r PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE t Vro4*m te «pramUki aro. Ur h MftV t. UwMUk Ave Offloo of PabUcatloa: Mil BhU Law uda It At*. Rockwall 4H4 torek, 13. avgust* (August 18), 1929. Delavska iaternacionala proti Wollovemu načrtu Evropsko delavstvo obžaluje pri zadeva jne gotovih ameriških delavskih voditeljev, ki ae bore proti strokovni internacio nali. Amsterdam. — (F. P.) — Bel fijski delavski voditelj C. Mertens, podpredsednik Mednarod ne federacije strokovnih unij, je v imenu federacije odgovoril Matthew WiHu, podpredsedniku ADF. Woll je pred par meseci objsvil članek, «v katerem je argumentiral sa reorganiziran je mednarodnega delavskega gibanja. Mesto mednarodne organizacije strokovno organiziranega delavstva jp Woll priporočal u stanovitev kontinentalnih ali "sferičnih" strokovnih federacij. Pred nekaj tedni je amsterdamske federacija objavila njegov članek in navedla etaliiče Ameriške delavske federacije napram mednarodnemu delavstvu. Ves materijal je objavila brez komentarja. Sedaj je prišel tudi komentar, v katerem Mertens obžaluje izolacijsko stališče ADF in njeno prizadevanje, da odtuji delavstvo Centralne in Južne Amerike od in-ternacionale. Reakcionarnim ameriškim delavskim voditeljem ni ljubo, ako jim kdo očita antagonistično stališče napram amsterdamski internacionali. In da evoje stališče nekoliko omili, je Matthew Woll pričel agitirati za ustanovitev kontinentalnih strokovnih federacij po načinu' Panameri-«ke strokovne federacija Po mnefnju «ervatlvnlh kolegov naj bi bile te federacije nadomestilo zs mednarodno organizacijo. Mertena mu odgovarja, da je tako mišljenje zofistlčno in v «kodo delavskemu gibanju. Pravi, ako bi se amsterdamska in-ternacionala pretvorila v kontinentalne federacije, bi se v kratkem čaau pojavilo najmanj pol ducata "sferičnih" organizacij. V kolikor je potrebno te vrste gibanje, še obstaja; bilo bi pa zelo netaktno in v škodo delavstvu, ako bi ae na "ameriški način" likvidirala Mednarodna federacija strokovnih unij. Kar potrebujemo, pravi Mertens, je, da posnemamo kapitalizem, Id si je ustvaril "faktični in absolutni interoacionalizem." "Res je," nadaljuje Mertens, "da Woll lugeatlra gotove vezi, ki bi spajale federacije. Ali v tem času, ko je vedno bolj vidno, da ameriški kapitalizem prodira v vse kote sveta in da tudi mi «tojhno v boju pred istimi podjetniki kot sa bori ameriško delavstvo, bi bilo slabo in Jako nevarno, ako imamo mesto ene ttevilne federacija" Amsterdamska federaci-J&, pravi Mertens, je ravno tako vneta zagovornica principa avtonomije kot Je ADF, principa, zabranjuje vsako diktiranje taktike od zunaj. Ali delavstvo vseh detel pa potrebuje skupne "rganizacije za akupni boj proti kapitalizmu, ki Je. mednaroden v pravem pomenu besede. v tem odru je potrebno omeniti, da' izolacijo hmeriškega de-lavstva močno občuti tudi Mednarodni delsvskl ursd Lige narodov, Na zadnjem sborovanju. U »e Je vršilo v Ženevi pretekli Je načelnik urada tožil v «vojem poročilu, da je funkcije tega urada zelo oteftkočena radi "iAotnortl in neeodeiovanja a-*M*rt New York. — Ernest Berber, -Uetni mladenič in prejšnji di-¿* ns univerzi Virginia, ee J« ns liroadwng eaeti zgrudil na la radi lalSle. M Je ie vel "^nov brsgldela in ao mu pošla "bistva. Area Jedi je bil tri dni. Sir prihaja v angleški tekstilni indnstriji Mac Donald skuša pridobiti obe stranki sa arbitra*». London, 12. avg.—Intervencija laboritskega premijerja Mac-Donalda v izporu pol milijona tekstilnih delavcev v Lancaahiru morda prinese mir Še U teden in delavci se vrnejo na delo. Tri dni že trajajo tajne konference Mac Dona Ida z zastopniki tekstilnih unij, odborniki Kongresa strokovnih unij in z delodajalci. Uradnih poročil glede teh sestankov še ni, poročajo pa ne-oficijelno, da bi MacDonald rad pridobil obe stranki za razsodišče. Lsstniki naj takoj odpro tovarne po stari (neznižani) mezdi ln delavci naj delajo, medtem pa bodo razsodniki rešili sporno vprsšanje. Torontčanje ponosni na svojo u-Učno železnico; 60 milj dolga vožnja za pet centov; mestno podjetje je dober delodajalec. Toronto, Ont. Kanada. — (F. P.) — Toroatčanje so jako po-nosni na svojo ulično železnico, ki jo poseduje mesto. O tem se je prepričal Amerikanec Russell Kent, predsednik National Press kluba v Washingtonu. V Toronto je prišel na počitnice in SSrta&S«^ pravičen. Na torontski mestni železnici se človek lshko prepelje 60 milj za pet centov. V Ameriki je pet-centna vožnja na cestnih železnicah redka prikazen; rasen New Yorka ga menda ni meeta, ki bi imelo petcentno vožnjo. Mesto Toronto daje tudi prosto vožnjo revgim otrokom, ki želo obiskati kopališča. Delavci pravijo, da je cestna železnica boljši delodajalec kot so pa privatni podjetniki. Pittaburšks universe pred sodiščem. Pittsburgh. — Vodstvo pitts-burške univerze ss bo moralo zagovarjati na aodišču radi izobčenja dveh študentov in enega profesorja.^ McDowell, Albert-son in Woltman so bili izobčeni radi agitacije, katero ao vodili v svrho osvoboditve Tom Moo-neyja in Warren K. Billingsa. Za intelektualne hlapce Mello-novega kraljeetva je bil to smrtni greh; prizadete "grešnike" so kaznovali z najvišjo kaznijo. Sodno postopanje proti vodstvu univerze je vložila American Civil Liberties unijs, ki bo sku-šala prizadetim izvojevati izgubljene pravice. Sedem tisoč godbenikov je izguono aeio. ,New York.—Govoreči filmi so odgovorni, da je sedem tisoč godbenikov izgubilo delo v zadnjih par letih. To predatavlja pet odstotkov organiziranih godbenikov. O revoluciji v filmski industriji Je govoril Joe N. Weber, predsednik unije ameriških godbenikov, na banketu, ki so mu gs priredili prijatelji v po-čaet njegovega imenovanja v eksekutivnf odbor Ameriške delavske federacije. VeHks marljivost otrok. Scranton, Pa. — Okraj Dun-more, delavsko predme»! je Scrantona. Je lansko leto doeeg lo rekord v umrljivosti otrok. Od tisoč novorojencev Jih Je u-mrte 206, kar je najvišje Stavi-lo smrtnih slučajev med novorojenci v Ameriki. To število je 47 na tisoč otrok pod enim letom starosti Stavki delavcev v baroaiji jekla 500 jeklarskih delavcev vrglo proč Orodje in sapuatilo tovarna; vzrok stavke ao priga. n jaške metode in niske plače. McKeea Ročka, Pa.—(F. P.) — Vodstvo Pressed Steel Csr kompanije se ni mslo začudilo, ko je pretekli teden nad 600 del%vcev iz raznih departmentov nenadno zastavkalo. In tudi delavci ao bili začudeni nad laat-nim dejanjem. Zgodilo ae je kot se navadno dogodi, ko je kupa nezadovoljnosti polna: nenaden upor proti srednjeveškim razmeram, v katerih je družba držala avoje delavce. Stavka a« Je pričela brez v^Otega vodstva. T rade Union Educational Lea-gue (Foeterjeva organizacija) je kmalo poskrbela, da atavkar-ji ne oatanejo brez voditeljev. Delavci zahtevajo 11-odstot-no povišanje plač za akordno delo. Družba je pripravljena dati polovico tega povišanja De-»ovnik traja devet in pol ure na dan. Plača navadnim delavcem Je 40 centov na uro. Najvišjo plačo, ki jo more zaslužiti najboljši akordni delavec, je o-krog šest in pol dolarjev na dan. Delo je naporno. Dasi niso za-stavkall val delavci, Je bila kom« panija prisiljena prekiniti ob. rat. Čevljarji ae izrekli proti odpo-, klicu stavke. Boston.—Deset tisoč čevljarskih tlelavcev, ki stavkajo Še nad tri mesece, se je na 4>loš-nem glasovanju izreklo proti odpoklicu atavke. Da ja bilo to vprašanje predloženo stavkar-jem, sta dva vzroka. Prvi je argument ppdjetnikov, da vodi- etavki.' Drugi vzrok, ki je važnejši, je ta, da med stavkarji vlada resnično pomanjkanje in unija Je pa brez sredstev, da bi jim pomagala. Kljub temu so se delavci izrekli, da se mora etavka nadaljevati "do konca," dokler ne doaežejo zmage. Pretočeni teden Jih Je gotov sodnik kaznoval za vsoto 72 tisoč dolarjev. Ako bodo podjetniki to veoto tudi dobili, je pa drugo vprašanje. _ Delavstvo žaluje sa Merger Jem. Milwaukee. — Med delav-stvom, ki žaluje sa Bergerjem, je milwauški delavski svet na prvem meatu. V spominski resoluciji, ki js bila sprejeta na seji, je zapisana tudi sledeča resnica: "2ivel In delal Ja sa dobrobit ljudstva. Branil In zagovarjal Je revne in alabe. On je veroval, da je zadovoljnoet ln radoat edina dobrota v življenju, um edina luč ln pravičnost edino čpščenJe." — Berger Je bil član tlpograflčne unije, katero je zastopal v mestnem delav-skem svetu. Boj med piakrom la New Orleana. — Ker je dnev-nik "The Dali? Statee" pričel pisati y prid stavkarjem, al je a tem nakopal emrtno sovraštvo Public Service kompanije. Zadnja Ima v "Times-Plcsjrune" velik oglas, v katerem bere levite prvemu dnevniku radi tega, ker je pred 16 leti izpri tisksrjs in od takrst obratuje neunljako. "What's the dlfferencer vpra-šuje kompanlja. Katoliške frakcije v Mehiki ae klestijo med sohaj. Mexico Clty, 12. %vg,—-"El Universal" poroča, da so bili vče-raj večji izgredi med rimskimi katoličsni In mehiškimi narodnimi katoličani v Acotmanu. Dve osebi sta Mil ranjeni in devet sretirsnih. " —, ski Jami. Rim. 12. avg. —- Paštetoveka vlada bo delala reklamo sa Postojnsko j smo s tam. da v jami uprizori muzi kal ni koncert S. septembra in v teku Je nja sa velik Izlet v Poftojno. HOI, Act of Ort. IrlS», aoUwurd ».> luna GRABE2I DOBIČKOV V VELIKIH Tresejo farmreUfom, ki vi ob k n*. Springfleld, Mo. Medtem, ko Hooverjevl krit mljo, da bo relief pripeljal marje iz puj ga propaganda, ao >e dpekttfan-tje pričeli traati pred možnimi poeledicami pol jev. Bojni klic p je dvig* M. D. lik špekulant z ln jnlekaraklmi siva bratovščino boj proti aad ooverjevtm h baje apra- (F. P.) -farmarji in Ji jako dvo-i kov farm-riške fsr-ekonomake- jarde dolar-farmrellfu ightfoot, ve. perutnino siki, On po-ikulantov na I organizacija ustanoviti farmrelifa. ln tožiti naa vlada itfloot, "nam lo sedanje al-konec in a* te subvenci- jam, ki jih m odbor Hoover, "Delati dolgo drug drugemu, satira," pravi ne bo pomagalo, tuacije ne bo ko vlada rasvije ja tržna zadrugo, je le vpraša nje nekaj lat, ko velika večina naših podjetij Izginila. In kadar našo Induatrijo objemajo plameni radi radialnega zvez-nega podpiranja trinih farmskih kooperativ, iddaj je Čaa, da se pričnemo boriti ** našo eksi stenco in aaŠ Ako je to tolmačijo nove situacije pravilno, »tedaj je Hoover jev farmrellf bpljši kot je pa še sedaj raevidnoi oziroma kot ai ga mnogi prestavljaj* In ako špekulantje ne morejo mirno glodati konca svoje doblčko» smrtjo je lasten vsakemu Živemu bitju in vaaki šivi organizaciji. Ako špekulantje nekoliko pomnoše vrata brespoeelnih delavcev, bo ta ¿reč koristilo ljudstvu kot pa njih veriženje. Philadalpbia. — Generalna stavka stavbi nskih delavcev pri United Engineering kompa-nijl Je koešana. Družba Je hotela zlesti na opertšaperslri vrt; za prvi poskus je mislila upo-sllti nekaj neunljskih dslsvcev ln znižati plače gotovim elektri-čarjem. Tb taktiko ja hotela la-vesti na enemu izmed desetih del, ki so v gradbenem procesu. Odgovor organiziranih delavcev je bil: generalna stavka na vseh konstrukcijskih delih te Ipompe-nije. Po enem tednu stavks ss Je družba premislila in unijam naznanila, da ae bo držala pogodbe, namreč u poslovala bo ssmo unijske delavce. Voditelji smatrajo to' kapitulacijo sa največjo zmago. Mooney bo mogoče prost pred božlčeai. San Frsncisco. — Max Stern piše v "ftan Franciaco News-u", da Je veliko upenja, da governor Young oprosti Tom Mooney Ja pred boSššom. Voung sicer še ni podal fcobene izjava, kaj stori. Ker pa sedaj študira vso evidenco, ki obsega osem tisoč strani, In ker misli zaališatl Še gotova oseba, katerim je U zadeva znana od a do g In ker nI nikakega dvoma o MooneyJevi nedolžnoeti, se pričskuje, ds bo prost v biten J i bodočnosti. Tsylorvflle, III —Premogovnik Assumptlon, najglobokajšf v II« Hnoisu, Ja bil zadnji teden prodan na Javni draSM aa $8000, Kupec bo jamo zaprl In prodajal zemljišča. Na premogovniku Je bilo 172,000 dolg« la od U vsote je 64000 dattnlh rudarjem ss semlja" v Moskva 12. avg. — Letal o "Sovjetska semlja," ki je na po. letu v New York« je dospelo v Kraanojarsk v vzhodni Sibiriji. grobarji in terkvlje Stavkokaal obnovili pokopava« nje »rUčev na katoliškem pokopališču. New York.-—£upan Walker Je |K*egel v stavko grobarjev na katoliškem pcfcopališču Calvary, pred katerim Je bil zadnji petek izvršen umor atavkarja po atav-kokaikem delovodji, tupan je v pondeljek povabil zastopnike cerkve in grobarske upi jo k aebl na konferenco. Stavkokaal, ki ao bili v soboto doma, ao v nedeljo obnovili po» kopavanje mrličev v dolgem jarku. Zunaj pokopališča oo stale močne policijske straše, skupaj 30 policajev. Druga po-licijska straža jo bila pred pako-pališčno garašo In tretja pred katoliško cerkvijo St. Patricka, ki Je lastnik pokopališča. Stavku joči grobarji niao v nedeljo pl-ketlrali pred oerkvijo, isjsvlll ps so, da pošlje plkete tja v poti* deljek. V pondeljek so stavkarji pokopali svojaga ubitega tovariša Stanislava Zaaadzinskega, Id ga je v petek uatrelil grobarski delovodja Filipo Nunziato pred pokopališčem. Pogreb ubitega delavca Je bil li katoliške cerkve St. John's in unija pokopallščnlh delavcev ga Je apremila korpo-rativno. Unija grobarjev se je izrekla sa razsodišče, toda župnik Aloy-slus C. Dinaan, poslovodja pokopališča Calvary, je doelej trmoglavo odklonil vaako razgovarja-nje s odborniki unije. Zadružništvo postaja nov gospo-d a rak l faktor. Katonah, N. Y.-Malo Ja gi-banj. ki bi kot Jih beleži avatovno štvo. Leta 1918 Je ls 12 dflšel pripadalo k mednarodni ssdruž-ni allanci, Id po imela U tisoč zadrušnih organizacij in Okrog šeat milijonov članov. Njih letni prompt Je znašal 660 sMUJo-nov dolarjev. K tej mednarodni organizaciji Je danes pridruženih zadrug iz 87 dešel, v katerih Je 62 milijonov sadrugar-Jev, ki spadajo k 169 tisoč sa-družnim organizacijam. Njih go-spodarski napredek je porast« i »poredno s članstvom. Letni promet znaša okrog 80 milijard dolarjev, kar predatavlja lepo bogastvo. O rssvoju zadružnega gibanja je govoril na poletni šoli zadrugarjev dr. Waitoesse, ki se Je vršila v Brookwoodu Pogajanje v New mrtvi talki. New Orleana. —- Pogajanja za izravnavo stavks na cestni železnici so nssedte na kleši. Sporna točka Je, kdo naj bo posro-dovslsc. Mestni odbor Ja Imenoval za razaodnlka aodoika Ho-sterja. Ksr Imajo pa delsvci dober vzrok, da ae njegove razsodbe že v naprej boja, sahte-vajo, da Fdstarju pomaga tudi sodnik Bryoee. Ker pa prvi sodnik ne mars sodelovanj« drugega sodnika — tudi sodnjk Foster veruje v stavko —» ao pogs-jsnjs na mrtvi toškl. Stavkovna situacija Je< nespremenjena: kare vodijo skebi, sentiment ljudstva Je še vedno stopro< < m no na strani detevoev in siwtari-Je stavkarjsv In njih alsnfMsti-čarjev ao na dnevnem sadu Katoliška corkev d«M novo Vatikan, 12 aet škofov Iz Italije ja poslalo pepelu prošnjo, naj aa prihodnjem cerkvenem Sboni, ki se menda vrli prihodnja leto. dog matično razglasi te tesni vn«'!*» hod Marije. Češki Praga, 12. avg^ltotslk Ka-lout, ki je bil prod kraškim ob. sojen na 80 1st zapora radi vohunstva. ja U dol pogoltaii šeet palcev dolg Šepni noš. Takoj so da operirali In mu vseli nož Iz želodca. Upajo, da dutva. 4. i»ir Babacrlptioa $«.00 STEV.-—NUMBER 189 — NOVA PREISKAVA TRUSTS ELEKTRIČNE SILE Senator Corneae bo vodil preiskavo v finančno ogrodje tru- Washington. — (F. P.) — Senator Cousens, ki predseduje meddržavnemu trgovskemu odboru, je naznanit da bo njegov odbor takoj začel a preiskavo žepa magnatov elektrike, ko se •nide kongres k zasedanju. Preiskava ae bo nanašala v prvi vrsti na prlsadevanje trusta, da pridobi zvezno power komialjo za reorganislranje njenega računskega departments kateremu načeluje King ln katerega skušajo magnatje brcniti 1s slušbe. Glede tajnega načrta voditeljev industrije električne alle in njih najnovejših intrig ae progresivni senatorji aedaj posvetujejo o akciji, ki jo saviamajo v senatu. Mošno Je, da pride do nova assstae preiskave truata po poeebnem odboru. Meddržavna trgovska komiaija Je sicsr razgalila ogromno mašino propagande tega orjaka. Ker Ja pa sodišče odlgšllo, da kemlalja nima moči prisiliti podjetnikov, da ji izroča poslovno knjigs v svrho pregleda, bodo progreaiv-ci zahtevali, da aenat avtorlsira poseben odbor, ki bo Imel mo*, da poavetl v najakrliejšl koti-Ček finančnega žongllranja toga trusta. V to svrho Js tak odbor potreben, ker tudi Coasen-sov odbor nima dovol| moči is-vssti to delo. e Ker se bo .trust seveda upirat taki preiskavi s vsem tyb SOTtoL NaJ>ažM>o vodil senator Norris, ki se vgtraj-no bori proti trustu le zadnjih deset let Izmed vssh senatorjev Ima on najboljži vpogled v aparat Induatrijo električne sile. In ako bi njega ne bilo v aa« natu, bi bil ta truat še veliko močnejši kot Je. Načelnik National Electric Light Aaoolatlon, Paul Clapp, Jo izjavil, da tajni memorandum nI bil izdan v Imenu njegova organizacije. Ako ja bil ali aa, bo naloga Cousenaovegs odbora, da pronajde fakte in Jih predloži senatu In ljudstvu v razsodbo, Chicago—Mrs. Emily Straha-mer, stars 88 1st, js v nedeljo popoldne odprla plin v kuhinji z namenom, da se zaduši. Uhajajoči plin se pa Je ušgal ln afce-plodiral i tako silo, da Je rasne-sel hišo in pri aossdih ao popokale šipe, r Posledica Ja bila, da je aamomorilka umrla sa opekli nemi, njen mol Joseph Straha-mer In njen sadsmlstnl nečak Otto Jarota sta pa v bolnišnici talko olgoM. Tragedija as Je zgodila na 6*88 So, Honore at. I 'd dnev nI ^tednik atopl v veljavo v aswyorSkl gradbeni Industriji. New York. — Dne 24. avgusta etopl v veljavo petdnevni de* lovnlk na teden v vssj newyor škl gradbeni Industriji. Za M tisoč delavcev je skrajšani de lovnlk stopil v voljsvo le 8. av gusU. Podjetniki, ki so prod časom podpisali novo pogodbo, groio g Izprtjem Unljskl voditelji pa pravijo, da Je to le blu-fanjo. Najbrte so tudi tega newydrSkl podjetniki le posebno nsvsjeni, predvsem pa v grad-boni Industriji kjer Ja "raka-tlnitvo" v najlepšem evotju. I Jt vinski diktator šoM Kaunas, Mtvlnaka, 18. avg.— Dva komunista sta bila obsojana v smrt, eden v dosmrtno J» čo, štirje na šeet tet in 84 na šti-rl meeece zapora. Val ao bili aretirani pred par tedni v tajal tiskarni, kjer oo tiskali letake s pozivom na delavce, naj napadejo policijo pri demonstracijah 1, avgusta. MacDeaald podpira Mednarodna konferenca v Haagu v toškl krizi. Uboritaka vlada vztraja aama proti opoziciji. 12. avg. — Delavakl premi Jer Ramsey Mac Donald je včeraj brsojavil Phillpu Snow-(lenu, zastopniku Anglije na meti narodni konferenci v Haagu. katera rešuje iz svetovne vojne izvirajoče probleme, da la-ho rit ska vlada na celi črti podpira njegovo stališče ln naj nadaljuje opoaicijo proti oatallm velesilam. "Vsa Anglije stoji za vami," ae glasi telegram med drugim. Kakor poroča "Daily Herald," delavski organ, so belgijski, franooski in italijanski Usti napadli 8nowdena. da Je blufar ln da'še laatna vlade nima u seboj, MacDonaldova brzojavka, ki bo danes preči tana na konferenci v Haagu» mora prepričati diplomate, da Snowden naatopa po laljl ln aklepu angleške de-laveke vlade, londonski "Dally Express" poroča tudi, da je Lloyd George, vodja llberaloev, odobril Bnow-denove zahteve ln izrekel šeljo, da 8nowden tudi ostane pri ovojih zahtevah. Snowden Je v soboto ponovno obvsstil sborovsloe v Haagu, da Anglija ne odatopi od svojih sa-htev, ki ao; nemška odškodnina naj as deli po določbah sprejetih v Spaju, odplačevanje reparacij v blagu naj ao odpravi ln zavea-nlške četo morajo takoj »sprazniti Porenje. Opozicija AngUje proti Youngo-načrtu js Francozi ia Balgidci so včeraj apelirali na Američane, naj posredujejo in skušajo pridobiti Anglijo sa kompromia». Tobačne delavke še toda© aa atavkl. New Brunswick, N, J. — 700 tobačnih delsvk, ki so na atavkl pri General Cigar kompenijl le deset tednov, se drl» bojevne tradicije, katero so vstvsriie ta-koj prve dni atavke. Vodatvo tovarne grozi, da upaUe strojno produkcijo cigar. Dekleta pravijo, da Jih hoče a tem le blufatl in izvabiti nazaj na delo. To sodbo podpirajo i argumentom, da Jih manaler nagovarja poea-rnesno, ds ss vmajb srijat cigare/ Situacija, *daal ai rotosU M stavlcarlca, daje upanje na smago. Grsoa Je le vedao slari Gresa. Chieago. — Po mnenju Wil-I lam Greena, predaednlka ADF, ao unije toliko koristne aa podjetnike kot za dela vse. V tam tonu je govoril na shodu mlada organizacije železniških postraš-čkov. "Mi verujemo v našo domovino, njene poetavo ter Institucije; naš namen Je, da podpiramo te postava ln navada," Je rekel predsednik ameriških u-nljskih dolsveev. NIČ nI čudne-gs, ako sodniki Isdajajo sodni j-ske prepovedi proti unijam in ako spada v unije le deset odstotkov dslsvcev v tal deželi. Gaapodsrotve Mehike se rspidne dviga. Waahlngton. — Nesrečna Mehika hitro preboleva udarec, Id ja bil prisadjan njenemu goapo-darakomu življenju radi zaet na trdnih nogah, da ja rehabilitacije Industrij v pol. nem razmahu In da ae Je zunanja trgovina pričela zopet dvigati. Dasei loin tea Berlin, 18. avg. nsmške ropublikaaske ustave ja bila včeraj proslavljenn po veej Nemčiji. V Berlinu Je bllQ ara-tiranih 69 komunistov, ki so de-moastrirsli proti siavnoetim. >fk »litfi (jmit »ul __mm b • 'pmmvM* ¿ wmrmUmrnm. M m mm Srečni deUvci! nasiljs nad štrsjkujučim radnl- cffrta divljački bjasni * dan» u dan >va to rile od strane na __ lavaca, nafo I državni vlaati, koje »u upotrebile ta-kodjer oružantrsllu protiv štraj-kujučih radnlka na jugu. Od svi strana dolase vijeetl o nečuvenam tororu. fšlvljaštvu .1 eram-nora progonu na gladne i siromašne mdniki, koji, au povelj herojaku borbu za vodi komadi« kruha, a protiv nepravde n North Carolipa Kada čovjek ¿itn sve ono, što aa dogadja u štrftfkujadm pre-djelima, tada ae mora zgražati nad orijaškim divljaštvom i ne-čnvenhn /nadljem, Poslodsvci niau zadovoljni što ep radnici avojom obltelji ti akudici, pa čsk i po 12 I višo aati Listi ao bahavo poročali, da stoji pred ogromno tovarno Western Elsctrlc^pany v Ciceru pri Chicagu vsak dan l ^rg. Vsi ti svti so lastnina delavčevi PHblifcno 40,000 delavcev in delavk je gjjkgtrttf tovarni in br« malega vsak tretji djvntt nrioelJe in odpelje v svojem avtu. Med delom pa stoje avti v^dolgih vrstoh ih polkrogih na-okrog tovarne. Ali right. Avtomobilov je res dosti okrog omenjene in drugih tovaren; res je tudi, da se delavci vozijo na delo in z dela v avtih. Kaj pa je na -tem? ; ijfo-^flž&.fo Pustimo dejstvo, da je ogromna večina delavskih avtov kupljena na odplačevanje v otrcfcih, na strsn. Vsakdo, ki Je kupil avto na obroke, vs dobro, koHko časa preteče, predno je vosilo res "njsgovo", So slučaji — in ni jih malo — ko delavec plačuje obroke pol leta, da Je ves črn, potom pa izgubi dalo, za obroke nI več densrjs In svtomobll je šel k vragu. Pa puftimo to, Ako delavec zmoretoliko, da ai lahko kupi avto, zakaj bi ae storil tega 7 Zakaj bi ne imel komforts (čs is vozarjenje v avtih sploh kak komfort v Chicagu in drugih vsllkih mestih, kjer eo gneče in kolisije na osstah na dnevnem redu)? Vsak človek Je upravičen do komforta, ki ga nudi moderno življenje, če ga zaduši. Najbolj pa mora btti upravičen baš delavec, ki uetvarja vss ta komfort Delavec dela avte, xakaj bi ee ne vosil v njih? NJemu bi bolj pristojala limosina kakor pa kakemu mehko-rokemu amrkolinu, ki šs ni produdral niti za pat centov vrednosti ničesar v svojem živijo-aju, niti ae obeta, da bo kdaj. Minili so čaal, ko ss Js ls gospod lahko vosil v kpčiji. Danes prevladuje — vaaj v Ameriki — socialna vera, da Je vsak dslavsc gospod ia vsak gospod bi moral delati. Delo ja največja čast in Čim več ssdov tvojsga dela ostane tebi, tem bolj raste blagostanje vseh. Kajpada, Usti, ki se bahajo s avti delav-cev pred tovarnami, cikajo s tem ns prospe-riteto. Dobro. Proepsrlteta Je rezultat dela. Brez delavcev bi ne, bilo prosperitete. Kdorkoli ušiva prosperiteto, ss mora zahvaliti delavcem. Kapital aam ne daje nobene prosperitete. Kapital je plodovit šele potem, ko se L dotakne magična roka delavčeve energije. > delo oplodi kapital, ki potem rodi prosperiteto. , A mer i «i i delavec mora Imeti ves komfort, ki Je ns razpolago delodajalcu. Ako ga ns dobi, js neksj narobs v deteli. In delavec se mors zsnimsti, da istakne, kje in sakaj js narobs, potem ps mora skrbeti, da se krivica popravi in da on dobi svoje. Delavec ne bo nikdar aahteval tega, čeear nI. Zahtevati pa mora, in bo zahteval vedno v večjem številu, vse ono, kar Je in kar lahko on uživa. Predvsem mora delavec dobiti tako visoko plačo, da si Ishko vssk nabavi avtomobil, potem pa toliko manj dela v tednu, da ss bo lahko vosil po deželi in videl proeperlteto, katero on uatvsrjs. To mu bo dslo misliti. To ps še ni vss. To je le korak do cilja. Cilj Je, da je delavec gospodar vssga, kar producirá. žitu sa venoj o-kada rade V ko-navala vo strane vlasti, štampe da rasli mržtrin u javnost pfrotlv štrajkaša u Gastonlji njihovi zabtjeva. Nu, ali uapr-kos provokaciranjs buržoeake Štampe i ostali imperijaliatičld aljedbenika, radnici se drže solidno u svojim boribonim redo-vima. Konspiratorski «lanci kapitalistične štampe imaju avoj Uasno-burftoaski cilj, koji je u-peren, da se podigne hajka protlv borbenog radništva, 1 da ih s* ješ više ponizi pred navalom vmliki trustova i njihovog aparata. ^ifeMiii^ ■ • ki* 4 To nsčuvepo divljaštvo poelo-dftvačke klase i njezlni puškars dovelo je do krvoproliča Ume-dju štrajkujučih gUdni radnika ( gradjanske policije. Policija < S Jednom vodam navalila na ntore štrajkaša te istodobno o-vorila oganj iz pušaka na šato-re (poput na Ludlow, Colo., 1914 god«), ti kojoj je borbi nastra-dalo mnogo radnlka 1 njihovi fj^mJlija, a Isto takodjer i je-d*n poilcajac bio ranjen tsško stom prigodom, na temelju če ga je državna oružana sila u-hapaila mnoge žtrajkaše i nji hovo vodstvo. U okružnhn tam nkama se nalazi oko 75 osoba, od koji su več nekoji optušeni sa nsstradaleg policaj ca u štrajr ku. Postavlja ss konkretno pi-tanje pred c|elokupno rsdništv» ovo zemlje, tiX!' raMvetljena, a številke ki so ve-b>o ravnino v Indiji^ llke ^akor normalen človek, ža- galskemu zalivu, 200 milj od njegovih bregov. Rdvnkia, ki se polagoma dviga proti» Cherrapunji ju, je na treh straneh zaprte Od visokih gordrih verif in v deževni dobi preplavljena od naraslih vodnih tokov. Ozračje nad ravnino je tedaj pronaslčeno z mokroto. 2e itak vlažni mon sunski veter, ki piha v tej doW od morske strani, ae še bolj na-vzame vlage. Ker se rsvnins dviga, se mora tudi aam dvigat! pri tem se sMadi in odda svoje vlago v podobi dežja. Toda kak šnega dežja. ^ Pri nas nimamc niti pojma o tem, kako ogromne množine izpddnebne vode se spu Stijo v kritični dobi, od aprila do vštevši septembra, pri Cher. rapunjiju na tla! Izračunali so da bi moral ves kraj stati stalne 88 m pod vodo, če ne bi moglf odtekati vss ta deževnica, ki sr spusti tu v teku ene«* leta I: oblakov na tla. Samo v enem dnevu je znSšala nekoč količini preko 18 cm—toliko rijo v rdečem soju. Uro opazi* ie iz newyorŠkega pristanišča. tevilčnica je aestavljena iz več delov, ker bi bilo nemogoče izpostaviti tako ogromno ploskev sili vetrov, ne da bi jo primemo podprli—s čimer bi seveda zakrili kazali in številke. riOslSIBI l:\I ne naturalteacijskih po- eredovslcev. '. 14; skupaj 36. Vseh 210. __ Jugoslovani pod 21T letom sta.4IkaWa)r n. v New Yorku celc «osti. — 81ovenci: moških 48, leto! Ni čuda> ^ so tamoftnjf žensk 88; skupsj Hmtj: 1 moških 102, žensk 224. Sri>i: moških 4., skupaj 76. Vseh 884. Jugoelovani, ameriški državljani. — 81ovencev: 58, Hrvatov 40, Srbov 6; skupaj 102. Jugoslovani, ki imajo'prve papirje. — Slovenci 5, Hrvati 18, Srbi 9; skupaj 82. Jugoslovani, ki nimajo pdpir-jev: Slovend 7, Hrvati 48, Srbi ptrflliM fc^^HHi^l anemija najrodovltnejša na sve tudi najbolj nezdrava. Najbolj vroče mesto aa avetu Tako, kakor nista Severni ir Južni tečaj najmrzlejši točki ni semlji, ne smemo iskati najbol vročih krajev na ekvatorju temveč nekoliko južneje in se verneje od njega. Vsem pt prednjači Maseaua, glavno me sto italijanske kolonije Eritreji v Afriki. V Massaui lahko Au- Vprašanje,: Ker bi rad sem hitro dobil svojo družino in dobro vedoČ, da se naturalizacij-sko postopanje dostikrat precej zavlačuje, sem se obrnil k človeku, ki mi je bil opisan "vplivna oseba". Za plačilo ae je obvezal posredovati, da bom dobil drugi papir prav kmalu. Dal sem mu svoj prvi papir ln čakal tri mesece in Še nisem bil pozvan od naturalizacijskega urada. Mnogi drugi so isto storili. Ko smo se k njemu zopet Dbrnill naj povrne prvi papir in denar, Je naenkrat izginil. Kaj naj Storim? — O. E., New York. Odgovor: Vd ti "fikserji", kakor jim pravijo, navadno jo popihajo, potem ko eo izmuznili denar. Stvar bi se lahko objavila državnemu pravdniku. Kar se tiče Vašega slučaja, obrnite se na naturalizacij zki urad in se Informirajte, da-li je dotič-nlk spjph vložil preminamo pro- SMRT Smrt. Kako strašna ^e za nekatere mi* na amrt; kško zoprna jim je: lica jim pobu dijo, na čelo jim atopa mrzel znoj, v srcu ji tišči groza — ob misli, da ji ni moči ut^i, d prejalialej — mogoče že danes, morda jutri -kdo vel — bo treba umreti. Tako nekaterim. Drugim — in teh j mnogo —- ni misel na smrt prav čisto nič h prna in ne bojijo se je. Cemu tudi? Resnica je, da človek, ki je življenje zai zabava, ki ničesar ne pogreša, ima vseKa v h bilju ter je arečen, nerad umrje. 2e samo mi* na smrt je zanj nekaj strašnega. Svet je tal lep! In življenje hrani tolike sladkosti in uži ke za svoje ljubljence 1 Pa vse nič ne poma® umreti se mora! Neizprosen je zakon narav kar ae rodi, mora umreti! Izjeme ni! Vem, srečnež, ki ti je usoda naklonjena, te življenje obsipava z vsemi mogočimi dobi tami, ki je tvoja cesta v svet uglajena in s cv jem posuta, kako se počutiš ob misli na ne bežni konec: "panes sem zdrav, srečen, p< življenja in poln zaupanja v srečno bodočno prijatelji me obkrožujejo, se mi laskajo in s ča se mi smehlja. Jutri pa me mogoče že ne med njimi: v temni grobni jami bom ležal, I bodo rili po mojem meau, ki bo razširjalo znosen smrad po okdid . . f In prijatelji? par dneh bom pozabljen od njih, pozabljen oseb in življenje bo šlo svojo pot; nihče me bo pogrešal. Vse bp Šlo naprej v starem re življenje bo drvelo po svoji ceati, udarjalo božalo druge — vse, kot doslej — le njega bo več med živimi... Uh, kako zoprno..." Tako ti, ki poznaš le solnčne strani živ nja. JKaj pa ti, delavec-trpin, ki ai mi bri trpljenju in bedi, ki naju spremljata na na trnjevi cesti življenja, praviš? Ali je tudi misel na smrt zoprna? Ali se tudi ti treseš \ njo? Kaj še! Cemu bi se je bal, drhtel pred i Ali mi je življenje nudilo kaj dobrega? Beda je stala ob moji zibelki, siromaštvi trpljenje sta moja neločljiva tovariša, nes je moja mati, bresmočen srd moj oče. Vse je življenje trpim in garam — za druge, delam, drugi uživajo plodove mojega trudi katerih trepetajo kaplje moje srčne krvi i prepojeni z mojim znojem. Zame ni g Pravice mi ne dajo. Zaničevan, bretpr suženj sem. Pa bi se bal umreti! Ne, j« smrti ne bojim! Nasprotno, veselim se n; ga prihoda, saj ona me reši trpljenja in n če. Smrt bo moja rešiteljica; rešila me bc ljenja, ki je moj sovražnik! Tebi je misel na smrt ljuba. In prav imaš 1 Cemu bi se bal umreti di jaz se je ne bojim, ker, tudi mene živi ne bofta. Delavec sem, kot ti , .. Vendi želim, da smrt še malo pofeaka; rad bi na še kaj storil zate, moj brat, za tvoje pre nje; rad bi videl tvoje vstajenje; rad bi te svobodnega in srečnega, tebe, ki si člove Ce pa pride smrt pome preje, se je vi ne bom zbal; smehljaje bom odšel z njo, s seboj prepričanje, da boš nekega dne 1 gal težke okove, ki te priklepajo k tlom t osvobodil. Zato moja smrt ne bo težka. Si Jugoslovani ln njih državljan-1 haš jajce na golem kamnu, kajti I *njo ka naturalizacijo (Form ~ 2214. Ako tega ni storil — in bržkone ni storil za Vas sploh oičesar — bo treba vložiti prošnjo na novi Form 2214A. Pred tem pa d morate priskrbeti prepis svojegs prvega papirja. Za ta prepis se sedaj zahteva pri-1 Zadnje dni smo čitali o hudi vročini na jugozapadu. Slodeset, stopetnajst stopinj v senci. Slsbo. Ksj pa dela vlada? Zakaj vsemogočni Hoover ne Imenuje komiaije, ki naj vodi prelakavo In predloži rezultat kongreeu? In demokratje bi «potem aeatavtli načrt sa "ro- iir. Čudna novica Iz Minnssoto: gospod Vol-stoad, oče hudega zakona za enfordranjs svete auše, Je obolel. Zdravniki ao to dni konstatl-rall, ds mu gnljajo ledvice Od česa sa bošjo vdjo? Mar od "homs hrrwa"? Rev. Ole Carpenter je spUel knjigo, v kateri na avoj način dokazuje, da pskel je., Pogledali smo evidenco. Old Muff. Oe bi bil mož zbiral dokaze v PittebUTfhu In South Chicagif, bi bil povedal živo Kltajsko-ruako vojne ne bo še letos denarja. NI sredstva sa obršnu naše radničke brače i sestars. Jer je borbe njihova borbs i naša. I dok se nadnkl nalass pred kapitalisti čkim porotnim SUdom, a poalo-davcl imaju moč da hn sude, tada ss ni radničks klasa ne-amije držati po strani ove par niče, Jer je oeuda na radnike I radnlce na ovoj parnici istodobno 1 oeuda na nas radnike uopče. Radničke soHdarnont ho mora odasvat! u pomoč fremlranlm radnlcima a protiv kapitalistlčke nepravde I larabljlvanja radnoga naroda. Ml nI t*8to n«'nmijemo dosvoliti, da kapitalisti pošlo-davd putem terora ie larabljiva-nje potlače I aeudjuju radnike, koji au peli u aflhovp nemilo-trdne paadše. U porode ea kapitalističkom štempom i navalom na šlromaš-nu radnu raju, takodjer je vodstvo ALF i ovogs puta pokasa-lo sveju izdajnlčku ulogu, I kao takovl ss prljaviše u prilog poslodavaca a protiv radnika i nji hov! zahtjeva. Naravski da me. dju ovakove protlvnike I ne u brajam našo jugualovenaku pur-garlju, koja ae na svakom mje- stvo: Slovend: ameriških drftav-lljanov 58; opih, ki imajo prve papirje 6; onih, ki nimajo nobenih papirjev 7; otrok pod 21. letom starosti 84; skupaj 182. Hrvati:' ameriških državljanov 40; onih, ki imajo prve papirje 18; onih, ki nimajo nika-kih papirjev 48; otrok pod 21. letom stkrosti 224; skupaj 830. Srbi: smerišklh državljanov 8; onih, ki imajo prve papirje 9; onih, ki nimajb nobenih papirjev 21; otrok pod 21. letom starosti 78; skupaj 111. Is poročilo je razvidno, da Izmed 210 polnoletnih Jugoslovanov v mestu Buhl, Minn., jih je 102, ki imajo volilno pravico. Jaka Movern. tajnik AJE. P v Mlnneeotl. V nedeljo, 26. avgusta t. I bo zopet naš Jugoalovanzki dom v Minnesoti. Na omenjeni dan se skupaj zberemo v Evelethu pod zaščito Ameriške jugoalovanske zveze. Tedaj si bomo zopet podali roke kot sinovi In hčere matere Slovenije In se bomo akupno po domaČem običaju bavall In s tem vsaj začasna pozabili na našo borbo m obstanek v življenju. Da bo ta javni sestanek Ju-goalovanov v državi edea Izmed največjih, kar smo jih še imeli v zgodovini našega naroda v Minnesoti. je glavni in centralni odbor Sveče sklenil na letni aeji 4. avgusta, da ee na a-menjeni sestanek povabi vaa ju-goalovaaaka podporna društva v Minnesoti. To pa zato. ker ta ssstanek, daairavno ae bo vršil pod nadaoratvom Ameriške ju-goalevanake svese, ne bo sestanek aamo članov ia članic, anh 48 stopinj C v senci jc tsm nekaj običajnega. Včaai pa so iz fnerili tudi že preko 80 etopin C. Povprečne letna temperatu ra je 80 stopinj C, kakšno lete tudi 32 etopin j. V "najmrzlej šem" mesecu, v januarju, ae pa rijo Se vedno ob 29 stopinj C nikoli ps ne ob manjši tempera turi nega 22 stopinj C. V juliji ne pade Živo srebro nikoli pot 30 stopinj C. Pri tem je tarnaš nje. ozračje vedno prenasičeno s vlago. Človek bi mislil, da v ljudi tukaj sploh ni obetanka Pa ni rea. Maseaua je prav ži vahno obmorsko priatanišče Letno pri vosi jb tja in isvocij( od tam za kakšnih 600 mdlljono\ dinarjev kož, maala, kave, volne avile Itd. Največji otok na avetu j< Grenlandija. Samo Avetralijf je večja, pa jo smatrajo za kon ttnent, ne sa otok. Grenlandija je 2tkrat večja oc Irske, 19krst večja od Kube. i ki pol krat večja od Bornea Njeno prebivalatvo pa tvori p< štetju Is leta 1911. komaj kakšnih 18,000 Eakimov in 400 bel oev. Grenlandija je daneka koloni ja, nihče ae ne more naeellti m sjej, če mu danake oblaatl m dado dovoljenja. Toda malokd< bi čutil potrebo biti nje prebiva loc. Grenlandija je namreč pr vsej svoji prostrsnostl, raser majhnega koščka ob njeni južn strani, pokrito s debelo skorje večnega ledu. Po sredi jo del do 8000 m visoka gorska verigr v dva dela. Led ae Is notranjo atl dežele počad pomika proti morju la ae spreminja ob obalah T ledene otoke, ki splavajo po morju In tvorijo veliko Višinska pijanost ________ V neki nemški reviji poroča doktor Dach o raziskovanju fizijologičnih učinki šinskega ozračja, slaetd pa o gorski bolezi bolezen nastaja v prvi vrsti radi pomi ¡i nja kisika. To pomanjkanje vede do u šne pijanosti, ki sUči čeetokrst prsvcaten strupljenju z alkoholom. Na ameriškem *10- Pikes Pealgu, ki ga poeeča čim dalje ved Državljansko spričevalo za dna]' g0 morali nastaviti posebnega šerifa, da j til turiste, Id se jih Je v tej višini polašč čudna pijanost to so uganjali nsjrazli« razbrzdanoeti. Profeeor Baylias je izraz .„ ____________, . mnenje, da nastajajo razbrzdani tipi v Ta očeta, ki je umrl L 1926. Rad nju morda rodi tega, ker jim primanjki bi šel v lnozematvo. Kako naj] sika. Še slabše je v višjih visočinsh. H« valeč Tissandier opisuje nekje avanturo, natnraHulranega državljana. k Vprašanje: Postal sem ame-| riški državljan pred mnogimi leti potom naturalizacije svoje- lokažem svoje državljanstvo, ^ploh morem dobiti svoj lastni drža vi j enak i papir? — M. S., S Astoria, L. I. Odgovor: Ako Je VaSe imej vpisano v očetovem državljan-' *kem spričevalu, bo to zadosten dokaz Vašega državljanztva. Ali državljanska spričevala, izdana J pred mnogimi leti, niso dosti-krst vsebovala Imen otrok. Ako| fe temu tako v Vašem slučaju, bo državljansko spričevalo oče-1 ta, skupaj a izjavo priče, ki jo j vaak prosilec za potni list mors Imeti s seboj, bržkone zadostovalo sa to svrho. Ako šalite imeti svojo lastno | državljansko spričevalo. Vam novi haturalizacijaki zakon dale mogočnost, da ga dobite. Pri-stojblna sa tako spričevalo (cer-tlflcate of derivati ve dtisen-«hip) stane 810. Poleg tega tro-ba plačati 86 sa spričevalo o prihodu (eertlficate of arrival), ki ta treba Imeti brez ozira na dobo prihoda v Ameriko. Prošnjo treba vložiti pri naturalizadj-skem uradu. Priložiti treba dve! fotografiji. FLIS. Je doživel v gorah. "V vtšini 7800 m; "postaneš kakor omotičen. Ne trpi* ni< gaš se in si vesel. To stanje sreče trsjs d njega in mu sledi nenadna, neodoljivs vest." Ko se je prebudil, so Mil njegovi t ljevalci mrtvi, hndi so aparate s ki« seboj, ps ko bi se Jih morali poelužiti, zmanjkalo energije do toga. Pri dol* manjkanju kidka popuattta volja in «1 Človeka ae poloti apatija. Temu dejstv ramo pripisati, da še danes ne vemo nst kateri je najvišji vrhunec na semlji Rj valeč Langstaff ss je podal z ekspedi Himalajsko pogorje, da bi izmeril njer šine. Ko je priepel do enega najvišjih se ga je polotHa apatija in je meril tisk matično, bron zanimanja. Ni imd več i bi svoje podatke prSkoutrdltrol na mest je odšd spet v dolino in se je Iskasalo. d; bi« neki vrh po njegovih številkah še v Mont EveroeU, Je kil nslo v škripdh namreč mogoče, da je odkril najvišjo f ta. a dokazati tega ni mogel. Njegov« P so bdi brez znaaetvene vredneeti. Ves 1 višinske bolezni._ Umetnik, ki hoče eposnaU prave mora globlje v življenje, v bolečino in kamor ga naj vodi ljubsuen la aačutjo tam je ognjišče, kjer ee čieti duša štove« v površnem življenja, v blagru In uživsi Tfl ■ i i iT. ■ Vesti iz Jugoslavije vrsti sirom države. (Irrtrno.) • Ljubljana, 24. julija 1929. Minister trgovine dr. Mažuranič, ki j« demisijoniral, je včeraj v svojem kabinetu izročil svoje dolžnosti začasnemu namestniku dr. verljugi. Ob tej priliki je minister dr. Mažuranič sklical vse uradnike svojega urada ter jih predstavi novemu ministru za trgovino dr. Sverljugi, ki se je ob tej priliki seznanil i delom trgovinskega ministrstva, tako da ne bo ni kakega zastoja v poslovanju trgovinskega in industrijskega ministrstva. Istočasno z ostavko ministra dr. Mažuraniča je demisijoniral tudi njegov pomočnik dr. Vladimir Spevec; na njegovo mesto je dr. Sverljuga imenoval dr. Rud. Steinmetza - Soroddskega. Dr. Mažuranič je bil popoldne ob 5 .uri sprejet od kralja na dvoru. Ob tej priliki ga je kralj odlikoval z redom sv. Save I. reda z lento. Nekateri liqti so poročali zadnje dneve o imenovanju komisarja pri ljubljanskem okrožnem u-radu za zavarovanje delavcev kakor tudi pri Delavski zbornici v Ljubljani. Beograjski krogi de-mentirajo te vesti kot neresnične. Pač pa so pri nekaterih o-krožnih uradih imenovali komisarja, tako n. pr. v Somboru; sledilo bo imenovanje že nekaterih komisarjev pri okrožnih u-radih v Vojvodini, kjer več uradov ni vršilo svojega poslovanja kot bi morali. Pri ljubljanskem okrožnem uradu pa za enkrat ne bo nikaldh sprememb — pravijo iz Beograda. Vinogradniki so pritožujejo radi premalega obdavčenja brezalkoholne produkcije. Sestavili so o tem čelo spomenico ter jo poslali finančnemu ministru. Zahtevajo, da se primerno obdavčijo brezalkoholne pijače, če hočejo premagati krize, ki jih preživlja vinogradništvo. Konzum brezalkoholnih pijač narašča, konzum vina pa nazaduje. Zategadelj naj minister financ obdavči produkcijo brezalkoholič-nih pijač, ki naj se radi tega potem podraže. Osješka policija je izdala sledeči skrivnostni oklic preko vseh časopisov: "Poziva se neznana oseba, ki je 1. maja t. 1. poslala po pošti dopisnico šefu beograjske policije, da se osebno zglasi pri njem ali pk da se prijavi pismenim potom tehnični policiji v Beogradu zaradi pojasnil. Diskredja zajamčena, nagrada znaša 100,000." Bržkone se je kaka oseba po dopisnici ponudila beograjski policiji, da zamore podati podatke o enem izmed mnogih nepreiskanih atentatih proti primerni nagradi seveda. Podpirala se ni in zdaj policljs preko časopisov išče tega človeka ter mu obljublja 100,000 Din za izdajo njegovih skrivnosti. Minister poljedelstva o letošnjem pridelku korune In pšenice. Minister dr. Oton Frangeš je da! novinarjem sledečo izjavo o letošnji letini: Po vsej priliki bo letošnja Žetev plenice več kot po-V prečna, vendar pa nekoliko slabil kakor je bila lani. Ta lanska ietev je bila namreč napram poslednjim 20 letom uprav rekordna. Glede koruze je treba u-ftotoviti, da ji po doeedanjih poročilih ne preti nikaka nevarnost. Nasprotno, ako se bo koruza tako izvrstno razvijala, ni izključeno, da bo pridelek koruze odličen in morda celo rekorden r' upoštevamo, da obstojajo Še velike zaloge lanske pšenice In da letošnja žetev ne bo baš prvovrstna, potem lahko sklepamo, da bomo s pšenico dokaj založeni in da ne bomo trpeli pomanjkanja. Lanskoletni pridelek koruze znaša komaj 18 milijonov kvintalov, povprečni pridelek koruze znaša 88 mil. kvintalov, a Irtošnjl pridelek se računa na 8 do 4 krstni snesek lanskega prilika. Iz tega je rasvidno, da bo imelo naše gospodarstvo letos od koruznega pridelka prav izda-tne koristi. Treba« legar^-V Slavonski Potegi je bilo prod dnevi sgo-,0vljeno več slučajev trebuftne-" legarja. Mestni flslk je takoj 1Edal potrebne ukrepe proti rezljanju tf epidemije. Prebivalko je bilo cepljeno. Navzlic temu pa so 22. t m. umrle že prve *rtve, me njimi Itodentlnja ft ' '»je Ivanka Sotenln. V bol- nici leži 8 oseb, v privatni oskrbi pa 6. Tudi v kasarnah so u-gotovili slučaje tifusa. Prebivalstvo posluša vse ukrepe oblasti proti razširjanju te bolezni, saj mu je še dobro v spominu velika epidemija pi^d 36 leti, ko je*za-htevala nenavadno mnogo žrtev. Starši zaprli aina v klet. — Pri nekem bogatem kmetu v Suboti-ci je policija odkrila, da je oče držal svojega sina Franca Sa-veckega že več kot 6 let zaprtega v kleti. Fant je bil svoj čas odpuščen od vojakov in se je vrnil iz Karpatov na očetov dom s težko pohabljenimi udi. Sin naravno ni mogel več delati na polju. Skopega očeta je to tako jezilo, da je sklenil svojega pohabljenega sina vreči v klet in ga tu popolnoma izstradati. Ko je policija vdrla v klet, je našla sina Franceta v strahoviti nesnagi. Bila ga je sama kost in koža. Očeta in mater je policija zaprla ter ju predala sodišču. Tisočake za detektive. IJrsdno poročajo: "Z reše-njem generala 2ivkoviča, predsednika vlade in ministra notranjih zadev, so bili nagrajeni za posebne zasluge v službi javne varnosti in to: s 15,000 dinarji Sukri Tairovič, detektiv iz Stipa, ker je prvi opazil sumljivo gibanje obeh atentatorjev, poslanih iz Bolgarske v Stip radi izvrše-nja atentatov, in stopil k njima, da bi dognal identiteto ter ju legitimiral. Mestp odgovora se je začelo streljanje in na ta način so z njegovo zaslugo bili atentatorji odkriti. Z 10,000 dinarji Zivojin Petrovič, prav tako detektiv iz Stipa, ki je na streljanje pohitel v smeri streljanja ter pomagal svojemu kolegi v boju z atentatorji, ob kateri priliki sta enega izmed njiju ubili, a sta bila tudi oba agenta ranjena. S Si 5000 dinarji so bili nagradeni ehmed Alija in Mehmed Tsil, obs iz Velkega Gabra, Djordje Trsjkovič iz Kašpetrovcs in Marko Mitevlč iz Korbanovca v ¿tipskem okraju, ki so prvi opazili drugega atentatorja ns begu proti planfril Pljačkavici ns bolgarski mejl fer o tem obvestili vsško mHico in žandarmerijsko postajo ter potem sodelovali na zasledovanju in v borbi z atentatorjev, odlikujoč se najbolj v borbi." Tako poročilo. Za uboj obeh bolgarskih komitašev je ministrski predsednik general 2lvko-vič odlikoval razne detektive in zasledovalce s skupno 85,000 dinarji! Brez komentarja I (Dostavljamo: inozemski listi so z debelimi črkami zabeležili te tisočake, podarjene onim, ki so ubili dva komitašs, ter obenem izražsjo začudenje, kako da so stalno vsi bolgarski komitali, ki so ubiti na našem ozemlju, u-strel jeni točno v srce.) Nekaj novic is življenja primorskih Slovencev. Pred dnevi, se je mudil v Trstu divizionar general Pugliese. V prostorih vojaškega krožka je imel pred oficirskim zborom in zastopniki oblasti poslovilni govor, v katerem je med drugim dejal: "Iz Trsts, veUkegs broda italijanske sreče na morju, kate-s val noče biti več m nas grenal^ iz Trsta, ki Je bil ranjeni cilj dohoda in ki je sedaj že-IJena baza zmožne sprožitve, naj se dvigne prevratna sila, ki uresniči najoijajnejšo napoved, ki je glasom lstinskegs pesnika Imperialno nebo Rima: Solnce, ti ne moreš nikdar videti večjega in nič lepšega od Italije. Brigantstvo m je v Istri iz raznih povojnih vzrokov strašno razvilo. Tristo orožnikov Je v deželi, ps le niso mogli zstreti brigantstvs. Poročajo celo, da občutij9 kmetje po nekaterih krajih novo zločinsko gibanje. V coni Kopra In Pazi na imajo o-rožniki zmerom opravka s političnimi zločini. Italijanski prestolonaslednik Umberto bo obiskal 8. svgusU Gorico. To je dsn obletniss prvega mvzetjs Gorice po Italijanskih četah. Princ Umberto bo prisostvoval odkritju spomenika v vojni padlim primorskim pro-atovoljcem. ogledal si bo tudi bivša bojna polja predvsem Pod-goro. Vršijo m priprave m slovesen sprejem prestolonasledni- ETA HamIAA M) Koncem šolskega leta pišejo tukajšnji italijanaki listi, kako lepo uspevajo šole v Primorju. Očenci m s vso dušo oklepajo matere Italije ter celo ob črnem vrhu pri Podbrdu vzklikajo alovenaki učenci: Viva 1'Italia! — Tu pa tam so še nekateri učitelji, ki se še niso poitalijančill. Tem bodo pomagali s premestitvijo v srednji in južni del Italije, kamor so spravili že nad 200 slovenskih učiteljev. Sredstva italijanisacije slovenstva v Primorju so torej mnogo hujša v Italiji kot v Avstriji. Primera med tema dvema država glede postopanja z manjšinami sploh ni mogoča. Dočim se v Avstriji kaže zatiranje manjžine v razbitju mirnih in prijaznih pogajanj za mizami, je fašizem abaolutno nedostopen do kskršnskoll vrste pogajanj. Želesni čevelj fsšisma tlači molče In s srdom. Zadružna rasSUva v Ljubljani. Ljubljana, 2. julija 1929. Glavni Zadružni Savez — ki je središnjica zadružnih zvez v Jugoslaviji — praznuje letoa de-setletnco svojega obstoja. Z ozi-rom na to je sklenil njegov redni občni $bor, da se vrli v Ljubljani Zsdružni kongres, ns kste-rem naj se zbero vsi zadrugarji Jugoslavije v svrho pregleda doslej Izvršenega zadružnega dela in v svrho začrtan j a programa zs prihodnje dni. Ljubljano ao določiti zato, ker je zadružništvo v Sloveniji najstarejše in sorazmerno najbolj razvito. Prireditev se vrši ob času, ko bo na ljubljanskem Velesejmu otvor-jena "Ljubljana v jeseni." Slovenske zadružne zveze, ki so članice Glavnega Zadruftnlgs Savesa — Zadružni Zvezi v Ljubljani in Celju, Zveza slovenskih ssdrug v Ljubi j sni ter Zve-ss gospodarskih zadrug v Ljubljani — prirede zato sporazumno ob tej priliki na Velesejmu "Zadrufcno razstavo," ki naj tvori začetek zadružnih razstav. Zadružna razstava ima namen seznaniti zlasti udeležence zadružnega kongresa s slovenskim sadružništvom ter prikazstl na sploh važnost in pomen zadruž ništva na Slovenskem. V mariborskem komunintil nem procesu je bila v sredo is-rečens obsodba: Breznik Albin je bil obsojen ns 8 mesecev pora, Ivan Spolenak na 8 m cev, a Bresnikovs žens ns 8 mesece. Breznik in Spolenak sta vzela obsodbo vidno potrta na znanje, Bresnikovs žens ps je sprejela sodbo s posmehom. Obsojenci so kszen nastopili takoj. — Obtoženi so bili propagande potom razglednic s satirično vsebino, ki ps so bile Ss-tisnjene v katoliški Jugoslovanski tiskarni v LJubljani. Zs ts-ko delo -js kasen vendarle visoka. — Mladoletni Kropič, vajenec, je bil oproščen radi pomanj kanja dokasov. V Beogradu se vrši te dni anketa rudarjev o novem rudarskem zakonu, ki ga je sestsvila generalna direkcija rudnikov, na tej konferenci so zbrani zastopniki delavskih zbornic iz vse držsve, is Ljubljene je navzoč tajnik ljubljanske Delavske zbornice sodrug Uratnik. Navzoči so tudi zastopniki ministrstev za socialno politiko in rude in Šume. Namen ankete je bil, da zavzamejo zastopniki rudarjev enotno etallšče glede novega rudarskega zakona ter isto mnenje ssstopsjo ns konferenci, ki Jo js minister za šume sklicsl za 29. t. m. v svrho pret resen ja novega zakona. — V vseh točkah so delegati m v sel i enotno stališče ter so v vseh vprašanjih dosegli sporazum. Tako bo delegacija rudarjev na anketo prišla s enotnimi sahte-vsmi, ki so jih na taj konferenci vestno pregledali. "Slovenec" m v enem svojih uvodnikov ta mesec peča s obletnico dogodkov 28. Julijs 1914. Ista, ko ja Avstrijs napovedale vojno Srbiji. Govori o svstrij-skik puhloglavih politikih, arirtokrateko-generalski kliki, pile s vsem sočutjem o ubogi napadeni Srbiji — In je tako pa-polnoma pozabil, kako je prav pred 18 leti sam ščuval na vojno in kako js klical: Srbe na vrbe, itd. in pozablja, ds sodi sdsj njihov voditelj dr. Korolec vlsdl. ki jI načeluje general. Celovec,"26. julija 1929. Slovenski Jjvsij ns Koroškem se že dolgo bori za kulturno in goapodsrsko avtonomijo. Kakor znano so še pred dvema letoma predjpžile koroške večinske stranke zakonski predlog, s katerim m slovenski manjšini nu Koroškem prlznsva pravica do kulturne avtonomije. Od ^edaj so se vršila pogšttsnja med pred-stsvnlkl večinskih strank in zastopniki) Slovencev župnikom Stavcem/is dr. fetkom, kako u-rediti to "kulturno avtonomija" Pogajanja lo se te dni razbila. Večinske stranke nemške in veliki dunsjskl fcsopisi vsi složno trdijo, ds so to zakrivili Slovenci, ker so zshtevali. tla se dovoli «Imenskemu kulturnemu svetu, di lahko ustanavlja šole tudi v onih krajih, ki so bili pred prevratom slovenski, zdaj pa so jih Še pptemttll. Slovenci spet prisegajo, da so se pogajanja razbila zato, ker so se Nemci branili priznati'Slovencem pravico, da lahko iS svoje stroške ustsnsvljajo šole, kjer so sploh slovenski otroci brez osi rs ns število. Ts šole pa nsj bi podr-žavile, čim bi štfvilo otrok znašalo 40 v vsaki loli. Proti temu so se Nfemci uprli in ne marajo nič slišati o teh "koncesijah." Na Koroškem se razumljivo vrši nasilns germanizacija Slovencev, ssj so snsnl slučaji, da je učitelj popisoval prebivalstvo svojega okoliša in je kratkomslo zapisal vse kot Nemce, dasi so bili vmes mnogi Slovenci. To je povsem razumljivo in ni potrebno ni kakih posebnih dokssov zato, saj so Slovenci manjšina. In manjšino m postopa kot postopa svinja s mehom. Boj Slovencev kot tak nI namenjen re-slovenlzsisljt (napraviti ljudi spet ss Slovence), marveč js njihov boj usmsrjoa le ns obrambo pred popolno gipmanlsacljo. V tem boju PS jih vladne otranko ovirajo tat jim na dajo do pravic, ki so povsem nsturne. Nemški dunajhki časopisi pi šejo o tasti tsr gl sklicujejo pri poletju Večinskih strank ns neko številke. Namreč, da je pri popistt' t?928 nš,1 Koroškem bilo Slovencev Jsdva 89,000, dočim šteje vss^lforoško prebivalstvo nad 870/W;<|uš/ Torej so Slo-venci velika manjšina. Te številke so rlskakor j>otvorJene in m ne. oslraJo 114 fslets, ds so mnogo Stovenccv.prl popisu e-nostavno zapisali ss Nemce. Drugo: .trdijo, da no slovensko stranko os. siovsnska stranka dobila pri volitvah le 9000 gla sov, dočim so v resnici dobili nsd 18,000. Pri tem je treba še vpoštevati, da mnogo Slovencev voli na Koroškem socialistično stranko kbt zastopnico delavekih interesov, prav tako jih je mnogo volilo tako ivsno kmečko stranko, ker so Jo smstrsli za stanovsko stranko. To številko torej na morejo držati tako, kot jih nemške avstrijsko stranko postavljajo. Slovenci kljub temu razbitju pogsjsnj ns oblipujsjo, marveč upajo do jeseni že nsjti srsdstvs, da zsstggrsjo sebi kulturno In gospodsrsko svtono mljo ne le na papirju marveč tudi v detajlih. V Sirski Bistrici ja promst i lesom salo živahen. Male vodne lags, ki Jih je bUo aad dvajset, pa propadajo. Ubljsjo Jih plrne žaga. Bistriški mlini so svoj čas salsgali s moko vao pokrajino do Rake In pomiril vse žito teh krojev. Danes Jih ni več. Ni bilo podjetnosti, da bi bUl nastali) novi, moderni mllai doma. Tako zalagajo oadaj Matrico in okoli-co tuja mlinska podjetja. Iz BI strice do Snežnika ja sgrsdil vo-jaški erar 10 km dolgo novo cesto. >*■ 4 , Debel gospod SS pO odmoru vrne r parter. (Mrs se po | delih. slUajič pa vpraša nelu«s gospodo.' *AI1 sem kil morda preje Vsm stopil as nogo?" "Da. '¿oapod." s bolestnim smehljajem pritrdi vprašani. "Ak/ Mam sv» prav prišla marl debeluh ovoji Ioni—"to sta najina Sedeta." ™ t . • "Moja ¿ena pred "Kako pa to T*' "Kar Ima usta zaradi obnove Ni gs menda fontestl. ki bi posabfl v zabavo in korist1 Človeštvo okrasiti letsls z isredki svoje domišljije. Zelja po letanju nam Jo pač prirojena in nlh-i5a od nas ne sme pričakovati, da bi m odrekli temu. kar nu tako peče, kakor je mučila otare matematiki kvadratura kroga. Celo 4e priznamo abstraktno možnost letanja in isbleamo med lstalom in srakoplovom, o-atane Še vedno nerešeno vprašanje, če aeroplan ali zrakoplov ah ko postane koristno sredstvo za mednarodni promet. Zs nss bi bilo kaj razveoeljivo, če bi mol, ki ga čaka potovanje ia Bo-stona v New York, lahko sedel v zračno občilo, ki bi ga prlno-alo v prestolnico. ■Pobavimo oe malo s letalom aamim ... Morali bi imeti kovino, ki bi bila obenem močna in lahka. Pri. ploščini 80 kvadratnih metrov hi morala biti Jodvs 1 mm široka, pri tem pa tako odporna hi ravna kakor desks, ne ds bi presegala tofto 1 tone. dole potem bi lahko sgrs-dill motor In. bi lshko računali s napravo, ki ao more dvigniti v srak. Zaenkrat pa še ni podoba, ds bi se to posrečilo. Aparat bo kakor so zdi, delo urarja, njegov potnik pa bo v prhnsrl a strojem lshek kakor ličinka. Vsiljuje oo domneva, da ni mogoče najti zvezo med snovjo in strojem ter obliko moči, ki bi lahko noaila človeka po zraku. Za to govore vaa načela fiziko. Genij sine isnsjdbe bodo torej tudi v prlhodnjoatl iznajdbe ns papirju, kakor ao bile v preteklosti. To Je zapisal Simon New-comb, profesor sstronomsks vode ns univerzi Johna Hopklnss. Zgodilo m js v Wldewatru (v Virginlji) ns tistem mestu, kjer se reks Pptomac razširi in ns-pravi kske 4 miljo dolg zaliv. Neksko miljo dsljsve prsd Marylandom ob raki so so videlo nonsvsdne reči. Dr. Langley jo igrsdfl kot matično ladjo o-gromen, Noetovi barki podoben čoln. Zgoraj je šol od kWhS do kij uns tir o tračnicami, ki so bile 90 čevljev dolge. Pri krmi jo stsls, kskor Jo dr. Lsngloy imenoval napravo, klUPUlUJk* je imele nslogo sprožiti lotslo v zrSk. Ns kstapultl jo Mai spa-rat. i '' , ■ Kaj se Je!dogsJslo tistega 8. oktobre 1908 js zsbslsltl reporter George Rothwell Brown: Bilo Je te okoH poldnevs. Pojsvll m je Mr. Msnly v svetlih hlsc-čah, s čevlji iz jadrovine, s rešilnim pssom in z očali ss avto-mobllisto. Sedsl js v voz. Dvs vlačilca, — v enem Js bilo vojaštvo,—sta se ustsvlls ns aleč ml "Noetove barke." Motor ns nsf. to Je pričel dolovstl. Vlgsla se jo rakete. Eksperiment m jo zs-čel. Nekaj metrov prsd tfoetovo ladjo Je bil čoln s reporterji, ki so čakali in so prlpravljsll ns ta dan že tri meooca v Wide-wstru. Zastopniki tiska oo posdravlll Manlyja, kl Jim ja odgovoril z nasmehom. Potom so js pripravil resnega obraza na polet, ki je pomenil zanj lahko slsvo, lshko ps tudi smrt. Prspsler, ki so je bil komaj meter oddaljen od nJega, še je Jel vrteti tisočkrat na minuto. Nekdo jo prtlgal dve raketi, vlačilci so odgovorili a kartečami. Neki mehanik se js sklonil naprej in js prarssal kabel, ki je držal katapulte. Hltšal se Jo zveneč šum In Laaflleyjevo letalo je padlo Im rob Noetove ladje ter izginilo v valovih reke Stroj ja okllznll v vodo kakoi perišče malte , . , Vos dežela m js radovaia Bil je dan zmage za voe, ki so branili to, kar jo obstojala. Hkoro vol časopisi oos sadolloajem poročali o tem, kar ss jo sopet on krst posrečilo. Poudarjali oo, ds jo prastaro uvsraaje ljudi o člo-volkom letanju pravilno. Zbad Ijivi profesor, ki ss jo drsni I do-tskaitl zakon o težnosti, pa je bil pontlaa in ioraaioliiL~(Po-ročiio "Our Times.") Uspeh Mar Wölfl*. V noti ns 18. Isssmkrs 1908 je pihal molsn veter od severe. Ko smo sjatraj vstali, so bile Isle, nastale po kratkem deževju, pokrito s ledeno Skorjo. Burjo je pAiala z bralno 0 do 27 milj. Menili smo. da bo veter utihnil, toda ob desetih se še vedno ni pologe! In smo sklenili, ds kljuk vsemu potegnemo stroj na prosto. Wilbur, ki je dne 14. zanrnn skušal vzleteti, mi je pomagA. zakaj som bil jsz na vrsti. Dr ¿al je krilo, ds ne bi bilo porušeno ravnotežje. Stroj je začel delovati pri vetru s 27 miljami brzine zelo polagoma. Wilbur je OUtal na mestu, dokler m ni aparat dvignil od tal In je tekel še 40 čevljev za letalom. Vzletišče je bilo a*k> neaigurno, kontrola pri krm(lu Izredno težavna. Toda uspeh id izostal. Aparat se je sunkovito dvignil sa deset čevljev, potem pa je prav tako sum kovlto padel. Ta nenaden padec je napravil ekoperimentu konec. Polet je trajal samo 12 sekund, bH pa Jo le prvi v človeški ago* dovini, ko se je človek s strojem sam dvignil v srak in letel po njem ter na konou pristal v Isti višini, kakor jo startal. Wilbur je začel svoj četrti Wi zadnji polet ob dvanajstih. Prvih sto čevljev Je šel kvišku in sopet navzdol kakor poprej, ko pa je stroj letel 800 Čevljev, js pootsls kontrola Isljs. Linija nsslednjogs 4 do 8000 čevljev dolgegs polete jo blls šo jodvs vslovlts. Ko ps se je otroj od-dsljll še 800 čevljev, m je snlls-Is in lotilo js priletelo ns sem-1 jo. Razdalja jo snsšals sedaj 882 čevljev, polst ps jo trajsl 18 sekund. — (Tsko poroča Orvllls Wright). Nastopil sem svoj polet po-polnoma siguren in asm vzel smer proti snglolkl obali, pripoveduje Louis Bleriot v ovojih baletkah. fOutil nisem nobenega razburjenja, nikaklh sonsactj, pas de taut, nič, prav nič. "Ea-copetto," francoski torpedni ru-šilec jo dobil od vlsdo nslog. nsj mo apramljs In me js videl. Lsd-Js jo šls naprej, brzala Jo i polno paro, yp moji sodbi js napravila 88 milj na uro. Ja« pt som letel nsjmsftj s bralno 48 milj ns uro. Minilo Jo deoet minut. Rulilec Js ostal is menoj. Okrenenfko, ds bi videl, čo lotim prev In oe zsčudim. Vso, rulilec, FrsneiJs In ksr Js bilo prej videti, ml Js Izginilo Izpred oči. Frsnoijs jo le blls izginila, An-glija se še ni blls prikazala. Bil sem sam samcat sredi morJs. Krenil s*m proti sspsdu In dosegel Shakespearov Cllff. Zopet mm okrsnll sparst, topot v polkrogu. Stoti odprtino, ki m js videla prod menoj, sem jo uro-sel in doeegel kopno. Zavrl sem motor In v dveh treh sekundah sem bil ns trdnih tlsh. Pritekli so vojski In strešniki. Dvs Fran-coss sta me poljubljsls ns llss. Sole sedaj mo jo provsolo. Tsko ao jo konšsl moj polst 6es Kanal Kooem v svojem časopisu "Verjemi sil pusti" objsvil to trditev, ssm bil silno presens-čen, ko po nsotsll roakdjl. Cim Dno 17. junija je letalo «zletelo in ono uro potom, ko jo "Frieadship" ostsvli obalo Nove Foundlandijo, Je zašlo v no-prodirno Jflast oblakov, ki so ga spremljordl vse do ollja. Posadka se jO morala heriti s vetrovi, dežjem in anegom. K orači js izvrstno deloval msgasHIni kompas, a tudi drugo navigacijske naprave so se obneole. "Friond-sliip" je brsel povprečno 112 milj ns uro in je v 80 urah In 40 minutah doaegel nabrežje Walesa. V megli je Stultz šel ne-koliko predaleč in se jo spustil po 2000 mtljah vožnje pri pristanišču Burryju na Waie!kem. Lindbergh pripoveduje: "Zašel sem v meglo in dež, ko som lo bil bllzo obale. Razmeroma hitro Je bilo priti do Nove Foundlandijo, obupno vreme pa Jo nastalo. ko m je snočito. Takrat Jo bila Nova Foundlandija Is ss menoj. Blsbo vreme jo trajalo Is štiri uro potom ko Jo nspočil dsn. Tsgs nisem nikakor pričakoval, zato sem bil mosalično in flsUno osupel. V tistem trenutku oom miolll ns povvatak. Odrinil som ob 7 iM zjutraj. Kmalu s« ml jo izgubila kopalns Izpred oči. Dosegel sem šo jezero pri Novi Škotski. Stroj Js deloval brsz hibe in jo nosil 481 P Ion gssolins In 20 gslon oljs. to zalogo sem zaslgursl svojemu letalu največji akcijski rs-dius, ksr jih Js zmoglo dotlej letalo mojegs tipa. Kakšno uro potom, ko oom sa-pustil obalo, m je sačeia temniti. Brala! osm oblake In sMsnll, ds jth moram preskočiti. Nekaj časa sem Imel srečo, vsaj pri višini 10,000 čevljev. V tej višini sem lotel do ranega Jutra. Brzina mojega letala jo blls približno sto milj na uro. Zavedal sem se, da bom dos«il cilj, Is bo stroj " zjutraj sem ugledal ribiško flo-tlijo. Spustil osm m nizko nsd čolne tsr vprašal, čo Istim prav proti Irski. Tods kljub temu, ds som so skoro dotaknil čolnov, mo niso razumeli. Ribiči so zijali vsmo brez pojasnila. Dobro uro posnojo os js prikazala zemlja. Moralo js biti nekako ob štirih popoldne. Dešela Jo blls skslovtts In sodil ssm, ds ssm nsd Irsko. Ds bi ms laljs videli, sem letel sslo nizko, a nl-hčo se nI zmenil zame. Tudi nad Anglijo oom tstsl nizko, nsd Ro-ksvskfm prelivom ps osm m ns-kdliko dvignil. Potom ssm sagle-dal kopno pri Cherbourgu. Drla! ssm os pravss Solne In I\p ssm Imel Is kake pol ura do Ps-riss, som videl raketo In signale, ki oo nasnačevall aerodrom. Tedaj oom vedel, da Istim prav. Obkrožil oom Psris ln oom takoj videl Lo Boufgot, čeprav nisem vsdsl, kaj js prav is prav tam. Dvomil oem*namm6 nsksj časa, torej omar prsti oeverooa-nsdu, a nisem gMflsl odkriti ni-kskegs drugsgs letališče In isto mm letal sopet proti hičlm, ki som Jih najprej ugledal. Sposnsl ssm. ds sem ns cilju In ssm m ■pustil ns lomijo.—("2. In S.N) ANEKDOTI 1 jo objsvs izšla, io mo ljudje sa- Is jo tam pravi ssrodrom. Vzel čeli naravnost obtogstl s brio-javkam! in pismi. Psi ps Js tudi telefon. Vssgs skupsj Je bilo do 8000 intarvendj. Vsi, ki so ml plisll, so bili preverjeni, ds Jo bU Lindbergh prvi, ki Js prsls-tel Atlantski oosan v nepretrganem polftu. Ps tudi tisti, ki oo vedeli is Alcocka ni Browns so zsčudeno sprsšovsll po njunih prodnlkln • • • Porabili so nsmrač ns dvs ira-koplovs. Sir John Alcock in sir A. Whltton' Brown sta prva oralo-tels Očesa lets 1919. Lstils sU Iz Nove PundlsndJJe ns Irsko. Istega leta, samo nekoliko kasneje, Je nsprsvtl to pot snglslkl srakoplov -»4M i 81 možmi po-mdke. LgM jo Iz Škotsko v A-meri ko la nszsj. 1. 1984 ps jo pramsgsl Ocean nemški srakoplov "Z * III." iel jo Is Frlsd-rlchshafaa v Lakahurat in New Jsrmy In js imel 88 mož pooad-tas. ilit Lindbergh jo bil torej sodom In šmtdessti... Dno 8. junija 1928 je letala Ii Bostona urotl Novi Pundlandill Amalija fcsrhartovs. Imela jo na krovs mehsniks I/ouisa Gordons. Njeno letslo Je bil ono-k rov n I k FokkerJevaga tipa "Frisadship" ns tri motorje. Letalo jo bilo prej laat komander-js Byrds, ki gs Je hotel rskHI m or k Učne polete. Is Nove Found laadl Je se jo imel polet aa-daljevati čas Oeesa proti Iraki. Pri Trapssseyu ps Jo morala Barhartovo čakati M dal as a-gadno vreme. V Um času js skušalo letalo večkrat etertati. vendor se je vselej polmsala, da js teža letala prevelika. Sledajlč je letalka sklenlU. da vsams s sa-boj toliko goriva, kolikor ga neobhodno potrebuje, da cilj. I Bančni ravnatelj jo knsl ns ovoji pisslnl misl pritrjeno geslo: "SpoinsvsJ ss ssm t" A prijstelj jo pripiisl: «in isdol-luj banko t" ________-.i__i__-______¿m ■ . :* » Tudi filmsko ffvesde nalete vdaaih na tolavo. ia ko si osvo-js že ras svet, ss moro pripetiti, da m samo tskljulono Is njogs. •—Mary Pickford pri|»ovedujo o tam prav mHno zgodbico o ovoji knjigi: "Niša Is ssac," ki js prod krstkim Islls. K flhnu Js prišla še s štirinajstimi loti In Js kmalu postala slamo kot "ki-nomstogrsfsks daktlaa s kodri." Nekoč je hotela v kino, v katerem m Jo prvič predvajal eden njenih filmov. Njeaa slava js blls že tedsj tako volka, ds jo jo vratar ukoj sposaal. Ko pa jo hotela k predstavi, jI Je pa kratkomak) dajal "as." la po pravici Otrokom pod 18 Isti ja lev aH odraslSi por odo n Mary m ja «orala o- brnlti In oditi POPRAVI Pri mhvall avgusta t L io bilo iapušč«no m««! drugimi Ime mr. in mrs. Rar lepo prosimo, da as znanje In oprostita, lepo hvala Leopold In Hi/jak. 1088 Adams st North Chicago, III (Adv.) #1 CJaudc Orrai: Notai oW«k 8 skrbjo je asistent Jacquet opazoval profesorja Berthlerja, ki je nervozno stopsl po operacijski dvorani. — Ne mislite, Jacquet, da me to vznemirja, je dejal ¿es čaa in obstal pred marmornato miro, na kateri je stal električni aparat Moj aparat je zanesljiv, čujte, absolutno zanesljiv. Da-nainji popoldanski poskus v bolnici ne pvrte ničessr. BU sem pripravljen na neuspeh. Prvotno tudi nisem nameraval opraviti operacije, zakaj smrt je bita nastopila te * j utra j. Navzlic temu sem uverjen, ds sem odkril način, kako obuditi v življenje — nikar ne zmigujte, beseda je točna — človeka z zdravimi organi, ki je umrl nasilne smrti; tod» čudežev ne urnem delati; * . ■ ' . "" \ ■ • ' ' M kako naj vrnem življenje človeku, ki je že ure in ure trd in mrtev? _ imel sem čast, pomagati vam pri važem delu, mojster, in zato se popolnoma strinjam z vami. To, kar ste poskusili danes popoldne, je bilo v naprej obsojeno na neuspeh in zato ne pomeni ničesar. Potrpljenje, mojpter! Morda vam že Jutri, pojutrišnjem prlneso v bolnico človeka, ki vam bo ustrezal. — Ah, dragi moj Jacquet, vi-dite: tU, v tem laboratoriju bi rad napravil poskus, v laboratoriju, ki je bil priča vaega mojega dela. Ali razumete, kako mi mora biti pri duši T Tako blizu konca, a spet čakanje, samo ča-| kanje!... ^ , Jacquet je ravno hotel nekaj j odgovoriti, a ni spravil glasu iz grla. Ne vedoč si razložiti ne-1 had ne groze evojege pomočnika, se Je profesor Berthier obrnil in zagledal pred seboj neznanca, ki je bil nesližno stopil v sobo. Profesor ni niti trenil Neznanec je bil videti postopač najhujže vrste: na glavi je imel čepico, na obrazu krinko, okoli vratu zamazan žal, noge ovite s ponoženimi cunjami: pravcaat apaž. Naperil Je na profesorja browning in ukazal z robatim glasom, ki je zlovežče prekinil mrtvažko tlžino: — Roke gor! Profeaor je dvignil roke, pokojno, brez vaakega strahu. 0-pazil Je bil, da Je bil bandit levo roko naslonil na nikljasto žico, ki je bila' napeljana vzdolž mize. Ko je Berthier dvignil roke, je mimogrede segel do prctika-la na steni in ga bllskovo staknil. Zaprasketalo je, kakor bi potegnil po svili, ln naslednji trenutek se Je neznanec brez glasu zgrudil na tU kakor posekan vol. — Ha, ha, to je bil dober do-mislek ! se je sagrohotal profesor in istaknil tok. Dolgo nI mogel odvrniti po- pnUzalisca jo mirite TOKE K, 13. AVGUSTA. . gleda od trupla, ležečega na tiar kovanih tleh. Ko je dvignil glavo, mu je v očeh gorel čuden ogenj. Pomel ai je roke in ukazal s preseksnim glasogi: — Jacquet, slecite moža in prlvežite ga na operacijsko mizo! _ Kaj nameravate storiti, mojster? — Tega človeka mi je poslalo aamo nebo . . . Preizkusil bi na njem .. . _ A mož vendar ni mrtev! — Res, ni mrtev. Ni že mr- tov! • * Jacquet je strahoma stopiiko-rak nazaj. — Kaj ste hoteli reči s tem? — Pravim vam, da boste moža kloroformirali in ko mu preneha biti srce, to je, ko nastopi »mrt, definitivnax neizprosna «mrt, tedaj hočem na truplu napraviti svoj poskus, a to pot ne brez upanja uspeh . . . Dajte, podvizajte se! . . . Asistent se ni zganil. — Mojster, tega rte smete storiti! je zaječijal. To bi bil u-rnor!.. . ..Pomislite, če ae vam ponesreči! — Ponesreči! se je zasmejal profeaor. Ne bodite no! A čeprav ... Ali ne vidite, koliko tisoč življenj je odvisno od tega uspeha? In jas naj se strahopetno umaknem pred življenjem in smrtjo tega vagabunda? . .. Zažkrtal je z zobmi, se obrnil ln jel pripravljati aparat. Destejevsklj M. ZLOČIN IN •pil oz oni d*lih Levstik. Vladimir Poslovenil , »Zi dobro. Dovolite, da vas vpražam, ali se mislite kmalu odpraviti na popotovanje?" "Na kakžno popotovanje?" "Ko, na tisto "popotovanje", o katerem ste Mm'M^^popotovanje" ? Ah, saj res, pripovedoval sem vam o popotovanju ... To vpra-žanje je obžlrno ... In če bi vedeli, o čem vpražujetf!" Je dodal ter se nenadoma glasno ln kratko sasmejal. "Morda se namesto popotovanja oženim ; nevesto ml ponujajo." "Tukaj T "Da." "To je zelp kmalu!" "Z Avdotijo Romanovno pa bi vseeno rad enkrat govoril. Resno vas prosim tegs. Do svidenjs torej — oh, res! Nekaj aem pozabil! Sporočite gospodični seetri, Rodion Romanovi«, ds se je Je Marta Petrovna v svoj* oporoki spomnila s tremi tieoči rubljev. To je čista resnica. Marta Petrovna je odredila to teden dni pred svojo smrtjo v moji navzočnosti. V dveh do treh tednih utegne Avdotlja Roma-novns dobiti donsr." "Ali govorite resnico r' "Reenioo. Sporočite ji to. Sluga aem l Sicer pa ne atanujem daleč od vas." Ko je Svldrlgajlov odhajal, je med vrati «rcčal Rasumihina. U. Ura Je bila že skoro osem; odbsdva sta hitela k Bakalajcvu, da bi prižla prej nego Lužln. "Kdo pa je bil to?" je vpražal Razumlhln, ko sta dospela na ulico. "To jo bil Svldrlgajlov — tinti graičak, v čigar hižl jo bila rasžaljens moja sestra, ko je alužlla tam kot vzgojiteljica. Zaradi njegovih zaljubljenih zaaledovanj je žla proč. apodena po njegovi ženi, Marti Petrovnl. lata Marta Petrovna je kaaneje proella Dunjo odpužčenja, zdaj pa je naenkrat umrla. Ona je tista, ki smo dopoldne govorili o nji. Tega človeka se sslo bojim, dasl ne vem, zakaj. Prižel je ta koj po Ženinem pogrebu. Zel* čuden Je ln ima svoje namene ... Zdi se. kakor bi vedel nekaj posebnega. Pred njim Je treba Dunjo varovati — to sem hotel povedati tudi tebi, sllžlžr "Varovati? Kaj pa more storiti Avdotljl Romanovnl? A vseeno, hvala ti, Rodja da ml to naročaž . . . Bomo Jo varovali, bomo! . Kje pa stanuje?" "Ne vem." -"Zakaj ga nisi vpražal? Skoda! Sicer ga pa spoznam." "Ali al gs videl?" je vpražal Raskolnikov po kratkem molku. "Seveda; In zapomnil, dobro zapomnil.1 "Ali si gs videl rasločno? Natanko?" jo ispraževal Razkolnlkov. "8eveda, spominjam se ga natanko; ep>* znsl bi gs izmed tisoč ljudi. Za osebe imam dober spomin " Zopet ata nekaj čaaa molčala, "llm. tako, tako! . . js samrmral Raskolnikov. "A vež, meni Je prižlo na um — sdi se ml venomer — da Je to morebiti le domišljija!" "O čem govoriš? Ne »ažurnem te popolnoma." "Val pravite." je nadaljeval Raskolnikov In skrivil usta v smehljaj, "da sem blazen; me-nI je prižlo ravnokar na um. da sem morda resnično blazen ln aem videl umo prikazen." "Kako mlsllž to?" "Kdo ve? Morebiti as ml ree mete ln ss mi je vae eamo doadevalo. kar je bilo te dni — "Eh, Rodja! Zopet si razburjen! ... Kaj pa je govoril oni Svidrigkjlov, po kaj Je prišel?" Razkolnlkov nI odgovoril. Razumlhln je malo pomislil. "Daj, poslušaj moje poročilo," je dejal nato. "Priiel sem W1 k tebi, pa si spal. Nato smo obedovali in po obedu sem žel k Porflriju. Žametov je bil fa vedno pri njem. Hotel sem izpregovoriti, a ml nI žlo iz ust; nikakor nisem mogel najti prave besede. Onadva me niti nista razumela, niti me nista mogla razumeti; tudi zadrege ni bilo opaaiti. Peljal sem Porfirija k oknu in začel govoriti, toda zopet se mi ni posrečilo ; on je gledal vstran in jaz tudi. Nazadnje sem mu pojnolll pest ppd nos in dejal, da ga zmečkam prav po eorodnižki. On me je samo pogledal, ja? pa sem pljunil predenj in odšel; to jo bilo vse. Jako neumno sem se ob-nažal! Z Zametovlm nisem govoril niti besede. Vldlž, mislil sem si, da sem vse pokvaril; ko pa sem Jel po stopnicah, me je obšla neka misel, kakor blagoslpv iz nebes: zakaj neki si mi dva beliva glavo. Ničessir ne bi rekel, ako bi pretila tebi kaktaa nevarnost ali kaj takega. Toda tega ni I Ako se nimaž ničesar bati, ne meni se zanje! Pozneje se jim bova smejala, jas na tvojem mestu pa bi jih že vlekel za noo. Oh, kako jih bo potem sram! Pljuni nanje;j>o-tem jih pretepeva, sa zdaj pa se jim smejva!" "To se rasume!" mu je odgovoril Razkolnlkov. "A ksj poreče» jutri?" je mislil sam pri sebi. Čudno, da mu do takrat že nikoli prižlo na um, kaj poreče Razumlhln, kadar zve? Pri tej misli ga je Razkolnlkov pozorno pogledal. Prejžnje poročilo Razumlhina o njegovem obla* ku pri Porflriju ga je jako malo zanimalo: kaj vse Je bilo od tistih dob že odpsdlo in priraslo! . . . * "1 ^■Ns hodniku ata srečala Lužlna; prižel je točno ob osmi uri in je ravno iskal sob«s, tako da so žil val trije vžtrlc, a ne da bi ae spogledali ali celo poadravili. Mladeniča sta žla naprej, Peter Petrovič pa se Jo saradi vljudnosti že nekoliko pomudll v predsobi in odložil svoj povržnlk. Pulherija Aleksandrovna mu je prižla takoj do praga naproti, Dunja pa ee je pozdravljala s bratom. Peter Petrovič Je stopil v sobo ln se pozdravil s damama dokaj prljasno, dasl s podvojeno solldnoetjo. SIcer pa je gledal tako, kakor da se no more popolnoma otresti majhne sadregs. Pulherija Aleksandrovna, ki je bila tudi nekoliko smodena. je hitela razpoeajati družbo ob okrogli mlsl, na katetri je brenčal samovar. Dunja In Lužin sta sedela drug drugemu naaprotl, Razumlhln ln Razkolnlkov . pa nasproti PulhorlJe Aleksandrovna — Razumlhln poleg Lošlna. Raskolnikov pa zraven sestre. Nastopil je trenutek molčanja. Peter Petrovič Je počael Isvlekel batlstno rutico, ki je dlžala po parfumu, ter ae useknil s Izrazom dobrodušnega, a vendar v svoji samozavesti užaljenega človeka, ki je atorll trden sklep, da bo sahteval pojasni Is. Se v predsobi mu je priftto na um. da ne bi odložil površnika, temveč odžel In e tom strogo In temeljito kaznoval obe dami. tako da bi jima dal občutiti vse naenkrat NI pa se motel odločiti k temu. Vrhu-tega mož nI bil prijatelj negotovih vprašanj, tuka j pa Je bilo treba pojaanlla; da ae je njegovo povelje tako otividno prezrlo, je moralo Imeti avoj vzrok, ki ga je bilo bolje prej spo-inatl; za kasen je ostajalo že vedno dovolj časa. slasti ker Je bile v njegovih rokah. "Nadejam os. da »te srečno potovali," ae Je obrnil k Pulherlji Alekaandrovnt v uradnem tonu. "Hvala Rogu, Peter Petrovič. "Jako me vneeli In Avdotija Romanov-na tudi nI t rodna?" (Dalje prlhodaJtA.) __mm i le. vendar! Vse pré-nase. Pogum! Nisem mislil, da ste tako občutljivi !... Vea bled. vendar na videz miren, je Jaaquet storil, kar mu je profesor ukazal. Položil je truplo na mizo in nameril nanj reflektor. Nato mu je snel črno krinko in pritisnil na obraz drugo in sobo je napolnil sladkoben duh po klproformu. # — Nu? Ste gotovi? 'je vpražal Berthier. ki je bil med tem vse pripravil. — Da, mojster, je s trepečo-čim glasom odgovorU asistent Srce ne utriplje več. — Začniva tedaj! Profeaor ae je sklonil: v roki se mu je saleaketal nož, ki je naslednji trenutek zarezal v meso. Dioamo je zabrnel in operacijsko dvorano je iznenada preplavila zelenkasta luč. S spačenim obrazom in razprtimi očmi je Berthier željno čakal, kdaj bo srce spet oživelo. V smrtnem pričakovanju ao minevale brezkončne minute. Mahoma je Jacqueta obžd strah: profesorjev obraz se je bil čud no izpremetiil, vsa, kri je bila Izginila z mrližko bledih lic, lesk oči je bil ugasnil in na čelo so mu stopile znojne kaplje. Glas se mu je trgal v grlu, ko je hro-peče zaječal: — Zaman !... Nikakega zna-katžlvljenja . . . Srce ne utriplje, smrt je zmagajs nad menoj. — Ah, v temle trenutku se je zružllo vse moje življenje. Jacquet je hotel stopiti k njemu, a profesor, mu je iplgnll 7. roko. — Ne, pustite me . .. govorite ... Zašljte rano in pospravite aparate. Jutri odstraniva truplo. Sesedel se je na stol in si za-kril obraz. Tedajci je Jacquet presenečen vzkliknil. ' — Kaj je? je vpražal Ber-trier in počasi dvignil glavo. — Poglejte, mojster! Ali se vam ne zdi; da mrtvec izpremi-nja barvo? . . . Glejte, brki so ponarejeni ln odstopajo z ustnic .. . In ti madeži na .perilu, saj to je pd slanine ... Kaj na, to pomeni? % « Začuden 'se je profeaor sklonil na mrtvečev obraz. Tist mah je sobd pretresel strahov krik. — Jean! . . . Jean! je zarjul Berthier in se kakor ranjena zver vrgel na truplo. — Moj sin! — Jean ! . . . Jean ! . . . Zakrilil je s rokami, hlastnil po zraku in'Se zgrudil kako; posekan. Tudi Jaoquet, kl sprva nI mogel razumeti, je z grozo spoznal v mrtvecu črte Jeana Berthlerja. Prebrskal je suknjič, ki ga je prej v naglici vrgel čez stol : v žepu je nažel rožnat karton, na katerem je bilo nar Madame de Baseeuil vljudno vabi gospoda Jeana Berthlerja na ples z maskami, ki ga priredi v svojih salonih dne 12. junija o polnoči. Ledena grosa je Jacquetu stisnila srce. ko si je skužal pojasniti strašno dramo: mladenič ae je preoblečen ln maskiran prav tiho priplasil v očetov laboratorij, hoteč ga nekoliko potegniti — tsm pa ga Je čakala stražna «mrt Z nečloveškim naporom se je asistent obdršal na nogah. Ljubeče se je sklonil k nezavestnemu profesorju, trudeč se, da b ga obudil v življenje, toda nit tihem, prav na dnu srca al n ničesar bolj želel, kakor da b bil njegov trud zaman ,. . za divje Živali, ograde, lovcem prepovedane. Tako bi bilo že malo upanja, da se bodočim pokole-njem ohranijo vzorci živali, ka-kržne so klaH in streljali njih predniki. POROČILO. M. C. Vukotlch bo vodil poeebni izlet v Jugoslavijo na pamiku Aquitania dne 18. septembra iz New Yorka. Kot vam je že znano mr, M. Vukotich, glava jugoslovanskega oddelka pri Cunard liniji. bo odpotoval v Evropo. Zapustil bo *ew York dne 18. septi-mlira z zvrstnlm parnikom Cunard U SEST 011 PREKO OCEANA rt,^—to — Jboii — FRANCE. 15. avt. - 2. sept. (Ob polnoči) (• P. m.) II« dt FriMiv 20. av|. - 6. sept. PARIS, 27 riT-13. sept. (OS petoeil) Majknjda P* S» i"—»' — Fljada I« i L. Isredao nlske FRENCH UNE t» N. Mchigaa Ava. Chicago, HL Ako dota ne prej** vatavljent ker si NMOČNIU POZOR! »'' i J Znamenje (Jaly 31-192«*) ^ —1 da vam Je naročnina p», la dan. Ponovite u da vam lista - ustavimo. ta, bU plačan. Ako Jtvaš Ust pfc čan In ga ne prejmete, je goče vstavljen valed napačnega naslova, pišite nam dopisnico fa navedite stari in nov« naslov. Naši zastopniki ae vsi fr*. fttvenl tajniki In dragi zastopal, ki, pri katerih lahko pfafeu naročnino. Naročnina za celo leto je 96 M in se pol leta pa $«.00. ClaS S. N. P. J. doplačajo $4.86 H _____... _______ POJASNILO DRUSTVE- ......... ni je na Aquitaniji. O tem izletu nim TAJNIKOM IN POfilUA-1 lete, za pol leta $2.40. se je izrazil sledeče: Velikokrat teljem RAZNIH NAZNANIL. Za meeto Chieago ln Ckm sem že vodil potnike iz Amerike --- u 17 50, pol leta $3.75, ■ v Jugoslavijo in z največjim ve- Kadar ^^ n,tll Proave-1 člane $6JM>. sel jem jim pomagam kolikor L miinanila in za- Erroo# ^ ^ največ morem bodisi na parmku ^^ udaj vselej povej. LgjL ^vze leto oa $9 00 ali potem na železnic v Evropi. ^ ^ ^ ^ " TJ^ Jugoslovanaki potnik^temu^ ^ ^ gLgWMgS * Ž'9»!™ zelo hvaležni, ker moji izleti ve-pHobčeno kot navadna ^|fjopW5aJo 60e 1 dno prlvlečejo veliko žtevilo pot-^ ^ ti ^ naznanila ^ poštnino, nikov, tako upam bo tudi aedaj Lgeb||e »hvale in imena poaa- Naročnino lahha tnjsn veliko število potnikov se Pn~ Lfeafltov, ter ae tako naznanilo P0*1**** m ■m4ov: družilo temu izlrtu na Muita-ltoWi brezpla&ia. Kadar po Unrnvnistvo "PROSVETA' niji kar miho zelo vžeč jih spre- ^ c*, r«to , miti v njih domovino.—(Adv.) . ^^ ^ ¿„^ B|var« lisi s. usizsais AH. csiMf», B raznih imen in dragih stvari, js I pa to oglaa, za katerega aa' NAZNANILO. Mauretanija brzo vozi in zopet je L^t^ to velja sa člane ta aa ne- prekosila avoj rekord eno- |elanev Nadalje volja isto tudi as Društvenim Ujnikom la ti dnevne vožnje. Inone prireditve, veaeUce, ahode, Inicam ae tam potom naznaaj Kablogramsko poročilo stotni- ud. Vaelej jo treba povedati, da morajo naznaniti vas spi ka S. G. S. McNeilja Cunardo- Ljj hočete imeti plačan oglaa aH memhe naslovov članov ln fl vega Mauretania parnika urad- Mmo navadno časnikarsko veet I nic, naalove novih članov, t nikom Cunardove linije danes tudi v takem slučaju ae ss Imena In naalove odstop« poroča, da med pondeljkom o- navadno vest, naredi stvar črtanih la izobčenih članov 1 poldne in torkom opoldne je mj m kratko in ae pove k znanitl upravnižtvu Proave Mauretania prevozila 687 milj L^jai det Ce pa naročite, da ee lahko točtfo vredi imei ali po 27% vozljov na uro. da naj bo plačan oglaa, se za pošiljanje lista Proave Njena prva dva rekorda v e- prWW9 ^ ^ uhtevate. Iste Imena in naalove, katere pošl nem dnevu ata bila 67S milj ali tako Te}ja u m draga naša» te glavnemu tajniku ostani po 27.04 meseca januarja 26—ImlUz, če se koga išče, ženitvene tam v arhiva in jih upravnižt 1911 in 680 milj ali 27.20 vozlov ponudbe, prodaja, itd. Za vae Le dobi. Torej je selo važne, na uro dne 6. avgusta 1929. take etvari se mora vedao pove- IveeleJ pošljete na nalašč 11 Mau-retania vozeča sedaj zapad- dati, da na j bo to oglaa, koliko-1 pripravljenih listinah VBe nsi no stoji njen rekord na 4 dni, ^ naj se isti priobči in da bo-Le apravnlštvu ProeveU po 18 ur in 88 minut. A računa se, dete sanj plačali. To pojaanOe prf mki spremembi mu na že veliko izboljša hitrost vož- dajem radi tega, ker jo to oklepi ^ naj ee vaelej omeni stsri nje v bodoče.—(Adv.)_ konvencije, da ae potem favna- Lovi naslov. Upravništvo ulji z-77-TTT mo ^ društva, člani, nMofai no apelira, da društveni uji Vam povrne dober počitek ki la upravništvo lista. Prooim, {n tajnice to upoštevajo^-Pk in osvežilno spanje. ------« - -------_ Ljudje, kf trp« va)M steNsa «panja In ki vstajajo k jutra j utrujeni te onemogli, U mo. ralt uiivati Htt«»-Tone. Ta «oSovlU amca Ifvljunako mo« Mvm«, milicam to otgaaom Ako .torite tako. U4aj m vam poveča mo« to «BMvUa to atart «Jo jedi m itboljia. prebava deluje, oblati In mehurn» nerednoeti prenehajo, aaprtniea bo odpravljena to adrav M vam aplotno laboUta. M rs. T. #B. Reed, Hatfield. Ark.. pripoveduje, kaj vae Je Nuta-Tone napravil sanjo. Oan pravit "Nuaa-Tone Je naJboUla »reparacije. ki aem Jo kdaj ullla. Bila aem slabega sdravja In nesmoina aa delo. Nisem mogla spati ponoCI lir bila aam tako norvot nisem OMSto ureneetl. nikakesa lun moja sdravje J* da to upoštevata is m po tmU^ opravitelj. ravnate. — FUlp Godba, upr»-1 vitelj. POJASNILO. to. kar bi imelo MU. vsemlte Nusa-Tone — enako kot mllUoae drusib ljudi dela. Vi lah-ko dobite Musa-Tone v vsaki prodajalni adra-vli, ali pa narode aa vas od trgovcev a adri-vili na debelo. ' (Ad».) I Nazadovanje v živalskem kraljestvu. Dr. Antonlus je izreke i to-le resno svarilo*^ Ako se ka pametnega ne ukrene, bodo pred nažimi očmi izumrli Veliki dfrj sesalci. Ta saton je bovsem pri roden, ako se pomisli, da človek zavzema vso semsko oblo ter obdeluje pokrajine, ki so ležale | toliko čaaa saaemarjone. Po na-žlh gozdih ža ni več najti turov divji konji po stepah in kozo-rogi po gorah ao takisto izginil V kratkem bo možno preštet I divje i rede bizonov Severn Ameriki. Pred nami bodo izd • I hali klokanl v Avstraliji in no-sorogi v Indiji- Enaka usoda i bo doletela slone, katerih se v ko leto pobije 40.000. Kar se U če ptičev, ki jih lovimo sbog lepote njihovega perja, nimam povedati nič novega. Samo na I svetovati bi mogel, naj se ¿im-prsj ustvarijo, oziroma razširi Članom naročnikom Proi te, društvenim tajnikom is. stopnikom lista Proeveta, b a tem pojasneno, da NOVi SLOVENSKA N ARODNA POD- PORNA JBDNOTA izdaja svoje publikacije In Š4 posebno list ProoveU sa koriatl, . . ter potrebno agitacijo avojlh tem plačevanja naročnine je društev in članstva in za propa- v veljavo 1. julija 1929. Vsi gando svojih idej. Nikakor po ročniki, ki dolgujejo na na. no sa propagando dragih pod- "dal sa NAZAJ, morajo pl* ------------------- ^.poralh organizacij. Vaaka or- po etarom aiatemu, vse kar < daj nioem ve« nervoana. moja kravjo Jo . .. . nhl*«