TRS OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo s Za vero m narod — za pravico Sn resnico —— od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ V AH.
Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN
SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMCRIŠklH.
ŠTEV. (No.) 5.
CHICAGO, ILL., TOREK 10. JANUARJA — TUESDAY, J ANUARY 10, 1928.
LETNIK XXXVII.
lani proti Ai Smitiiu. - Velika poplava v Londonu.
PROTI-KATOLIŠKE ORGANIZACIJE PRIČELE Z GIBA-NJEM MED DEMOKRATI, DA BI AL SMITH NE BIL NOMINIRAN. — KLANI PRAVIJO, KER JE SMITH KATOLIČAN, NE SME BITI IZVOLJEN PREDSEDNIKOM.
Washington, D. C. — Na demokratski konvenciji prihodnjo poletje bodo nominirali za predsedniškega kandidata newyorskega guvernerja, Al Smitha. O tem ni več dvoma. Ker pa je Al Smith katoličan in se ne sramuje svojega verskega prepričanja, so pričele proti - katoliške organizacije zlasti kukluksarji, z veliko gonjo proti nominiranju Smitha, češ, ker je katoličan, ne sme biti izvoljen predsednikom.
Če bo Smith izvoljen, bo to prvi predsednik v Zed. drž. rimsko-katoliškega veroizpove-danja. Protestantov je bilo že devet in dvajset. Tudi vsi drugi predsedniki so bili člani kakšne cerkve, kakor tudi sedanji predsednik Coolidge hodi redno v cerkev.
Pa je že tako, da ko vidijo kakšnega kandidata za višjo državno mesto, če je dober in pošten, kakor v tem slučaju Smith, mu morajo lučati pole-
POPLAVA IN VIHARJI V ANGLIJI.
Reka Temza je preplavila mesto; veliko oseb je utonilo. Divjal je tudi strahovit vihar, ki je napravil veliko škode. — Ponoči so ljudje bežali iz hiš.
London, Anglija. — Mesto London še ne pomni tako velike poplave, kakor je bila te dni. Reka Temza je v soboto prestopila bregove in voda se je razlila po ulicah, ki so zgle-dale kakor veliki potoki ali reke. Kolikor je znano, je utonilo 24 oseb v mestu. Šest oseb je prišlo ob življenje, ko je divjal vihar po deželi. Ulice, po katerih se navadno vrši živahni promet, sedaj bolje služijo čolnom.
Ko so oblasti uvidele v so-
0
Iz Jugoslayife.
ITALIJA SE GOTOVO PRID RUŽI FRANCOSKO - JUGOSLOVANSKI POGODBI — LE F/ANCIJA NOČE SAMA NOSITI STROŠKE P ORAVNAVE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Slika nam predstavlja tri veslače, ki so imeli tekmo. Kra jna dva sta Eskima, srednji pa Američan, Ernie Riedel, ki m u je bilo pred petimi leti prizn ano prvenstvo v veslanju. Tudi pri tej tekmi je Riedel prema gal Eskima, ki sta tudi na glas u kot najboljša veslača med svojim narodom.
BITKA NA POLJSKI MEJI
boto ponoči nevarnost za pre-na pod noife. Tudi sedanja go-' bivalce stanujoče v spodnjih nja proti Šmithu ne bo ostala prostorih hiš, so policisti hodi-brez posledic. Gotovo je, da se, li okrog in ljudi budili iz spa-
bo demokratska stranka raz-, dvojila tako, da bo ena stran za in druga proti Smithu. Klani, "100 procentni Američani", ti so neumorno na delu in na
nja, da so se pravočasno rešili na varno. Ko so ljudje videli besneče valove navadno mirne reke, se jih je polastila panika, ženske in otroci so jokali,
vse grlo vpijejo, da ne sme^ in vpili na pomoč. Nekatere o-priti katoličan v Belo hišo. Kaj j sebe so utonile, ko so bile v po-ko bi imel Smith še kakšno na-' steljah. Škoda je cenjena na pako nad seboj ? Tako pa kar, več milijonov dolarjev.
Vihar, ki je divjal, predno je nastala povodenj, je napravil veliko škodo na telefonski in električni napeljavi; šest o-seb je bilo ubitih in veliko število je ranjenih.
je poštenega, to bo podpiralo moža poštenjaka kot je Al
Smith.
Litvinski vojaki obmejne straže so prekoračili poljsko mejo, prišlo je do boja, v katerem je padel smrtno zadet en vojak, več je bilo ranjenih.
—O—
Varšava, Poljsko. — Mir, ki je bil sklenjen med Poljsko in Litvijo v Ženevi; j-e'■te, na papirju, v srcih Litvincov pa ni. Xiitvinci niso zadovoljni s sedanjo mejo med Litvo in Poljsko. V petek so poljske obmejne straže zapazile, da litvinski vojaki podirajo obmejne napise, v protestu proti sedanji
ZAHTEVE ČRNOROKARJA
Črnorokarji so zahtevali od ve-letrgovca Saunders a veliko vsoto denarja; če se ne bo pokoril, bo na grozen način umorjen.
KRIŽEM SVETA.
—	London, Anglija. — An-gleško-ameriška zrakoplovna kompanija s kapitalom $25,-000,000 namerava vpeljati redno zračno prekoatlantsko potniško službo.
—	Philadelphia, Pa. — Koncem minulega tedna so sosedje našli v hiši Mrs. Hannah Ma-
honey, stare 85 let, v kateri je	. ---------- --------.	.	..
živela s svojo prijateljico Miss njega $5,500, če se ne bo po- kov; k'b.1 mogl! 0Vlra' ItallJ0, 'ire Imov rldmki of ■
, k , • xrnoro_ pridružiti se franeosko-jugo- pnnice ilomo\ zidaiski pol..
karakem pismu bo izvSen s,°vanski	katere pod- Valentin Grad iz Dob,-um. Nc-
brutalen Zrn kakršnega še Pis se vendar ravn0 z °zi" kak° na Sredi P°ta "" samUn1 Pi^Tbilo ™ Rim tako do,Ko od,a-! pade stre, iz zasede in «a za-
_ "The Three ' ce 111	edini
vzrok Italije ta, da
Mary Gibson, staro 83 let, ko že par dni niso nobene videli zunaj, obe mrtvi. Revice sta zmrznile.
— Indianapolis, Ind. — U-
Memphis, Tenn. — Clarence Saunders, veletrgovec, je dobil pismo od neznanih izsiljevalcev, v katerem zahtevajo h d
Pot do sporazuma je odprta.
Izjave Mussolinija o franco-sko-italijanskih odnošajih so po komentarjih listov sodeč, prijetno presenetile. "Petit Pa-risien" izjavlja, očividno ofi-ciozno inspiriran, cia je na prijateljske Briandove besede v parlamentu sedaj prišel enak odmev iz Rima. Po Mussolini-jevih besedah niti franeosko-jugoslovanska, niti italijansko-albanska pogodba ne sme motiti obojestranskih odnosa j ev. Če Mussolini izjavlja, da se morajo najprej med obema državama odstraniti z diplomatskimi pogajanji ploskve trenja in da potem lahko sledi osebni razgovor med Mussoli-nijem in Briandom se mora konstatirati kot dobro znamenje, da je o metodah že sedaj soglasnost v Parizu in Rimu. Tudi levičkarski tisk vidi v; Mussolini j evih besedah olaj- j šanje za sporazum. "L'Oeit-1 vre" samo noče uvidevati vzro- j
način končal življenje, samoumora ni znan.
Vzrok
Umrla je
gospa Kranja Zaiokar, vdova po okrožnem zdravniku v Vel. Laščah in mati primarija g. dr. Alojzija Zalokara.
16. dec. zjutraj je umrl g. Ivan Mikuž, ravnatelj llipote-karne banke jugoslov. hranilnic. Svoj čas je bil uradnik deželnega odbora, potem pa je bil dodeljen Deželni banki.
-o-
Smrtna kosa.
V	Ribnici na Pohorju je u-mrl g. dr. Peter Miglič, praktični zdravnik in pol kovni zdravnik v p. Dosegel je visoko starost 82 let. — V Planini pri Rakeku je umrla gospa Rozalija Lenassi v starosti 75 let.
Napad iz zasede.
V	torek, d ne., T 8. dee., zve-vračal iz Vevške pa-
mrla je Mrs. Romena Roberts, meji. Poljaki so pričeli na nje j ki je tehtala 600 funtov in se streljati, Litvinci so s streli od- i je kazala ljudem v cirkusu, govarjali, nakar so se umakni-, Stara je bila 33 let. Njena se-[koj oblastim, rekel je, da se li čez mejo v svojo deželo. Na j stra, ki je še pri življenju, teh- j jih ne boji. Namesto, da bi se
podpisano Ghostmen".
Saunders se grozilnega pisma ni ustrašil, naznanil je ta-
rn ova! i
VELIKA LEŽIŠČA ZLATA NA FILIPINAH.
Manila, P. I. — Na več krajih okrog mesta Baguio, so našli zlato rudo. Tukaj že dalje časa kopljejo zlato, a zadnje čase so našli zopet nova ležišča. Pravijo, da je Benguet največjo zlato polje, kar jih je na svetu. Paul Gulick, ki je bil pred petnajstimi leti navaden klerk, je za svoje skromne prihranke kupoval delnice pri Balatok zlatnem rudniku, danes spada že med milijonarje. V Balotok rudniku so našli veliko zlato žilo, ki povprečno daje od tone do 90 dolarjev vrednosti zlata.
PREMQGARSKE VESTI.
bojišču je padel en vojak (neko drugo poročilo pravi, da jih
ta 500 funtov.
pokoril črnorokarjem, je oblju-
pa bilo ranjenih.
17 TRUPEL SPRAVILI POVRŠJE IZ S-4.
je padlo 21), večje število je krajna velika porota je prona-
šla Dr. Charles M. McMillan-a, starega 57 let, krivim umora NA Mrs. Amelie Appleby, katere truplo so našli zašito v vrečo na cesti med tukajšnjim me-
— Los Angeles, Cal. — O-'bil $1000 nagrade tistemu, ki
bi bil v stanu podati kakšna
Provincetown, Mass. — V soboto so potapljavci spravili stom m San Fernando.
Guverner Donahey za konfe-] na površje še deset trupel iz l — Chicago, J11- — follc^ renco med stavkajočimi pre- ponesrečenega podmornika: ^ aretirala tri crnce, ki so bili mogarji in operatorji.	. S-4. To je zdaj skupno 17 tru-| zasačeni pri ropu. Priznali so,
_0—	* j pel. Do ostalih žrtev najbrže| ^a
Columbus, Ohio. — Guver- ne bodo poprej prišli, dokler nerDonahey je predlagal, naj ne dvignejo podmomika. Skup-bi se v ponedeljek, 16. januar- no je prišlo ob življenje 40 ja vršila konferenca za spravo mož. Na delu je petnajst po-med premogarji in operatorji, tapljavcev, ki se menjajo ta-
RUTH SNYDER IN GRAY, ČAKATA ODLOKA GUVER-NERJA.
New York, N. Y. — Mrs. Ruth Snyder in Henry Judd Gray, morilca soproga Mrs. Snyder, bosta v četrtek v Sing Singu usmrtena, če ne bo guverner Al Smith, dan ekseku-cije preložil na pozneje, česar prosijo advokati obsojencev.
SMITHOVO PISMO VREDNO $10,000.
Concord, N. H. — MacGre-gor Jenkins, blagajnik mesečnika Atlantic Monthly, ceni vrednost pisma guvernerja Al Smitha, na $10,000. V tem pismu je Smith povedal svoje mnenje o vpra&anju, zakaj bi predsedniški kandidat katoliškega prepričanja ne mogel postati predsednik Zed. drž.
Kakor navadno, so tudi topot operatorji trdovratni in še ne vedo, če bodo vabilo guvernerja sprejeli ali odklonili.
Lee Hali, predsednik United Mine Workers, distrikta št. 6. je izjavil, da sprejmejo vabilo in so pripravljeni vdeleži-ti se konference. Bilo je že parkrat rečeno, da se bo vršila konferenca, a vedno so bili le operatorji, ki se iste niso hoteli udeležiti, torej se ni mogla vršiti. Guverner Donahey pravi, da se nekaj mora vkreniti v tem oziru. Otroci trpe pomanjkanje; barake, v katerih prebivajo premogai^i, ki so bili od premogarskih magnatov vr>■ ženi na cesto, so napravljene le za sijo, v katerih prebivalci prezebajo. Večina jih je tudi slabo oblečenih in živeža jim primajkuje. Vse to vidi guverner in tudi dobro ve, na kateri strani Je krivda. Ogroženo je življenje otrok nesrečnih pre-mogarjjev. Operatorji se pa niti toliko nočejo podati, da bi
ko, da po trije delajo pod vodo, medtem pa tovariši počivajo, dokler ne pride nanje vrsta.
-o-
do štirideset tatvin in ropov med temi tudi napad na Third National banko v Rockfordu.
— Ženeva, Švica. — Dragulji bivšega turškega sultana so vredni nad 25 milijonov dolarjev. Angorska vlada bi rada te dragocenosti prodala, sku piček bi porabila za stabilize cijo turškega denarja. -o-
VELIK SNEG V CASCADE . GOROVJU.
Seattle, Wash. — V tako zvanem Naches Pass, v Casca-;
V SEDMIH MESECIH PORO CIL TRI DEKLETA.
Chicago, 111. — Chester Ku-biczewski, je v rokah pravice, aretirali so ga na podlagi obtožbe, da je v teku sedmih de gorovju je 14 turistov, ki so mesecih poročil tri dekleta, ne zašli v snežene žamete. Reše-da bi se s katero fazporočil. valna akcija je na delu, da bi Poleg prestopka mnogožen- nesrečneže rešila grozne smr-stva, je mož tudi nevaren tu-j ti od gladu. Tukaj je zapadel jemu imetju. Od svoje prve visok sneg. žene se je poslovil na ta način, da se je odpeljal*z njenim avtomobilom ; materi njegove druge žene, je pa vzel večjo svoto denarja.
pojasnila o lopovih, da bi prišli v roke pravici.
Pismo črnorokarjev je bilo pisano na pisalni stroj, ločila so bila na pravem mestu, kar je znamenje, da je bilo pisano od izobraženega človeka. Z velikimi črkami je bilo pisano sledeče: "Nikar ne obvesti policije. Stori, kakor ukazano." -o-
BROWNING, PRIJATELJ OTROK.
New York, N. Y. — Edward West Browning, milijonar in prodajalec zemljišč, ki je poročil Frances (Peaches) Hee-nan, S katero je imel velike sitnosti, je izjavil, da bodo po njegovi smrti dobili vse njegovo premoženje otroci. Pravi,
resnični	dene v nogo, da so ga
obvlada	odpeljati v bolnico. Drugi dan
Balkan in odstrani francoski	so našli na licu mesta izstrelek
vpliv. Trditev Mussolinija, da	puške, aretirali so dva. osum-
je pogodba povsod povzročila	ljenih je več. Vojaške puško
vznemirjenje je napačna. Zato	niso mogli najti, dasi so orožje tem razveseljiveje, če Musso- niki ves dan prefekavali po hi-
lini danes izjavlja, da je pogodba popolnoma korektna. Po teh razveseljivih izjavah Mussolinija se mora ugotoviti,
šah.
Nevarna vlomilca prijeta.
Zagrebška policija je zvedo-da je pot k sporazumu odprta,! la, da se okoli glavne pošte že Vendar pa v pariških krogih nekaj dni sučejo sumljivi ljud-vlada gotova skrb o izidu pri-; .ie. Poslala je takoj nekaj cU>-četih razgovorov, ker dosle.i j tektivov, ki so prijeli dva ele-niso dosti napredovali. Izjave gantno oblečena moška. Pri bivšega italijanskega zunanje-, preiskavi so našli dve pištoli.
ga ministra Schanzerja v ita-
vlomilsko orodje in maske t*r
lijanskem parlamentu o priliki vložno knjižico noke banke v ratifikacije albanske pogodbe, j Daruvarju, glasečo se na 10.-da mora Francija priznati ita- Din. Pišeta se Javornik lijanske življenske potrebe, to- Niki in Jožef Mišek in sta n<>
rej prednostni položaj na Balkanu in Adriji in da mora v;
rodu Čeha. Oba zanikata, da bi nameravala kaj slabega.
tem smislu vplivati na zavezni-j vendar pa je policija prepri-ško Jugoslavijo, pa postavlja-,cana, da je prijela dva nevar-jo pariške kroge pred nič manj na svetovna vlomilca, težko dilemo, kakor italijanske zahteve v mandatskem in ko-lonijalnem vprašanju. Kakor je splošno odkritosrčna želja
da otroci najbolj vpoštevajo in za zbližanje z Italijo, se ven-
so vestli, če se jim kaj da.
-o-
VELIKfe PR3PRAVE ZA COO-LIDGEOV PRIHOD V HAVANO. Havana, Cuba, — Velike priprave se vršijo v palači
vsaj poslali svoje zastopnike na konferenco, ki je teihu namenjena, da bi se prišlo do sporazuma in rešilo, .nedolžne otroke še nadaljnega trpljenja v bedi in pomanjkanju.
HICKMANU GROZIJO TOVARIŠI JETNIKI.
Los Angeles, Cal. — V tukajšnji okrajni ječi, kjer imajo zaprtega Williama Hickma-na, ki je umoril 12 letno Marian Parker, so jetniki sklenili, da bodo. morilca deklice napadli, če jim bo dana zato prilika. Straža pri celici Hickzna-na je seda} ojačena.
dar soglasno odklanja domneva, da naj bi samo • Francija nosila stroške poravnave.
-o-
Samoumor na gorenjskem kolodvoru. 16. dec. ob 2 popoldne so predsednika Cube, kjer bo na- delavci na gorenjskem kojo-stanjen predsednik Coolidge dvoru pogrešili 21 letnega so-in soproga, ko se bo vršila v delavca Franceta Cilarja,. do-Havani pan-amer. konferen- ma iz Dravelj. Iskali so ga ca. Mr. in Mrs. Coolidge bosta povsod, naposled so ga pa na-prispela v Havano 15. januar- šli na dnu v bazenu vodne po-ja ob 4. uri popoldne..	, staje kurilnice na gorenjskem
-o—	| kolodvoru, kjer je bilo vode
— Carigrad, Turčija. — Tur- skoraj dva metra visoko. Cilar ška policija je prišla na sled je bil vesele narave, zadnji čas zaroti, ki se je na skrivnem je pa postajal vedno bolj oto-kovala, da bi bivši romunski žen. Ker Cilar v bazenu ni imel prestolonaslednik Karol, z le- nikakega opravka ter tudi slu-talom poletel iz Turčitfe v Ro- Čajno ni mogel zabresti vanj, munijo.	'je skoraj gotovo, da je na ta
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase banke. I Dinarje, ozir. lire smo včeraj poii lja.li po teh-le cenah:
500 Din .......................$ 9.40
1.000 Din_________________ 18.50
2,500 Din __________________ 46.25
5,000 Din___________ 92.00
10.000 Din_________182.00
100	Lir ..........................$ 6.10
200	Lir _________________________$11.90
500 Lir ...........................$28.75
1000	Lir ..........................$56.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvrSujejo po poŠti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJAT VE IZ STAREGA KRA* JA V AMERIKO.
Pisma in pofiiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK a češark,
455 W. 42nd 8T., NEW YORK. N. Y
Ill
39
AMMUKAWSW 3U)VEWKC
AMERIKANSK£SLOVENEC
M
Torek, 10. januarja 1928.
Ptf»—vil« k* mL
Xadaja In tSakm: EDINOST PUBLISHING CO.
Naskrr unMltn la epestiz
1848 W. 12&d St, Chicago* DL Mte: CARA& CM

a« ki
Is Rttcjo
& sol
UN
Tli« Fini and the Oldest Slovenian N«wipapar an Amcrica. Bita&Uchad ISM.
Issued dally, wttspi Stodgy, Moo-day and lbs day after holiday!.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St, Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098.
Subscription:
Fdr aae tear-----$5-00
For half a yttar ------£.50
Chicago, Canada and Europe: For one year............$600
For half a yaar
3.00
POZOR«—Storilka pole« vafega naslova na listu anači, Ml! |Ssl plačaa. Obnavljajte naročnino ločno, ker vaKko ponagate ttata.
DOPISI lalasts |in 11 aa hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitro TsaJ dan ki pol pred dnevom, fee laid« ltat—Ba asdnjo številko v tednu )e Sas do letrtfea dopoldne—Na dopise brea podpisa se ne orinu—Rokopisov
Chleaco,
matter November 19, 1925, at the post office at Ae Aet ef Mareh 3. 187t.
Kaj zahteva Italija od Francije za svoje ljudi in kako ona ravna z drugimi«
V "Giornale d' Italia" so bile kot dopolnilo k Mussolinije-Vim izvajanjem o zunanjepolitičnem položaju objavljenje zahteve Italije Franciji. Te zahteve zadevajo osem točk in sicer Tanger, Tunis, Libijo, Jadran, Balkan, kolonialni mandati in francosko asimilacijsko politiko.
1.	Glede Tangerja je italijansko stališče tole: Tanger ni niti nacionalno, niti kolonialno vprašanje, temveč ima mednaroden značaj. Italije zato ni mogoče od tega vprašanja izključiti. V malem tangerskem vprašanju se zrcali ves sredozemski problem.
2.	Glede Tunisa se sklicuje Italija na svoje historične pravice, ki izvirajo še iz časov, predno je Francija okupirala Tunis. Francija se je v nekaterih pogodbah tudi obvezala, da bo te pravice spoštovala. Nobena italijanska nevarnost ne preti Tunisu, pač pa obstoji nevarnost italijanske reakcije na francoski pritisk.
3.	Določitev libijske meje je še ostanek vojne. Francija se ni izpolnila čl. 13. Londonskega pakta. Italija zahteva tu korekturo meje samo zato, da dobi nekatere nove cestne zveze v Libiji.
4.	in 5. točka se tičeta Jadrana in Balkana. "Giornale d' Italia" pravi, da gre tu za italijanske obmejne interese. Balkan je za Italijo to, kar je za Francijo renska meja. Politika Italije na Bnlkanu ni niti imperialistična niti napadalna.
Italija pričakuje, da Francija ne bo ovirala Italije v prizadevanju, da dobi kak kolonialen mandat.
7.	Italija zahteva, da Francija jasno in nedvoumno pokaže, da nima z italijanskimi protifašistovskimi izseljenci nobenega posla. Francija mora strogo nadzirati delovanje teh emigrantov, da tako prepreči atentate.
8.	Končno ima Italija pravico zahtevati, da ne bo skušala Francija nasilno asimilirati stotisoče Italijanov, ki so zaposleni v južni Franciji.
Šest točk nas malo briga, ker je to zadeva Francije same in bolj mednarodnega značaja. Ali nadvse značilna pa je drzna zahteva Italije v osmi točki, v kateri Francijo naravnost drzno svari, da Francija ne sme skušati nasilno asimilirati, t. j. ponaroditi v tem slučaju, italijanskih imigrantov v južni Franciji.
Torej Italija zelo skrbi za svoje imigrante! Kadar pa se obrne proti vzhodu, pa ravnoista Italija ne vidi nad pol milijona Slovanov, katere zatira in asimilira na naj brutalne jši način ravno ona sama. Take hinavske politike menda doslej še ni vodila nobena vlada ne država.
-o-
Naša starokrajska mladina.
Vsak narod gleda s paznimi očmi na stremljenja svoje mladine. Ako je ta njegova mladina idealna in sega s hrepe-nečimi rokami za duhovnimi vrednotami, potem ve, da ga čaka lepa bodočnost. Ako pa je ta njegova mladina mrtva in življenja sita, tedaj naj se le pripravi na skorajšnji konec. Tedaj naj si izkoplje grob, v katerega ga bodo položili narodi, ki imajo svežo, življenja polno mladino.
Znamenje zdravja narodovega je vesela mladina, znamenje nove dobe narodove je odločna in zavedna mladina.
Odločna, zavedni in veafelš je naša starokrajska mladina, ona mladina, ki se zbira okoli "Križa ca gori". Ta mladina noče omahovanja in kolekcija/ noče laži in kompromisov, ampak neustrašeno usmerja sVoje korake proti tistemu cilju, za katerim koraka tudi idealna nemSka in francoska mladina. Isti mogočen val je objel katoliško mladino teh narodov. Hočejo poduhovljenje proti materializmu, hočejo izvojevati tudi duhovni strani Človeštva primemo mesto. Racionalizem današnje dobe je odvzel duhovnim vrednotam pomen in veljavo. Nadomestila za te duhovne vrednote pa je zaman iskal. Zato so se ljudstva začela obračati od racionalizma in svoje roke stegovati za tistimi duhovnimi vrednotami, ki so jim nedavno pokazala hrbet. Z večjo ljubeznijo se hočejo okleniti zopet teh duhovnih vrednot, z večjim umevanjem in z neizprdsno odločnostjo. Krik samote in zapuščenosti jih je prignal nazaj, ne-popisljiv občutek globoke praznote jih je prisilil k vrnitvi. Katoliška mladina se je z veseljem in zadoščenjem pridružila tem vrstam in katoliški akademiki so samozavestno vzeli krmila v svoje krepke roke.
Krmarji novega gibanja imajo jasen program pred očmi. Vesla njihove ladje pa udarjajo z neizprosno silo ob nasprotu joče sile. Premagali jih bodo s svojim: pogumom.
Nekaj odlomkov iz programa slovenskih akademikov:
1.	Zahtevamo radikalno krščanstvo, krščanstvo dejanja in zametamo krščanstvo lepih besed. Vzor nam je apostol kr ščanske duhovnosti, sveti Frančišek.
2.	Odklanjamo današnjo Solo, zgrajeno na načelih raa-terializma in racionalizma in hočemo tako šolo, ki bo z enako skrbjo posvečala svoje moči izobrazbi duha in srca.
3.	Obaojamo banalno slovenstvo Martina Krpana in proglašamo stremljenje Finžgarjevega Iztoka za tako, ki je vredno posnemanja.
4.	Mirno sožitje stanov in narodov je naš cilj za tostransko življenje in temu cilju bomo pomagali do zmage z odkritosrčnim sodelovanjem. Nikakor se nočemo zadovoljiti z lepo donečimi frazami in s praznimi obljubami.
To bi bile glavne točke. Posnel sem jih po smislu iz zadnje številke Križa na gori. Odločne so te točke in vse preveva isti duh: ne samo lepih besed hočemo, ampak dejanj.
Ameriškim Slovencem, ki morebiti omahujejo v svojih verskih dolžnosti, naj te odločne in moške besede vlijejo novega poguma, da bodo vztrajali v boju zoper moči teme. Naj vedo, da niso sami. Naj se zavedajo, da se z njimi bojuje tudi up in ponos našega naroda, starokrajska mladina.
Rev. S. G.
štvo in v dobrobit članov in ki bo obenem po volji članstvu, pa se to doseže, je potrebno, da smo navzoči in pomagamo pri izbiranju in izvolitvi.
Dne 22. januarja 1928. je naša letna seja. Udeležimo se je vsi polnoštevilno in pokažimo, da smo res za društvo in njega napredek. Bratje, večkrat slišim opazke: "Jaz bi šel na sejo, ako bi bili drugi uradniki". To je prazen izgovor. Vsak ima pravico do glasovanja na seji in se naj udeleži, da bo pomagal zbrati odbor, ki mu bo po volji in po njegovem okusu.
Z bratskim pozdravom Anton Borsse, predsednik.
-o-
RAZNE VESTI IZ CHICAGE.
ZA SAMOSTOJNO DR. "ILIRIJA" V SHEBOYGANU.
Sheboygan, Wise.
Drugi dopisniki poročajo o drugih stvareh, jaz povedal par besedi v šega društva "Ilirija".
Društvo Ilirija je samostojno društvo. Uspeh tega društva sicer ni bil slab, za leto 1927, vendar lahko bi bil mnogo boljši. Vzrok bo največ malomarnost članstva. Naše društvo je dobro napram vsem članom, posebno pa še, kadar pride bolezen in kadar kdor izmed članov potrebuje pomoči.
Naše društvo, kakor že omenjeno je samostojno in izplačuje za bolezen celo leto in za okoli 18 operacij in $350. za pogrebne stroške. Člani bi si morali vzeti to k srcu in se zavedati, da je treba za društvo delati* in agitirati vedno vsak čas. Skrbeti bi morali, da bi društvo ohranilo svoje dobro ime, katerega v resnici zasluži ter "da bi društvo rastlo in napredovalo. Dolžnost vseh članov tudi je, da bi se redno udeleževali društvenih sej ter da bi tako sodelovali pri razpravah in zadevah društva.
Marsikateri misli, da je vse
eno, če gre na sejo ali ne in da se brez njega lahko vse opravi. Ampak to ni vseeno, če gre na sejo ali ne, to ni pravil-pa bom no. Kaj pa če bi vsak tako re-prid na- kel. Kdo bo potem seje držal in kdo odločal o podporah in dru-l gih stvareh, ki se tičejo vseh članov? Resnica je, da nekaterim članom razmere ne dopuščajo, da bi hodil redno na seje ali bi bil vedno aktiven v društvenih zadevah. Seveda od takih nikdo ne pričakuje tega, ampak pričakuje se lahko od tistih, kateri lahko pridejo in takih je velika večina. Ne samo, da se pričakuje, tem več je tudi vsakega dolžnost, če hočemo bratje biti enakopravni, moramo pokazati, da smo zmožni tudi misliti in se udej-stvovati v dobrodelnosti in v vseh aferah, ki imajo dober človečanski namen in ki vodijo k večjem napredku.
Ta mesec bo imelo naše društvo letno sejo. Zato pozivam vse člane našega društva, da se polnoštevilno udeleže letne seje, ki je izmed vseh najbolj važna. Volili bomo društveni odbor, zato je važno, da ste vsi prisotni.
Društveni odbor naj bo tak, da bo delaven in vnet za dru-
Chicago, 111.
Huda zima, ki smo jo imeli za začetek leta 1928. je pojenjala in par dni smo imeli zopet bolj prijetnih, da se sneg, ki ga je nam novo leto prineslo kar solzi in taja. To vedno spreminjajoče vreme pa ni nič preveč zdravo. V takem vremenu, ki je danes prav mrzlo, jutri spet topleje itd. se rade začno pojavljati bolezni. Človek še nikdar prav ne obleče, enkrat premalo, drugič preveč in prehladi se, da sam ne ve kedaj.
Zadnjo nedeljo imelo je društvo Marija Pomagaj, štev. 78. KSKJ. svojo letno maškarad-no veselico. Udeležba je bila zelo velika kakor je običajno vsako leto. Društvo je naredilo gotovo kar najboljši uspeh.
Prihodnjo nedeljo pa se postavijo naši Mohorjani. Tudi ti bodo imeli maškaradno veselico in pripravljenih imajo toliko nagrad, kolikor bo menda maškar na veselici. Zlasti imajo dragocene nagrade za najpomembnejše in najlepše maske. O boy, lcdor bo to dobil se bo kar oblizaval. Tisti, "ki se bode maškarade udeležili le dobr^ maske dobite, da bote
tekom prihodnjega meseca. — Pazite na posebna oznanila v našem listu!
ZA ZVEZO DRAMATIČNIH KLUBOV.
Waukegan, 111.
Ker se je že nekoliko dramatičnih klubov izrazilo v prilog ideji, da bi se napravila ožja zveza med dramatičnimi klubi, in ker je ideja dobra ra di tega se ji tudi naš "Dramatični Klub Zdr. Katoliških Dr v Waukegan, 111. pridružuje
Da pa ne bo ideja zaspala, ako bi se z isto predolgo od lašalo, radi tega je naš klub na zadnji seji 1. jan. 1928 zaklju čil, da se apelira na vse drama tične klube, kateri se strinjajo z idejo, da bi izvolili po dva zastopnika in, da se skliče skupni sestanek če mogoče že februarja t. 1. kje v sredini zainteresiranih klubov. Naš klub ima že izvoljena dva zastopni •ka, katera bota zastopala naš klub na tem sestanku.
Želeč, da se ideja vresniči ostajam s pozdravom do Vseh klubov	John Zalar.
-o-
NOVICE OD SV. JANEZA V
dobili prve tri nagrade. Ne Ido. zanj. Taki naj sami prav res
DETROITU.
Detroit, Mich.
Novic kot komarjev o kresu! Vse mrgoli in jih je težko sproti loviti, zato tudi menda ni tako lahko najti človeka, ki bi jih polovil in spravil na papir. Jaz sem poizkusil, pa se mi je le napol posrečilo. Je tudi zelo hud mraz v teh dneh in malokdo misli na lov.
Skozi dva tedna pred Božičem smo imeli sv. misijon. Zavoljo posebnih razmer v naši naselbini se seveda ni mogel obnesti tako kot se obnese marsikje drugje. Vendar ni bil brez uspeha. Marsikdo je zopet našel veliko Srce Gospodovo in se po dolgem času zopet odpočil na njem. Žal, da je pa marsikdo tudi preslišal misijonsko vabilo in se ni zmenil
Vam žal, ako jih dobite, ker lepe so da le kaj. Več o tem se bo še poročalo.	t
Zadnje čase je dospelo v Chicago zopet več slovenskih družin, ki so pr'isli iz premo-garskih okrajev iz južnega Illi-noisa, kjer vsled stavke tamkaj niso mogli dobiti dela so ga prišli iskati v druge kraje. Nekaj teh je delo že dobilo, a nekaj jih dela dobiti ne more. Priporočati je vsakemu, kdor misli priti v Chicago, da se preje dogovori1 pismeno s kakim svojim prijateljem glede dela, ker drugače je znabiti potem razočaran, ko pride v Chicago, pa dela dobiti ne more.
Pevci chicaške "Adrije" in Račič-Foysova godba so te dni izdelali deset novih zanimivih slovenskih gramofonskih plošč za Viktor kompanijo. Komadi podajajo slike iz slovensko-ameriškega življenja z najpopularnejšimi narodnimi pesmimi. Plošče bodo nekaj povsem novega in Viktor družba sama se je izjavila, da bodo to najbolj še slovenske plošče sploh.
no premislijo, če jim bo to v korist takrat, ko bo prišlo povelje : Daj odgovor od svojega hiše vanj a!
Razume se, da je naš misijon bodel v oči in v duše razne gospode Jurce in Jurčke. Ampak na njihove hude pritožbe ne moremo drugega odgovarjati nego to, da zavoljo njihove nejevolje sc ne mislimo skriti v mišje luknje. Naj si gospoda sama hladi .svojo jezo nad Sv. Janezom, mi imamo dovolj drugega dela in ne utegnemo kuhati hladilne žavbe za malenkostno opozicijo tistih, ki ne vidijo pri nas drugega nego nizkoten "business". Vsak sodi tako kot mu dopuščajo možgani.
Nekaj posebnega je bil sklep našega misij ona pred sv. mašo o polnoči na sveti večer. Nekateri so se čudili, zakaj smo najeli v ta namen veliko telovadnico v Liberty School. Njihovo začudenje se je poleglo, ko so videli, da je bila tudi ta dvorana premajhna. In še precej premajhna! Imeli smo tudi
V razprodaji še niso, a bodo mnogo neslovenskih gostov.
Kako so tudi ti pazno poslušali našega misijonarja! Niso razumeli besed, pa razumeli bo njegov ogenj, ki je govoril iz njega. In en sam glas je Šel med njimi: o, da smo razumeli tudi njegovo besedo! Oni pa, ki smo razumeli, gotovo ne bomo kmalu pozabili.
In prav tako ne bomo pozabili misijonarjevega petja! Kako je donel po dvorani njegov močni glas! Kako je naš pevski zbor pod njegovim spretnim vodstvom krasno izvajal naše prelepe božične pesmi! Kdor je ta večer zamudil, ni malo zamudil! P. Odilo, naj bo tu izrečena najlepša hvala v imenu vseh, ki smo bili pri tej polnoč-nici, za ves Vaš obilni trud, da ste nam pripravili tako lepo božičnico!
Nekaj mi sili v pero. So med nami ljudje, ki nosijo ime Jur-ca in še druga imena, ki so odločni nasprotniki cerkve in je seveda razumljivo, da jih ni blizu. So pa med nami tudi ljudje, ki pravijo in trdijo, da niso nasprotniki cerkve in znajn celo lepo govoriti o njej. Tak Čas, kot je ravno sveta noč, pa prirede "party", povabijo prijatelje in ga sami pijejo, kot pravi znana pesem. To je za katoličane nerazumljivo. Gotovo bi bilo nerazumljivo tudi njim samim, če bi le malo pomislili, kaj se to pravi. Želimo, da bi vsaj drugo leto pomislili!
Na Štefanov dan smo imeli v našem cerkvenem basement i slovo od Božiča, od misijona i i misijonarja. To slovo je priredilo žensko društvo Dobrejra Namena. Prav lep večer je hi!. Hvala vsem, ki so se zanj potrudili.
Obenem z g. misijonarjem je jemal slovo od nas frančiškanski bral Humil Šavelj. Nekako od velike noči je bil med nami in prav pridno delal. Sledovi njegove pridnosti se vidijo vsepovsod v naši cerkvici, v basCmentu in v celi hiši. Po poklicu je izvrsten mizar in je ?. veliko ljubeznijo delal za na " cerkev. Plačilo pričakuje od Onega, kateremu je kot samostanski brat posvetil svoje življenje. Naši ljudje so imeli priliko, gledati nesebično delo samostanskega brata in so mu vračali s spoštovanjem, ljubeznijo in hvaležnostjo. Vse to je posebno prišlo na dan ob slovesu brata Humila od nas. Na predvečer njegovega odhoda so se še enkrat nepričakovano in nenapovedano zbrali v dvorani na "surprise party". Tudi "presentov" niso pozabili. Tako je brat Humil videl, da ni delal za ljudi, ki nimajo smisla, da bi znali ceniti nesebično delo, in brez dvoma ga je to veselilo. Je pa tudi obljubil, da ne bo tako brž pozabil detroit-skih prijateljev in se bo rad še povrnil z istim navdušenjem za novo delo, ako bodo kedaj njegovi predstojniki v mogočnem Lemontu v to privolili.
Tako in podobno se nam torej godi pri našem sv. Janezu. Za enkrat bo že, drugič bo pa Bog še kaj bolj veselega dal.
Poročevalec.
Rov. K. Zakrajiek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
Leži 202 metra nad morjem in je 72 km od Ljubljane oddaljeno. Mesto je na gričku, ki je popoln polotok ob Krki, ki je zelo široka in globoka;
Novo mesto je zelo staro mesto, kako staro, se sploh ne da dognati, tako daleč sega v zgodovino. Tam, kjer je kapiteljska cerkev, je stala še v srednjem veku močna trdnjava z mogočnimi stolpi, raz katerih so se borili proti Turkom. Ta trdnjava in cerkev je bila last stiikih menihov (iz Sja-tlčine), kar priča, da so se ti menihi edini zavzeli za ubogega Dolenjca v turških časih, ker bo ga $raš€aki po gradovih zapustili samemu sebi. V okolici mesta je vse polno graščin, kjer so živeli graftaki, ki so
bili nastavljeni tam kot straža pred Turki. Pa kaj so se ti zmenili za ljudstvo! Sebe so branili, ljudstvu pa prepustili, da se je branilo samo. Le menihi so še ohranili srce zanj.	- ,
Zanimiva mora biti zgodovina tega me-fcta. Bog ve, če jo imamo popisano?
V mesto je bilo povišano leta i365, in sicer je je povišal vojvoda Rudolf IV. in pozneje še enkrat Friderik III. 1. 1493.
Tu je tudi proštija, nekaka mala škofija. Župnik mesta nosi naslov prošta in ima pravico nositi mitro kakor škof. Kako je ta proštija nastala, se domneva različno. Govorila sva o tem s kanonikom Žlogarjem, čitateljem Amer. Slovenca znanemu po svojih dopisih, katere je pošiljal od časa do časa za list. Najbrže so vsi župniki vseh Župnij iz okolice stanovali skupaj v Novem mestu in od tod oskrbovali svoje Župnije. Vsakokratni novomeški župnik je bil njih "prepositus" — prošt. Vsi ti župniki so bili pa njegovi kanoniki. *
T«di še sedaj je tu kanohfkat. Veftdar je* ves kapiteljski kapital požrla rajnka Av-
strija kot vojno posojilo in sedanji gospodje kanoniki nimajo nič. Reveži so.
V mestu so tudi očetje frančiškani. Samostan leži tik ob Krki na mogočnih pečinah, da ima v resnici impozantno lego. Samostan je bil zidan še 1472. leta. Očetje frančiškani so bili širitelji kulture in vzgoje za cel ta vzhodni del Dolenjske. Ustanovili'so že zgodaj svojo lastno gimnazijo in sezidali poslopje, kjer je bila do zadnjih časov nastanjena gimnazija tik cerkve. — Moderni liberalni duh zadnjih desetletij Avstrije je pa tudi tukaj storil svoje delo in redovnike spodil iz gimnazije, da se je dobil kruhek za svetne profesorje.
Ne bom hvalil teh profesorjev sam, da ne bo to dišalo po lastni hvali. Vendar vsi starejši gospodje, ki so hodili še v to gimnazijo in dobilf tU svojo vzgojo, je niso mogli prehvaliti. Naš stari župnik Grzin n. pr. je vedel marsikako lepo stvar povedati o profesorjih, kako so skrbeli za mladine in za njeno.pravo vzgojo. BiH so pa tudi pravi učenjaki. Tako n. pr. rajnki P. Ladislav Hrovat, ali P. Lacko, Se sedaj ži-
veči P. Hugolin Sattner. Naši ameriški veljaki: škof Stariha, Msgr. Ogulili in več drugih so bili učenci teh šol.
Že dolga leta predno je država mislila na ljud&ke šole in jih ustanavljala, ustanovili so ti redovniki tu v mestu ljudsko šolo in jo vodili do par let nazaj več stoletij popolnoma brezplačno, zadnja leta za prav majhno beraško "almožno". Pa tudi od tukaj so redovnike pognali, da so našli mesta za svetne učitelje.
Tako gre na svetu. Brce so plača vsepo-vsodi tistim, ki se žrtvujejo za narod. Izkoriščevalci se pa proslavljajo.
Tu v tej cerkvi počiva tudi več slavnih mož pokopanih. Tako Mat. Kastelc, Ivan in Krištof pl. Lenkovič in dr.
Mesto ima trgovino, vendar pa ne tako razvito, ■ kakor bi jo moralo imeti vspričo svoje lege in važnosti za celo vzhodno Dolenjsko. Zakaj nima boljše? Bog ve.
Ker ima tako lepo lego ob vodi kakor je Krka, bi človek mislil, da se bo tudi obrt tu razvila, da bo kaj tovarn. Pa ni nič. Samo Kl^menčič ima malo lončarno. Drugače
je pa vse mrtvo. Treba pač novega rodu, ki bo pozabil na tisti starinski, plesnjivi "pur-garski duh", se navzel duha napredka in podjetnosti in začel misliti, kako bi dal meščanom več dela, pa tudi kruha. Posebno sedaj, 'ko gre železnica iz Ljubljane skozi Novo mesto, Karlovec v Zagreb.
No, pa kaj sem se tako "zazijal" v to Novo mesto, saj nisem v Novem mestu! "O Kandiji piši, o Kandiji, tam kjer vživaš gostoljubnost!" bi mi morda kdo zabrusil v brk, dasi jih nimam. Morda še vi, g. u-rednik, malo mencate in "štrpicate" pri teh himnah na Novo mesto, ko je tu Šmihel in Kandija, če bi že Regerče vasi ne bilo.
No, pa bom, pa bom! Bom pa Kandiji malo kadila zažgal, da ne bo "fovšije". Pa pojdimo nazaj v Kandijo, saj v Kandijo sem namenjen in sem tam tudi izstopil iz vlaka. Postaja je prav nad bolnico usmiljenih bratov.
K * ♦
(Dalje prih.)
O ■
ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1
<
005323485301535353534853484823484823482323532348534853010053235353232353532353

M
, 10, januarja 1928.
j
■ n »».i

Tvoj feedegski tovariš. [
-i_ .
TEDENSKI KOLEDAR. 15 N«Mja — Sv. Pavel.
RaznoterdftL
16	Poadaljak — Sv. Marcel.
17	Tartk — Sv. Anton Puščavnik.
18	9ra4a — Sv. Petra stol.
19	Cotrtok — Sv. Kanut
20	Potok — SV. Sebaotljan.
21	Sobota — Sv. Nefa.
Rov. K. Z. t
DRUGA NEDELJA PO RAZGLAŠEN JU GOSPODOVEM.
2. po razgl.: O ioaitnini v Kani Galilejski. (Jan 2, 1—11.)
Današnje berilo je vzeto iz pisma sv. Pavla rimskim kriat-janom. V Zgodbah ga najdeš na strani 944. Ztfčenja se v 18. vrstici z besedami "Imamo pa darove. . in se konča v pred-zv'Jv... - sosedami "marveč držimo se nizkih".
Evangelij pripoveduje o ženitnini v Kani Galilejski. Vzet je iz evangelija sv. Janeza, 12. poglavje od 1.—11. vrste. V Zgodbah ga najdeš na J48. strani.
Ko boš pazno prebral oboje, berilo in sv. evangelij, boš takoj našel glavni nauk, katerega ti dajeta.
Današn i nedelja je nedelja katoliškega zakona.
V beri .t daje sv. cerkev zakonskim- krasne nauke, kako naj urede /oje življenje, da bodo imeli srečno medsebojno življenje. Lar preberi ga pazno!
Ra lični smo ljudje po svojih "darovih", katere smo sprejeli. 1 .izlični po zmožnostih, po službah, po značaju, po lastnostih. pa tudi po slabostih in pomankljivostih. Različne so tudi rase dolžnosti. Vso to razliko pa moramo med seboj izpopolnjevati. Vsak naj vrši svoje dolžnosti, kolikor piogoče natančno, pa bo sreča popolna. Vsak potrpimo s slabostmi drugega, pa bo mir v družinah in zakonu. Kar mož naredi pomankljivega, naj žena popravi, in narobe.
Pred vsem pa naj se izpolnuje v zakonu dolžnost ljubezni in medsebojnega spoštovanja! Delite med seboj veselje in žalost! "Veselite se z veselimi in jokajte z jokajočimi".
Zato pa si naj nihče ne domišlja, da je boljši kot drugi. Vsak naj misli o sebi nizke reči, ki so lastne slabosti. Tako bo potrpežljivost in mir vladal v zakonu.
Evangelij nas pelje v Kano na ženitnino. Na tem krasnem zgledu uči sveta cerkev, kako naj stopa mladina v ta veliki in težki stan zakonskega življenja.
Priprava na zakon naj bo krščanska.
"In Jezusova mati je bila tam", pravi lepo evangelij.
Kako dobro je bilo za novoporočenca, da je "bila Jezusova mati tam", se je kmalu pokazalo. Ko sama niti opazila nista, v tako veliki zadregi sta, je Jezusova mati že opazila in takoj jima hitela na pomoč.
Da, blagor zakonu, kjer je nevesta bila kot dekle Marijina hči in je v Marijini družbi čisto preživela svoja dekliška leta. Na taki ženitnini in v takem zakonu bo gotovo "tudi Mati Jezusova tam". Kako bogato doto prinese tako dekle v zakon Mariji!
Blagor zakonu, kjer je ženin, ki je kot fant lepo in pošteno preživel svoja mladeniška leta. Izven zakonsko oskrunjeva-nje z različnimi zlorabami moderne pokvarjene mladine je kakor črv, ki se zaje v korenine zakona še pred poroko in ki potem gloda na takem zakonu. Posledice se prepogosto, morda vselej, pokažejo prav britko in grenko v zakonu.
"Povabljen je bil pa tudi Jezus in njegovi učenci", pravi sv. pismo.
Kolika sreča za nju, da sta Ga imela na ženitnini, se je pokazalo. V koliki zadregi bi bila, ko bi ga ne bilo. Tako sta Ga pa imela in pomagal jima je s svojo pomočjo.
Zakonski, imate Jezusa v svojem zakonu? Blagor Vam! Ga nimate? Skrbite, da pride. Živite krščansko, verno življenje. Povabite ga s službo božjo, z molitvijo, 8 sv. zakra* mrnti. In prišel bo.
Mladina, ne pozabi ga gotovo povabiti pred vsemi drugimi svati, ko se poročaš, t. j. sklepaj zakon, kakor te uči sv. cerkev.
Pri civilnem zakonu gotovo ni Jezusa. To niti zakon ni za katolika. "Divji" zakon je grdo in grešno "cigansko" življenje. Ljudje doma imenujejo take "koruznike".
Sprejmi zakon kot zakrament v stanu milosti božje. Po dobri sv. spovedi. Poroka naj se gotovo izvrši s sveto mašo, ki je krasen košček cerkvenih obredov. Krasne so molitve, s katerimi prosi duhovnik božjega blagoslova na novoporočenca. Kako lepo povabilo Jezusa na ženitnino je, ako gredo vsi svatje najprej na Jezusovo "ženitnino" v cerkvi, k skupnemu sv. obhajilu skupaj z novoporočencema.
Veliko ima pa raje veliko svetnih svatov in dolgo ženitnino. Zato nočejo Jezusa. Poroka je "zakotna", kako popoldne, največ v soboto popoldne. Poročni obred le kratek! Glavno so svetni svatje, glavno rajanje. Raja se pozno v jutro. Nihče ne gre k sveti maši. Sami smrtni grehi. Kdo jih ima na vesti ? Ženin in nevesta. Toraj z grehi se je začelo tako važno in nevarno življenje. Da tam ni Jezusa, je jasno. Je čudno, če potem tam "vina ljubezni zmanjka", pa ni nikogar, ki bi pre-skrbel novega ? Ce se potem tak zakon konča v razporoki ?
Mladina, ne tako! Pred vsenr Jezusa na ženitnino, pa če bi nobenega drugega svata ne bilo. Svetni svatje vaju bodo po zabavi itak vsi pustili sama, da živita, kakor hočeta. Ne tako nebeški svat Jezus. On bo ostal z vama in v zadregah bo pri vama s svojo hitro pomočjo in s svojo milostjo.
Zakonski, glejte krasne nauke svoje 1 PreČitajte jih. Premislite jih! Sledite jim!
Mladina, glej krasni zgled! Tako se pripravljaj na svoj zakon, tako vanj stopaj, da boS imela gotovo "Mater Jezusovo tam. Da bo povabljen tudi Jezus." In kadar bo zmanjkalo vtoa IJtfbozftf, potrpežljivosti, pa bo Jezas pomagal. Tako bosta ohranila "dobro vino milosti božje" v vajinem zakonu do konca, do smrti.
* * •
Naak sa premišljevanje črez teden: "Kjer ni Boga, je kodu. Salo raj« Boga v nate življenje, d* ne bo feučlča 1"
SLEPA ŽENA PADLA POD AVTOMOBIL IN SPREGLEDALA.
Dne 6. det. 1927 je povozil v Bratislavi voznik meBtne pivovarne mlado žensko. Čim se je dvignila, je pohitela k vozniku z izrazi vroče hvaležnosti.
—	Dovolite, da vas poljubim!
—	mu je rekla. Priče so mislile, da je nmobolna. Toda ponesre-čenka jim je razložila, da je bila 11 let slepa, zdaj po sunku in padcu pa je zopet dobila vid. Medicinska klinika v Bratislavi je preiskala srečno po-nesrečenko in je ugotovila redek slučaj tromvatičnega o-zdravljenja slepe ženske.
——o-
ČUDNA 2ELJA.
Znani danski pisatelj Barford je naprosil Zedinjene države, naj ga — usmrtijo na električnem stolu. Pisatelj hoče ugotoviti, ali res umori električna struja zločince. Več strokovnjakov je mnenja, da se žrtve le onesvestijo in izdahnejo šele pozneje po obvezni obdukciji. Zato hoče BarforcU da ga u-smrtijo v navzočnosti uglednih mednarodnih zdravnikov, pisateljev in učenjakov. Pozneje morajo , uporabiti oblasti vsa znana sredstva za oživljenje, preden bo raztelesil kirurgov nož Barfordovo telo. Potem bodo Zedinjene države na jasnem, ali smejo izvajati naprej električno usmrtitev. Ta važna ugotovitev bo olajšala svetovno vest. Barford hoče samo, naj mu plačajo vožnjo v Ameriko in naj dobi njegova žena letno pokojnino v znesku njegovih sedanjih literarnih dohodkov. — Nekateri pravijo, da" je vsak umetnik malo prismojen. Ta pa ni — malo.
-o-
KDO IMA DOBIČEK?
John Ostlid, ki se bavi z živinorejo, je bil pozvan, naj pove svoje mnenje, kaj misli o tem, ko so železniške družbe izjavile, da bodo tovorno pristojbino zvišale. John je rekel sledeče: "S svojima dvema sinovoma sem šel v 75 milj oddaljeno mesto, kjer sem kupil
PRODA SE lepa, zidana hiša s tremi stanovanji po 4 sobe, garaža za 3 kare, le en blok oddaljena od slovenske cerkve. — Proda se prav po nizki ceni radi odhoda v stari kraj. Vec se poizve pri
Martin Lavriču, 1900 West 22nd PI., Chicago.
Phone: Canal 5777.
lO* volov. Tam siqp jih naložili na vlak do mojega doma, za kar sem plačal železnici $141.45. Nato sem skrbel za Živino šest mesecev, predno je bila takat kakršno zahtevajo v klavnici. Poslal sem jo v Kansas City, za kar sem zopet plačal železnici $224. Skupno sem torej plačal železnici $365.45. Za vole sem prejel toliko, da sem imel od vsake glave $2.50 dobička. Za ta dobiček sem s svojimi sinovi trdo delal, jih dobro krmil, da sem jih sploh mogel spraviti v denar. Kdo ima torej največ dobička od farmarjev in živinorejcev?" To je pomagalo, da bo družbe vtihnile in za enkrat vsaj, ne msiljjo na to, da bi zahtevale višjo pristojbino za prevoz farmarskih produktov v srednjem zapadu.
SLUČAJ ODKRIL DRAGULJE
V Parizu se je neki prodajalec Btarih knjig hotel nekaj svojega blaga znebiti na ta način, da ga je metal v peč. Ko hoče izročiti plamenu tudi neko staro molitveno knjižico, je zapazil, da je med listi neko pismo. Ko je pismo prebral, je ugotovil, da je bila knjižica last nekega plemeniča, katerega so obglavili. Pred smrtjo je napisal oporoko, katero je sedaj trgovec starih knjig našel,, kakor zgoraj omenjeno. V o-poroki se glasi, da zapušča vse svoje imetje cerkvi. Ko so preiskali kleti gradu, v katerem je plemič živel pred več kot sto leti, so v resnici našli draguljev in drugih dragocenosti v vrednosti do $2,000,000.
Zdravniške recepta izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamoro. Prinesite k nam filme v iz-deljavo.
170S W. list Stmt in Wood,
Chicago, 111.
Izvrstni sladoled, mize zs goste
ŽIVA V KRSTI.
Veja drevesa je udarila tako močno na glavo Fannie Broy-les, da je nezavestna padla po tleh, ni se mogla ganiti in ne govoriti. Ko so jo našli ljudje, so jo imeli za mrtvo in jo položili v krsto. Domači so pripravili vse potrebno za pogreb. Dekle se pa je osvestila takoj ko so jo položili na mrtvaški oder, a ni se mogla ganiti. Vse je vedela, kaj se krog nje godi. En dan in eno noč so čuli pri njej sosedje, vsi so jo seveda imeli za mrtvo. Nekoliko časa, predno so jo nameravali zabiti v krsto, se pa je zdelo njenemu bratu, da je nekoliko za-
li 111!,1,. BClilllSUHI
trepetala s trepalnicami. Skočil j* k njej in jo začel tresti, nakar je spregovorila. Pod zdravniško oskrbo je kmalu popolnoma okrevala.
o-
LOV NA VOLKOVE IZ ZRAKA.
V Južni Dakoti so napravili volkovi že veliko škode živinorejcem. Od tfh zveri so bili tudi že napadeni otroci. Oblasti so razpisale nagrado na glavo teh škodljivcev. Clyde Ice in Charles Orelup, dva domačina, sta hotela dobiti največ nagrade, zato sta se namenila, da bosta šla na lov z aero-planom. Sreča jima je bila mila, pobila sta toliko število volkov, da se jima je splačalo. Ne le, da dobita za ubite zveri nagrado, tudi kože potem drago prodasta.
Z letalom krožita po zraku, dočim sedi eden izmed njiju pri krmilu, drugi z daljnogledom preiskuje pokrajino pod seboj. Ko zagleda skupino vol-, kov, se spustita iz visočine v primerno daljavo in s strojno puško streljata na zveri. Pravita, da je ta način lovenja kratkočasen in dobičkonosen.
Stran 3
da bo moja ponudba našla zanimanje športnikov in da bom dobil za moj namen potrebno vsoto. Vse bom rfaredil, kar bom le mogel, da preplavam Kanal. Ne maram osebne koristi in tudi ne slave; ves denar, ki mi ga bodo izročili, bom brez vsakega odbitka dal v sklad za zgradbo cerkve." To bo jako lepe besede, vsega posnemanja vredne. To je veliko lepše, kot v denarju čepeti in čez sport zabavljati.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
MIR SET IZPLAČA.
Zedinjene države izvozijo povprečno na dan do $3,000,-000 vrednosti zlata. Ko pa so se ameriške čete'bojevale v Evropi, da so rešili "civilizacijo", so pa dnevno potrošili do 60 milijonov dolarjev, če se že ne vpošteva tudi to, da je padlo na tisoče žrtev in na tisoče je še danes slepih, hromih in drugače pohabljenih. Iz tega je razvidno, da se splača Marsu potegniti čelado na oči in pustiti, da njegov meč rjavi v nožnici. Se splača se, le militaristi in vojni dobičkarji so drugega mnenja.
-o-
DUHOVNIK BO PLAVAL ČEZ KANAL.
Župnik cerkve sv. Andreja v Jerseyu, Amerika, Rev. Herbert Quarrie, je hotel zgraditi novo cerkev, pa je prišel sajno do polovice; za drugo polovico mu je zmanjkalo denarja. Je pa ta župnik, sedaj 45 let star, izboren plavač, ki je že večkrat plaval na dolge razdalje in sicer večinoma z velikim uspehom. Pravi, da hoče plavati čez Kanal, če mu jamči kdo za plavanje takšno vsoto, da bo lahko cerkev dozidal. "Upam,
Phone: CANAL 5903
JOSEPH PAVLAK
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO
1814 South Tbroop Street
Chicago, Illinois
8e priporoča Slovencem ob času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili sa ^e slučaj«, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.
VINKO ARB AN AS Edini slovanski cvetličar
Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St Chicago, Ift Tenet sa pogrebe, topla is nev» stein mt to strofco gp&4ajo*a dak
fonrittjeoe točno po aer&SUo. postav* U*m aa doa.
Feen®mint
- Olajševalno (
sredstvo, ki se) ga lahko zvecij kakor žvečilni1
> g! I WU»f&MAl, t
Ameriška največja kupčija!
30. koiMfrr srebrnega siaUnipi orodja obstoječ t 6 noiev, 0 vOlc, 0 lOTHsnm file, 0 maUh tttfk, Riet sa sladkor ta noi sa maslo. Polijemo ta predplačilo v vsak kraj gdrvienlh driav za svoto $4.25.
Izpolnite In terelite speta j! kupon in ga poMjite nam s potrebno svoto:
BSCHHOLZBR 4Cd.,I*c. . Forest City, Pa.
Cenjeni: — Froeim poiljite mi sestav namiznega orodja, za-kar prilagata evoto $ < ... ■« ■■
Name ■ , ■ .....................■■..........——' - ■■ ■
, Adreif -. ■ .. ■■■■■,-,--
City ft fci*
ii ii m

mm
& CO. Inc.
CITY, PA.
NAROČNIKOM!
Vsem našim naročnikom sporočamo, da dobe naše velike stenske koledarje pri lokalnem1 zastopniku. Vsakemu zastopniku smo jih poslali dovolj za vse naročnike v njegovem mestu. Ker pa zastopniki dostikrat ne morajo vse naročnike obiskati, zato prosimo, da se naročniki sami potrudijo do zastopnikov, kjer je to mogoče, da jim tako delo olajšajo.
Koledarjev smo izdelali le omejeno število in so namenjeni kot novoletno darilo našim čitateljem. In ker smo jih poslali na zastopnike, zato jih nimamo dovolj v zalogi, da bi jih še posamezno pošiljali tudi v kraje, kjer jih imajo zastopniki. Zato prosimo, da nam naročniki ne bodo zamerili, ako pišejo nam po stenski koledar in jim mi sporočimo, da naj ga dobe pri zastopniku.
Enako prosimo zastopnike, da dajo vsakemu naročniku le enega, da jih bodo imeli dovolj za vse.
Toliko v pojasnilo vsem, ki nam pišejo za stenske koledarje.	Upravništvo A. S.
0'feififiy-
J&us I
NOVOLETNI NASVET.
Želodčni -neredi so težke nadloge Pokvarijo velik tlel leta onim, ki no drže svoj odvodni sistem v redit s pomočjo Trincrjeve^a Kreiike.ua vina. Ta zdravilna, odvajalna tonika odpravi blab tek, zaprtje in splošno oslabelost. Vzorčne steklenice pošljemo proti prejemu lile za poštne stroške. Naslovite, Joseph Triner Co.. 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. — Trincr-jev Liniment da hitro odnomoč v slučajih revmatizma in neuralgije. Tri-nerjev Congh Sedative in pa Cold ' Tablets sta najboljši zdravili v slu- j čaju prehlada.	1. (Adv.)J
$,120,000 LETNE PLAČE.
Pred letom dni je prišel iz Nemčije v Hollywood Emil Jannings in dobil Blužbo pri neki kino družbi. Sedaj dobiva plače kot kino igralec $7,000 na mesec. Neka druga kino družba mu pa je ponudila mesečno $10,000, to je $120,000 letno. Ponudbo je seveda sprejel.
ZAHVALA.
Chicago, 111.
Vsi spodaj podpisani se prav iz srca zahvaljujemo Mr .in Mrs. Anton Golenku, ki sta nas povabila na poročno pojedino, kakor tudi na obhajanje rojstnega dne obeh imenovanih.
Zabavali smo se kar do ranega jutra. Bilo pa je res nekaj izvrstnega. Mrs. Golenko je pokazala, kaj zna v njeni kuhinjski umetnosti. Najbolj nas pa je ganilo to, ko so njuni otroki napravili materi in o-Četu veliko presenečenje s pogačo ''birthday cake", ki je bil neznansko velik, na katerem je gorelo na eni strani pogače spodaj 39 sveč plavih, za rojstni dan Mr. Golenka, na drugi strani pa 32 rudečih, kar je bilo za rojstni dan Mrs. Golenko, zraven pa čestitke, ki so nas ganile do soiz. pač res napravijo dobri otroci staršem veselja. Imenitno smo se zabavali, a to še ni bilo vse. Še drugi dan sta nas povabila nazaj in težko je bilo iti narazen. Želeli bi spet kaj takega doživeti. Pa saj je Mr. Golenko obljubil, da bo še večkat kaj takega priredil. Torej še enkrat, najlepša hvala Mr. in Mrs. Golenku za postrežbo, kakor tudi njunim otrokom. — Mr. in Mrs. Fer-din Golenko, Mr. in Mrs. John Vidmar, Mr. in Mrs. Štefan Balažic, Mr. in Mrs. Joseph U-trosa, Mr. in Mrs. Martin Kel-lenc, Mr. in Mrs. Andrew Stranckey, Mr. in Mrs. Štefan Jitkslich, Mr. John Horwath, Mr. H. Rhode, Mr. Peter Ho-zijan, Mr. John Tampa, Mr. TIenry Coleman, Mr. in Mrs. John Widmajer. .
Torej še enkrat, prav lepa hvala in na svidenje.
Eden izmed gostov.
SVARILO.
Strogo prepovem dajati mojemu možu Johnu Kozina pijačo. Kdor bo to vzlic prepovedi storil, naj si posledice pripiše sam sebi.
MRS. MARY KOZINA, Forest City, Pa.
IZŠEL JE
novi slovenski molitvenik z velikim tiskom
IMENUJE SE:

S
Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreta; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv.
Cena $LSO
NAROČA SE PRI:
Knjigarna Amer. Slovenec
1840 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
m
vfMft.*.
i V. Mil
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Torek, 10. januarja 1928.
POTOP
V^ HENRIK SIENKIEWIC2 * r li poljKim pmel Dr. Rudolf Mole.
Polkovniki so se odloČili za to deloma iz strahu pred gladom, delom(a radi tega, ker
bilo težko vzdrževati di/rciplino v praporih, ki so že enkrat odpovedali pokorščino lastni vladi in so bili sedaj naklonjeni iz kateregakoli povoda se . upreti svojim vodite-;ijem. Če bi se bil našel poveljnik posebnega ugleda in Jih takoj vodil v boj proti enemu izmed obeh sovražnikov, pa tudi celo ptfoti Radzivilu, bi ostala djscipllina gotovo neraz-rušljiva, toda skrhala se je v pohajkovanju po Podlesju, kjer je mineval čas z obstreljevanjem Radzivilovih gradičev, s plenitvijo posestev kneza vojvode in s pogajanji s knezom Boguslavom.
Pod temi pogoji so se vojaki navadili le ' svojevpljnosti in pritiskanja mirnih prebivalcev vojvodstva. Nekateri vojaki, zlasti spremstvo in služinčad, ki so pobegnili izpod praporov, so tvorili samovoljna krdela in ropali po cestah. In tako je ta vojska, katera še ni prišla z nobenim sovražnikom v stik in bila edina nada kralja in rodoljubov, ginila z vsakim dnem. Delitev praporov na male oddelke je le dopolnjeval razkroj. Res je, da je bilo težko se preživljati skupaj, toda vendar so tudi nalašč pretiravali strah pred gladom, saj je bila vendar jesen in letina bogata, zlasti ker ni noben sovražnik poprej uničil vojvodstva z ognjem in mečem. Uničile so ga ponekod baš plenitve zavezniških vojakov, tako kakor je same vojake uničila nedelavnost.
Okoliščine so se namreč tako čudno zasukale, da je sovražnik pustil te prapore v miru. Svedje, ki so poplavljali deželo od zahoda in prodirali proti jugu, še niso prišli v ta kot, ki ga je tvorilo Podlesje med vojvod-stvom mazovskim in Litvo — na drugi strani so stala krdela Hovanskega, Trubeckega in Srebrnega v zajetih krajih brez posla, omahujoč, ali bolje rečeno, qe vedoč, kaj naj počno. V Rusiji sta Buturlin in Hmielnicki razpošiljala kakor nekdaj krdela in sta baš v zadnjih časih porazila pri Grodku perišče vojske, ki jo je vodil kronski veliki hetman, gospod Potočki. Toda Litva je bila pod švedskim pokroviteljstvom. Vsako nadaljne pu-stošenje in zasedanje bi pomenilo — kakor je prav omenil Kmitic v svojem listu — napovedati vojno strašnemu in po vsem svetu prozo vzbujajočemu Švedu. "Bil je tedaj čas odmora pred septentriom" — in nekateri izkušeni ljudje so celo prerokovali, da se oni kmalu obrnejo kot zavezniki Jana Kazimir j a in ljudovlade proti švedskemu kralju, čigar moči ne bi bilo para v Evropi, če bi postal gospod vse ljudovlade.
Hovanski torej ni napadal niti Podlesja niti združenih praporov, ti pa zopet niso napadali, ker so bili raztreseni in brez pravega vodstva, sploh brez moči kogarkoli napadati aH tudi niso bili zmožni podvzeti kaj večjega razen ropati po Radzivilovih posestvih. Zato so propadali. Pisma gospoda Volodijov-skega o grozečem prihodu Radzivilovem pa so vendar zbudila polkovnike iz sna in brezdelja. Začeli so se brigati za svoje prapore, razpošiljati povelja, da se vrnejo raztreseni vojaki pod svoje prapore, grozeč s kaznimi onim, ki bi se ne javili. Prvi se je odzval 2e-romski, najodličnejži med polkovniki, čigar prapor je bil v najlepšem stanju, in krenil brez obotavljanja proti Bialistoku; za njim
TISKARNA
AMERIKANSKt SLOVENEC
DOBRO
je dospel črez en teden Jakob Kmitic, sicer samo s sto in dvajsetimi ljudmi — potem so se začeli zbirati vojaki Kotovskega in Lip-nickega, bodisi posamezno bodisi v majhnih gručah, prihajala je prostovoljno tudi drobna šlahta iz okoliških graščin kot Zienčinki, Sviderski, Javorski, Rzedziani, Mazovecki; prihajali so dobrovoljci iz lubelskega vojvodstva, kot Karvovski in Turovi; od časa do časa se je javil tudi kak imoviteljši šlahčič s četo dobro oboroženih slug. Razpošiljali so od praporov oddelke, da so izsiljevali denar in hrano proti pobotnicam, skratka, zavladalo je povsod vrvenje in živahno pripravljanje na vojno, in ko je dospel gospod Volodijov-ski s svojim lavdanskim praporom, je že stalo par tisoč mož pod orožjem; manjkal jim je samo izkušen vojskovodja.
Vse to je bilo res i precej neredno i precej okorno, toda vendar ne tako neredno in okorno, kakor je bila ona velikopoljska šlahta, ki bi bila morala pred par meseci branitiŠvedom prehod pri Ustju, zakaj ti Podleščanje, Lu-blkici in tatvini so dobro poznali vojno obrt in ni bilo celo med dobrovoljci nobenega, iz-vzemši dečke, ki ne bi bili še vohali smodnika in "iz tobačnice gradiva ne njuhali". Vsak izmed njih se je že boril proti Kozakom, Turkom ali Tatarjem; saj so bili taki, ki so se še spominjali švedske vojne. Med vsemi pa se je odlikoval s svojimi vojnimi izkušnjami in pripovedovanji gospod Zagloba, ki se je kaj rad nahajal v tej vojaški družbi, kjer se ni razpravljalo s suhim grlom.
Tako je zasenčil s svojim ugledom najznamenitejše polkovnike. Lavdanci so pripovedovali, da bi bili Volodijovski, oba Skrzetu-ska, Mirski in Oskierka poginili v Radzivilovih rokah, ko so jih že vedli v smrt v Biržo, če ne bi bilo njega. On pa tudi sam ni prikrival svojih zaslug in je smatral za svojo dolžnost, da so vsi zvedeli, koga imajo pred seboj.
"Jaz se ne hvalim rad," je pravil, "in tudi ne govorim o tem, česar ni bilo, zakaj zame je resnica temelj, kar lahko tudi moj stričnik potrdi."
S temi besedami se je obračal na gospoda Roka Kovalskega, ki se je takrat pokazal za hrbtom gospoda Zaglobe ter govoril s krepkim glasom:
"Ujec. . . ne. . . laže!"
In sopeč se je oziral po navzočih, kakor bi iskal predrzneža, ki bi se mu drznil ugovarjati.
Toda nihče se mu ni upal ugovarjati. Gospod Zagloba pa je začel pripovedovati o svojih nekdanjih junaštvih: kako je še za časa gospoda Koniecpolskega pomagal dvakrat premagati Gustava Adolfa kako je vodil za nos Hmielnickega, kako se je odlikoval pri Zbaražu, kako se je knez Jeremija v vsem ravnal po njegovih nasvetih in kako mu je zaupal vodstvo izpadov. . ."
"In po vsakem izpadu," *je govoril, "ko smo pobili po pet ali deset tisoč razbojnikov, se je Hmielnicki iz obupa tolkel z glavo ob zid ter ponavljal: 'Nihče drug ni storil tega nego ta hudič Zagloba!' In ko je prišlo že do zborovskega miru, me je sam han tako gledal kakor čudo in me prosil za mojo sliko, ker jo je hotel poslati sultanu v dar."
"Takih ljudi nam je danes treba, še bolj kot nekdaj!" so ponavljali poslušalci.
dobit« pri aaa!
TMmmmmpc predbo oddate strofib draga«!
ftWERIKANSKf SLOUCNEC
,	IMi Wott Street^
CHICAGO, ILL
YOU
Cain brin^g
"•And his entire orchestra into
MwhfC
And Kreisler, Rachmaninoff or McCormack. Even Jesse Crawford and his big pipe-organ. Any of them will entertain you for the price of a Victor Record. The new Orthophonic Victrola (or Electrola) and new Ortho-phonic Victor Records bring you the best in reproduced music of every kind.
Drop in and look over the great Victor series of instruments. Inspect them at your own leisure. Have us tell you about our convenient payment plan. Come in—today!


y . v
PLOSCE

NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE.
Nagajivka Mazurka — Coklarji, Šmarjanka, slov. godba ,75
Vesela Gorenjka — Korajža velja, polka, slov. godba.........75
Napitnica — Srbska himna, moško petje ...............................75
Malo kolo — Veliko kolo, tamburica .....................................75
Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje .75
Duna Csardas — Drava Csardas, tamburica .........................75
Don-Bon. valček — Boom -sti-dri, polka, orkester.............75
Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. scena s pet. .75 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešna scena s pet. .75 SLOVENSKO PETJE.
Slovenske zdravice — Svarjenje__________.*..................................$0.75
Tolažba — Veselja dom .............................................................75
Sveti večer — Tiha noč _________________________________________________________ .75
Ne bom se možila — Ljubca povej......................................... .75
Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica....................... .75
Ljubca moja — Otok Bleski.........................1...............................75
Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let.............75
Slepec — Mila mila lunica........................................................ .75
Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo___________________ .75
Sem slovenska deklica — Bom šla na planince_____________________ .75
Zapoj mi ptiČica — Po gorah grmi______________________________________75
Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička_________________________75
Razpodite se megličice — Tam kjer lunica.............................75
KršČenici — Angelji sveti _____________________________________________________ .75
Na planincah — Barčica ________________________________________________________75
Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad_______________________________75
Moj dom — domovini _________________________________________________________ .75
NABOŽNE SKLADBE.
Christmas Phantasie, I. in II. del, orgije................................75
Tiha noč — Noel, orkester......................................................._ .75
Božične melodije — Sveta noč, harpa.......................................75
Silent Night — Hark! The Herald Angels, angl. petje.......75
Star of East — The Birthday of a King, angleški zbor.....75
Adeste fideles — Joy to the World, angleški zbor.................75
Adeste fideles — Tiha noč, orgije.............................................75
Cantique de Noel — Andante religioso, violina.....................75
Holy Night — Silent Night, angleško petje............................ 1.00
Ave Maria — O salutaris — Tantumergo, latinsko petje.....75
Sveta noč — O du Froehliche, violina......................................75
Kyrie Sanctus — Benedictus Agnus Dei, latinsko petje.....75
Božič — Badnjak, slovensko-hrvatska slika s petjem.............75
SLOVENSKA IN INTERNATIONALNA GODBA.
Preko valov, valček — Dunavski valček, orkester................ 1,25
Melodije iz operete "Robin-Hood", petje s orkestrom........ 1.25
The Death of Ace — Morning, orkester....................................1.25
Melodije iz operete "Mikado", I. in II. del, petje z ork..... 1.25
Poet & Peasant, Overtura, I. in II. del, orkester................ 1.25
Blue Danube — Southern Roses, valček, banda.................... 1.25
The lost Cord — Adeste Fideles, *angl. petje z ogljami.... 1.25 Melodije iz operete 'Kontesa Marica1 in 'The Desert Song' 1.25
Nur a Liter — Alte 'moden, banda............................................ 1.25
Luksenburg valček — Jutranji valček, orkester................... 1.25
Damelust valček — Trompeter polka, banda....................... 1.25
Ob lepi modri Donavi valček — Dunajski bonbončki, ork. 1.25
Mala Lidija polka — Svitanje valček, banda........................ 1.25
Lizzi polka — Sladke rožice valček............................................ 1.25
Vijolice kmeČld valček — Na svidenje polka, banda___________1.25
Majska sapica polka — Domovinski zvoki, banda................* 1.25
Ida polka — Veseli mornarji polka, banda............................ 1.25
Dve srci polka — Nočni jastreb valček, banda....................1.25
Prvi poljub polka — Halltalen kmečka polka, banda............ 1.25
Mari polka — Satterlacher polka, banda................................ 1.25
Luksenburg valček — Vesela vdova valček, orkester________ 1.25
Ljubica valček — Ciganska ljubezen iz operete, orkester 1.25 Krasna pomlad valček — Dunajska kri valček, orkester.... 1.25
May polka — Johanes valček, banda._____________________________________ 1.25
Aeroplan koračnica — Polonia koračnica, banda.................... 1.25
V zalogi imamo tudi gramofonske igjjce, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) __________________________________________10c
Škatljica "tung«-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— 300 plošč) .......................................................................................25c
VovviaI 2 vsakim naročilom pošljite potrebno YoZDO* ■■ svoto. pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
^ Vi^ Records
^mPF T VICTOR TALKING MACHINE COMPANY, CAMDfiN, N. £
79483
79484 80059 80061 80082 80085 80106
80183
80184
67979 69317 69698 69802
72206
72207
72208 72210
72231
72232 72327 72364 72399 72429 72472 72514 72527
19816 19820
19822
19823 19833 20246 20298 20889 45519 78913 80158 80160 80180
35774 35784 35793
35796
35797 35799 35806 .35809 08644 68645 68662 68665 68672 68674 68689 68691 68702 68716 68746 68757 68767 68783 68811 68839 68846
0000000000000000000000-0000000000000000 PISANO POLJE
cooooooooooooooooooooocooooooooooooooo
T. Podvrečar:
ŠTIP, MESTO KOMITAŠKIH SPOMINOV.
(Dalje.)
Leta 1897 je izbruhnila tako zvana "Viniška afera". Neki komitaši so namreč ubili v trgu Vinice v kočanskem okraju bogatega turškega bega.
Turki so postali pozorni na komitaški pokret. Pri zasledovanju komitašev so odkrili v okoliških vaseh zaloge orožja in municije.^ Razkrite so bile tudi neke manjše organizacije in njih vodje aretirani; kasneje so jih obsodili na težko ječo do 101. leta. Nekateri so bili konfinirani na otoku Rodos, drugi pa v Tripolitaniji. Vzlic temu se je organizacija vedno bolj širila in okoli leta 1908 so se sestavile že na samem makedonskem .ozemlju prve kornit-ske čete. Te čete so krožile prvotno po bregalniški oblasti, kasneje pa po vsej Makedoniji. Vodile so nekako gverilsko vojno proti turškim oblastim. Člani teh čet so prihajali preoblečeni tudi v mesta in navezava! i stike z meščanstvom in vodilnimi narodnimi krogi.
Vsako turško protizakonitost nad ljudstvom so komiti krvavo maščevali. Kajpak, da je bilo tudi več atentatov. — 17. aprila 1903 so komiti porušili v Solunu poslopje turške narodne banke, mestni vodovod in naprave za razsvetljavo mesta. Nekaj dni kasneje je vrgel komitaš Peter Šatev iz Kra-tova bombo na španski paro-brod "Gvadalkivir\ ki je bil zasidran v solunski luki. To je storil baje samo zaradi tega. da bi bil opozoril Evropo na komitski pokret. Od leta 1903 sem je postajalo revolucijsko gibanje čedalje bolj intenzivno. Po okrožjih so se zbirale oborožene čete. ki so štele 10 do 25 mož. Ustanavljale so se okrožne in okrajne revolucionarne uprave, ki jim je načelo-valo osrednje komitaško vodstvo. V osrednjem vodstvu so bili: Hristo Matov iz Resna. Petar Djorčev iz Prilepa, Ivan Carvanov iz Struge, P>oris Sa-rafov iz Prilepa, Slavko Kova-čov iz Štipa in dr. Petar Kušev iz Velesa. Leta 1903 je sklicalo centralno vodstvo tajni zbor okrožnih in okrajnih delegatov. Po burni debati, v kateri se je sprožil predlog, da naj se začne -vstaja v vsej Makedoniji ali pa vsaj v skopljanski in bregalniški oblasti, se je slednjič sklenilo, pripraviti vstajo za dne 20. avgusta 1903 (po starem koledarju dan sv. Ilije — Ilinden) in sicer je imela izbruhniti v trgu Kruševu v bi-toljski oblasti. Tega dne so se vse komitaške čete, pojačene z oboroženimi kmeti, zbrale v kruševski okolici.
Določenega dne navsezgodaj so uporniki napadli Kruše-vo pod vodstvom vojvod Čaule-va, Damjana Grujeva in Borisa Saratova. Po slabem turškem odporu je Kruševo padlo v roke revolucionarjev.
Le-ti so brž ustanovili glavno začasno revolucionarno upravo, ki pa je imela oblast borih 12 dni. Podlegla je protinapadu mobilizirane bitoljske divizije, ki je po hudem artilerij-. skem ognju zavzela Kruševo.
V krvavem boju je padlo mnogo revolucionarjev, med njimi vojvoda Čaulev. Ostanki komitske armade so se umaknili v planine.
Turki so se krvavo maščevali. Mnogo makedonskih vaši je zgorelo, ljudi so deloma poklali in pohabili, deloma pa napolnili z njimi ječe, ne glede na to, so li bili krivi ali nedolžni. Kruševo je bilo razdejano. — Počasi pa so se begunci vra-
čali po tajnih potih na rodno grudo. Niso mirovali. Začel?? se je nova akcija. Posamič ali v malih skupinah so napadali turške trgovce, begovska posestva, potujoče uradnike, slabe orožniške patrulje itd. Po vaseh sta venomer hodila na skrivaj Damjan Grujev in Koče Delčev. V Štipu je organiziral komitaše Miše Razvigorov. — Njega so zasledile oblasti v stari zapuščeni hiši. Orožništvo je to hišo obkolilo, a Razvigorov se je branil in umrl zadet od puške. Turki so potegnili mrtvega na plan in ga javno sežgali.
V bojih tega časa so padli tudi vojvode Lazar Davidov, Hristo Cernopsov iy Slavko Ki-kiritkov. Med četniki borci se je posebno odlikoval Jovan Brio iz vasi Balvana pri Štipu, bivši pastir in ropar. Na lastno pest je napadal trgovce in mirne prebivalce ter je s svojo krvoločnostjo ustrahoval celo o-kolico. Prevzel je glavno vodstvo revolucijsko akcije na Bregalnici. (To je tisti Brio, ki je leta 19IG poklal s svojimi tovariši v vasi Ljuboten pri Štipu 90 srbskih bolnih in ranjenih vojakov, ki so se po bolgarskem napadu na Št i p umikali iz štipskih bolnic v smeri proti Strumici. Leta 1925 so ga umorili njegovi tovariši v Džumaji na Bolgarskem, pri znanem pokolju. ki je na:-tal iz notranjega spora v vrstah ma k e d (> n si v u j šč i h.)
(Dalje pri h.)
--o-
DOKLER BO ŠLO.
•Tack Dempsey in Tunnev se bosta to leto enkrat poleti zopet spoprijela. Zakaj pa ne, za par minut se že splača malo poravsati. dokler bodo ljudje še tako pameti, da bodo plačevali za vstopnice po S 10.
IZ PRIMORJA.
Kozoreja na Bovškem
se je po vojni precej dobro razširila. Zadnje čase rapidno propada. ker se bliža izvajanje kozjega davka. Ljudje uvide-vajo, da imajo nove zakonske določbe, namen, uničiti kozore-jo. Koze se prodajajo sedaj že po 30 lir. Iz fašističnih ust se čuje dan na dan, kako da vlada skrbi za povzdigo obmejne dežele, v resnici pa ji zadaja udarec za udarcem zlasti občutno na gospodarskem polju.
Preoblikovanje slovenskih priimkov
se vrši le počasi kljub pritisku in grožnjam s strani fašističnih voditeljev in listov. V Trstu o-tvorijo sedaj na fašističnem sedežu poseben urad, v kateri bodo naganjali ljudi, ki doslej še niso izpremenili svojega "eksotičnega" priimka v italijansko zveneči. Tam jim določijo nov priimek in oddajo prošnjo politični oblasti.
-o-
Za aeroplan "Trieste", ki se ima podariti kr. aeronav-tiki, se je nabralo doslej z groznim pritiskom na vse strani po vsej pokrajini samo 173 tisoč lir. Treba pa jih je 230 tisoč! Dne 31. dec. se je zaključilo prispevanje za aeroplan. Fašistični "Popolo" rohni in roti Trst, da naj stori svojo dolžnost.
-o-
Izprememba priimkov.
Dopuščene so uradno v Trst med drugim nastopne izpre-membe priimkov: Gorkič v Gorghi, Cemota v Cernoti, Jur-ca Giorgiani, Kave Cauto, Ni-tsehe Nice, Krivec Criutti, Lechner Lenardi, Jerič Jerlni, Troha Trocca, Lipičič Lippi.