, da smo mi branili obstruVcijo iz „nerazumljivih vzrokov". Mi smo svoje stališče razloži i opetovano in razločno. Niimo branili obitrukcije zato, ker >mo morda pričakovali kako hvaležnost od strani klerikalcev; branili smo obitrukcijo, ker smo jo ob danih takratnih razmerah smatrali kakor primerno taktiko.
Naše stališče se je pač — žalibog — vedno razlikovalo od stališča dragih slovenskih listov in strank. Mi nismo nikdar gledali na osebe, niti na stranke, ampak vedao le na stvar. In Č9 smo spoznali, da je bila ta stvar dobra in narodni celokupnosti koristne, smo jo odobravali, pa naj je prišla od Petra ali Pavla. Iz kratka : iti nismo branili ali hvalili klerikalcev, ampak smo le odobravali taktiko, ki se nam je prinnrna zdela.
Tako je bilo in tako estane tudi v bedoč*.
Če bedo liberalci hoteli kaj koristnega, jih bom» podpirali; kadar bedo klerika ci — po nt>š?m naziraniu — pcstopali pametno, bemo na njihovi strani I
V ostalem je naš celjski tovari* lahko urerjen, da na tržaškem ozemlju do danes S. L. S. še ni, ker, s tem, da se je sestalo nekoliko oseb, ter sklenilo orno vati stranko, s tem Še nikakor ni ustanovljen odločilen faktor.
Mi motrimo snovanje S. L. S. v Testu povsem hlsdoo, ker smo urerjeci, da bo slovenski s*e!:, ko bo iskal tržaških Slovencev, nora! še dolgo dolgo računati s szdanjo smerjo — o oiebah ns g^orinn — tržaške politike.
„Indipendente" proti tržaški mulariji. —
Zopet nekaj novega. Nič poseboega, vendar norega. „Indipendente" obtožuje tržaško „in-clito malarijo" — kakor pravi — v a n d a -1 i z m o v na škodo nasade? pred glavnim poštnim poslopjem.
To ?e v jfl prav in mi bi radi sogfo^ali z „Indipendentom", ako bi ns bilo to zgražanje tako zakasnelo in ako bi bil „Iadipeodente" nekoliko bclj natančno označil adreso, ki ima javno vzgojo v rokah.
Tam so v prvi vrati krivi na splošni podivjanosti in terdj tudi na oni inclite mula-rije.
Ta adres* je „Indipendectu" dobro zca-na, ker mu je v nepoiredni bližini.
Pismo posl. dr. Kramara prof. dr. Wag-nerju. Praška „Union" beleži zadoščenjem, da je kilo to pi«mo predmetom toli živahnih rasprav v slovanskih noviuab. Dočim je — pran — Ivovski „Dziennik Polski" naglasi!, s kaliko ironijo je dr. Kramar za?rnii zgodovinske falzifikacije nemškega učen;aka, pad-šega do .politikov pivnica", pa prinaša tržaška „Edinost" članek o briiijantni izjavi češkega voditelja in pi§9 : (tu prinaša praški list dobesedno in v krasnem nemškem prevodu naš komentar h Kramaravemu pisinu).
Beležimo to z zadoščaajein. Na morda iz samol]ubja, ampak kakor znak, kako živo so začeli v uredništvih čeških listov slediti pojavom v slovenskim novinstvu, kar je zapet znakem, da postaja razmerje med obema bratskima naradoma vedco tes&eje.
Saveda utegne koga begati kočljivo vprašanje, kako je možno, da tako resen in ugleden list, kakoršen je praška „Unicn", more z zadoščenjem posnemati, kar pišejo — norci! Saj so nekje izrekli ta dni o nas su* marično sodbo, da je „Eiinoit" — ziorela I
Za družinski večer „Slavjanske čitalnice1' vlada v vseh tlovanskih krogih tržaških prav veliko zanimanje. V«pored več«ra zasluži v resnici občo pozornost, ne le radi števila točk, ampak tudi radi raznovrstnosti njih vsebine. Razen priznano dobrega orkestra g. Fonde, nastopi z eno točko tndi dosedanji „Sokolski" pevski zbor pod spretnim vodstvom g. pero vodja g. Mahkota; zbor, ki bode tvoril temelj velikem a mešanemu zberi novo vstanovljene podružnice „Glasbene matica". Opozarjamo tuii na priznano dobrega češkega vijolinista g. Končnega, kateri nam zasvira dve točki, med njimi tudi Wieniavske-ga „Lagendo" ; izvanredno brav urno točko, posebno zanimivo radi tega, ker nam v njej mojster Wieniansky v krasnih motivih podaja vso zgodbo svoje nesrečae l.ubazni k svoji zaročenki, katero ]e, vmivši se iz tujine, k;er si je pridobil polno lavorik, našel na mrtva« škem odru.
Prvič nastopi na tem večeru z dvema točkama novcsestavljeni kvartet pod izbornim vodatvom priznan?ga slo'eoukega skladatelja g. E. Adamiča, ki bo iz prijavnosti spremljal na glasovirju za Trit novega izvrstnega te-noriita gosp. Presa ter vijoliniita gosp. Končnega.
Vat o pni ce sa dobivajo ža popoludne v „Siavjanaki Č.talnici". Priporočamo ša enkrat siavnexu občinstvu, da z mn >goštavilno vda-ležbo pokaže zaoim&n;e za to st«>ro in za Slovanitvo veiezieljžno društvo v T^stu. Z\-četek točno ob 8. zvečer.
„Glasbena Matica" in Hrvatje. — Vče-rajlnji „Obzor" prinaša dal.ša p rečilo o ustanovnem cbč. zboru „Giasbenega društva" v
V Trstu, dne 22. oktobra IS09
»EDINOST« št. 297
Stran III
Trstu, ter toplo priporoča tukajšnjim Hr- 52-letni težak Karol Depiera iz Trsta, ker je vatom, naj prigrle to slov. ustanovo kakor grozil z nožem težaku Nikolaju Viakoviću,
VIII. „Zur Frebiuer Bier-
3TOJO.
Pevsko in glasbeno društvo Trstu. (Po-druž. „Glasbene Matice- v Ljubljani.)
Naznanila v pričetku I. šolskega leta. — Pričetek šole: Šolsko leto 1909/10. se t drmStreni glasbeni šoli prične z novembrom 1909. Vpisov«n]e se bo vršilo v nedeljo 24. t. m. dopoiudne od 10 —12. ure in v sredo 27, t. m. od 3.—5, ure dopoiudne. Obakrat ▼ čitalniški dvorani Nar. doma. V petek, 5. novembra ob 5. uri pop. naj pridejo vsi učenci v čitalniško dvorano N. d., da te jim naznani razdelitev ur. Redni pouk v vseh predmetih aa začne v soboto 6. nov. 1909. V icteresu učencev je, da se z upisom ne odlaša, ker si m3re le tisti izbrati ugodne ure pouka, ki se je pravočasna upisal. Pozneje se opisujejo učenci le izjemoma še, a zadovoljiti se morajo s tistimi uraoai, ki so še na razpo* -Sgo.
Učni predmeti. „Pevsko in glas* b?uo druStvc", kot slovensko glasbeno vzgoie-val;5če v Trstu podaje učencem umetniško 2 aabeno izobrazbo začetkom v klavirju in riolini, s časom in po potrebi tudi v ostalih icstrmmentib.
Neizogibno potrebno muzikalično izobrazbo dobe učenci v pouku glasbene teorije, Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem pet'a se učene: nče pri skupnih vajah zborov.
Učni načrt je popolnoma esak onemu -Glasbene Matice" v Ljubljani.
Pogoji vsprejema: 1. Stariši morajo biti člani društva. 2. ukotina za klavir io violino po 4 K na mesec; 3. ukovina za glasbeno teorijo po 2 K za pol leta, 4. vpisnina za vsakega učenca po 1 E za pol leta, 5, ukorina za zborovo pet e po 2 E za pol U te.
Učenci ki že le, da se jim čas pcuka t šcli pomnoži, plačajo primerno višjo uko-
~iao :
Oproščenje Šolnine: Revne in pa marljive učeoca oprosti odbor Dlačevanja šolnine popolnoma *li deloma. Prošnje je vlagati, naslovljene na odbor, pri Šolskem vod-
stru.
I. redni občni zbor „Slovenije" na Dunaju se bo vršil danes ob 81/« uri zvečer v L^udongaiie 48, klinik", z običajnim vsporedom,
x Častno občanstvo. — Večkrat se do-giia, da je kio v dvemi, li imajo deželni odbori v slučaju utoka pravico preiskovati osebe, katsri je starešinstvo podelilo Častno občanstvo. Na to odgovarjamo, da ne. Deželni odbori pa imajo pravico preg ed-ti, e li itarešinst-eni tklep veljaven v formalnem czru (Upr. s:d. 7 /7. 1900. št. 4900).
Potrjen zakon. — Včera,šaja „Wiener Zsituag* je ob-aviia, da je cesar potrdil zakon, sklenjen cd tržaškegi deželnega zbora glede občinskega zavoda za cena stanovanja.
Miramar. — Dna 27. t. a. bo mira-nar:»ki park z:pet odprt občinstru. Od 1. novembra dalje bo možno ogledati si tudi grad in sicer od 10.—12. ure predpoL in od 2. do 4. ure pop.
Izseljenci na povratku. — Včsrai je dospel po 15 dnevnem potovanju iz Ndw yorka v našo luko paroik „Alice*. V Ntw jrorlcu je imal na krova 230 potnikov, od katerih ee je izkrcalo v Nspolju 110, v Patras-su 55 in v Trstu ottiiih 65. Vreme je bilo -čs čas potovanja kr&ino in zdravstveno stanje potnikov ieborno.
Tržaška maia kronika.
Zaradi goljufije. — Predvčerajšnjim ob 11. uri dopoiudne je bil na italijanskem konzulata aretiran 23 letni m.kinik Ernest Strau-lino iz C±rigr&d3, ki je dobil na konzulatu prost vozii listek do Vidma, potem pa je Z4čel ra>graiati, češ da mora dobiti prost vozni listek do Carigrada,
Straulino ;e d j spel semkaj v torek iz Benetk, kjer se je na avstrijtkam konzulatu izdal za Antona Depolo iz Cargrada, pristojnega v Trst in je viled t?ga dobil prost vozni listek do T.sta.
policili so našli pri niem potni list italijanskega konznlata od dne 12. julija 1907. Njegtvo potovanje konča z\ sedaj v zaporu.
Pil bi ga vsak . . .! — Včeraj ponoči ob 12 V« uri tta bila v gostilni, ki se nahaia v ui. del Por.te št. 1, aretirana težaka 23-letai 1'an Slaico, stanujoč v ul. Rena št, 10, in 2S-letni R kard Sinka, stanujoč v ulici della Seninata št. 1, ki sta se najprej po gostiia in napravila trošak za K 1 90, petem pa i zi a vila, da nista v stanu doga poravnati.
5* Dolicija sta bila zaslišana. Prvi je ohijubil, da bo plačala njegova sestra, drugi pa sploh ni hotel odgovarjati.
Olvedena sta bila v zapor.
Peskušano tihotapstvo. — Predvčerajnim popolaJne ob 4 30 uri so finančni stražniki ustavili 28-letoega delavca Petra ffarti, stanu očfga v ljudskem prenočišču v ul. (iaspare frozzi, ki je imel pri sebi 4 kg suhega grozdja. — Vtaknili »o ga v luka.o.
Eksp ozlja steklenice za sodo vodo. — Včeraj ziutraj je bU v»prejet v mestno bolni-šaieo, IS-letni težak R:nssn G-iraldi iz Pirana, ki je imel na desai reki veliko nrezo. — To rano je dobil vslet tega. ker se na i je v roki razpočila stekeiica zi sodo-vodo.
•rezil z BOŽsss Včeraj ob 12 in tri četrt uri ponoči je bil v alici Foraelli aretiran
■tanuiočemu v ul. Hedia št. 3,
Na policiji ie sicer priznal, da je imel nož v roki, zanikal pa je, da bi bil ž njim grozil Viskovića. — Pridržali so ga v zaporu.
Zlomile si nogo vsled padca. Včeraj sta bile vsprejete v mestno bolnišnico: Marija Legiša, stara 40 let, iz Sli enega, ki si je zlomila desno nego, ker ie padla z cdra, in Georgina Ag->stinis, stara 18 mesecev stan. v nI. Antonio Csccia, št. 13, ki si je tudi zlomila desno nogo, ker je v svojem stanovanja padla z mize.
Sumljiva tatvina. — Predvečerajnim ob 10 in en četrt uri zvečer je bil v ul Malca-ton aretiran 20-letni težak Andrej Sandri, ki je skuhal prodat! neko čepico sumljivega izvora. Na policiji je izjavil, da jo je kupil, ker pa ni vedel povedati kje, — so ga pridržali.
Kcledar In vreme. — Danes: Severin op. Jutri .- 21. ned, po Bink.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 20° Cele. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Semterja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena.
Naše gledališče.
Zaželeli smo reprizo krasna bajke „Pe petka" — in jo bomo imeli že jutri. Prav rado pribiti nzše 1 uditvo na to predstavo, Š3 v večjem številu nego minole nedelje, ker je tuji daljneji oko. ci omogočeno navžiti se par ur prekrasne zabave in ob enem pouka v našem gledališču. Predstava začoe namreč že ob 5 uri popoludne.
Pripeljite seboj, stariši, svoje! otroke ! Sai je največ njim namenjena ta igra. Pc-pelka, dobro, plemenito dete, uči, kako premaguje zlobo ponižnost in debreta, ne pa zavist in hndobno srce. Pepelka je izgled kreposti, na kateri naj se vrgledujejo vaši otroci in zato pridite ž njimi v hram proivete I
Pa tudi naše gledališče je zaslužilo vašega zaupanja in podpore. Koliko skrbi, koliko truia je trebalo, da se je spravilo na oder eni čarobni svet, v katerem so živele Pepelkiaa mačeha in čarovnica Valpurga, z neitevilnimi škrateljčki in vilami. Iu potem dvor kral a Eaksdu! Njegov saajavi sin nam zopet pokaže svojo bliščačo obleko, zopet g i bomo videli kako nepotolaženo hrepeni za svo.imi sanjami.
Pridite torej, da svojo navzočnostjo daste vse, kar more naše ljudstvo dati pridnim našim igralcem : zadoščenje, pohvalo I
Prilika ugodn. nakupa.
Moderne spalne jote Iz Meso kuhan, lesa
brez obklaflkov (rimesa) zelo solidno izdelane z garancijo W
po izredno nizkih cenah
PETER JERflJ, trgovina s pohištvom
na cogalu ulite Ulncenzo Belllnl ter ulite so. Katerim.
Prilika ugodn. nakupa.
pekarna in slaščičarna
z zlato kolajno in križcem ni mednarodni obrtni razstavi t Londona 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 Štr trikrat na dan svež krnh.
Frodajalnica je tudi dobro pre?krbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za čaj ; ima razne fin* vina in likerje v buteljkah in fiEe desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, kroirante itd., kakor tndi veake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam »e ta obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk
Prosek gostilna Cavalm. Slovenci in Slovani! M
rtna najbolj^ vina kra.ki teran, bo.lke, n« j -g ^eT^o^l^ ^emToi sladki prosekar. Postrežba za gospodo, priproste «	mnogobrojen obisk- Jamčim za čisto in
\ ^ro —e^0J1J k svojimi Udani Miroslav
Društvene vesti.
Pevsko in glasbeno društvo v Trstu.
(Podružnice .Glasbene Matice" t Ljubljani). V oiborori seji 20. t. m. ae je odbor k«n-Stitniral tledeče: Predsednik: dr. Edrard S avik ; podpredsednik g. Jonp Prunk; tajnik: dr, Ernes: Rskar; blagajnik: dr. Feliks Eovačifi ; nadzornik : Srečko Bartl; arbirar : Dragotin Dakleva: go»podar: Fran Bandel; odborniki: Joško C rek, Vilko Modrijan, Jer« nej PiDtar.
Pevsko zabavo brez vstopnine priredi
jntrr, v nedeiio, 24. t. m„ peviki zbor 8?. Jikobske „Č tilcice4* ▼ prostorih „Konaum-nega društva" pri sv. Jakobu. Začetek ob 5. uri pop. Teioyadno društvo
TRŽAŠKI SOKOL
v Trstu	Oš&t/
C^rjecim plesalkam in pleialcem se naznanja tem potom, da ae današnja pleica va a ne bo Triila., ker priredi bratsko dru-št?o „SI. Č ta!nicaa nocoj s»oj I. družabni re£er, na katerem sodeluje čudi sokolfki periki čbor in na katerega so vabljeni t.i bratje Sokoli in le-.tre Sokoliće.
Pribcdnia plesna raja ae bo vršila v icboto dne 30. t. m. cb navadni uri.
Na zdar !	Veielični odsek.
Erpest Pega p, Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
ast. Konserre. Praske in praške srnjati.
Moderno opremljen buffet.
Tse rrste salami. Xajfln. sir.
Razne klobase. —
Vedno sveže DBEHERJETO PlfO. — KBAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNI TDfA iz ripavske vinarske zadro« — ŠAMPANJEC. — DESERTNA TINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.
Majcen Miloš
mizar - Trst - ulica Leo štev. 2
prloaroča slavnemu občinstvu
svojo mizarnico.
Isdtlcje vsakovrstno, tudi
NAJFISEJftE POHZftTVO
3 «
Umetni zobje
riOmblTMj« K«b«T.
Izdiranje zobev brea vsake bolečim
▼ zolozdrftraiikeB kabineta
Đr.lČeritak ia{. Cuscher
Mm. 13, a
OellRI kinematograf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
od sobote 23. do t^rka 26. oktobra uprizari ee vrlin jako lepega vsporeda
Velike cesarske vaje na JVtoravskem.
v Bepiembru 1909 pod poveljstvom Njeg. Vel. cesarja Frana Josipa I. NAJNOVEJŠA PROJEKCIJA	yAJNOVEJjA_PROJEgCIJA.
Prvi sadeži 40 st.. II 20 stot. Otroci in ojaki 10 stot
Nova mesnica
prodaja	ul. Ceoilia, vogal Ruggero Manna
volovsko, telečje in koštrnnovo meso prve vrste. - Štajerske kokoš1 ia osoljene jezike. P. n. družinam se toplo priporoča lastnik G. Raguseo«
Kozuhovinar Albert Brosch
Trst, ulica S. Antonio štev. 9
naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel
shrambo kožuhovin
Izbrisane tvrdke JOSIP ZELESNIK
katerega osobje je prešlo v popolno njegovo odvisnost.
Oene zmerne. Absolutna garancija.
Bj^T* Za zimsko sezono zadnje nevosti kožuhovin.
Velika skladišča manifakturnsga blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke.
M. B. Katz
TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr.
Pcdružiica v Gorici, ulica Alvarez 3, L
Siran IV
„EDINOST" St. 297
-nt 23. oktobra it>oy
Dijaške pisane vaje ee pričnejo, *akor že
javljeno, jetri v n? deijo 24. t. m. t drcraci „Trgr>*sko-izobr. d-uSiva".
Gospodarje, ki rS«o Se prejete vabila, I ecj ie cbmejo na p!erci cd«ek, v „Slavjaniki; čitalnici".	Odiek za dij. plesne vaje.
fcar. de!avs organizacija
Opozarjajo vse delavce iz Skednja ca uiiacovni cbčci zbor krajevne organizacije v Skednia, ki se vrši nocoi ob nri zve-4er v „Gospcd&rskcm drnštvu" v Skednju.
V Rojanu v presterih „Gospodarskega društva (pri And. B^le) priredi „N. D. O. V( nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. uri zjutraj1 javen shod.
Ker je dnevni red jako važen, posebno z * kmetovalca se uljudno prosi, da se ga mnogoštevilno udeleže,
Delavci v svobodni luki irraio jutri v nedeljo ob 10. uri ur ^d pol. »hod v rrostorih K. D. O. (u. Lavat :io 1.) Dcevni red: zahteve vsiužbencev c. kr. javnih skladišč.
Vesti iz Goriške.
■s. Za kmetovalce. Goriški deželni odbor oasaerava to jesen s podpore, ki jo je dovolila vlada za pospeševanje domačega travni-karstva, prirejati poskuse z umetnimi gnojili in s travciikimi branami.
Kmetovalci dobe za izboljšanje travnikov ametna gnojila brezplačno, travniške brane pa na posode.
Županstva se opozarjajo, naj nabirajo prig:a»tve in naj jih predložijo deželnemu cdbotu, pri čemur naj napovedo množino po trebnib umetnih gnojil in ali je potrebna raba travniške brace (brane za izročanje mahu). Na tej akciji pridejo eeveda potrebnejši kmetovalci v prvi vrsti v vpošrev.
z Naše vrtnine v inizemstvu. Nemški SrgoTsi so bili cpazili, kako jo prihajal že več let zaporedoma na njihove trge goriški krom* pir, ki je bil mnogo Doljši in ukušnejši nego nemški. N^ra?no je, da jim je bila prva micel, kako bi ubili tujo konkurenco; in to so tudi dosegli.
Nemški trgovci so namreč opazili, da uživa naš krempir na tamošnjih trgih prednost ne-le zbeg svoje dobre kvalitete, ampak tudi zato, ker ]e bit zgcdai, če ce prvi na trgu. Zato so 8a potrudili in so fcreirali zori-tev lastnega pridelka. Dosegli so to ▼ toliki meri, da je prišel letaš goriški krompir kakor zadnji na trg v Draždanib. V interesu naših kmetovalcev je, da tudi oni premiiljnjejo, kako bi pospešili zoritev krompirja, da ne izgube tal na inozemskih trgih,
x Pod električni tramvaj je padel v Gorici neki starček v Verdijevi ulici. Da-si je •prevodnik zvonil, ko je videl moža na tiru, se isti ni izognil, ker oglušen od starosti. Stardeka je prvi voz prejel in ga podrl na tla in le prisotnosti duha sprevodnikovega, ki je takoj vstavil voz, je pripisovati, da se ni zgodila nesreča. Starček se je kmalu dvignil ia razven velikega strahu ni trpel nikake poškodbe.
* Mesnice v Gorici bodo od 1. novembra naprej zaprte ob nedeljah ves dan, ob praznikih pa jih bodo zapirali ob 6. pop.
x Vreme na Goriškem je že 14 dni tako krasno in toplo kakor meseca julija.
Vesti iz Istre.
Eksemplar avstrijske vslužbenke je — kako: piše „Naša Sloga" — blagajničorka na državnem kolodvoru v Puli. Proti tej ženski prihajajo često pritožbe, ki pa po lepi stari avstrijski navadi ostajajo brezvspešna. S tem dobiva ona ženska še več korajže in postaja brezobrazna. Če kdo zahteva karto v slovenske as ali hrvatskem jeziku, ne le da godrnja, ampak se začenja kar dreti, da ena ni dolžna znati tega jezika in da je dovolj, ako zna aemški in italijanski. Ali ni to skrajna brez-•braznost tiste ženske ? Služi v deželi, ki je po večini slovenska in hrvatska, je kruh tega naroda, a ima toliko drznosti, da tako govori.
Poživljamo naše ljudi, naj se ne dajajo eplašiti, msrreč naj zahtevajo vozne listke v svojem jeziku, in ako ne bi debili kat te, naj ie vstopijo v voz. če bodo potem globi eni, na] se pri težijo na ravnateljitvo železnice v Trstu, ali pa naj sttar prijavijo našim poslancem, ki bedo potem zahtevali, da taki organi ce bodo prihajali v dotiko s stranksm*. Na taka mesta spadajo le v uslužbenci, ki poznajo jezik nareda.
Zadnje brzojavne vesti.
Potres na Siciliji.
ACIREALE 22. Sinoči ob 6. uri je bilo čuti zopet potresne sunke, ki so močno poškodovali več sosednih vasi. Deset hiš se je zrušilo, več jih je dobilo zazpoke. Ena oieba je bila ubita. Prebivalstvo šotori na planem. Potresni sunki nadaljujejo.
i	---a
V zalogi vina ^Lip8iašt-2> w
in črno vino po nizki ceni.
izvrstno vipavt-ko belo
1856
I ono crha za ene£a ali dva g°8P°da z za-
LCpd Obli« Bebcim uhodom, na željo tudi hrana se odda takoj. Scala Belvedere štev. 1, III. n. vrata 29.	1882
Ineln Cfolfo mizarski mojster, Trst, ulie« JllSip O ili IT d Belvedere Štev. 8. izvraui* vsakovrstna mizarska dela:
aeeeenMB&fleee&E
Ravno za polovično »no in §
kakor vsaki prodajalec ::: na obroke ^^
WtT prodam nove ^ SINGER-jeve : m šivalne stroje J
za družionke potrebe K 54" ; z ladjico K 78*—; central bobin K 04*—. Vključno pokrov in 5<letno gajaucijo. — V Inozemstvo proti pošli jat v,
K 16 ostalo po povzetju. - CENIK ZASTONJ. _
ST. RUNDBAKIN	J
BtSSS

Civilna in vojaška krojačnica
FRANC NEĐVED
Trst, ul. Belvedere 26 pritličje
izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem zistemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuzfmskepa blaga in uniform za vojake, uradnike, polic, in fin. straže ter železničarje.
W Cene zmerne.
Slovenci 1 rsta in izven Trsta!
Otvoril sem prvo dalmatinsko
zganjamo in zalogo
v Trstu, ulica Ghega 5t. 10
s slov. napisom, ki vsacega Slovana razveseli. Točim nafinejši dalmatinski tropinovec po Kron 1*20. (Za trgovce cene primerno znižane). Točim tudi druge likerje. — Priporočam se slavnemu občinstva za obilen obisk v nadi, da velja beseda Svoji k svojim! Lastnik Gajo Bonefačić
li

ALEKS. FRASC MATER - TRST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
Kajboljii vir za dobivanja pečene kave.
Podpisani priporoča svojo dobroznano gostilno
„Pri stari breskvi" ^
dere Štev. 17, kjer toči najboljSi KRAŠKI TERAN, istrsko črno in vipavsko "belo vino. Domača kuhinja. Postreže ob veaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. — Cene zmerne.
Za obilen obisk se priporoča udani
Ivan Vidrih, gostilničar.
SI lovini nloc 86 T nedeljo dne 24. t. m.
JaVIII UIGa v H v. Križu pri Trstu.	IS8S
šTl ___________
cwcwaeuaueu3tteu9
== T7RD1A =====
Kostoris
skladišče oblek za moSke in dedki
Trst, Via S« Giovanni 16, I. n.
(zraven Bestavraeije Cooperativa ex Haefcer)
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. flajdogovornejše ©ene.
POZOR! Skladišča ni v prltlljču ampak v prvem nadstropja
Zaloga ovsa
. klaje, detelje in korobačev
po zmernih cenah
Trst, ulica Belvedere štev. 19 In ulica del Bosco štev. n.
Odlikovana krojačnica .'.
August Štular
Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad.
(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
3zvr$u|e vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme.
Bogata, zaloga tu- in inoz. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt.
NaročDe se izvršijo ločno in se dostavljajo na flom
DELO SOUDVO
Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa
^ristibe jjualco - črst
ulica 8an Servolo štev. 2 Telefon 2l-42|
Mali oglasi
..!.. Po absolutno ..!.. konkurenčnih cenah
@@
se knpl Porcelan, stekla, kuhinjske potrebščine, navadne in apanirane Sipe, galanterije, svetilke, namizno posodo, umivalnike in vse druge potrebščine
v novi prodajalnici v ulici Barriera vecchia 33, Trst.
Umetni: fotografiji atelje

pri sv. Jakobu - TRST.
pri sv. Jakoba - TRST.
ulica Rivo štev. 42 (pritličje) [3J
Izvrže vsako folografićno dalo, kakor tudi r&zgle le, poemetke, »otra-njoflt lokalov, por«elana»te pio ie i a vsakovrstne spomenike itd. iti. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. caroćnik.v sprejema naročbe in jifa izvršuje na domu, eventuelno tudi aunaj aiesta.
V kroj ačnici Amalija pod-
flortiik Trs*' u*:ca Farnet° stv. 4c
gUi \\ifo odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcilt in parižkem kroju. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini.
Zastonj in poštnine prosto
poSiljem na zahtevo vsakem« pos.-Ju'ku.
gramofona
ali onim, ki nI žele Istega nabaviti, moj 11«-stroTunt cenik, kakor tudi najnovejši ukonM iz delani, g portra timi nagih najpriljubnejSih ■«et-nikov previđeni popis plošč, najbolje a»p-kh hrvatskih, slovenskih, srbskih, bosanskih, tmr-ških kfckor tudi iaternaeljonalnlh komadbv.
Najbo'jSi nabavni vir aa ploiče in gramofoap, ker se ne omejujem samo Da en izdelek, anpak imam v zalogi več prvovrstnih izdelk*r.
PV Prodaja po najnižjih tovarniških eenak. BV* Staro plošče zamenjavam.
Zaloga pere?, membran, Igel 1. t. d. IV Lastna delalniea za poprave.
M. DRUOKER.
Iliea 39. — ZAGREB. — Illea 3!».
Kislo zelje
prve vrsle 100 kg brutto K IO —, Krastavce peverone itd. — pošilja po poitnem povaetju
flnt. K. LineK — Znaim, ČbžHo^
fozor krčmar ji in zasebniki
Podpisani se priporočam gg. krčaiarjem ia zai sebnikom, da se zaneslj*vo obrnejo do mene bv>di-pismeno ali ustmeno. ;>er poznam popoin*aia v<>&. istrska vina kakor, n. pr. belo in dlmo, refo^k. beara-min, rizling, vino v buteljkahin sedaj ob čusn trgatve-tudi grozdje, upam. da ge bolo gg. kramarji ki sa. sebniki obrnili do m?ne, ako nameravajo kaj nakapi't Gotovi naj bodo. da posredujem pošteno in brezplačno. Za odgovor prosim, da ce priloii zaaaiko.
Udani Martin Sreboth trgovec in posredovalec v Poreču (lat a)
Naznanjam s!ay. občinstvu, da prodajam
■i rujavi sladkor
na,drobno in debelo po zelo nizki eena
- CsrODMIG-
Trgovina Jestvin v Trstu — Via S. Siov nai it 8 (pre) Via Nuova.
Knjigovežkega učenca rC^
knjigovez, nlica Cecilia §t 9	1858
nnhrnSHnita mlekarna se proda. Več
uouroiuoca 8e izve pr, ia8tniC| Yla
IndMStria 8.
1868
14-letni deček vajenec v mestu ali oko-
Ji«i. Kaalov: Ivan Kosmina, Nabreiina 36. 1875
^Novici m Novice S
ne zamudite obiskati dobroznano slaščičarno SSS
Matteo Stoppar ::: Trst
ulica S. Glccomo it. 7 (Corso) - FllIIalKa: ulica GIus. Caprfn % 9
kjer najdete bogato in veliko isbero Konfetov ■ ■ bomboniere in aladščio W P° zmernih cenah. ||E3|| likerji prav dobri v botilkab. Telefon 1464 1 1
SLOVENCI! SLOVAMI
v Trstu ! Do žnost Ja Vaša, da :: se poslužujete edino le v ::
Slovana Miri
v ulici Saverio Meroadante št. :: (biizu Slovanske kujlgirne ::
V. GJURIN ::: BRIVEC.
o o o Svoji k »vojlm! • o •
1