Leto LXXJV,
ponedeljek
Cena Din i.—
Izhaja vsak dan popoldne hrrsemJI nedelj« In praznika, _       timmiu do to
vrst a Din 2, do 100 vT-wt A Din 2.00. od 100 do 300 Trat a Din 1, večji tnaeratJ paia Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narode ral)a o*eaečno ▼ Jugoslaviji Din 14-—> na tnnaaml m Din tft—L Estsajajl m ne
UREDNIŠTVO Df UFRA VNUTVO LJUBLJANA* Knafljeva nBea it. • ai-n, n-», si-a*. n-ja tn si-at
Podrvtnlee: MARIBOR, Orajakl trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, talefoo it. 36 — CELJU, celjsko uredništvo: Strossrnaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg A, — Postna hranilnica v Ljubljani it. 10 351*
Stari in noui suet
Roosevelt: „Če bi padla demokracija, bi postala svoboda izražanja« svoboda vesti in vere brez vrednosti" - Hitler: »Nemška vojska, z ljudstvom in materialom znatno
okrepljena, Je odločena dokončati, kar je začela lani«4
Govor v VVashingtonu
Washington, 17. marca AA (Reuter) Predsednik Rocoevelt je imel na banketu tiskovnega združenja v Bdi hiš' po radiu govor, v katerem je med drugim rekel:
Na vs*tko besedo, ki jo »eda j povem, bodo v zgodovini pazili. Spom.njam na to, da je v zadnji vojni biLa Nemčija po pred-sti»n:ku Zedinjenih držav oovešcena, da so med naredi različna mišljenja. Diktatorji Evrope in Azije ne dvomijo več v na •«> enodušnost. Pred sedanjo vojno sem bil zelo vznemirjen zaradi vsega, kar se jc tikalo bodočnosti, vznemirjen, kakor mnogo drugih ljudi. Dogodki so pokazali, da nisem bil dovolj vznemirjen.
Ameriški narod sedaj piše novo stran zgodovine.
Svet si je sodaj na jasnem, da se mi kot zodinjeni narod zavedamo nevarnosti, ki nam grozi. Da bi &e zo-persta vi4i tej nevarnosti, gre ruiia demokracija na delo.
V nadaljnjem svojem govoru se je Rco-sevelt omejil na narodni socializfro in jc s tem v zvezi rekel: Vse to ni nič nevega in vse to ni kak poseben red Clovecanstvo ne bo nikdar za stalno sprejelo tega sistema. Nato je Roosevelt spomnil na to, da evropski in ameriški narodi nrso posvečali mnogo skrbi na te vrste moderne tiranije, ki gredo za tem, da bi odstranile vse vrste demokracij. Sedaj nam je vse t*, jasno, jc reke! Roosevelt. Odstranjevanje evropskih narodov gre po načrtu 'z leta 1939 m 1940. Ta načrt se je nadaljeval vse dotlej, dokler ga Velika Britanija ni spremenila v drobce. Roosevelt je dalje reke., da so ari sovražniki demokracij sedaj na jasnem, da
demokracija ostane vedno demokracija,
za kar lovore dejstva in zaključki, ki imajo za cilj oboroževanje v borbi proti ne-
varnosti,
Ro >s>eve>lt je nato prešel na debato O zakonskem načrtu o posojanju in je reke!, da je ameriški narod ta proMem končno sam rešil. To pa ne samo z glasom enega človeka, ampak 7 glasovi 130 milijonov ljudi Tako smo se sedaj mi vsi obvezali in nihče naj v to ne dvomi. Ta naša odločitev je naredila konec vsem poskusom po-mirjevanja v naši državi, konec utvaram, ki smo jih imeli glede diktatorjev, konec kompromisov & tiranijo, konec s činitelji nasilja.
Sedaj  moramo hiteti.
Trdno upamo, da kadar bo na<Sa proizvodnja v polnem razmahu, bo moglo človečan-stvo diktatorjem dokazati, da diktatorji ne morejo zmagati. Čez morje bomo po-slaAi vsako nase letalo tn vsako drugo vojaško sredstvo, pa naj bo to moderne ali staro. Sredstvo, k\ ga lahko pogrešamo Vse to pomeni strategijo zdrave pameti.
Nato je Roosevelt pozval ameriško industrijo, da fronti demokracij od tega trenutka naprej izroča nabave. Pozivajoč na sedanje edinstvo v Zedinjenih državah jc Roosevelt rekel: Nikdar nismo in ne bomo izdali ed.nstva ameriškega naroda zaradi groženj in zapeljevanja od strani za-mteresirane propagande. Naš sedanji napor ni delen. Ta naš napor je celoten.
Omenjajoč odredbe zakc-ciskega načrta o posojen ju je Rose veh rekel,
da skriva ves material vseh vrsi, da bi tako olajšal njegov prevoz in da ?c že mnogo orožja takoj po podpisu zakona brlo posianega tja, kjer je potrebno. Nato je rekel: Mi, tukaj v \Vash.ngtonu mislimo na hitrost in to na neposredno hitrost. Upam, da bodo ta klic razumele vse a meri ike družine. Predsednik je dalje rekel, da so vsi ameriii socia!m razred! obveščeni o tem. naj bodočnosti žrtvujejo. Poudaril je nato, da bo davek prinesel koristi in da bo delovni čas daljši. Potem te pouda-rri, da če je že v Zedinjenih državah 130 milijonov ljudi, je tolika več milijonov ljudi v Veliki Briraniji m druged, ki razplaro-ru je jo veliki pUmeo demokracije proti temi in barbarstvu Pnšel je čas, ko moremo čim bolj prihvati gorivo, da bi ta naš plamen demokracije stalno plamtel. V nadaljnjem govoru je rekel:
Če bi padla demokracija, bi postala svoboda izražanja, svoboda  vesti in vere brez vrednosti Roosevelt j« poudaril da je vebka razlika med pojmoma k jasnost m pokorščina. Pokorščina more posta* prepovedana stvar, ki jo naloži diktatura, pojem lojalnosti pa je samo v zavesti, k^ sama sebi polaga račune. V nadaljnjem govoru jc izjavil, da odločitev     Amerike  ne   smejo spremljati stavke, ki niso potrebne  ne sme te odločitve prekinjati životna sabotaža m nedo-joljona špekulacija.
Roosevelt je potem preše' ne obrazloži tev zelo resnega  položaja in jc s tem v zvezi poudaril da
Američani vse to dobro razumejo in zaradi  tega zahtevajo politiko popolne pomoči   Veliki   Britaniji.  Grčij  iin Kitajski ter vsem pobeglim vladam  k j so po begmle zaradi sovražnikovega napada. Za čenši od danes naprej bo ta pomoč še večja, brez zastanka m to do popolne zmage tistih  ki jim je potrebna  Velika Britanija je pripravljena bolj kakor kdajkoli poprej in to moralno in materialno. Velika Brita nija je v zadnjih desetih mesecih podnevi in ponoči mnogo trpela. Sedaj se ji proz: pomoči     Vel'k-   Britanr   Grčij' m Kitaj lanskih dominicnov   na kratko rečeno, pomoč   britanskega  cesarstva,   pomoč nebri-tanskih narodov vsega sveta  ki smatrajo da mora biti razvoj njihovega mišljenja še vedno v okviru svobode. Britanski na rod je pripravljen  upreti se vsakemu napadu.
Ta napad lahko pride jutri, prihodnji teden ali prihodnji mesec, toda. v tej krizi ima Velika Britanija to prednost, da ima v svojih rcJcah njeno usodo veličasten voditelj ChurchiM Nihče od Churchilla ne zna bolj govoriti, žrtvovati se in se premagovati. Vse to izhaja iz neke višje britanske morale Jedro tc morale leži v tistih najpreprostejših množicah, ki tako jasno gledajo stvarem v oči. v množicah, ki raje umrejo, kakor pa da bi živele kot sužnji. Ti tako navadni in preprosti angleški ljudje se borijo v prvih vrstah civilizacije kot vojak' na kopnem, mornarji in letalci. Ti preprosti angleški ljudje
branijo ped za pedjo bojno črto,
tako da bo njihova odločnost  nekdaj pomenila   poglavje   navdihnjen ja. ponosa samozavesti ljudi vseh kontinentov.
Angleški narod in njihovi zavezniki Grki potrebujejo ladij. Britanski narod bo imel priliko videti te ameriške ladje pri sebi. Britanski narod potrebuje letal. Tudi ta letala bo angleški narod videi. Britanski narod potrecuie življenjskih potrebščin iz Amerike, potrebuje tankov, topov in municije. Tudi to bo britanski narod dobil. S Kitajsko jc podobna sTvar. Kitajska je veličastno dokazala svojo voljo Milijon najpreprostejših Kitajcev se bor: proti razkosanju svoje domovine. Kitajska po maršalu Cangkajšku nas prosi pomoči Zedmjene države izjavljajo, da bo Kitajska našo pomoč dobila. Ta naša pomoč bo tisto, kar naš ameriški narod smatra, da naj bo, namreč
orožarna demokracije
Naš ameriški narod bo svoje vlego do konca odigral. Kadar pa bo Vsemcgočni pokazal na trenutek, preje ali pozneje, je nujno, da bo naša domrvina odigrala svojo veliko vlogo v sijajnem obdobju obnovitve sveta. Nikdar ni bilo in ne bo nareda, k- bi se pod red i4 gospodarjem tujih ljudi. Vemo, da ima
vsak narod, čeprav je to majhna država, pravico za svoj naravni obstoj.
Nikdar nismo v naši ameriški zgodovini imeti pri&ike izvršiti tako težke naloge. Ali naj nam v bližnji bodočnosti rečejo, da so se naši otroci in njihovi potomci dvignili proti nam in rekli, da smo grešili?
Prvi odmevi Roosevelto-vega govora
London, 17. marca. e. Diplomatski urednik Reuterja pLše: Rooseveltov govor je bil v Londonu sprejet kot najjasnejša obljuba o ameriški pomočL Poudarjajo, da je Roosevelt prav posebno poudarjal nujnost pomoči glede ladij.
London, 17. marca. s. (Reuter). Včerajšnji govor predsednika Roosevelta je naletel po vsem svetu na Izredno velik odmev.
V Zedinjenih državah Je izjavil Wendell WlUkie: predsednik Roosevelt je točno ls-razil aspiracije ameriškega niroda. Senator Carter Glasa soglaša, da je treba ▼ Zedinjenih državah vse storiti za zmago Anglije. Glase je pripomnil, da je preko Roosevelta govorila vsa Amerika m ves svobodni svet
Atenski radio oanaerjje Rooseveltov govor kot politično dejanje največje važnosti. Pravi, da je govor znova o jekleni! odločnost Grčije, da se bori do končne zmage v sedanji vojni.
Ankarsk! radio pravi, da Je Rooseveltov efovor najvažnejša izjava, kar Jih je kdajkoli podal kot predsednik Zedinjenih držav. Govor 1e vlil svetu novega upanja.
vPasMneten, 17. marca. AA. (Reuter). V washlngtonaklh pomičnih krofih izv-
ijajo, da Je predsednikov govor najmočnejša in najodločnejsa Izjava mednarodnega pomena, ki jo je Roosevelt sploh kdaj dal. Njegov govor so poslušali skoraj vsi prebivalci Zedinjenih držav in so ga prenašale vse radijske postaje Razumljivo je, da so ?ovor napeto poslušali tudi v Angliji. Med povabljenimi v Bell hi51 je bil tudi angleški veleposlanik Halifax.
Španski komentarji
Madrid, 17. marca. AA. (Štefani) španski listi razpravljajo o govoru predsednika Roosevelta in ugotavljajo, da je ta govor razbil tudi zadnje upe ameriških izolacio-nistov. Listi se strinjajo s tem, da je predsednik Roosevelt v nazočnosti lorda Hali-faxa potrdil prave namene ameriSke vlade. Listi menijo, da je lord Halifax, odkar je v USA, znatno vplival na določitev sedanjega stališča  Zedinjenih držav.
Poluradni list »Bel Lunesc prav tako poudarja vpliv britanskega veleposlanika lorda Hallfaxa, potem pa pravi, da je očitno, da se je predsednik Roosevelt odločil v čim večji meri podpreti Veliko Britanijo, vendar pa je Se prezgodaj, da bi govorili karkoli o dejanskem ameriškem posegu. Na koncu pravi list: Monroojeva doktrina je Dostala navadna romantična utvara. Nekdanji predsednik Wilson in sedanji Roosevelt sta živela in živita, da bi se USA vmešavala v evropske zadeve.
Listi precej obširno pišejo tudi o stališču Janonske in pravijo, da je japonska vlada izdala vse ukrepe na Skrajnem vzhodu in da je prfnrp^l-Jena povsod odstraniti sleherni poseg USA.
Sfvrejet Rooseveltov kredit
TVashinirton.  17. marca..  A A. (Reuter) Finančni odbor predstavniškega doma je
Govcr v Berlinu
Berlin, 17. marca, AA. O priliki svečanosti v starem arzenalu »Zeughaus« je imel vodja rajna govor, v katerem je med drugim rekel:
Drugič slavimo v teh prostorih spomin junakov našega naroda, Se bolj kakor lansko leto vemo, kako nezadostne so najlepše besede, da bi dostojno izrazili zahvalo naroda njenim junakom. V dolgih letih miru so v našem spominu polagoma bledeli vtisi strašnih vojnih dogodkov, v katerih okviru so se odigravali toliki dokazi junaštva in preziranja smrti. Pridejo pokolenja, ki sploh nič ne vedo za vojno iz svojih izkušenj. Take generacije mnogokrat slavijo svoje junake iz preteklosti. V takih trenutkih se višek požrtvo-vanja, ki ga kaže poedinec, slavi s plitkim mi in cenenimi frazami. Toda ko nemški narod leta 1941. slavi svoje junake, dela to v taki sedanjosti in pod takimi okoliščinami, pod katerimi je od prvega do poslednjega v duši istoveten s tistimi, ki so v daljni, bližji in najbližji preteklosti žrtvovali življenje za narod.
Ko smo pred letom dni v tej dvorani, polni slavnih spominov na preteklost, slavili svoje junake, smo bili
v znamenja polnega uspeha začete vojne,
ki jo Nemčija ni hotela, ampak so jo nam vsilili drugi, ki pred zgodovino nosijo odgovornost za veliko vojno od leta 1914. do 1918. To so bili elementi, ki so bili postavili za cilj, da nemški narod oropajo najosnovnejših življenjskih pravic. To so tisti, ki so zopetno dihanje našega naroda merili z istim nepravičnim merilom, s katerim so prej udarili na drugi raj h. Mislili so, da jim bo pri drugem polskusu upropašcanja našega naroda laže uspeti kakor pa prvič, ker so popolnoma napačno gledali na stvari in prilike in so zaradi tega napačno cenili svojo lastno silo, kakor tudi silo nemškega naroda. To pa predvsem zato, ker niso imeli niti pojma
o močni volji in neomajni odločitvi
novega vodstva nemškega naroda,
Potem ko je ameriški general Wood pred anketnim odborom ameriškega naroda izjavil, da mu je Churchill leta 1936. rekel, da je Nemčija zopet premočna in da jo je treba zaradi tega z novo vojno uničiti, to zgodovinsko potrjeno dejstvo še bolj poudarja odgovornost za stvari, ki se danes dogajajo. Anglija in Francija sta hoteli vojno. Toda vojne niso toliko hoteli narodi sami, kolikor so jo hoteli redki zgornji politični in finančni sloji, za katerimi se se kot glavni podpihoval d skrivali mednarodno židovstvo in svobodno zidarstvo 6 svojimi   demokratičnimi klici.
Vodja rajna je rekel, da je Poljska zapadnim velesilam služila ne samo kot dobrodošel povod za izivanje vojne, ampak bi morala služiti tudi za razcepitev nemških vojaških sil, kar jim je v prejšnji vojni j—=*v tako prišlo. Nato je vodja rajna nadaljeval:
Osemnajst dnevna vojna v Polički je tem »redila konec Pod takimi
sprejel predlog o kreditu 7 milijard dolarjev, katerega je Roosevelt predložil kongresu v zvezi z zakonom o pomoči demokracijam.
Taje ladje za prevoz orožja
New Vork, 17. marca. e. (Tass). Po izjavah dobro obveščenih krogov je pomorski odbor vlade Zedinjenih držav sklenil, da mnoge tuje trgovske ladje porabi za prevoz vojnega materiala. Smatrajo, da bodo Američani uporabili 425 inozemskih ladij.
Vsakih pet dni nova tovorna ladja
VVashlngton, 17. marca. s. (Reuter). Ameriška mornariška komisija je sporočila, da bodo-Zedin jene države zgradile za angleško trgovsko mornarico 300 novih tovornih ladij, že sedaj izdelajo ameriSke ladjedelnice vsakih pet dni po eno tovorno ladjo, v kratkem pa bo pričelo obratovati še sedem novih ladjedelnic.
Anglija prodala svojo največjo tovarno v USA
Washingtoit, 17. marca. s. (Reuter). Posebni finančni strokovnjak angleške vlade v Zedinjenih državah Peacock je sporočil, da je bila prodana največja angleška tovarna v Zedinjenih državah »American Whiskers Co.c Kupila jo je skupina ameriških bank za 36 milijonov dolarjev. Prodaja podjetja je v zvezi z načrtom angleške vlade, da realizira vsa svoja dobroimet-ja v Zedinjenih državah.
okoliščinami je nemški narod pričakoval leto 1940. polen ponosnega upanja Kljub temu se naš narod ni vdajal nobenemu varljivemu upanju glede težkih bojev, ki so še pred nami Vodja rajna je rekel, da je bilo od vsega začetka sklenjeno, da se ne sme dopustiti, da se boj na zapadu ne sme izpremeniti v trpljenje brez konca in kraja kakor v svetovni vojni, ampak da mora priti
do hitre odločitve.
Vedoč vse poedinosti naših načrtov ter poučen do najmanjših podrobnosti o stanju naših priprav in poln neomejenega upanja v nemškega vojaka in njegovega predpostavljenega, zlasti pa poln zaupanja v njegov duh, sem se odločil, da že pri lanski svečanosti na povem najslavnejšo zmago, ki jo pomni naša zgodovina.
Ko je napočil 10. maj, smo vedeli, da smo že naprej odklonili to, morda največjo nevarnost za naš vojaško gospodarski položaj. Potemtakem se je lahko začel boj na zapadu. Ta boj se je razvil v vsem tako, kakor smo to v naprej predvideli v svojih načrtih. Ne glede na prazne besede britanskega ministrskega predsednika bo leto 1940. prišlo v svetovno zgodovino kot
eno najbolj usodnih let, kot leto, najpomembnejše   zaradi svojih posledic
Vodja raj ha je rekel, da je nemška vojska sedaj z ljudsvom in materialom znatno okrepljena, krepka v svoji odločitvi, polna zaupanja in odločena dokončati tisto, kar je bilo začetega leta 1940. Vodja
Naš mir In naš! narodni interesi so nad vsemi tujimi političnimi in vojnimi interesi. Narod, ki od niko«ar nič ne zahteva, ne more služiti drugemu in se noče ca drugega vo jeva ti. Ako bi se po nesreči m tuji zlobi morali vojevati, potem hi bila to samo naša vojna, vojna za obrambo naših narodnih meja pred tujo silo in zavojevan jem Usodne povezanosti Hrvatov, Srbov in Slovencev ter njihovega svobodnega skupnega žr\iien*a ne more zrahljati nobena tu »a spletka, niti sila.
»PRIMORSKE NOVTNBc
»Nafta prva skrb je v teh dneh svobod* domovine. Svobodo ca vsako ceno, četudi bi moral en rod zanjo izkrvaveti. Sveto na&o remi jo, ki so nara jo izročili predniki, amo dolžni svobodno predati potomcem.«
Prof. dr. J Janžekovič t »Ca*«)
raj ha je nadaljeval: Zato moremo reči, da se to leto moremo še z večjo pravico, kakor leta 1940. pokazati pred obličjem spomina na nemške junake iz preteklosti.
Nemški narod je popravil vse
kar je nekdaj v neumni zablodi zgubil ali opustil. Nemški narod se danes počuti kot izvršilec poslednje volje svojih hrabrih prednikov. Sedaj se poleg padlih v svetovni vojni vrstijo tudi žrtve iz nadaljevalnih bojev. Vedno je isti nemški človek, ki žrtvuje življenje za domovino, ki daje življenje, da bi že enkrat svojemu narodu priboril bodočnost, za katero ima pravico in da bi priboril mir. ki nam bo dal boljša ureditev ljudske zajednice, kakor pn je bila tista ureditev', ki jo je bil zakrivil versajski diktat
Toda spominjamo se tudi italijanskih vojakov, ki morajo na obširni zemlji tudi dajati svoja življenja. Njihovi ideali in njihovi cilji boja so isti kakor naši. Nadalje je vodja rajha rekel: Tudi tisti, ki so doma, morajo v tej vojni prenašati večje žrtve kakor prej. Njihovo junaštvo dopri-naša veličini in vzvišenosti tej najodloč-nejši borbi v nemški industriji. To no vel ji samo za moškega, k se zaveda svoje moči, ampak tudi za ženo. Naš narod se je danes ves spremenil
v eno samo veliko borbeno edinlco.
Poleg tega, da je Anglija ponovila blokado, podobni oni iz svetovne vojne ter začela moriti z lakoto žene in otroke, je Anglija v tej vojni začela še s podiranjem in zažiganjem nezavarovanih mest in vasi.. Ce je prihod zime imel za posledico, da so se vojaške operacije na kopnem zmanjšale, so se boji v zraku in na morju tudi tedaj nadaljevali
Preživeli smo zimo, ki smo jo izpolnili z neumornim delom. Storili smo med tem časom vse, kar se je moglo še storiti '/.a izboljšanje naše vojne sile. Nemška državna oborožena sila se je sedaj dvignila na stopnjo
najmočnejšega vojaškega orožja
za katerega ve naša zgodovina.  Če j t v
tej zimi vso silo angleških napadov moral predvsem vzdržati naš zaveznik, bo sedaj nemška oborožena sila zopet sprejela nase svoj del tega bremena. Nobena sila in nobena pomoč na svetu ne bo mogla nič izpremeniti izida tega boja Anglija bo padla.
Naj nam tedaj Previdnost pokaže najboljšo pot, s katero bomo osvobodili narode okovov in jih popeljali na pot boljšega reda. Zato bomo leta 1941. hlndno in odločno začeli delati, da bi dokončali tisto, kar smo bili lansko leto začeli. Vseeno je, na kateri zemlji, na katerem morju in v katerem zračnem prostoru se bodo borili nemški vojaki. Oni bodo vedeli, da ta boj
za vedno odloča usodo, svobodo in bodočnost našega naroda.
Ko končujemo ta zmagoslavni boj, se zahvaljujemo vsem junakom v preteklosti kakor to zasluzijo. Kajti mi rešujemo tisto, za kar so naši padli: Nemčija nal narod in njegov veliki rajh.
Angleži v Abesiniji
Operacije se nadaljuje}o — Sodelovanje belgijskega vojaštva — Letalska aktivr st
Nairobt, 17. marca. AA. (Reuter). Uradno se poroča: Angleške čete so globoko prodrle na poti, ki gre od Mogadiscia čez Negeli in Addls A bebo in kjer je v abesin-ski vojni maršal Grazlanl dosegel eno svojih zmag. Operacije ae nadaljujejo,
Kairo, 17. marca. a. (Reuter). Z bojišč v vzhodni Afriki javljajo nova poročila samo o bojih v Abesiniji. Kakor poroča včerajšnji komunike poveljstva angleške vojake na Bližnjem vzhodu, so pri zavzetju Azoze v zapadni Abesiniji sodelovale prvič tudi belgijske čete iz Konga, ze konec januarja je bilo objavljeno, da je belgijsko vojaštvo iz Konga odšlo na fronto v Sudan.
Na drugih frontnih odsekih so angleške čete znova napredovale po glavnih cestah lz Mogadiscia čez Dagabu proti Džidzigi m od Dola proti Negeli ju.
Angleški in južnoafriški bombniki so v petek in soboto ponovno napadli letališče v Diredaui v Abesiniji. Pri tem je bilo osem italijanskih letal uničenih, ln sicer je bilo pet razdejanih na tleh. tri pa so bila streljena v letalskih bitkah.
I talir -a*M Ost v Egipta
Kairo, 17. marca. s. Agencija generala de Gaullea AFI javlja da je pričel v Egiptu izhajati italijanski Ust >Corriere d' Ita-lla«, ki piše v angleškem duhu. List je zelo razširjen med Italijani, tudi v zasedenih pokrajinah v Libiji in Somaliji. Poleg tega ga čita jo Italijanski vojni ujetniki.
Italijanski kapital v Egiptu
Kairo, 17. marca, a (Reuter). Zamrznjena dobroimetja italijanskih državljanov v Egiptu, katerih vrednost cenijo na deset milijonov funtov, bodo sedaj deloma uporabljena za kritje škode, ki so jih povzročili italijanski letalski napadi v Aleksandri ji.
Svoboden narod ne pozabi *»H na svoje življenjske
«
Biran 3
»SLOVENSKI  NAROD«, ponedeljek, IT. marca 1941.
Sterr. fj3
Položaj na Balkanu
Tudi Grki zadovoljni z našo strogo nevtralnostjo — Tur-čija zainteresiran opazovalec s pu&fco ob nogi — Pred izročitvijo turškega odgovora Hitlerju
Solun, 17. marca. e. Grški uradni krogi posvečajo veliko pozornost razvoju dogod kov na Balkanu, zlasti diplomatskemu delovanju osnih sil, ki je nastalo po prihodu nemških čet v Bolgartjo.Ne prikrivajo, da je bil položaj v zadnjih dnt \\ zrlo težak in nejasen, toda đođajiijo, da je nastopila občutna razjasnitev in to v gtavr.cm zaradi staliača, Id j:a je /n\ /:■ ia Jugoslavija.
V grških polili enih krogih La javnosti je naletelo na popolno razumevanje ln odobravanje odločitev Jugoslavije, da ostane sedanjim   dogodkom   ob   strani   ln   da bo
ohranila popolnoma nvojo nevtralnost, odločena, da hrani svojo neodvtBtnost in teritorialno integriteto. To stališče JiijroMavl jeki je najmočnejša vojaSUa sila na Balkanu je  tndi  edino   povzročilo  razjasnitev polo-
ftaja.
Glede Turčije z velikim zadovoljstvom poudarjajo, da je njeno stališče že prezizi-
rano Ln določeno. Turčija je zainteresiran op.-? z oval o e s puško ob nogi- Njena odločitev je neomajna v primeru nadaljnjega razvoja dosrodkov. Po vesteh Iz Carigrada bo po pisr.nju >TJlusa« in ^Džumhurieta« turška. vlada izpolnila vse obveznosti, ki jih je prevzela. Turška vojska je popolnoma pripravljena, da nastopi proti vsaki nevarnosti, ki bi grozila turSki neodvisnosti.
Tursko nemški odnosi
Carigrad,   17.   marca.  AA.   (DNE). Pri
spominski svečanosti v čast padlim nemškim vojakom, ki so se skupaj s svojimi turškimi tovariši borili na turških tleh, Je imel armadni eeneral Aluruad. poveljnik vojaške akademije, provor na grobu feld-maržala von der Goltz pase.
General Ali Faud je rekel, da von der Goltz še vedno živi v duši turške vojske in turškega generalnega štaba prav tako pa tudi v spominu turške vojnške akademije. Nato sta bili zaigrani turska in nemška himna, potem pa je erneral položil na
marSnlov  srrob venec turške vojske.
NTa crrohu je govoril tudi general v rezervi Pertnks pai>a kot učenec pokojnega
maršala in je poudaril upanje, da nemški ln turSKi narod, ki sta se nekoč skupaj
borila,  ne  bosta  drugf proti  drugemu porabila svojih mečev.
Carigrad, 17. marca. e. (United Press), odgovor predsednika turške republike Ine-nija kancelarju Hitlerju bo izročil turški veleposlanik v Berlinu, kakor hitro bo prispel posebni kurir, Id je odpotoval Iz Ankare v Berlin.
Vaje turških padalcev
Carigrad, 17. marca. o. (United Press). Za prihodnje dni so napovedane vaje turških padalcev In proti padalskih odelkov, in sicer na najbolj izpostavljenem ozemlju Turčije. Glede na to piše list »Akšamc, da je Turčija odločena zaščititi se, ker se je vojna nevarnost približala njenim mejam.
Rendell v Ankari
Carigrad, 17. marca. AA. (Štefani). Bivši angleški poslanik v Sofiji Rendell je odpotoval v Ankaro, kjer bo ostal nekaj dni in čakal nadaljnjih navodil svoje vlade.
Ankara, 17. marca. e. AA. (Reuter). Bivši angleški poslanik Rendell v Sofiji je prispel včeraj v Ankaro. Ostal bo več dni gost angleškega veleposlanika.
Se ena žrtev carigrajskega atentata
Carigrad, 17. marca. AA. Zaradi posledic atentata v hotelu >Pera Palače« je umrla še ena oseba. S tem je naraslo število žrtev na šest. Gre za nekega nameščenca v hotelu, čigar dolžnost je bila, da je pregledoval potne liste.
Rusko stališče
Stockholm. 17. marca (E) "Znani desničarski dnevn-'k »Figaro« priobčuje pod naslovom »Stališče Sovjetske zveze« članek V Ladi ni i rja d'OrmesfeCTia, ki piše:
Kakšno je stališče Sovjetske Rusije do evropskega in svetovnega položaj«? Pravijo, da je to ujjtfnka. Ali je ta politika res tako -Jcrivnostna? Zelo malo nam je znano o tem. kar se dodaja v Rusriji. kar pa so dogaja, je odvisno cd enega samega moža, katerega nikoli nihče ne vidi, tudi ne poslaniki tujih držav. Ako želimo vsaj nekaj rvedeti, potem moramo poznati naši odnja dejstva:
Sovjeti, prav za prav Stalin, izvajajo predvsem rusiko politiko. Pravim »rusko«, da ne bo nesporazuma. Ne gre v prvi vrsti za neke komunistično politiko in šele potem rusko. Odskj se dela prava ruska, nacionalistična in imperialistična politika. Skrajna* previdne« je pravilo te politike Rusija ne želi sodelovati v sedanjem sporu in pazi na vsako kretnje, ki bi jo mogla izpostaviti tej nevarnosti Ako bi kdo Rusijo napadel, bi se hrani'n te da kdc naj bi jo v današnjem času napadel? Da se izoane vsaki vojn: nevarnosti je sklenila sp- razum z Nemčijo.
Kljub želji, da ostane izven sedanje vojne, se Rusija zaveda Ha predstavlja eno izmed glavnih tigur na -etovni šahovnici. Njena ofenzivna sila je tM relativna, toda njena obrambna moč je neomejena. Kdor bi *e angažiral v boju z Rusij<, bi se več ne vrn'.i S svojim pasivnim r>osredovanjem utrjuje Rusija remeij svoje politike. Istočasno se zalaga Rusija z vojmm materialom in bf> po dveh letih najmočnejši vojaški arzena! Evrope in Az'je
Nedvomno računajo sovjeti tudi s posledicami dolge vojne m s splošnim izčrpanjem, toda v glavnem ne zate. da bi videli razširjenje marksistične oblasti, temveč zato, da na razvalinah Evropt- vzpostavijo vsemogočno »Svete/ Rusijo«
Podrobnosti o železniški nesreči v Bolgariji
Sofija, 17 marca e. »Utro* objavlja naslednje podrobnosti o železniški nesreči blizu Varne. Vlak je bil sestavljen iz dveh lokomotiv in 37 vagonov. 18 vagonov je popolnoma uničen.h. trije so poškodc/vani. 16 je ostalo celih. V vlaku je bil dragocen sanitetni material, ki je pa rešen. Vtek je
vozil z normalno hitrostjo 32 km na uro in je imel avtomatične zavore. Določena ie
bila komisiju, da preuči m u gotov: vzroke katastrofe.
Nesreča je zahtevala 10 mrtvih in 12 ranjenih Trupla ponesrečenih so pod ruševinami m sodijo, da so pooglenela. Prizor na kraju nesreče je bil strahovit. 18 vagonov je biio nakupičenih in zarinjenih drug
mm
Previ koncert Poitronieriievega komornega kvarteta
Velika HlhamonUna dvorana. — Spored: Verdi, Dvorak, Haycbi
v drugega. Lesena konstrukcija jc večinoma zgorela in jc v zrak molelo samo železno ogrodje. Gmotna škoda je velika. Pred-snočnjim sta se vrnrla v Varno državni tožilec in preiskovalni sodnik, ki sta na kraju nesreče izvršila preiskavo. Kdo je kriv nesreče še ni ugotovljeno.
iUlMEško bojišče
SrdliZ napadi in protinapadi — Velike izgube na obeh straneh — Vesti o izkrcavanju angleških čet
Angleška ekspediciji" ska vojska v
Atene,   17.   marca.   e.   Italijanska  proti-
ofenziva v Albaniji se je tudi včeraj nadaljevala z nezmanjšano srditostjo. Na vsej osrednji fronti so bili krvavi boji. Da bi prebili fronto in se osvobodili pritiska grških čet okrog Tepelenija, so italijanske čete, opremljene z najmodernejšim orožjem izvršile napad za napadom na gi\- -položaje. Bitka se vodi s tako srditostjo, da pride do pogostih spopadov na nož. Pri
teh bojih se ne sledita ne moštvo ne material, izgube so na obeh straneh velike
Po nepotrjenih vesteh iz grških virov so grške   izvidnice   pred   Tepe? eni.7 em, čijrar
padec pričakujejo vsak čas. Kljub odločnemu grškemu odporu italijanski napacv. niso nič slabSi. nasprotno, italijanski pritisk postaja v.=e močnejši. Od rezultata bitke bo odvisen nadaljnji potek dogodkov
na tem bojišču.
Na severni fronti ob Skumbi so bili hudi boji. Poleg topniškega ognja so bili tudi spopadi med večjim: pehotnimi oddelki, toda brez posebnerra rezultata. Isto je bilo na odseku pri Podgradcu. Ker je bilo
vreme zelo ugodno ze letalske akcije, so letala na obeh straneh uspešno posega'.!
v boj in bombardiral borlšča, pa tudi sovražnikovo zaledje. V atenskih vojaSlctb krogih smatrajo, da se bo sedanja italijanska proriofenziva razširila na vso fronto od    jugosiovenske    meje do Jadranskega
morja.
Atene, 17. marca. AA. {Atenska agencija). Uradno sporočilo pravi, da je sovražnikovo letalstvo bombardiralo neko pristanišče na zapadnem Peloponezu. Človeških žrtev tn gmotne škode ni bUo.
Grško vcl&& prečilo
Atene, 17. marca, s, (At. ag.) Grški generalni štab javlja v svojem 141. vojnem poročilu: Topnišlii  ogenj  različne jakosti.
Angleška ročila
Atene, 17. marca. s. (Reuter). Poročila z bojišča v Albaniji javljalo, da je po sedemdnevnih sdovitih bojih it; -iska ofenziva menda ponehala. Ti boji s»j ..-e vršili pretekli teden već čas v glavnem zapadno od planine Trebesine na osrednjem sektorju bojišča. Kakor javlja grški radio, je po grških cenitvah na italijanski strani v ofenzivi sodelovalo skupno 120.000 mož. €>d teh smatrajo Grki, da jih je bilo 50.000 ranjenih, ujetih ali v boju ubitih. Italijani niso nikjer pridobili na terenu in niso nikdar več napredovali kakor 40 metrov  pred  grške postojanke.
Angleški bombniki so v soboto močno napadli italijanski letališči v Beratu in ValonL Več italijanskih letal na tleh je bilo uničenih. Po uradnih podatkih so Angleži in Grki od torka do petka pretekli teden sestrelili ali na tleh uničili skupno 30 italijanskih letal
Car ig rad, 17. marca. o. (Un. Press). An-
leške čete so že v Grčiji in jo bodo podprle, če bo napadena od Nemčije, sc izjavljali včeraj v angleških krogih. Moč angleškega ekspedicijskega zbora v Grčiji ni bila objavljena, vendar pa se je iz angleškega vira zvedelo, da so šefi angleške
vojske že določili strategijo, ki se bo uporabljala v Drmeru nemške ofenzive proti
Solunu. Vsekakor ne tq*e več. da so se angleške čete izkrcale r.a ?r$kem ozemlju.
Po zasebnih informacijah je v F TOpi 1n na Bližr.iem vzhodu .-kol; 150 do 200 tisoč an^eŠkih voiakov Te eltsoodlcljslee sile bodo podprle Grke v obrambi njihove severne meje. Strateška obramba bo koncentrirana nn" k7ancu Rupel severovzhodno od Soluna in severno od Demir Hisar-
ia.
New York, 17. marca. s. (Columbia B. S.). Z Balkana prihajajo nova poročila, da
se  Angleži   izkrcavajo  v   Grčiji. Poročila javljajo, da prihajajo v grške luke vedno novi oddelki angleške vojske. Angleži sami doslej teh vesti niso uradno potrdili Nekateri carigraiski listi poročajo, da je
bilo že doslej izkrcanih okoli 150.000 do 200.000 angleških vojakov. Po zadnjih vesteh so bili zlasti v Pire j u in Vol osu izkrcani tudi oklopni oddelki angleške vojske.
Grški demanti
Atene, 17. marca, e. AA. Atenska agencija javlja: Sovražni tisk je razširil vesti, da bo Grčija del hudo ranjenih italijanskih vojnih ujetnkov poslala v Italijo, ker v Grčiji ni več prortora v bolnišnicah. Te vesti je treba demantirati. Grčija v kratkem pošlje v Italijo konvoj italijanskih ranjencev, toda to v duhu visokega čuta humanosti, v smislu ženevske konvencije.
Turško priznanje Grkom
Atene, 17. marca. e. AA. Atenska agencija javlja: Turški zunanji minister Sa-radzoglu je izjavil posebnemu dopisniku lista »Ethnos«: Grški narod je pokazal nedosegljivo višino slave in je napisal veliko poglavje v zgodovini človeštva.
Ugledni so t rudnik polslužbenega lista »Ulusa« Rifki Ataj je istemu dopisniku izjavil: Z občudovanjem zasledujemo podvige vaše vojske. Grki so tudi sedaj kakor nekdaj potrdili svojo veliko sposobnost. Kot element otomanskega cesarstva so Grki svoj čas delali na razvoju svoje civilizacije, in so pisali tudi v turškem jeziku. Dopiinašnli so tako k napredku turškega pesništva, umetnosti in glasbe. Grki so sedaj tudi kot vojaki potrdili svojo izredno sposobnost.
Letalska vojna na zapadu
Zaradi poslabšanega vremessa sušo bili nemški napadi na Anglijo tako hudi kakor v prejšnjih nočeh
London,  17. marca s.  (Reuter)  Letalsko | moč, ki jo prejema Anglija od vseh delov in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju:
Sovražni letalski napadi na Anglijo pre-
teklo noć so bih v glavnem usmerjeni na neko mesto v zapadn Anglir ter so trajali več ur. Eksplozivne in zožigalne bombe so povzročile znatno škodo, toda vsi požan so bili proti jutru pod kontrolo. Napad je zahteval mno<*o človeških žrtev. Več oseb je bilo ubitih
Bombe so bile vržene tudi na druge dele države, toda povzročena škoda je zelo majhna in človeških žrtev skupno ni bilo mnogo.
En sovražni bombnik je bil v teku noči nad Anglijo sestreljen.
London, 17. marca s. (Tass) United Press poroča, da nemški letalski napad na London v noči cd sobote na ncdeijo ni imel posebno vcl'kega obsega. Smatrajo, da je bila nemška letalska aktivnost omejena zaradi poslabšanja vremena in ojačenja protiletalske obrambe. Število človeških žrtev v Londonu ni bilo veliko.
Sestreljena letala
London, 17. marca. s. (Reuter). Po uradnih podatkih je bilo pretekli teden v letalski vojni sestreljenih ali uničenih skupno 110 nemških in italijanskih letaL Angleži sc v Istem času izgubili 22 svojih aparatov.
Izmed nemških letal jih je bilo 42 sestreljenih nad Anglijo, od tega 35 ponoči. Cenijo, da so pri tem Nemci izgubili okoli 170 izvežbanih letalcev
Atlee o angleški letalski ofenzivi
London, 17. marca. s. (Reuter). V nekem govoru je izjavil včeraj minister Atlee. da bo Nemčija še obžalovala, da je pričela z letalsko vojno proti Angliji. Angleška letala in angleški letalci sedaj že napadajo Nemčijo. V preteklem poletju so Angleži odbili nemške letalske napade na Anglijo, čeravno so bili Nemci v letalih številčno močnejši. Sedaj pa bodo Angleži zlomili nemško obrambo z letalskimi napadi na Nemčije. Angleži so s svojo ofenzivo že pričeli. Atlee je dalje izrazi] mnenje, da je Nemčija podcenjevala po-
angleškega imperija.
Obvezna delovna služba v Angliji
London, 17. marca. s. (Reuter). V govoru po radiu je včeraj napovedal minister za delo Bevin obširne ukrepe za ojače -nje angleške delovne sile. 2e prihodnji mesec bodo mobilizirali za obvezno delovno službo vsi moški od 41 do 45 leta ter vse ženske od 20 do 21 leta starosti. Bevin je dejal, da potrebujeta angleška vojska in industrija ogromno delovnih sil. Sedanji program za mobilizacijo delovnih sil v Angliji je največji, kar jih pozna zgodovina.
Izgubljena angleška podmornica
London, 17. marca s. (Reuter) Admira-iiteta, javlja, da se je angleška podmornica »Snapper« toke zakasnila da jo je treba smatrati za izgubljeno. Podmornica je lani potopila štiri sovražne ladje, v juliju pa je pet drugih ladij zadela s torpedi.
Darlan zopet v Parizu
Pariz, 17. marca. e. (United Press). Admiral Darlan je včeraj ob 13. prispel v Pariz, kjer se je sestal z nemškim poslanikom Abetzom. Kakor se izve. so na tem sestanku pretresali vprašanje preskrbe Francije z živili. Darlan stoji na stališču, da mora francoska vlada skleniti sporazum z odločilnimi nemškimi krogi v Parizu glede živil, preden bo Amerika in ter-venerila pri angleSki vladi.
La Rossehe, 17. marca. AA.. (Havas). De Brin on je Imel včeraj ob koncu inšpekcijskega potovanja po zasednih krajih pred novinarji v La Rossellu velik govor. Zlasti je poudaril sodelovanje med nemškimi in francoskimi oblastmi. Zaradi tega sodelovanja in medsebojnega razumevanja se je posrečilo preprečiti smrtno kazen, ki jo je b!!o izreklo sodišče v Navvju proti Štirim francoskim mladeničem, ki sta bila stara eden  18 let, drugi pa 20.
VIrhy, 17. marca. s. (CBS). Baje je bil znani nemški industrijalec Fritz Thvsen, ki je svoj čas zbežal iz Nemčije v Francijo, poslan v koncentracijsko taborišče.
Prve letošnje žrtve gora
Včeraj se je smrtno ponesrečil na Kamniških planinah 21 letni pravnik Sergij Gaspari — Dve nezgodi na Veliki planini
Ljubljana. 17. marca Po Ljubljani se je že NKJfcj raznesla novica, da so planine terjale včerai svojo prvo letošnjo žrtev Včerai zjutrai sta se odpeljala iz Liubliane v Kamnik, odkoder sta krenila v planine uradnik zavarovalnice »Dunav« Slavko Keršič ter 21 letni
vesokošolec Ser^ii GasDa.i. stanujoč v Baragovi ulici št. 11. Pvozpola sta se • do-DOidne čez rCooišče na Mokrico, odkoder
sta nameravala oditi na Krvavoc Obn *ta bila dobro oprem! iena in sta imela na čevljih tudi dereze. Priplezala sta že do Tako zvanesa Farjeveca plaza kier ie pr ce o Gaspariju nenadoma ^podrsavati. ker se mu 1e na derezah nabralo preve sne^a. Napra\-i] ie 5e nekal korakov, prav na robu oiazu Da mu ie znova sprdrsnilo Mladi olaninec ie zmibi! ravnote*ie in ie
naslednji trenutek treščil v približno 40 m globok prepad   kier le obležal Niesov
spremi ievalec je Driče] na vse erlo klicati na pomoč nato r>a °e ie h:tro vrnil in obvestil med potjo nek- turiste da se ie na Mokrici nrinetila nesreča O nesreči 90 bili takoi obveščeni tudi reševalci v Stran Jati tn že okror poldneva odšla efcspodicija kakih 12 reševalcev or>H vodstvom Franca Eriavška do Farjeveaa plaza. Do ponesre-
čenca v prepadu so prišli malo pred 3. uro. Našli so La negibnega, mrtvesa v sne-ffu. Pri padcu v prepad *e ie Gaspar najbrže nekajlerat prekvtalii in s. r/.omi; ti'.-nik. Reševalci so mrtveca m ade:i:č i n -ložili na nosiln  in ira o> nevarnih ix>tih
oprezno prenesti v dolino, kjer so ga v Strani.:h položili y mrtv foicj na ovler
Pretresljiva novica o nesreči sina je bila £e Mloči  obzirno  snorocem stari "T^.  r> ne—
SPSČenesJa SergHa GtaSMriia. Stari s > s« dav; odpeljali v Stranje Iger b^ rtn na tamo Sr, j cm pokopal 5£u n"šM ^'^>ie zadnja
pociva'išče   Pokojni Gapari. ki je bi po rodu  iz  Lokovca pri  Ajdovščini,   le   S i« pred tedni Izstopil iz F^nv^ni.^ča in s neje vpisal v pravno fakulteto
★
Iz Kamnika nam poročajo £o o dv^h ne-
srečah mladih turistov v nlanlnah Zvečer so prinesli v dolino 21 letno hčerko upok>-jene^a uradnika iz LJubljane Dano D a£-lerjevo. ki si je na Vel ki plnnini z'cm a desno nocro De?no n-^cr > t>s s\ <e S&< na Valfld nlanini tudi 211e*n; trgovcev sin iz Ljubljane France Piroat Oh nan -srečen ca so prepclnli y I1ubl:nnrko h<^-nišnico.
Milana Be novica zaksnska tragedija j
Brez tretjega
Gostovanje ?£*lg$rske in Nfižiča je o^inoslo velik 131 gl^bdk ni?tek iskfetto navdušeni $mh&2k3
Ljubljana^ 17. marca. Hinko N"u6ič si je  za jubilej svojega 40 let   izvajanega   poklica   —   natanko tako
dolgo kakor Cankarjev hlapec Je.nej — izbral z okusom in bistrostjo M Begovi-ćevo najboljšo in najuglednejšo dramo >Brez tretjega«.
Če se združita dramatik in igralec v težnji, ustvanti odrsko delo z najpopolnejšo tehniko svojih dveh umetniških s:rok. nastane drama, ki mora dosezati izjemno močan  gledališki uspeh.
Milaji Begović je dramatik visoke literarne kulture in najvišje tehnične rafiniranosti. To tehnično mojstrstvo si je pridobil kot dramaturg največjih gledališč v Hamburgu, Berlinu in na Dunaju, pozneje pa še kot dramaturg in režiser novosadskoga in zagrebškega kazališta z lastnimi odskimi eksperimenti. Hkrati je pisal dramatska dela ter se v umetnosti dramaturgije dvignil do mojstrstva, v katerem danes nima tekmeca v jugoslovanski dramatiki.
Begovi ć, pesnik, nežnočuten in ostro prodoren psiholog, romanopisec in dramatik, je prav z dramo »Brez tretjega« ustvaril odrsko umetnino, ki — kakor Go-tovčev 3>Ero z onega svetac predstavlja po širokem svetu jugoslovansko opero — reprezentira jugoslovansko dramo v Nemčiji, Franciji. Madžarski in Italiji. To je uspeh, kakršnega ni dosegel doslej še noben  drug jugos^vanski avtor.
Sa] snov drame ni presenetljiva ali nova, temveč je že neštetokrat obdelana ljubosumnost v zakonu. Za vse variacije in permutacije tega motiva ostaneta pač Shapekspearov Othello in Desdemcna naj-silnejša klasična zastopnika. Begovič je snov postavil v moderno dobo, prav v leto 1926 v Zagreb. Strašni črv ljubosumnosti, ki je razglodal srce Othellovo in zatemnil razum beneškega zmagovitega generala, gloda tu na srcu in razumu velikega matematika prof. Marka Bariča. Grozne duševne muke, izražene v prav patoloških izbruhih, so pri Othellu stopnjevane po mavrski ali zamorski krvi, tu pa v dejstvu, da je prof. Barič sin poblaznelega očeta in je torej Barič tudi psihopatski nesrečnež.
Pri takem usodno udarjenem Othellu ali Bariču je seveda tragični zaključek verjeten, skoraj neizbežen. Oba imata zvesto, čisto in mirno, trezno preudarno ženo. Giga Baričeva izkuša celo dopovedati možu, da je v zakonu zaupanje v zvestobo zaJconskega tovariša edini os. ki drži v ravnovesju skupno življenje. Ce tega zaupanja ni, mora zavladati ponos, ki se izrazi v mirni ločitvi. Ce ne moreš verjeti in zaupati več, ni drugega kakor razhod.
Ali tu vstane iz groba priča Gigme zvestobe: Barič čita pismo Giginega rajnega očeta, ki dokazuje vzorno zvestobo Gigino v teku dolgih let Barićeve odsotnosti v ruskem vojnem ujetništvu. Kakšen Je ta posmrtni dokaz, ne razumemo. Ali Bariču je docela zadoščal.
Tu pa vzkipi v užaljenoeti Giga: njej mož ni mogel verjeti, verjame pa pismu! Njena silna, zvesta ljubezen se mahoma izpremeni v nepremagljiv odpor. Ko hoče Barič surovo doseči svojo zakonsko >pra-vico*-, ga Giga ustreli z istim revolverjem, s katerim bj se bila rešila nasilnosti svojih treh častilcev, če bi jo poizkušali proti njeni volji osvojiti. Ko se izkaže Barič bru-talnejSi kot vsi čestllci. ubije razočarana Gig^a moža ki bi mu odpustila celo neštete grehe v ujetništvu. Giga je torej do skrajnosti finočutna žena in izjemna pesniška tvorba, medtem ko je Barič v današnji dobi trezne stvarnosti in cinične vzvišenosti nad romantično sentimentalno miselnostjo glede zakonske čiste zvestobe zelo nesodoben, vprav zsstare! moški tip.
Ali Begovičeva drama ima le dve vlogi, ki zahtevata izredne Igralske izrazne sposobnosti, da vzdržita največjo napetost vsa tn dejanja brez zunanjih učinkovitosti in zdržema ob duševnih trenjih z edino vendarle presenetljivo zaključno tragiko, o kateri pač velja, da je končno med človeštvom že vse mogoče. Zaradi teh dveh, psihološko silno zanimivih in bogatih vlog uprizarjajo Begovičevo dramo tudi največji tuji odri. kjer imajo dva dovolj močna in fina igTalca.
Nas je posebno vzradostil nastop gospe
Vike podgorske, ki smo si jo SeleU Zv dolgo zopet in zepet videti z njeno najviše razvito igralsko umetnostjo. Podgorska je
ideal sodobne tragedke. preprosta, n&rav-aa. v vseh valovanjih fiugtev m £no prt-
pričevaine, vsesko^a globoko doživljane, plemenite v govorici in kretnjah. Zela je najpopolnejši uspeh tudi s svojo odlično režijo igre. Hinko Nučič ji je bil kajpak izvrsten partner ter je zmago v. i vzdržal vlogo največje živčne ntzn anosti v vseh njenih peripetijr.h do zaključka.
Predstava s Podgorsko in NučiCera je torej prinesla z vsemi tehničnimi rafinira-nostmi in psihološkimi fine.^ami vo ik ln globok užitek ter je bila obema larai no priznanje iskreno navdušeno in hvaležno.
Fr.
Požrtvovalno delo Rđsčega križa
Ljub jana. 17 m^rr-a Naše poročilo o dalu bonovi skeca odbora Rdečega križa izpopolnj.' enn s podatki o včeraišniem uspelem občnem zboru v mestni posvetovalnici. Občni zbor je vodij namestu d 6edanjegn predf-ed ..i dr. Viljema Krejcija prvi podpredsednik dr. Oton Fettich. ki ie v uvodu D3Z';ravil odlične zastopnike cblasti. nakar le bila b velikim cdobravsniem snrejet predlog. d,i se r>o;iieta Ni. Vel kr:;l;u Petru II in predsednici društva Nj. VTs knegini- Olgi udanostni in pozdravni brzoj avla. Dr. Otcn Fettich ie očrtal izredno težavne razmere, v katerih mora delati RK. ki mu ;e doba naložila oosebr.e naloge. Vsesa *c le društvo lotilo z veliko vnemo in ie d -se?lo lene ufspehe. Doseianjj predse'n k dr. Viljem Krejči ie bil imenovan za člana glavnega odbora RK v BeonT'-d1? Ti Hi v bodoče bo Datriotičn^ ^al^rra RK v SlO-veniji da bo vedno rjrinravhen požrtvovalno pomagati svojemu bližnjemu v miru in voini. s čimer bo koristil svoi: domovini.
Pr! volftvah ie b:l soeia^o IzvolJTl -a novega nre^rednikn đruŠtva ođvet^ils dr. Oton FetH^h. za prvega rv-drvr"H^ei!'.~i ravnate1 i Maks Hočevar zn dni?o ro'. predj^ednico ga Minka Kroftova čl ni uprave na so nrirnarii dr Va'etin Mer'ol. viSji svetnik dr Franta Mis. z'!r.n\m:k dr. Franc Puc. vi.^ji svetnik Josin Skalar, mi^ direktor Tvo StAle in vlndni ivvtnlk dr. Fran Vidic. Cani nadz-rne^a odbori so ^a. Marjanca Gro55selli. delovoi i Fm c Pire in Dosestnik Franc Sever.
Švedska h^če hiti pripravljena
Stockholm, 17. marca. AA. (DNB). Uradna poročevalska služba Telegram biro objavlja vest, da se morajo vsi vojaški obvezniki prijaviti svojim komandam. Švedska vlada je dala naslednje poročilo:
Dejstvo, da se v drugi polovici zime niso zgodili nobeni pomembni vojni spopadi, nI dokaz, da bo tako stanje trajalo še naprej. Čeprav ni nobenih napovedi, da se bo morebitna razširitev vo.tne prenesla tudi na Švedsko, mora biti naša država pripravljena obvarovati svojo nevtralnost. Ti razlogi so prlsiMlf Švedsko vlado, da okrepi svoje vojaško silo. Zaradi bitrerm vpok!;ca reTerviftov se nj treba prebivalstvu vznemirjati, ampak naj to smntra Uot naravno posledico dogodkov, ki se dogala> jo.
Tltulescu na smrtni postelji
Bukarešta, 17. marca. e. (United Press* Bivši rumunski zunanji minister Titules-cu leži na smrtni postelji v hotelu »Carl-ton* v Cannesu. Titulescu boleha že dolgo na tuberkulozi in je dobil hud napad. Po mnenju zdravnikov je njegovo stanje zelo resno. Titulescu ie star 58 let. Titulescu je bil med ustanovitelji Društva narodov in je hkrati z Ari?t1dom Briandom tudi ustanovitelj Male antante.
Curth, iT. marca. Beograd 10, Pariz 7.10, London 17.125. New York 431, Bruselj 69. Milan 21.70, Madrid 39.50, Aro-sterdr-.i 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.575. Oslo 98 50. Kopenhagen 83.50, Sofija   425,   Lisrabona 172.5,
»ter. 63
»SLOVENSKI 11A ROD c, pcotdeTj*, XT. marte mi.
Btren 8
VNE VESTI
— Ia »Službenega lista*. >Službeni Itet kr. banske uprave dravske banovinec flt. 22. z dne 15 t. m. objavlja: pogodbo o prijateljstvu med Ji*gro* 1 avl >o ln Marižar-ako, uredbo o spremembah in  do polnit vab
uredbe o crušU ih unlveratetnih slušateljev in sprcminjevaiEih uredb; naredbo o kontroli izve za pcj^tnine tn divjačine; spremembe in dopolnitve pravilnika o odpravljanju strokovnega izpita za pooblaščene inženjerje, stavbne, arhitektonske, kulturnc-tehniče, geodetsko kulturno-teli-nicVne strojne, ladijske in elektrotehnične stroke:  navodilo o izplačevanju nagrade
kmetijs'cim honorarnim   uslužbencem ln
dBievnicarjem, vpoklicanim na vojaSKe vaje; kategrorizacijo službenega in pomožnega osebja v hišah, lokalih in javnih bolnicah in kategorizacijo kurjače v ln strojnikov pri mlatilnicah; odločbo o znižanih carin rib na polvaljano železo; odločbo o carini na pisala; pojasnil o o carinjenju per-g-amentnega papirja, nadomestila te vrste papirja in havauskega papirja; ratifikacijo pogodbe o prijateljstvu z Madžarsko; naredbo o prepovedi uporabe hreščečih ^večnih  aparatov  in   uporabe  zvočnih si-
gnnlov pri motornih vozilih ponoči v območju merta Celja.
— Skupščina cit Inicarjev Nar°diio banke.
Včeraj je bi^a skupščina delničarjev Narodne banke v Beogradu. Za ta obori: zbor je deponiralo 17( delničarjev 37.785 del-nis s 3851 glasov.. Občnemu zboru je predsedoval guverner Narodne banke dr. Ra-dcsavljević. Iz poslovnega poročila je razvidno, ča je skupna vsota bilance dosegla 33.S83 milijonov uin in da je bila v primeri s prejšnjim letom za 63.6 zvišana Cisti r'običek je bil 40.7 milijona din.
— Ceoa pfienleB pri nas ln v Argentini. Nekateri so predlagali, naj bi naša država uvozila pdenioo iz prekomorskih držav. n. pr. iz Kanade aU Argentine, češ, da je tam iza-eono mnogo cenene pšenice. Po avtentičnih podatkih je zdaj pšenica v Buenos Airesu pa 110 din met. stot ah za 240 din ceneje kakor pri nas. toda prevozni strdek: so zaradi visoke za v aro va biin e tako visoki, da bi uvoz nikakor ne bil priporočljiv. Sami stroški bi znašali 350 din za met. stot, torej tolko, kolikor velja pri nas pženica. Uvožena pšenica bi bila torej za 110 cin dražja.
— rred t, • ivluskimi pogajanji s SSSR.
V kratkem se bodo pričela trgovinska pogajanja med naio tižavo ln SSSR zaradi ureditve trgovskega prometa v prihodnji sezoni.
— 150 vagonov krompirja b°mo izvozili
v fc>\ic°. Pristojne ustanove so oujbrile izvoz 150 vagonov krompirja v Švico. Krompir bodo izvozile ustanove Prizad, Pogod in Prevod. Švica nam bo za krompir dala razno industrijsko blago.
— Uvoženi surogat p°pra Škodljiv zdravju. Dalje časa že primanjkuje pristni poper. Zato so naši uvozniki začeli uvažati surogat. Analiza tega surogata je pokazala, da se nadomestek popra sestoji iz SO',;- riževe moke, 15"-o eteričnih olj, manjši odstotek iz moke poprovega drevesa in ostanek iz najhujše in najslabše paprike. Ugotovljeno je bilo. da je ta nadomestek popra zdravju zelo škodljiv in torej za prehrano neuporabljiv- Zato bi morali prepovedati uvoz in prodajo tega suroorata.
— Naia tekstilna industrija ni zadovoljna s kakovostjo turškega ln ruskega bom-bnifca. Poročali smo. da je prispela iz Rusije večja pošiljka bombaža. Sedaj je prispel tudi bombaž iz Turčije, ki je bil prepeljan po Ornem morju in Dunavu. V tovarnah so ugotovili, da ruski in turski bombaž nista tako dobra kakor ameriški in egiptski, ki so ju doslej uporabljali.
— Izvoz našega tobalui v Nemčijo, na Madžarsko in Slovaško. V naši državi se mude trgovraskl zastopniki Nemčije, ki si ogledujejo skladišča tohnka in tobačne vzorce. Gre za nakup večjih količin tobaka. Vzorci našega tobaka so bili odposlani tudi na Madžarsko, na Slovaško pa bo kmalu odposlana prva večja pošiljka našega tobaka.
— Izvoz vina iz Slovenije. Prejšnji mesec je bilo izvoženih iz Slovenije 47.552 1 štajerskega vina v Nemčijo. Skupno je bilo v januarju in februarju izvoženih 70.948 litrov vina iz Slovenije, uvoženega je pa bilo 16<*0 1 iz Italije.
— K°nferenca  ^rgov^ko   - tndnstrifskih
zbornic iz vse države. V petek bo v direkciji za zunanjo trgovino konferenca zastopnikov trgovsko-lndtistrijskih zbornic iz vse države. Na nji bodo razpravljali o važnih transportnih vprašanjih,
— £e na * električnem stoln je Haupt-mann trdil, da je nedolžen. Pol sveta mu je verjelo. Njegov proces je bil škandal, ns 1 katerim so se zgražali milijoni v Zedi-r -nih državah. Sedaj je končno spregovori! naš rojak I. I. Poderžaj. ki v svoji knjigi *Hauptmann ie bil nedolžen« do-Kazuje da je LindbergOv otrok v rok^h misteriozne Mlss Tufversonove, ki je izginila, d?, se izogne škandalu. Knjiga »e dobi v knjigarnah in pri založbi Dibertv, i/fubllana. Miklošičeva cesta 5 (paviljon), rel. 22-50. Mehko vezana, oktav format. 291 strani, stane 60 din.   (—)
«— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, sicer brez bistvenih sprememb. Včeraj je bila najvišja temperatura v Mariboru in Zagrebu 15, v Sarajevu. Splitu in Dubrovniku 14, v Ljubljani 13.2. v K u m boru 13, v Beogradu 12, na Rabu 10. na Visu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6. temjperatura Je 7r?-?r1a   S.2.  v Mariboru   0.0.  v Zagrebu
—3. v Beogradu 1. v Sarajevu 2. na Rabu 3 na Visu 4, v Splitu 5, v Dubrovniku 7,
v Kumboru 8.
. _lj Literarni klub v Ljubljani bo priredil drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice svoj drugi bralni večer- Uvodne besedo bo govoril Ježe Kastelic, iz svojih del pa bod brr.li Cene Vipotnik, Jože Dular. Se-verin šali (zanj bo brala Mihaela Jarčeva). France Novčak. Jože Brejc. Cene Knanjo, Joža Vombcrgar in .Tože Kastelic.
_lj v vrtnarskem tečaju    za lastnike
malih vrtov pri podružnici SVD. Ljulbjana I. bo p ml a val iutri 18. t. m. mest- vrt. asistent Josip Pimat o ^Cveticah in tramicah in o skclniaku na malem vrtu-«.
Začetek točno ob 19. zvečer v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi
Ulici. Pref%vatlje bodo nn-fasnjevale ekiopt-tične   slfkO.   Vstop prost.
_Ii za igro Metke in Danila Bučarja »Na TrSki trori« ie tako zanimanje, da so bile vstopnice za prem i ero ln prvo reprizo v dveh urah razprodane. Igro bodo ponovili v šentjakobskem gledališču jutri v to-
rek 18., na praznik 19., v soboto 32. ln nedeljo 23. t. m. vselej ob 20.15. V nedeljo 88« t. m. ob 15.15 pa bo druga popoldanska predstava Hke Va£tetove »Visoke pesmi«, 6 slik iz Prederoovegpa. življenja; predstava je namenjena predvsem dijaštvu
in okoliškemu občinstvu. Kupite vstopnice že v predprodaji od danes dalje.
—lj Polt roni ertjev kvartet, eden najslavnejših kvartetov sedanje dobe, bo kon-certiral danes ob 20. v veliki fllharmo-nlčni dvorani. Izvajal bo Havdnov kvartet op. 76, št. 5. v d-duru, Verdijev kvartet v e-molu in Dvofakov kvartet op. 96 v f-duru. člani kvarteta so: A. Poltronleri (prva violina), G. Capn (druga violina).
G. Alesandri (viola), A. Valisj (čelo). Začetek koncerta bo točno ob 20., predpreda-ja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice
s 209-r
—IJ  Predavanje Jugoslovanske tentke
zveze o mednarodnem ženskem dnevu, napovedano za drevi. odpade.
—lj \TOv gToh. Včeraj je umrla v Ljubljani v 66. letu starosti ga_ Ivana R o -m a v n, roj Hafner iz škofje Loke. Pogreb bo jutri ob 16.30 iz njenega doma v
Šiški Podlimbarskega ulica 27. na pokopališče pri Sv. Kriiu. Pokojnici blag spomin, žalujočim nafce iskreno sožalje!
—lj S taro katoliška 5lužba božja bo v sredo 19. t. m. na dan sv. Jožefa ob 9. dopoldne v evangeiski kapeli, Gos po« vetska 9.
—H NA VSAKO MIZO L A ARO PTVO!
—lj Konj je izkrvavel na ce*tf. V soboto je bilo na Poljanah dvorišče neke hlSe prizorišče krvavega pokolja. Vse stene in tla so bile obrlzgane s krvjo, tekla je dobesedno v potokih. Nasprotnika pa si nista bila morda razborita kmetska fanta, temveč le navadna mirna konja. Menda je priSla obema kar naenkrat v kri pomladna razboritost, ali pa sta imela poravnati stare račune 5e iz davnih dni mladosti. Oba konja sta pripeljala vsak svoj voz in sta si stala nasproti na dvorišču. Kako je >prep!r< nastal, nihče ne ve. kar naenkrat sta si planila v grivo in se pričela obdelovati prav po ^človeško«. Eden je drugemu pregriz-nil več glavnih žil, tako da je kn brizgala kakor vodomet. Kmalu je starejši konj kljub pomoči izkrvavel ter poginil. Tekla Pa je tudi človeška kri. Hlapcu, ki je miri! razjarjene živali, je njegov lastni konj zadal tak udarec v nogo, da je moral oditi
k zdravniku, ki mu je očistil rano in obvezal. Poginidesra konja je vzel mesar za
kloba^cc.   ranjenega   pa   veterinar v zdravljenje.
—lj Gozdnj pojar sredi mesta. Suho vreme ter toplo sonce sušita naše livade in gozdove. V tem času so najbolj nevarni gozdni požari. Da pa bi začelo goreti kar v mestu samem, tega res nismo mogli pričakovat:. V soboto popoldne je izbruhnil tak požar na Karlovški cesti tik nad novo škarpo, ki je bila zgrajena šele lani, nekako nad Pri vozom. Maii zlikovci so si zanetili na pobočju hriba ogenj. Suha trava in suho Ustje sta pa bila predobro gorivo in se je v hipu vnela vsa okolica na desetine metrov daleč. Požar je zaradi vetra grozil, da zajame ves hrib. K sreči vodi sredi pobočja zasebna pot. ki je. ker je nezarasla, zadržala ogenj, da se ni razširil višje na grajsko pobočje. Poklicani gasilci so požar omejili ter tako rešili nevarnosti ves gozd. Policija je že ugotovila otroke, ki so si dovolili nevarno S^lo. Sedaj ob tem suhem vremenu lahko pričakujemo po zaslugi ne samo otrok, ampak tudi odraslih neprevidnežev Se več gozdnih požarov, dokler trava ne bo dobro ozelenela. Zato je potrebno več previdnosti pri ravnanju z ognjem v naravi!
—lj Za k°ga veljajo cestn°-po!Icij*lq p'eđpls! f 2e pred letom dni je policijska uprava stroge prepovedala postavljajije koles v zato postavljena stojala pred avtomatskim buffoom * Daj-dam« in v okoli ei in je ta stojala prestavila k javni telefonska govorilnici pred kavarno »Emono«. Prav tako je bilo pred »Daj-damom« — na desni strani cestišča v smeri proti Tivoliju — prepovedano postajanje avtomobilov, ki jim je bil za parkiranje določen prostor v Beethovnovi ulici. v zadnjem Času se je razpasla navda, da se nekateri luksuzni avtomobili nemoteno zadržujejo na prepovedanem delu cestiSča za parkiranje, d očim ubogi kolesar ne sme ob zid prisloniti niti kolesa. Tako je tudi včeraj zjutraj neki luksuzni ai'tomobil dobre pol ure stal pred vhodom v prehod nebotičnika, kar pa stražnika ni spravilo iz ravnovesja, da bi interveniral in lastnika avtomobila opozoril na cestno-pclicij-ske predpise. Mislimo, da so ti predpisi veljavni za vse, za razkošne avtomobile tn za skromne kolesarje.
—lj Nesreče, V kopališču na Taboru se je nevarno opekel po obeh rokah 191etni čevljarski pomočnik Anton Stanič. — 11-letni pooestnikov sin Franc Zabavnik i* Kamniške Bistrice je pri igri padel in si zlomil levo nogo. — Delavca Antona Se-lana iz Stražigča je včeraj na mostu v Kranju podrl neznan avtomobllist. Selan ima hude poškodbe po vsem životu. — V bolnišnico so pripeljali tudi 311etnega posestnika Janka Gerbajsa iz Dobrunj. ki ga je doma v hlevu brcnil konj v desno nogo.
Življenfski jubilej ge. Josipine Kalinove
Ljubljana,  17. marca v   svojem  tihem domu praznuje danes ljubljena in negovana od svoiih dveh hčera •vojo 80Ietnico upokojena učiteljica gospa Josipina Kalin, roj. Malec. Po rodu Ljnb-
ljančanka je maturirala na drž. učiteljišču leta 1880 in postala učiteljica v Kostanjevici, kjer se je poročila a u^ledhim posestnikom in zdravnikom Kalinom. Njena zakonska sreča je bila kratka, saj je postala vdova že po osmih letih srečnega, idealnega zakona.
V Kostanjevici je službovala kot učiteljica nad 20 let. Se sedaj se mnogo bivših i: čenče v in učenk hvaležno spominja dobre, s-rčno blage učiteljice ln vzgojiteljice. Leta 1904 je prišla v Ljubljano na dekliško Solo pn Sv. Jakobu, kjer je službovala do svoje upokojitve. Blaga gospa je vae moči posvetila šolski mladini in vzgoji svojih hčera. Z zadoščenjem lahko gleda na svoje življenjsko delo. Njene učenke, sedaj že poročene žene ln matere, zaposlene v raznih poklicih, jo imajo Se sedaj v najlepšem spominu: njeni hčeri ge. Minka in Ivanka pa nadaljujeta kot vzorni učiteljici njeno delo na vzgojnem področju.
Po vsem naporu se gospa še čvrsto suče
v domačem gospodinjstvu, čila in vedra se zanima za vse dnevne dogodke, z zaupanjem v božjo pomoč gleda neustrašeno v bodočnost.
Plemeniti gospej iskreno Selimo, naj b; osrečevala svoj lepi dom se veliko let v zdravju m zadovoljstvu!
Iz Celja
e— Ustanovitev Združenja hmeljarjev z* Slovenijo. Na praznik 25. t m dopoldne bo v dvorani Ljudske posojilnice v Celju ustanovni občni zbor Združenja hmeljarjev za Slovenijo.
—e* O svojem potovanju po Tur«ji bo
predaval novinar in publicist g. Božidar
Borko iz Ljubljane drevi ob 20 na ljudskem  vseučilišču.   Predavanje  bodo  pori a-
zorovale skioptične slike. Udeležite se tega zanimivega predavanja v čim večjem Številu:
—c Praznik sv. Jo*efa. Slovensko obrtno društvo v Celju bo tudi letos praznovalo obrtniška praznik. V sredo 19. t. m op 8. bo v opatijski cerkvi alu2ba bC2ja h kateri je vabljeno v»e obrtništvo. Običajnega obrtniškega zborovanja zaradi izrednih razmer letos ne bo. Na Jožefovo bodo trgovine ve« dan zaprte.
—c Lepa vojaSka svečanost, rs a dvorišču vojašnice kralja Petra je zastopnik poveljnika 39. p. p. g polkovnik Stefanovič v soboto popoldne v prisotnosti vojaštva izročil rezervnemu podporočniku g. Vladimiru Diehlu iz Celja zlato kolajno za vestno službovanje. Pri svečanosti je sodelovala vojaška godba.
—c V prvem kolu šahovskega Hirnlrja za prvenstvo Celja, ki se je pričel v petek zvečer v vrtni dvoram hotela »Evrope m. so bili dosežem naslednji rezultati: Lor-bek : Golja 1:0. E. Csorgo : Tavčar 1:0. inž. Sajovic : Gračer 1:0, Rupar j F Schneider 1:0. J. Schneider : aj... ::ik 1:0 Partija Faj« : Modic je bila krekinjena Drugo kolo bo v sredo 19. t. m. zvečer.
—c Celjski sahovskj klub v prvenstveni borbi. Celjski šahovski klub bi bil moral igrati v nedeljo v Radečah prvenstvene tekmo s šahovskim klubom Radečami Radečam pa so zaraai odsotnosti večine
igralce\ tekmo ocLpovedali. Tako je Celjski šahovski klub dobil tekmo z 8:0 p. t in je postal prvak celjske skupine ter bo igral prihodnjo prvenstveno tekmo s prvakom mariborske skupine.
—c T1! nesreče, pn podiranju dreves v
gozdu je padlo deblo aa 31etncga kočarja Alberta  Kroži ina  iz  Gornjega  Brezna pri
Humu ob Sotli in mu zlomilo desno roko v zapestju- Prav tako si je zlomil desno reko v zapestju loletnj skrbnikov sin Josip Gojtan iz Globokega pri Šmarju, ko je padel v gozdu. Ko je 48Ietni delavec Fian Janežič iz Celja nakladal v Mestnem mlinu v Celju moko, je paciel na tračnice industrijskega tira in si zlomil već reber. Ponesrečenci se zdravijo vceljski bolnici.
—c V cetysJd b°inici so umrli lSlctni sin posestnice Ivan špeh iz žkal pri Velenju (podlegel je davici), 541etna preužitkari-ca Elizabeta Župančeva z Gorice pri Slivnici  in  5±ittna,  Št. Janž  na  Vinski gori
pristojnu ciganka Fiančiška Gartnerjeva. občinska reva brez stalnega bivališča.
£jk    ^ W«*i ^ ^
— Pregled m°tornih vozil za obmečje policijskega komisariata na Jesenicah bo v torek 18. t. m. med 8 in 12. pred policijskim poslopjem na Jesenicah. Lastnild motornih vo^il naj zanesljivo pripeljejo vozila k pregledu in piineso s seboj prometno kr.jižico s kolkom za 100 din, vozniško izkaznico in v gotovini za avtomobile 54 din. za motorna vozila pa 27 din. poleg tega i. j gotovino za komisijski pregled vozil.
— M°čna easpiozija v t«»varnL V petek okoU 8. zjutraj je eksplodirala večja gmota žlindre, ki je povzročila tak pok. da so se stresla bližnja poslopja ln ča so popokale Sipe na oknih precej oddaljenih hiš. Posamezne kose žlindre je razneslo daleč naokrog, velik kos pa je priletel skozi streho okoU 200 m oddaljene hladnova-ljame in treščil med stroje. Delavci so ob visokem tovarniškem naaipu razkladali žlindro, ki pa »e je predaleč kotalila in padla v Savo, kar je povzročilo eksplozija. Večji drobec je priletel delavcu Razin-gerju Vinku, zaposlenemu pri regulaciji Save na levo nogo in mu jo hudo poškodoval. Razinger, ki je bil zaposlen pri firmi Ing. Dedek, je delal okoli 250 m stran od kraja, kjer je razneslo žlindro. Ponesre-čanca so takoj prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico.
Iz Trbovs!]
Z Abrahamom se sreča te dni uglečni trboveljski trgovec in rojak g. Ekivard Po-žun. Slavljenec nam sicer ni izdal te starostne skrivnosti, saj se vsi moški branijo javno prestopiti prag petdesetletnika. jubilant pa je toliko povezan s trboveljsko naredno javnosjo, da nam ne bo zameril, če tudi njegov živi jen jski jubilej postane nekoliko javen. G. Požun kot odličen gospodarstvenik, trgovec tn nacionalni delavec to gotovo zasluži v polni mori- Iz malih razmer se je z neumorno žilavostjo in marljivostjo povzpel do položaja enega najuglednejftih trboveljskih trgovcev. Njegova življenjska pot gotovo ni bila lahka. Kot mlad fant je zapustil rodni kraj ter v Postojni več let prejemaj pri ugledni slovenski trgovski blsi prve trgovske nauke. Bil je priden, ukaželjen, ter kasal že
kot vajenec najboljSe trgovske sposobrio-sti. V Ljubljani jc potem stopil v službo pri veUki dobro znani kolonialni trgovini Stacul, kjer ae je v dolgoletni praksi izpopolnil v odličnega trgovca, življenjska pot ga je potem vodila zopet v Trbovlje. Tu je L 1922 odprl lastno trgovino, ki jo je pozneje razAiril ter s neurnorrdm delcm dvignil \o zavidne višine. V Trbovljah se je porodil z gospo Adolf ine roj. Solno vo, ki mu je desna roka pri njegovem napornem trgovskem delu. Jubilant je še poln mladostnega vzpona. Trgovina in gospodarsko udejstvovanje sta mu sicer njegova življenjska deviza, kljub temu pa je ob pičlem proatern času na r&Hpoiago vsem trboveljskim nerodno-knlturnirn orgariiaa-cljam. kjer se povsod udejstvuje v raznih
funkcijah. Mož je odkrit naprednjak in podpornik vseh zdravih javnih stremljenj.
Razume se da je dolgoletni naročnik na« Bh listov. Mlademu petdesetletniku nase najtoplejše čestitke z iskreno željo, da si na svoja čvrsta ramena z isto čilost jo nadene ie mnogo življenjskih križev vse tja do skrajjriih mej!
Nedeljski športni dogodki
Ljubljana, 17. marca Včerajšnja nedelja je bila bogata športnih prireditev. 8mučarji Izrabljajo zadnje termine ln hite 8 tekmovanji, pridno se pa
udejstvujejo tudi drugI športniki. Včeraj je bUo več smučarskih prireditev, med katerimi so bile najpomembnejše v Planici. Tam je tekmovala mladina, hkrati pa Je bila tudi borba najboljših slovenskih štafet. Tekmovanja so se pričela že v soboto, ko je tekmovala mladina. Pri teku na 4 km je zmagal Srečko Dolžan (Do v j e-M o j strana) v času 29:35, pri teku na 4 km za
srednješolce Boris JDernič v 27:58, v teku na 7 km za naraščaj Janez Makovee (Ilirija) v 35:22. v teku na 7 lun za sred-
nJeSolce Kajžar Franc, v teku na 10 km za juniorje pa Janez Hrovat (Ilirija) v času 39:45 Včeraj so biU na sporedu skoki mladine in srednješolcev. V skokih je med
junlorji zmagal Leo Bukovnlk (Bratstvo) 187 8 točk. med naraščajem Tinček Mulei
fTUrtja« 129 5. med mladino A Zoran Za-lokar   ("Ljubljana)   143  točk.  med mladino B   Albin   Rogelj   fLlubtjpmO   122 6 točk Povprečno so skakali 18 do 20 m. Med srednieSolcl je zmagal Zoran Zalokar, Ki
je dosffrel 143 točk.
V štafeti 4 vlO km je zmagalo Bratstvo (Kordež, Pogačnik. Knlfic. Smolej> 2 3* 2$
2. Ilirija L, 3. Ilirija M., 4. Maribor. Izven konkurence je bila 1. štafeta Ljubljano, ki je prispela na cilj pred Bratstvom v 2:3320. Štafeta Planine Je zasedla zadnje
mesto.
Na Krvavcu je bilo tekmovanje za prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji. Prvenstvo si je priboril Inž. Marijan Sorli (ASK) 9 198.75 točkami, 2. Šinkovec Fran (3K Jezersko). V slalomu dam je zmagala Olga Vlrens (SMK Ljubljana)  75.2 točke.
Včeraj je Ljubljana povabila v goste mariborske 2elezničarje, ki jih je odpra-
vila z visokim rezultatom 5:1. Kljub zmagi Ljubljana se vedno ni zadovoljila ln kaže.
da potrebuje moštvo se precej resnega treninga. V hrvatski ligi je Hajduk zmagal nad Hafikom 3:2 ln je tako siguren za naslov prvaka. Bačka ln Železničar sta igrala neodločeno 2:2. tekma med osjesko
Slavijo ln Gradjansklm pa se je končala 1:1, vendar Je bila tik pred koncem prekinjena, ker je občinstvo vdrlo na isrrisče. Split je zmapral nad Concordljo 2:1. Slavlja Varaždin pa nad Saskom 7:1. V srbski ligi
je BSK zmaeal nad Vojvodino 3:1. Jugoslavija ln ZAK sta igrala neodločeno 2:2,
Jedinstvo je zmagalo nad Slavijo 3:1. Bata nad Baskom 4 3. Grndjanski pa nad Jugoslavijo Iz Jabuke 3:0.
Težki časi tudi za čevljsrsk® cbrt
Poročila z včerafrnle rei?ne letne sKupSčine združenja čevljarjev za ljubljanski sodni okraj
Ljubljana. 17 maroa.
dlani Združenja čevljarjev za ljubljanski sodni okra] so imeli včeraj dopoldne svojo 'etno skupščino pod predsedstvom g. Jerneja Perdana. Izmed 275 članov se Jih je skupščine udeležilo 75. Mestno poglavarstvo je zastopal komisar g MibelčiČ.
V svojem poročilu je predsednik poudarjal, da so izredne razmere zade'e tud: čevljarsko stroko Usnje se je od lanskega leta zelo podraž^o m čevl^ars-k' molMri so bili primorani dvakrat povišati cene za vsa dela. Pr!kro;eva!nega tečaja za čevljarsko stroko, ki ga je vodil e. Ste'.nman. se je udeiež'lo samo 14 članov. Tak'm tečaiem bi morali člani posvečati večjo pozornost    ker   rro-e  le  Lrobr^ ž. ~n obrtnik
danes slediti hitremu  napredku v stroki
Težko je dobiti vajence aa Čevljarsko stroko, ker vlada mnenje da Je čevljarstvo manj častna rtreka. rao jstr: pa tudi ne zmorejo za hrano in stanovanje, kar vse -ahtevalo star*« za otroke, ki 'ih d^do učt čevljarstva. šuSmnrstvo se Je zelo razpis-lo, na veliko pa SotmaTlJO v nrka/erih zavodih, zato bi moralo oblastvo tak način šii5marstv<3 zat^eti. V teku lanskega leta po bili če\'1jar2-k; pomočniki dvakrat v mezdnem gibanju Stavkalo je izmed 160 pomočnikov ln 10 fttsparlG 138 pomočnikov in 10 šteparic Celoten p^v?ek ki so ga pomo*n'ki đOflegfr, znaša 35n v Izsruba na zaslužku med stavko ie zn^Sala 27 fl°0 din, če se računa zaslužek posameznega delavca 40 din na dan.
Uprava je obvestila C'aactvo glede oprostitve zorvad^rine ?a moMre, ki delajo v svoji h:Ši. S pavšnliran-'cm dai*ka obrtništvo v splošnem ni zadovoljno, zlist' starejši mojstn ln Invalidi so prizadeti. Težka naloga čaka sedaj obrtniško zbornico, ki bo morala delati v dobro maVera obrtn'ka. Upati je, da bo rešeno tud; vprašanje starostnega zavarovanji s nrimemo karenčno dobo. Ob koncu je predsednik pozval člane, naj se prijavijo za prostovoljno plačevanje pogrebne po-ipore.
O tami?k?h podlih Je poročal gr. Luka*.
Odnovedalo je obrt v teku lanskega leta 6 članov. 1 pa začasno. Umrl je član Josip Bečan iz Medvod. Zborovalci so počastili njesrov spomin. Na novo so priiavili obrt 4 člani, ponovno pa 2 člana. Ob koncu leta
je bilo v združeniu vpisanih 274 čevljarskih mojstrov in 135 pomočnikov. V začetku lota je bilo vpisanih 65 vajencev in vajenk. oproščenih je bilo 20 vajonoev. 12 jih je pa učno dobo prekinilo Na novo je bilo vpisanih 22 vajencev, taka da je bilo ob koncu leta vpisanih 55 vajoncev in vajenk. Pomaga^sko preizkušnjo je z uspehom narodilo lrt vajencev in .r> va *nk. Zadružne doklado je plačalo s^mo 82 članov, komaj tretima članstva Združenje je pre-ielo 7 ovndh proti Sušrmrjem. Va« so bili kaznovani.  Uprava  je pozvala  9 Sn.-mar-
iev. naj prTavijo obrt. 4 so se pozivu odzvali. Združenje je poslalo na pristojna
mtrtfi predlog, nal se črta ? 219 obrtre^rn zakona Banaka uprava je oderovoHla, da ni pr:čikovati da bi ministrstvo o prilki novoM.racije uredbe ta par^irraf črtalo. Zdm*enje prosilo tudi -a oprostitev plačevanja pr'dohnine. ker morajo č'ani p^-čevati 15 .3 i „ divka na poslovni promet pri nakupu u~n a Tel prodni! se je pridružio osem druorh združenj Združenje je prediralo tudi. naj bi se Izterjava!! za-ostankj davkov milejc kakor doklej p:od-
lasrrlo je pa združenje tud; maksimiranje u^nia Pri odmori prlđobaine na i se upoštevajo d-^p'nje izredne razmere.
V teku lanskega leta je b^o izdanih 119 de'arskih knjižic, in sicer 33 za vajence in za pomočnike. Po^fai čevljarske strdke se Je v za^niom letu močio poslnhSal Kože so se podrarile pa 2f>0 <> „. mnčno so M
podražila tudi vse drusrc p »trebičina, ali
pa se c'obe v slabši kakovosti.
Konvsar g. Mlhelčlč je pojasnil, kalco se pobiia fiufimarstvo in kako ie z vpmša-njem šolanja vajencev. Pr'pravl^a se nova uredba za strežie pob'j^nje Sušmarstva.
Računski zaključek združenja izkazuje 22.504 din dohodkov in izdatkov, bilanci pa 48.540 din aktive in pasive. Novi p.o-račun izkazuje 22 000 din izdatkov ln dohodkov. V imenu nadzorstva je predtagal Vinko Ravbar raz^e^niro upravi, kar b'lo sočasno sprejeto. Gl^do vajencev je ••ktipščlr»a sklenila, da bo uvedla samo dvoletno v.čno dobo. namesto 3 m polletne, po kuteri more mojster sprejeti dnicrecra vajenca. V komisllo za pomf^niake preizkušnje so bili izvoljeni gg. Eftarlč, Lukas in Bertič.
q *n9ea
KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 17. marca: Jedert
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Moste: Ognjeni vrag in Kavčuk
r;no Šiška: Tajna Amazone
Literarni klub: drugi bralni večer ob 20 v Delavski zbornici
Polrronierjev kvartet koncert ob 20. v veliki Filharmoničnl dvorani
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43. Tra-koczy ded.. Mestni dom 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7.
Naše '-lišče
DRAMA
Začetek ob 20 uri Ponedeljek.  17. marca: zaprto
Torek, 18. marca: Protekcija. Red torek Sreda, 19. marca: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
O P E B A
Začetek ob 20 url Ponedeljek, 17. marca: zaprto Torek, 18. marca: zaprto Sreda, 10. marca: Ples v maskah. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol
Alojzi) Gorane f
Krško. 16 marca Dne 6. t. m. smo poročali, da se ie ponesrečil na Hubllanskem kolodvoru 76-letnj trgovec, gostilničar in poses'rrk Alojzij Gorenc od Sv. Duha nad KrSkim Gorenc se ie mudil v četrtefl« no cd-a*-kih v Ljubljani. Ko 1e nrihltei na kolodvor je vlak nravkar odhaial. Hotel ie ikoMti na stopnico vagona, a mu le ii^od anilo ter te nadel ood k^lefca. ki ao mu obe no^i odrezala v ffležniih. Prepeliali so aa takoj v ljubljansko bolnišnico, kiei- i« kHub gkrbnl negi podlegel Ikrvavitvi Domači so nostcrneli za njeeov nrevoz v domaČ' krmi kjer so K» v sred^ 12. t m  o^ko^^ali o*3
velllci udeležbi mancev in N4|aft>ltev na domačem DOknt)ališču. p^or^ i p nakazal kako priljubljen ie bil p-^jni Gorenc
Pokoim*k ie bil vsHcori narodnr zavede-in naoreden mol Kot skrben ln umen so-soodar si le ustvaril leno posestvo pri Sv. Dtihu Ni epov plemenit mačai m p^rol*-na dHihovit^^t ^»a ca postavili v vr«t<=» n^i-nopolamejsih mo* v vsei na*i ftirsi okol*rr ter je vest o njegovi nesreči in nenadni
Smrti ki 1e n'hčr> ni prikoval napr'^a zelo globok vtis. Nai mu bo ohrn-jen blng spomin, žaluječi rodbini naie iskreno o-žaljel
Iz policijske ftrsnike
LjuSljann. 17 m.ircJ
V de!a\Tiico StaniMava Koptivca na dvorišču na Goaposvetski cesti Ji 1 se jc te dni ponoči vtihotapi] zlikovce, ki so mu morale biti razmere precej poznane V delavnici je v*e pretakni', naposled pa od-kr'1 večjo pločevinasto fleatfo, v kateri je bil denar. Tat jc odnesel Koprivcu 5680 din.
V stanovanje Amalij'* Tr?<m v Stros^ma-verjevi ulici se je splazil v noči na soboto tat. ki je odnesel 4 pare mo'.k'.h in 3 pare ženskih čevljev, med njim1 par gf j^aric. Tat je vzel s *eboj rudi par pon klanih drsalk ter je oškodoval Trranovo za 2560 din.
Tz skladišča Pred <kof>jo je bilo Al Ko-vđčiču ukradenih 6 pl'>cevinast:h kant, v katerih je bilo top'jeno maslo. Skupno je blflo Kc/vačiču ukrarlenegi« 120 kg masla v vre-dnesrti 6000 din. Policija doslej drznegfl tatu še ni mogla izslediti.
S travnika za žandarmerijsko *W>lo ie nekdc ukradel v noč' na 13 t. m 26 m vodovodnih cevi, vrednih din.
Iz po&lopja TI ženske - dne gimnazije v Ciril-Metodovi ulici je izfiim'a te dni 7 m dolga in 3 m lnrok* rdeča o Irska zaves« iz flanelo, vredna 1500 din. Ukradena za\esa je bila obrobljena s p< '1 metra šJrckim rjavim ir» zel en1 m blagom.
Tz garderobe ženske realne gimnazije v Strosamayerjevi ul!C b'^a ukraden^ Marjanu Požsne!u zimska suknja rmvlrc ban-c. vredna 600 d'n v Gerb /'evi u'ici 23 pa so bile ukradene Svetozaru Maroltu temno-rjave smuči   \-redne Jflfl d:n
Podjefnej*i so poAf^li zadnie dni tudi tatovi koles Izpred ši ferske šole v Kr.lo-dvoraki ulici je nekdt odpelia' Miros'avu Sfiligoju 1800 din \-rcdno modro plcskano kolo znamke »Trophe de France« Izpred Mikličeve gostilne na GlmcaH ie bilo ukradeno lanezu Kcvačn 600 din vredno črno plcskeno kolo znamke Wa^fenrad V
Drovljab pa je b 1o ukradene Ludviku Zupanu 800 din vredne  moško  kelo znamke
Puch.
*nserir*ite v M, N^Toduu !
Stran 4
Zborovanje nameščencev KID
Uspešno delo strokovne organizacije
Jesenice, 15. marca Občni zbor je otvoril predsednik g. Drago Cerar, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem pa zastopnika ZDPN g. Makšeta iz Ljubljane.
V svojem izčrpnem poročilu je med drugim omenil, da ima društvo 518 članov in članic in da je ena izmed najmočnejših nameščenskih strokovnih organizacij v državi
V preteklem letu je bilo delo društvene uprave zelo obširno in uspešno. Društvo je bilo po svojih odbornikih zastopano pri Pokojninskem zavodu za nameščence, pri Delavski zbornici. TBPD. ZDPN in prt na-mesčenskl kreditni zadrugi v Ljubi lani. Tudi doma je bflo delo uprave zelo uspešno. Člani uprave so izvršili 11 raznih intervencij, predsednik sam pa je interveniral v 25 primerih. Med letom so bili 3 razgovori s predstp.vniki krajevne bratovske skladnlce za zbolišnnie zdravstvene službe, s predstavniki podjetja pa so bile sklenjene tri kolektivne pogodbe, s katerimi so bile določene draglniske doklade. Podjetje je tudi letos nameščence počastilo za 40-letr.o zvesto sbižbovanie in jim Iznlačalo lepo nf>«rrodo. Uprava se je zanimala tudi zn rr^dnjo stanovanj za nameščence. Ob zalcHueTai poročila le p\ Cerar omenil, da so JMfl r-d^ošai! m^d pred^avpfkl DOđjetta vedno korektni in da so predstavniki podjetja Imeli v*»dno po'"o razumevanje za potT«be nr»mfUčencev. Predlasral je. naj se pos^'c na nrl^tomo mesto nfsm^na T*hvala. Jr*»v fe bilo z odobravan-fem snre-ioto.
Talnfk r. Mlrko £+pb'*i -fe poročni o notranjem delovanju društva, ki je bilo zelo
razgibano in uspešne. Drustv« stremi za tem, da bi dobilo društvo primerno zastopstvo v upravi krajevne bratovske skladnice, ker le na ta način se bodo sporazumno lahko reševale razne zadeve zavarovancev. Društvo, ki ima nad 500 članov in zavarovancev, ima polno pravico, da sodeluje in soodloča pri tej važni delavski in nameščenski socialni ustanovi.
Blagajnik g. Lo.ize Pozenel je poročal, da je društvo imelo v minulem poslovnem letu 98 5S0 din dohodkov in 88.846 din izdatkov, tako, da je prebitka 9.733 din. Za nameščenski zobozdravstveni sklad je poročal g. Avgust Ravhekar, za Pokojninski zavod g. Srečko Cop, za TBPD g. Cerar, ' za Kreditno zadrugo pa g. Prevc. Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem. V imenu revizorjev je poročal g. Herman Marn, da so našli blagajniško poslovanje v vzornem redu In je predlagal '.lagajntku in upravi razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta.
O novelizadji zakona o pokojninskem zavarovanju na mesčencev je poročal zastopnik ZDPN g. Makse Iz Ljubljane. Njegovo poročilo je bilo vzeto z velikim odobravanjem na znanje.
V novi upravi so: predsednik Avgust Ravhekar. člani: Amcž Peter. ing. Blel-weis Jana, ing. Brilfach Roman. Bohinc Andrej. Cebulj Dane. Cop Srečko. Kuharic Boris. Marinko Aleksander, Odlasek Ciril, ing. Pipan Lev. Poženel Lojze. Prevc Peter. RaHč Tine. Sušnik MatHa. Salamon Jakob. Soberl Pavel. Stehih Mirko. Vele-pič Ivan. Namestnik: Kozar Karol. Revizorja: Marn Herman, Pohar Ivan.
Tragična smrt mlađega podjetnika
V duševni potrtosti si je sam končal življenje
Krško, 15. marca Vsa bližnja in daljna okolica je še danes pod vtisom tragične smrti komaj 38 let starega avtoprevoznika Alojza Kneza Iz Maribora, ki je v vasi Trati na obisku pri svojem bratu tragično končal svoje mlado Življenje.
Alojz Knez je prišel že 1. marca k svojemu bratu Antonu na Trati z izgovorom, da je prišel na oddih. Vse njegovo obnašanje in govorjenje je izražalo veliko potrtost. Sorodniki, ki niti od daleč niso slutili, kakšen boj se razvija v njem, so z zaskrbljenostjo gledali njegov tihi In trpeči obraz. Posebno mladi Ludvik se ni odmaknil od svojega strica ter mu je bil povsod zvest spremljevalec. Tako je bilo tudi usodnega dne. Ko sta zvečer odšla stric in nečak v podstrešno izbo spat, je nečTk stricu sezul čevlje, nakar ga je stric naprosil, naj skoči po polič vina. Mladi Ludvik je takoj izpolnil željo ter odšel k očetu po vino. med tem pa, ko se je oče odpravlial v klet, so začuli iz podstrešja strel. Hitro sta stekla oče in sin na pod-
strešje in našla strica vsega v krvi na
postelji, poleg njega pa lovsko dvocevko, last Antona Kneza, ki jo je imei vedno skrbno zaklenjeno v omari, odkoder pa jo je Alojz skrivaj vzel. Alojz Knez je bržkone takoj po odhodu nečaka Ludvika napolnil puško, nastavil cev v usta in jo sprožil s palcem desne noge. Strel mu je raa-nesel glavo, saj je bil naboj napolnjen s šibrami. Nesrečnega Alojza Kneza so pokopali ob veliki udeležbi sosedov na žup-nem pokopališču. Zapustil Je ženo in 9-let-no hčerko.
Prt preiskavi njegove obleke so našli pri njemu še en naboj za puško in poslovilno pismo, v katerem navaja, da gre v smrt, ker je izgubil skoraj vse premoženje. Sorodnike prosi, nai poskrbijo za njegovo hčerko ,ki 11 zapušča zavarovalnino v primeru smrti.
Tragična smrt moža, ki je užival simpatije in spoštovanje vsega okoliškega prebivalstva, je zbudila mnogo sočutja z nesrečno hčerko, ki je izgubila svojega očeta v rani mladosti na tako tragičen način.
Soseda Je s kolom psbil do smrti
Janez JTanraik, ki je bil za uboj lani obsojen Z leti) pred senatom znova dokazuje svojo dolžnost
Ljubi jana, 15. marca. Janez Jamnik, po domaČe Boltehov. posestnik in oče devetih otrok iz Smarja-Sa-pa, je bil lani v februarju obsejen na 2 tati s."rogL.-3a zapora in plačilo vseh strokov kazenb&ega postopanja in izvršitve kazni, ker je 22 novembra L 1939 na Hudi polici pri Šmarju na dvorišču svoje domačije s kolom do smrt' pobil svojega soseda   po6<e&triilca   Franca Kadunca.
Primer tega uboja je goto*vo eden ivrned najhujših primerov zločinstva, ki se je rodil iz tolikšnih naših so&e&kih prepirov, preganjanj, pnuvd in sovraštev. Obtožnica, po kateri je bil Jamnik tedaj tožen, je navajala, da so nekateri sosedie kritičnega dne vozili za posestnika Antena iMenarda hrastove hlede iz gozda, pa jih je .Menard na večer po končanem delu pogostil t žganjem. Tako se je Kadunc. ki je bU po ugo-
Občina Ljubljana
Umrla je 16. marca 1941 v 66. leta starosti
Ivanka Eamavh, roj. Hafner
čz Škofje Loke.
Pogreb bo v torek 18. marca 1941 ob ^5. uri popoldne z njenega, doma v Šiški (Podlimbarskega 27) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 17. marca 1041.
Romavlaovi
levitvah sodnih zapiskov zelo nasilen 6k> vek, naglo ooil m meu njim m Jamni kom. ki je kakor oni tudi pomaga*, je prišlo do prepira. Tem prej, ker je med Kadunčevi-mi in Jamnikovimi vladalo staro sovraštvo Kc je Kadunc odhaiel iz Menardove h&a. je Jamnika udaril s tako silo po obrazu, da se mu je is nosa vlila kri. Potem je odšel domov, a kakih 10 minut za njim tudi napadeni Jamnik Ko je Jamnik prišel do vasi, je naletel na gručo, v kateri sta stala tudi Kadunc in Jamnikcva žena. Pa ga je vprašal, zakaj ga ie malo prej udaril. Na mestu odgcvora ga je Kadunc še enkrat udaril po obrazu, nakar se je Jamnikova žena, ki se je zavzete za srvo-jega moža, spravila nanj z grabi jami: Ker je bil Kadunc moOneiši, jih je Jamnikovi iztrgaj in z njimi najprej udrihnti po njej. nate pa še po Jamniku.
Ko se je moral v glavni razpravi Jamnik zagovarjati zaradi uho ta Kadunca. ki je zaradi dobljenih poškodb takoj drugega dne umrl. se ie zagovarjal, da ie ravnal v sili. Izpovedal te m njegovo izpoved je v celoti potrdila tud* ntegova žena da se je po drugi klofuti umaknil pred Kaduncem na svoje dvorišče, pa jima je Kadunc «le-dil m ju tam še naprej zmerja«. Zato ga je žena napadla z grabiiami on* pa je pograbi'! za poleno, s katerim je začel udrihati po ženi 9 tako si*o, da se ie onesvestila. Pri tem se je spotaknil kc pa se je pobiral, je Jamnik da b' obvaroval ženo in sebe pred nasilnežem, v razburjenju pograbil kod in z njim navalil na Kadunca.
Temu zagovoru in ženini potrditvi Jara-nikovega zagovora pa sodišče nt verjelo. Neke priče so namreč potrdile z vso gotovostjo, da je žena na dvorišči, zaklicala: »Jezus, ubil si ga i« iz česar je sodišče sklepalo, da žena ni mogla biti v nezavesti, če je take zaklicala take j zatem ko so odjeknili udarci kola. Na podlagi zdravniškega mnenja se je sodišče tudi prepričalo, da žena ni dobil« težjih poškodb Nadalje se je sodišče prepričalo, da Kadunc ko je obležal ranjen na tleh, ni imel nobenega polena v roki in rudi v njegov bližini ga takoj po spopadu niso našli. Sodišče je sicer smatralo za dokazano, da je Kadunc Jam-nika povsem neupravičeno izzval in ga na padel. b«o pa je mnenja, da vendarle ne more biti govora o obrambi v sdi, če so skoro vse priče potrdile, da je btl Kadunc precej vinjen, da je JamnikcAr ženi prizadel le lažje pcekodbe, in končno, da v trenutku Jamnikovega napada s ko'cra v resnici nikogar več ni ogroža'. Po mnenju sodnikov udarci s kolom niso bili prizade-jani v obrambi, ampak so nastcp'li kot reakcija na napad, ki je že mina. Sodišče je
bito v svojih razlogih za Jamnikovo obsodbe mnenja, da je pač v trenutku velikega razburjenja v njem vzkipela dolgoletna jeza, ki jo je gojil do pokojnika, in je svoje dejanje izvršil razkačen in izzvan po Kadunčrvom postopanju z ženo in z njim.
Tako iz formalnih kakor iz materialnih razlogov je obsojeni Jamnik po svojem pravnem zastopniku dr. Vladimirju Knaf-liču vložil več strani obsegajoč predlog za revizije postopanja češ da je bila že preiskava in potem tudi še glavna obravnava površno izvedena, ne da bi bilo ugotovljeno objektivno dejanske stanje Vrhovno kot kasačijsko sod.šee je temu predlogu ugodilo. Veerai nopoklne je bila zato v senatni razprevn« dvotani nova razprava, ki pa je trajala le kratek čas.  Pod pred-
sedstvom a a & dr Julij Fellaherja sta bila v meseca kazenskem senatu, ki je Jamniku sodil, gg. a o a Ivan Brelih in Josip Zorko. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. Lendovšek, obteženega pa ie branil dr. Vladimir Knaflič.
Za razpravo je vladalo precejšnje zanimanje in na sodišče so prihiteli iz SmariJ precej številni sorodniki, prijatelji in tudi znanci obeh prizadetih družin Tako vneto so posegali v potek razprave, zlasti tisti, ki so bili pozvani kot priče na zaslišanje, da so zelo motili sodnike Razprava je bila po kratkem p* svetu senata prekinjena in se bo nadaljevala 21 t m. ob ML, ko bodo po potrebi tudi z orožniki privedli glavno, po obrambi predlagano pričo; Marijo Gačnik na zaslišanje.
Horoskop za tekoči teden
od 17. do 23* marca zite s položajem
LJubljana, 17. marca
Kojeni ni*'d 22. januarjem in 19 februarjem v Vodnarju: Treba bo premagati razne težkoče In ovire, kože pa, da boste pravilno presodili položaj in prav uporabili svoje energije.
Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Se nekaj dni Imate za uspešno ureditev svojih družabnih in poslovnih zadev. Izkoristite jih.
Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu: Niste še izven kritičnega vpliva Marsa. Možna so Se nenadna obolenja in zmede v dejanjih, ki zahtevajo hitro odločitev v važnih vprašanjih.
Rojeni med 21 aprilom in 21. majem v Biku: Večja nevarnost za obolenje, de drži sreča, ki vam je v preteklih tednih povzročala veselje.
R°jeni med 22. majem in 21. junijem v Dvojčkih: Ne kaže posebno dobro za kupčije, ljubezen in zdravje. Brzdajte svoje impulze, da ne doživite ponižanja.
Rojeni med 22. junijem in 22. julijem v Raku: Već izgledov za uspehe v družbi, ljubezni in poslovnih zadevah. Za rojene pred 10 julijem tudi ni več nevarnosti za zdravje.
R°jenl med 23. julijam in 23. avgustom v Levu; Za rojene pred 1. avgustom ee položaj zboljša in lahko uspevajo v zadevah, ki se tih resno lotijo.
R°jeni med 21. avgustom in 23. »eptem-brom v Devici: Za zdravje precej bolje kot d os eda j, v ostalem pa utegne uso^a še po-nagajati. Potrebno je, da se zberete in pametno ravnate.
1941 glede na planetne tran-ob rojstvu
Rojeni m«d 24. sept<-mbr°m in 23. oktobrom v Tehtnici: Od vsega slabega boste nekoliko okusih. Za reševanje novih problemov je trebc. temeljite priprave, ker usoda v splošnem ni naklonjena.
Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Z ojačeno voljo in razumsko pozornostjo boste zdaj laže presojali položaj.
Rojeni med 24- novem brinu In 22. dt nv br°m v Strelcu: KoCljivo za vse, kar je V zvezi s potovanji, pismi, družbo, ljubeznijo. Cesar se lotite, noče uspeti. Izognite se prepirom-
Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Koz°rc£u: Bolje kaže za gdravjs onim, ki so rojeni v zadnji tretjini SE ne-nja, vsem pa prav dobro za uspehe na potovanjih, s pismi, v ljubezni in družabnem življenju. B. K.
Kako je v Coventryjn
Švedski listi povzemajo po ameriškem »Minneapolis Staru«, da so Nemci v Co ventrvju porušili 51.000 h\k Coventrv je imel po podatkih imenovanega li&ta 67 tisoč po&aopij.
Ruske ladje prevažajo romunsko nafto
Za izvoz rumunskega petroleja v B Jga-rijo uporabljajo zdaj poleg neke rumnnske cisternske ladje tudi dva sovjetska broda, kl vozita nafto iz Kon/?tance v Varno.
ALI OGLAS!
beseda 90 par. davek posebej Preklici, izjave oeseds din L—
davek posebej, cnamko — Popustov sa ma.t oglase oe priznamo, '^a pismene odgovore giede malih oglasov je treba priložit
Seseda 50 par   Davek posebej NaimaniSi m««ek H.- dtS
ĆEVLJK
v modi m kvaliteti dobite v trgovini »EDO«
t*reSernova 48.
14. T.
OtilJtftCJTE
male oglate
ti
Slov. Naroda44
Iter so najcenejši
BOLNI NA PLJUČIH
naj stalno pijejo okrepćujočo
in osvežujofio
»AMBROŽEVO MEDIOOc
Id Jo dobijo le v MEDARNI, Ljubljana, Židovska 6.   13. T.
Otomane
imamo zopet * veliki labirt m zalogi po zelo kooaurencni ceni
TAPETNIŠTVO
E, ZARRAJSEK
Miklošičeva S4
KLIŠEJE
tNO -
JUGOGRAHKA
KUPIM
Majmanjsi mesek 8.— din Beseda SO par   Davek posebej
CVETLIČNI MED "~ sortiran, kupite vedno najceneje v MEDARNI, LJubljana, Židovska ul 6. 16. T.
PRODAM
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
/X   COKS DRVA
DIRKALNO MOTORNO KOLO
v defektnem stanju s skoraj novimi gumami prodam. Stare Mirni, Brežice. 645
KROMPIR
prvovrsten >Rožnik«, od 50 kg naprej se dobi po ugodni ceni v skladišču Niklsbacher, Tyr, Seva 36. 651
TRGOVSKO OPRAVO
za specerijo, manufakturo in galanterijo, kompletno, prak-tino in dobro ohranjeno prodam zaradi opustitve pcKlnižiiice. — Viktor Suša, trgovina z mešanim blagom, Zagorje ob Savi.
654
POZOR ~~
Solidno prodajam žlahtna drevesa, najnovejše krasne vrtnice, lepotično grmičje, ribes itd_ obrezujem in sadim strokovno. Vrtnar Zg. Šiška 40, pod hribom. 655
KUHANO MASLO
prvovrstno,   razpošilja Slavko Sen čar. MaLa Nedelja pri Lju-I tomeru, telefon št. L. 657
beseda 50 par  Davek posenej. Naimnmfti znese« flin
ODEJE
iz vate in puha, stare in nove, prevzamem v prvovrstno rielo. HRIBAR. Marijin trg 2/II1
630
5000 DIN IN VEO
mesečnega zaslužka nudi samostojno Izdelovanje raznih stalno potrebnih predmetov. Navodila s 155 najnovejšimi kemičnimi recepti pošljemo za 96 din
po povzetju. Prospekt in spisek vsebine brezplačno. Kemični zavod, Pasičevo. &>2
I. POGAČNIK
iOHORICEV a S — TEL. 19-6* Poatrezoa ore*n«nna
POSE
51
PRODAM PARCELO
500 kv. m po 12 din kv m pri
Domžalah. Poizve se: Domžale, Cerkvena ul. 9 prt Kerslan.
650
LOČENKA SREDNJIH LET dobra gospodinja,  iSče službe pri samostojnem gospodu. G rs tudi k 2 osebama Nastop takoj. Ponudbe pod >Gospodinia«
64»
Beseda 50 par. Davek posebej-Najmamdi zneseK H din
PRIDNO DEKLE
40 let, Z 8-letnim sinom In nekaj dote, želim dobrega, skrbnega moža. Vdovec ali upokojenec ni izključen. Ponudbe na upravo »Naroda« pod »Takoj poročiti«- 656
Makulaturni papir
proda oprava »Slovenskega Naroda14 LJubljana, Knafljeva ulica štev. «
Pierre Mael: S
Blodna ljubezen
Roman
Te besede, čeprav jim ni kazalo pripisovati velike važnosti, so zvenele za Hermino laskavo, skrivaj so pa samo povečale Jeannino zagrenjenost. V njenem srcu se je zdramilo nezaupanje. Prijateljski stiki med mladima damama so se naenkrat občutno ohladili in napetost med njima je storila konec njunemu intimnemu prijateljstvu.
Razkol med njima se je pokazal prvič proti koncu letoviške sezone, ko je postalo v septembru hladno, bont, ne da bi se kaj ozirala na to, da sta bila svojo raj sploh ni ganila od roditeljev in v njeni sobi, hčer omožila. Jeanni sta seveda predlagala, naj gre z njima. Dva meeca, odkar je bila omožena, se sko-kjer je stanovala kot dekle, se ni bilo nič izpremeni] o.
Jeanne je odklonila povabilo vsaj zs prvi čaa. Izgovarjala se je, da mora ostati v Lorientu, da izuči svojo služinčad in spravi v red svo;e gospodinjstvo. S to pretvezo sta se njena roditelja strinjala, ker sta hotela ostati na kmetih samo ves oktober. O Vseh svetih sta se navadno vrnila v Lorient in ostala tam do konca marca. Potem sta se pa zopet odpeljala v Hennebont, kajti vse, letovišče, mestno Stanovanje in morske kopeli, sta imela tam pri roki.
Da Jeanne ni hotela odpotovati s svojima rodi-
teljema v Hennebont, je bila kriva njena ljubosumnost na Hermino. Vsem je bilo to jasno, ko je Her-Gospod in gospa Fougerave sta se pripravljala kakor vsako leto po svoji stari navadi na pot v Henne-mina 5 svojo običajno ljubeznivostjo predlagala svoji sestrični, da ostane pri nji in da ji bo pomagala pri gospodinjstvu. Prvi čas po odhodu Romaina de Que-Hermina je bila mirnega značaja in rada se je ukvarjala z gospodinjstvom. Mlada gospa, od roj-lerna jo je Jeanne sama prosila, naj ostane pri nji. stva razburljiva, zdaj pa skoraj že nervozna, je pa potrebovala treznega svetovalca in vodnika.
Hermina je bila zelo neprijetno presenečena, ko je Jeanne njen dobro mišljeni predlog s povsem jasno in ledeno hladno izgovorjenim »ne« odklonila, ne da bi se ji z eno samo besedo zahvalila za dobro voljo.
Hermina se ni več ponujala, temveč je odpotovala s svojim stricem in teto v Hennebont. Stric je bil mini v tolažbo:
— Vae kaže, da Jeanne ▼ zakonu ni srečna.
To je bilo vse.
Po odhodu rodbine La Fougerave v grad v Henne-bontu se je umaknila Jeanne v svojo sobo. Postala je še bolj nervozna in razburi iva. Z vso vnemo se je lotila gospodinjstva. Toda ne glede na to, da je bila začetnica in torej neizkušena, tudi ▼ gospo-priča prizora med sestričnama, pa ni rekel niti besedice, samo skomignil je z rameni in dejal Her-dinjstvu ni imela mnogo dela. Njen krasno opremljeni dom ni bil samo preskrbljen z vsem, kar mlada
osamljeno živeča žena nujno potrebuje, temveč je bilo v njem tudi mnogo nepotrebnih stvari, služečih samo razkošju in udobju.
Jeanne je mogla kvečjemu ubijati dolgočasje S tem, da je spremenila to, kar je bila prej uredila, rs- i cimo, da je prestavljala pohištvo ali pa nalagala novo delo služinčadi. ki je bila pa itak večinoma odveč. Sicer pa, mar se ne kratkočasi večina dam velikega sveta prav tako? Minilo pa ni niti deset dni in že je bila Jeanne tega brezplodnega življenja do grla sita. Obžalovala je, da je tako muhasta in če bi se njeno užaljeno samoljubje ne bilo temu upiralo, da bi sama storila prvi korak, bi bila zdaj vljudno sprejela povabilo svojih roditeljev in se odpeljala v Hennebont. Oblak njene zagrenjenosti pa ni bil tako gost, da bi ne mogla pogledati skozenj globoko obžalovanje. Prijazna beseda bi bila zadostovala, da bi se bila vrnila in uživala vse radosti mladega dekliškega veka kakor jih je, ko je bila še dekle. Toda vabila ni bilo. Morda se je Hermina in spoznati zopet nasmejanih podob svoje preteklosti in svojega prijateljstva do Hermine. Začutila je prvič resnično jezila, ali pa je hotel njen stric pokazati vso svojo strogost in je priporočal svoji nečakinji, naj da čutiti Jeanni, da jo je razžalila. To je bilo verjetneje. To stanje ^e trajalo do povratka njenih roditeljev iz Hennebonta. Nobenemu jetniku •me menda ni zdelo življenje ▼ ječi krutejše, kakor se je zdelo Jeanni to prostovoljno dvomesečno bivanje v lastnem domu, kamor se je bila iz gole trme zaprla.
Sicer se je pa zadnji dan pred povratkom staršev zgodilo nekaj, kar je hipoma zrahljalo vezi med mlado ženo in njeno rodbino, obenem pa povzročilo velik prevrat v njenem življenju.
m.
Jeanne je težilo, da je živela v svojem domu zaprta skoraj tako kakor v samostanu. Da bi se nekoliko razvedrila, je hodila iz Lorienta na izprehod v najbližjo okolico.
In res so možni v krasno okolico pristaniškega mesta mnogi lepi izleti. Bretagna je bogata na slikovitih krajinah in zgodovinskih spomenikih. Posebno prikladno je, da ni nikamor daleč, da zadostuje popotniku nekaj mesecev, da se seznani z naravnimi lepotami te dežele in da si ogleda vse njena znameiiitostL
Jeanne je v polni meri izkoristila svojo svobodo in z izprehodi je skušala preganjati dolgčas.
V spremstvu svoje komornice je uživala vse prijetnosti, kar jih more imeti človek na izletih in iz-prehodih. Lahko si je privoščila marsikaj. Saj i i ni bilo treba varčevati.
Skoro povsod so jo videli. Da, tudi september^kih j romarskih svečanosti pri Sv. Ani se je pobožno udeležila. Tu pa tam je padla neokusna šala na račun njene gorečnosti, toda mlada žena se je delala pri tem skromno tako, da je razorožila tudi najstrožje moraliste.
Urejuje Josip Zupančič 7 Za Narodno tiskano Pran Jeraa it Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
JL