izo- Z> oV, mo ali me- iu- en« dob .ste- rdo- List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica LJUBLJANA, 4. junija 1971 LETO XXII — ŠT. 11 j | ^ d*11 končujejo svoje delo srednje, višje in visoke šole. Tudi slušatelji zadnjega letnika pedagoške l r^ademije so končali svoje šolanje — in so na začetku svojih službenih poti. Koliko pričakovanja! Da ^ t ostalo nekaj svetlobe v očeh tudi še po dvajsetih in več letih poučevanja! , | »Vzgoja — družba — čas« - ' , **°d geslom „Vzgoja-družba-I čas. je bil v dneh od 27. do 29. . < maJa na Bledu drugi posvet slo-' Joških pedagogov. (Prvi je bil - ji «a.l960 - torej je od takrat v ° ^ let hi je upravičena /-*~i mnogih navzočih, naj bi J , Pkovni posveti pedagogov m ^ pogosteja. ■ ^cn°®veta se je udeležilo okrog | ^ ljudi iz vse Slovenije. Nav- h ^°ei so bili predstavniki družbe-I 0P°htičnih organizacij, za-opniki pedagoških društev, §°jnoizobraževalnih zavodov, 'a i> temeljnih izobraževalnih skup-s/fl/1 nosti, organizacijskih enot zavo-“a za šolstvo SRS, pa tudi za-: oi ~°Pniki drugih strok in ved, ki , ni tesno povezani z vzgojo. čil osvetovanje je sklicala Zve-b11’ .. P®^agoških društev Slove-Je, ki je organizirala ta posvet kllf jem imenu in v imenu vseh la $ Pedagoških društev. Pokrovitelj 'aVt.i^^P^hsednik Izvršnega sveta ’ f Slovenije Stane Kavčič. Na-'OftinAi10 ^ Č*ane pripravljalnega r!li . da se lahko prosvetni n . avci. ki se želijo natančneje n t r„zn^nhi z obravnavanimi te-n%- T4?*’ °hračajo nanje: Ivan « V^0lŠek’ dr- Bergant, 1 Smir ^ko, Danica Golli, ' c Gostenčnik, Spomenka Breda Jelenc, Milka Pavle Kogej, dr. Anica ^fcMikuš> Ana foanjc, Jan ^ Kfarov*, Zdenko Medveš, dr. Pedi ček, Jože Režonja, ^ “ JOŽe Valen: S! spametovanje je imelo bogat 1 L ^red - in komaj je še ostajalo ,r m to razpravo. Uvod v posve- .listje je bil referat dr. Vlada ZNANSTVENO-^»NA REVOLUCIJA, ,kr teti}** VZGOJA. Prikazal je 'l°l: ^ . reznost naših šol vseh sto-0 ^nj Slede na nagel razvoj zna- nosti. Boljša, sodobnejša vzgoja in izobrazba pa nosita s seboj večjo zahtevnost do pedagoške izobrazbe učiteljstva na vseh šolskih stopnjah z visokošolsko vred. „Odkar je spričo hitrega naraščanja spoznanj postalo brezupno, da bi mogla šola ta razvoj z zapomnjevanjem snovi dohajati, izkazalo pa se je, da more mladino zanj usposabljati z razvijanjem zmožnosti za miselne operacije, je učna snov vse manj namen pouka in čedalje bolj pripomoček. Ta naj omogoči, da bo učenec pridobival navade umskega dela, se učil kako se učiti, uporabljal snov za reševanje novih nalog, ugotavljal splošne zakonitosti na podlagi danih primerov, iskal nove primere za dane zakonitosti, interpretiral nove ugotovitve z uporabo prejšnjega znanja itd. Za takšno vodstvo učenčevega mišljenja pa uči- (Nadaljevanje na 2. strani) Naročnikom, ki .stanujejo na območju pošt z začetno črko od A do L, smo poslali položnice na njihov naslov. Za naročnike, ki stanujejo na območju pošt z začetno črko od M do Ž, pa smo priložili položnice 11. številki Prosvetnega delavca. Prosimo, da bi naročnino čimprej poravnali. Naročnikom, ki so to že storili, se najlepše zahvaljujemo. UPRAVA PROSVETNEGA DELAVCA NOVI NAROČNIKI PO NAŠIH ŠOLAH Brezovica — 1, Brežice — 2, Celje — 1, Dvorjane — 1, Gorenje - 2, Gorenja vas nad Šk. Loko — 1, Horjul — 1, HRVATINI - 4, KOSTANJEVICA NA KRKI - 6, LJUBLJANA - 6, LJUBLJANA OSN. Š. VIČ - 7, LENDAVA „DRAGO LUGARIČ" - 4, Maribor - 1, Mežica - 1, MURSKA SOBOTA, ŠIC za razne stroke — 6, Murska Sobota — 1, Ormož, glasbena šola — 1, Podčetrtek — 1, Poljane nad Šk. Loko - 2, POLJČANE — 10, Ptuj „Franc Osojnik" - 3, Radeče — 1, Slivnica — 1, Slov. Konjice — 1, Škofja Loka — 1, Šmarje pri Jelšah — 1, Turnišče — 2, Velenje — T, Videm pri Ptuju — 1, Zgornja Ščavnica — 1. SKUPAJ (OD PREJŠNJE ŠTEVILKE): 72. ČASOM IN SNOVJO TEKMA S Skoraj vse razprave o naših višjih in visokih šolah se zaustavljajo pri treh prastarih, bistvenih problemih: prostorih, kadrih in slabi povezanosti študentov s profesorji. Na to temo je bila uglašena tudi razprava na prvi skupščini ljubljanske pedagoške akademije, letošnjega 27. maja, ki je bila prvi poizkus srečanja učiteljev in študentov tega višješolskega zavoda. Uvod v razpravo je bilo poročilo direktorja pedagoške akademije Branka Božiča, podprto s številčnimi podatki o delu akademije v preteklih letih in dosedanjem razvoju ter prepleteno z željami in načrti, kako naj bi bilo na pedagoški akademiji v prihodnjih letih. Spoštujemo stvarnost, zato si oglejmo le nekaj konkretnih podatkov. Študente ljubljanske pedagoške akademije srečuješ vsak dan na različnih smereh našega glavnega mesta. Zakaj? Preprosto zato, ker imajo domovinsko pravico" obiskovati predavanja kar v desetih različnih hišah: v glavni stavbi — 400 let starem stiškem dvorcu, v biotehniški fakulteti na Krekovem trgu, kjer najbolje organizirane demonstracije ne bi mogle preusmeriti prometnega trušča, pa na Prulah, na tehniški srednji šoli v Gorupovi ulici, v Narodni in univerzitetni knjižnici, anatomskem inštitutu, pravni fakulteti itn. In če vemo, da je na primer na ekonomski fakulteti odmerjenega za enega študenta 0,25 kvadratnih metrov prostora, lahko kmalu za tem uvrstimo prostorsko pravico rednega študenta ljubljanske pedagoške akademije: 3,1 kvadratnega metra, v matični stavbi pa 1,65 kvadratnih metrov. Razkošje, ki je krepko pod normativi za osnovne šole. Ob vsem tem pa morata pouk in organizacija dela na akademiji neustavljivo naprej. Poleg rednega izobraževanja učiteljev in vzgojiteljev za osnovne šole ter zavode za usposabljanje duševno in telesno prizadete mladine (v tem šolskem letu je vpisanih 733 rednih študentov) organizira akademija še izredni študij za vse stroke. Zunaj Ljubljane je organizirala 10 centrov za izredni študij učiteljev razrednega pouka, v Kopru je center za ita-lijanščino, v Beogradu pa je na željo SR Srbije ustanovila poseben oddelek za vzgojitelje v domovih. Akademija izobražuje tudi del učiteljev za strokovne šole, posebno pomembno pa je vse boljše sodelovanje z zavodom za šolstvo v prizadevanjih za modernizacijo pouka. Še nekaj podatkov o vpisu in osipu, kot jih navaja poročilo: V šolskem letu 1970/71 se je vpisalo v prvi letnik 415 rednih in 467 izrednih študentov, v drugi letnik pa 318 rednih in 467 izrednih študentov. V letu 1970 je absolviralo 285 rednih in 140 izrednih študentov, do leta 1970 pa ni doseglo diplome 250 rednih in 1053 izrednih slušateljev. Iz prvega v drugi letnik se ni posrečilo priti 158 študentom (odstotek osipa v letu 1969/70 je 33,2 % vseh redno vpisanih študentov). Od teh je bilo 85 ali 17,85 % takih, ki so se samo vpisali, pa niso obiskovali predavanj in so se izpisali še preden so končali prvi semester ali pa so opravili pogoje, pa študija vseeno niso nadaljevali. Zaradi neuspešno opravljenih izpitov jih ni napredovalo v naslednji letnik 73 ali 15,6 %. Zanimivo je, da na letni skupščini niso poudaijali uspehov preteklih let, glasno pa so (Nadaljevanje na 3. strani) Mladost in zrelost naše pedagoške sedanjosti Končan je drugi posvet slovenskih pedagogov, najbolj množična pedagoška strokovna manifestacija v zadnjem desetletju pri nas. Poleg uvodnega referata in desetih plenarnih koreferatov je bilo vnaprej pripravljenih še čez 50 sekcijskih referatov, koreferatov in poročil. > Vsebina posvetovanja je zajela vso razvejanost današnje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, pa tudi velik del vprašanj, o katerih pedagoški delavci danes najpogosteje razmišljamo. VZGOJA, DRUŽBA in ČAS je bil predmet, problemski okvir posveta, ki ga je s skrbnostjo pripravila Zveza pedagoških društev Slovenije. Vzgoja danes, njene dobre in slabe strani, napredek in zastoji, zmote in iskanja. Vzgoja za čas, ki prihaja, za družbo, kakršna se bo izoblikovala pod vplivom znanstveno-tehnične revolucije, naprednih družbenih gibanj in načrtne ter zavestne vzgoje mladih generacij. Vzgoja, temelječa na spoznanjih antropoloških ved, ki poleg pedagogike čedalje bolj bogatijo naša spoznanja o vzgoji in izobraževanju. Vzgoja, naravnana k dolgoročnim družbenim ciljem, saj vzgajamo že generacije, ki bodo dosegle svoj življenjski vrh na prehodu v novo tisočletje. Prezgodaj je, da bi lahko dali celovito podobo in oceno posveta, katerega sklepi bodo kmalu, gradivo pa šele čez čas dostopni pedagoški javnosti. Omejiti se moramo le na nekaj temeljnih značilnosti posveta. Novo kvaliteto je dala posvetu mnogodisciplinarnost. Mnogo globlje prodremo v vzgojna vprašanja in mnogo bolj vsestransko jih lahko osvetlimo, če povedo svoje mnenje tudi psihologi, zdravniki, sociologi, filozofi, pravniki, ekonomisti, socialni delavci... Pri tem je razveseljivo to, kar so pokazale zlasti sekcijske razprave, da smo ob vsej mnogo stranosti pristopa v težnjah in sklepih zelo enotni in usklajeni. Krog pedagoških delavcev se širi: novi kadrovski profili, ki prihajajo za stalno ali le občasno na pedagoško področje, bogatijo pedagoško prakso in teorijo in vnašajo vanjo novo dinamiko. Posvet je pokazal vso razgibanost pedagoške dejavnosti, tega nemirnega in razvejanega veletoka. V sekcijah in v plenarnem delu so poleg tradicionalno žive osnovnošolske problematike živahno izstopala tudi druga področja, od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih, posebnega šolstva, strokovnih služb v šolskem sistemu in ob njem, domske in družinske vzgoje... Nič manj razgibane niso bile razprave v sekcijah za pedagoško teorijo, metodologijo pedagoškega raziskovanja, funkcionalno vzgojo in srednje šolstvo. Za ves posvet je bila značilna usmerjenost naprej, v hitrejši razvoj pedagoške prakse in teorije. Malo je bilo obujanja spominov, domala smo pozabili povzeti prehojeno pot v zadnjem desetletju in dosežene uspehe, docela smo pozabili pohvaliti kogarkoli, ki je imel pri tem očitne zasluge. Preveč smo se vsi poistovetili s tem razvojem, ki je del nas samih, preveč smo vsi prežeti s hotenji, ki so usmerjena v prihodnost, v graditev in oblikovanje, v preseganje sedanjosti. V tem je posvet odseval mladost in zrelost naše pedagoške sedanjosti, ki je sicer dostikrat kritično in samokritično nezadovoljna z doseženim, nikdar pa utrujena, naveličana dela in ne pripravljena za nove naloge in napore. V tem je posvet vemo predstavljal vseh 17.000 naših pedagoških delavcev, ki na vseh področjih - od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih - s prizadevnostjo in razvitim čutom družbene odgovornosti opravljajo svoje pedagoško poslanstvo. JOŽE VALENTINČIČ ----------------------------^ Naknadni razpis prostih delovnih mest Vodstva šol in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov obveščamo, da bo izšel NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST za učitelje in vzgojitelje v šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1971 letošnjega 2. JULIJA. Prosimo, da pošljete razpise republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo Ljubljana, Župančičeva 3, najkasneje DO 10. JUNIJA. — Na dopis navedite občino, v kateri je šola, in oznako ZA NAKNADNI RAZPIS. V primeru, da razpisa ne boste poslali do določenega roka, ga v zadnji letošnji številki ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Prosvetnega delavca v_____________________________________________________________;________/ Razstava ilustracij Milana Bizovičarja Na popoldan pred dnevom mladosti so v Idriji odprli razstavo znanih in priljubljenih mladinskih ilustracij Milana Bizovičarja. To je pri nas prvi primer samostojne razstave ilustracij - a verjetno ne poslednji. Slovenske mladinske ilustracije so doživele doma in na tujem mnogo priznanja - in zakaj se jih ne bi nagledali otroci in odrasli tudi na razstavah. Ob otvoritvi je bila prisrčna slovesnost: nastopal je pionirski pevski zbor osnovne šole iz Idrije. Navzoči so bili predstavniki Mladinske knjige iz Ljubljane (MK in njeni mladinski listi so pokrovitelj razstave), kulturni delavci idrijske občine in obiskovalci. Milan Bizovičarje doslej ilustriral ali opremil pri Mladinski knjigi 62 mladinskih del (v to niso vštete številne ilustracije v mladinski periodiki) ter prejel za svoje delo Levstikovo nagrado leta 1962 in 1967. Vsi otroci, mladina in prosvetni delavci poznamo ilustracije Milana Bizovičarja - zato nam bo blizu misel slikarja Jožeta Ciuhe, da je dobra ilustracija najbolj učinkovita oblika boja zoper brezdušno poplavo stripov. Vzgoja — (Nadaljevanje s 1. strani) teljevo spoznanje stroke ne zadošča več, pridružiti se mu mora še temeljito obvladovanje pedagogike, metodike in pedagoške psihologije. V tem je povezava med naglim razvojem znanosti v obdobju znanstveno-tehnrčne revolucije ter večjo zahtevnostjo do pedagoške izobrazbe učiteljstva na vseh šolskih stopnjah z visokošolsko vred. To naj bi zlasti imele stalno pred očmi šole za usposabljanje učiteljstva pri presojanju kvalifikacij kandidatov za pouk specialnih metodik, da bi temu primemo odtehtale njihovo strokovno-predmetno in pedagoško-psihološko ustreznost ter v skladu s tem položajem izravnavale strokovno-vse-binske in pedagoške vidike svojega dela.“ Razprava — tako dopoldanska kot popoldanska — je bila zelo živa pa tudi tehtna. Z različnih stališč osvetljen, z različnimi primeri pojasnjen pa je vedno spet izstopal večni konflikt med našo teorijo in prakso. Znastveniki odkrivajo, utemeljijo in izdelajo principe ter metode pedagoškega dela — družba — čas — šolska politika pa vodi naše šolstvo po svoje ali pa ga niti ne vodi. Tako niso redki primeri, ko natanko vemo, kaj je treba in kako je treba — pa vendar nihče ne ukrene nekaj odločnega za uresničitev spoznanj. Koreferati so obravnavali naslednje teme: Dr. Milica Bergant permisivna in represivna pedagogika “ (Družba, Id želi vzgojiti spoštljivega dediča starih tradicij, kaj rada uporablja represivne metode; družba, ki želi pospešiti svoj razvoj, ceni do neke mere kritičnega in svobodno ustvarjalnega človeka.) Ana KRANJC ..Vrednotenje izobraževanja v različnem družbenem okolju14 (V gospodarsko malo razvitih in spet v zelo razvitih družbah ima izobrazba visoko ceno; v razvijajočih se družbah pa ljudje spoznavajo, da je možno v življenju uspeti tudi drugače, čim hitreje se posvetijo pridobitnemu delu.) Jan MAKAROVIČ „Za ustvarjalno srečanje v pedagoškem procesu44 (Namesto vzgoje k določeni danosti skuša biti sodobna vzgoja vzgoja k možnosti.) POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Učiteljica Bil sem od sile navihan in muhast hlačman, nagajiva žilica mi ni dala miru; vse materine besede, pa tudi brezovka, nič ni pomagalo, vse je bilo zaman. Tak sem se znašel v četrtem razredu. Pri lenuhih nisem bil nikoli Dobro sem bral, poznal sem slovnico, računstvo mi ni delalo težav, : zemljepis, še manj, učitelji so bili z mano zadovoljni - seveda, kar je zadevalo učenje. A glede vsega drugega sem jim delal velike preglavice; zdaj se je morala zagovarjati mati, zdaj očim, grozili so mi, da me bodo poslali v poboljševalni zavod, ali vse je bilo zaman. Tako je bilo, imel sem predobro glavo, zato sem imel za muhe časa na pretek; če se je med uro dalo z mano shajati, se ni dalo v odmorih, tam je bila prva beseda moja. Prišlo je prvo redovanje. Učiteljica, ki je bila blaga in mila, znala je biti tudi stroga, nam je rekla, da bomo dobili izkaze. Imela je navado, da je nagajivce, pretepače in druge take učence spraševala temeljiteje kot ostale. Spraševala me je in lovila, kje se mi bo zataknilo, a se ji ni posrečilo. Bil sem vesel in tudi učiteljica ni godrnjala. Temeljito me je izprašala. Za rede se torej nisem bal, edino vedenje me je skrbelo. Kak dan predem smo dobili izkaze, je učiteljica po pouku, ko smo že pospravili in se postavili po dva in dva pred razredna vrata, pokazala name in rekla: - Ti, počakaj malo! Odšel sem v razred, drugi pa so odšli Premišljeval sem, kaj sem storil žalega, zakaj me bo kaznovala. Učiteljica se je vrnila, sedla je na stol in se zazrla vame. Imela je lepe črne oči, lepa bela in rdeča lica, na glavi pa so se ji svetili črni lasje. Bila je visoke, vitke postave. Palice ni poznala, znala nas je ukrotiti z lepo besedo. - Zakaj ste me zaprli? sem jo vprašal POPRAVLJENA OSNOVNA ŠOLA IN GIMNAZIJA Strokovni svet zavoda za šolstvo je razoravljal o spremembah predmetnikov na osnovnih šolah in gimnazijah Na zadnji seji je strokovni svet zavoda za šolstvo - ta je pristojen za potrjevanje učnih načrtov osnovnih in srednjih šol - razpravljal med drugim o pripravljajoči se spremembi predmetnikov in učnih načrtov za osnovno šolo in gimnazijo. Gradivo za spremembe v osnovni šoli je tako rekoč pripravljeno, razprave za spremembe v gimnazijskem pouku pa se šele začenjajo. Razen tega je svet obravnaval tudi predlog predmetnika in učnega načrta za kovinarske poklice in ga sprejel; s temi učnimi načrti se prvič po vsebini izenačuje pouk v šolah s celoletnim poukom in v šolah s periodičnim poukom. Gradivo za spremembo osnovnošolskega pouka, ki ga pripravlja zavod za šolstvo, je zdaj praktično zbrano in urejeno. Na zadnji seji je strokovni svet govoril, oziroma naj bi govoril o predmetniku, medtem ko naj bi razpravljal o spremembah učnih načrtov na naslednji seji, to je potem, ko bi celotno gradivo že obravnavala glavna komisija in zavzela stališča do predlaganih sprememb. Z ozirom na to je strokovni svet sklenil počakati, da bo dobil v obravnavo celotno gradivo. Ta seja strokovnega sveta je napovedana za 9. junij. Po tem datumu naj bi šli predlogi za spremembe v javno strokovno razpravo, se pravi v razpravo na šole in druge institucije, ki jih ta vprašanja zanimajo. V predlogih gre v glavnem za to, da bi osnovna šola še naprej ohranila značaj obvezne, enotne in splošnoizobraževalne šole, da bi bil načrt načelno pripravljen za petdnevni pouk v tednu, da bi se v višjih razredih nekoliko zmanjšalo število ur in predmetov, da bi nekatere „dopolnilne dejavnosti" (pomoč manj sposobnim in najbolj nadarjenim, interesni krožki itd.) dobile večji poudarek, da bi vzgoja dobila pomembnejše mesto in da bi bila učna snov nekoliko prečiščena. Ze sedaj se pa kaže, da so predlagane spremembe le majhen del pričakovanih sprememb in da popravljalce osnovne šole v prihodnjih letih glavno delo pravzaprav šele čaka. Spremembe, ki so zdaj v pripravi, so torej v bistvu manjšega značaja in strokovna javna razprava bo med drugim pokazala, če jih je šola v nižjih razredih sposobna začeti uvajati že letos jeseni ali pa šele v naslednjem šolskem letu. obenem pa je opozoril na potrebe po kvalitetni organizaciji usmerjanja mladine in na to, daje pri načrtova- nju nove podobe gimnazije zlasti P0" treben celotni projekt za program*' ranje razvoja gimnazije. J. s. ALI SMO DOVOLJ PREMISLILI ? Razprave o gimnazijskem pouku, ki zdaj ne ustreza, se za sedaj v glavnem gibljejo ob namenu, da bi kazalo sedanjo splošno gimnazijo razviti v dve smeri, kjer bi bil v eni bolj poudarek na humanistični, v drugi pa bolj na naravoslovni izobrazbi Za eno ali drugo smer naj bi se dijaki odločili po drugem letniku. Strokovni svet je bil za bifurkacijo, Vzgoja — družba — čas Dr. Franc PEDlCEK »Vzgoja kot družbena funkcija44 (Pona-tiskujemo odlomek na naslednjih straneh.) Janez SVETINA »Psihologija in vzgoja44 (Naš sistem izobraževanja je zgrajen tako, kot da med otroki ni pomembnih razlik. Posledice so: velik osip in velika izguba talentov.) Dr. Ljubo BAVCON »Dez-organizacija na področju šolstva in njen vpliv na socialno patologe pojave44 (Ponatiskujemo odlomek na naslednjih straneh.) ni v mnogo lažjem položaju kot psihoterapevt.) Vidojka KOZAK ,.Ekonomsko vrednotenje izobraževanja44 (Izobraževanje bi lahko označili kot funkcijo povpraševanja družbe po strokovni delovni sili, kot funkcijo ponudbe prebivalstva, ki se šola po lastnih nagnenjih, sposobnostih in možnostih ter kot funkcijo demografske in materialne baze družbe.) Dr. Stane JUŽNIČ »Šola kot politični socializator44 (Šola je pravzaprav tisti socializator, ki ga vsak politični sistem najlaže kontrolira.) Dr. Anica KOS - MIKUŠ »Vključevanje mentalno higienskih načel v šolski sistem44 (Šolanje je za otroka preizkušnja, od katere je odvisna njegova predstava o lastnih zmožnostih in o lastni vrednosti. Učitelj, ki hoče biti vzgojitelj, v okviru sedanje organizacijske sheme uniformiranega šolskega sistema, v katerim mora reševati probleme različno motenih učencev sam, Dr. Meta ŠKERGET - dr. Fina DOVEČAR »Režim pouka v šoli in rekreacija šolanja44 (Psihologi imajo že natanko dognano, koliko časa je lahko otrok pozoren, koliko učnih ur zmore s presledki, katere ure so najboljše za dojemanje, koliko počitnic potrebuje - naše šole pa imajo več izmen, šest in več urni dnevnik; tako gre v nič prizadevanje učiteljev in znanje.) Zaradi nekaterih nejasnosti v članku s tem naslovom moramo pojasniti učitelju J. Rutarju o namerar-vani uvedbi nove matematike v 1. razred osnovne šole. Kako temeljito je zavod programiral pripravo vseh, ki bodo sodelovali pri uvajanju nove matematike v osnovno šolo, je razvidno v brošuri Nova matematika v osnovni šoli, ki jo je izdal zavod za šolstvo SR Slovenije. V poglavju 17. Delovni program za leto 1971 je prav posebno važna točka 3. Za učitelje, ki bodo v prihodnjem šolskem letu učili v 1. razredu, je zavod za šolstvo SR Slovenije predvidel seminarje. Najprej seminar, ki bo obravnaval osnovno teorijo množic (3 dni). Nato seminar (4 dni), kjer bo obravnavana didaktično-metodična vsebina nove matematike v 1. razredu. Sledili bodo redni mesečni eno ali dvodnevni aktivi za učitelje v prihodnjem šolskem letu, na katerih bodo obravnavana poglavja iz podrobnega učnega načrta. Če bi tovariš Rutar tako skrbno vse prebral ne bi bil tako zaskrbljen. Na osnovi informacij, ki smo jih dobili na centralni šoli Štore, kamor spada podružnična šola Kompole, kjer poučuje učitelj Rutar, ugotavljamo: Učiteljski zbor je imel 5. 2. 1971 konferenco, na kateri je ravnatelj seznanil učitelje o predvideni uvedbi modeme matematike v 1. razredu osnovne šole, na osnovi predavanja na seminarju ravnateljev osnovnih šol v Grobljah. O predvidenem uvajanju modenie matematike je zavod za šolstvo SRS pismeno obvestil vse osnovne šole v Sloveniji Odgovoriti so morale tudi na vprašanje, koliko učiteljev 1. razreda bi uvedlo v šolskem letu 1971/72 moderno matematiko. Ravnatelj osnovne šole Štore je zato vprašal tudi učitelja Ru-taija in ker je izrazil pripravljenost, so ga prijavili. Ne vemo, zakaj trdi, da o tem ni nič vedel Glede na predvideno upokojitev mu je ravnatelj šole predlagal, naj prevzame drugi razred, če bi uvajanje nove matematike predstavljalo zanj prevelik napor. Učitelj Rutar je vztrajal in tako res prišel na seminar. Na podlagi vseh zbranih izjav učiteljev (ker se je izjavilo za pouk nove matematike 83 %, naknadno nove matematike. To še toliko bolj, ker lahko uporabimo izkušnje, ki so si jih pridobile šole, ki so že uvedle novo matematiko pri nas in v svetu. Na seminarjih, ki so jih obiskovali učitelji elementarci doslej, je bilo jasno in večkrat povedano, da je ta seminar za razširjanje učiteljevega matematičnega obzorja z novitetami, ki jih v času šolanja ni spo^ znal. Pri tem seminarju je učitelj spoznal nekaj (nekako 20 pravi Rutar) znakov, ki pa niso namenjeni učencem 1. razreda. O tem se lahko prepriča v Začetnici. Nova znaka sta le dva, in sicer za združeno množico in za preostalo množico^ Slutnja tovariša Rutarja, da b° način dela v 1. razredu tak, kot j® predavanje na teoretičnem seminarju učiteljem, kaže, da smisla seminarja ni dojel. Šele po seminarju, kjer bo nadrobno obravnavana didaktično-metodična vsebina modernizacije pouka matematike v 1-razredu, bi lahko izrekel svoje mno-nje. Tovarišu Rutarju je dobro znano, da je predstavlji dosedanji pouk ^ matematike mnogim učencem resno oviro pri njihovem nadaljnjem na' predovanju in da so učenci imel* , največ nezadostnih prav pri ten* predmetu. Tudi naša pedagoška ves* nam narekuje, da je treba pri pouku matematike nekaj spremeniti in da ga je treba prilagoditi psihološkemu razvoju otroka, ob tem pa razviti najpomembnejšo funkcijo - mišlje" nje. Sedanji projekt temelji na rezul- jja tatih psihološko-pedagoških raziskat bij matematičnega učnega procesa i*| in na izkušnjah, ki so bile zbrane P11 izc uvajanju nove matematike v osnov- ,,j,( no šolo v različnih deželah. Zato w težko razumemo izjavo učitelja Ru' ^ da ne misli sodelovati p1* ^ tarja, »trpinčenju" naših otrok. Menimo, 1 temeljito pm fe pa se je prijavilo še več učiteljev^ kritični pogledi na vsako noviteto _• tako, da imamo danes že prek 85 % bistveni del vsebjne napredka. Pf da je ta projekt res temeljito p*' , pravljen. Šele po vseh seminarjih i*1 Mt potem, ko bo sam predelal učbenik tib s priročnikom in ga v praksi pl6" ki izkusil, bi lahko izrazil mnenje o Z3' V a] htevnosti nove matematike & fin učenca. _______j- Zavod za šolstvo želi, da praktik* pišejo o svojih težavah in izražajo ni} tudi kritična mnenja o novi mate- je maliki. Prav gotovo pa se zaradi teg3 rej nikomur ni treba bati, da bi se n*U no »karkoli zgodilo", saj predstavljajo l0 Naslednja dva dni je jjotekalo delo v sekcijah. O tem kot tudi o sklepih posveta bomo poročali prihodnjič. NEŽA MAURER prijavljenih; ostali nam niso odgovorili, vendar s tem ni rečeno, da vsi nasprotujejo uvedbi nove matematike), je zavod za šolstvo uvidel, da ni potrebno poskusno uvajanje čakujemo le ustrezno informiranost gib V^cuvujtiuu it usuitzaitr mitiy ter objektivnost in strpnost obraV' ^ ZAVOD ZA ŠOLSTVO ho SR SLOVENI# ter nave. - Saj te nisem zaprla, je rekla. Dolgčas mi je, pa sem te povabila, da mi bi bilo bolj kratko. - Saj ni res, kaznovali me boste, sem gnal svoje. - Kaj pa si storil hudega? - Danes že nič! __ - Le nič se ne boj; je dejala in pokazala na stol Bliže pridi in sedi. Vzel sem stol, sedel in jo gledal, ona pa mene. Vse to je trajalo precej časa; skoraj se mi je zdelo svečano, potem pa že malce smešno. - Ti si dober učenec, je rekla čez čas - samo vedenje ti kvari izkaz. - Saj vem - pa... sem začel, kakor da mi ni nič mar, a mi je beseda zastala. - Kaj delajo starši? - Delavci so. - Kje imate hišo? - Nimamo hiše, v graščini smo. - Koliko imaš bratov in sester? Tako me je začela navrtavati, dokler ni vsega izvedela: za brata, ki služi nekje daleč in ki so ga vzeli pravzaprav za svojega; za sestro, ki prav tako služi in pravi, da bo šla v tovarno; za bratca in sestrico doma, za to, da sem nezakonski in za očima, pa tudi za to, kakšen je z mano, in za mater in tudi za to, kakšne skrbi ji delam ter da ji je večkrat težko zaradi mene. Utihnila je, me znova gledala, čez nekaj časa pa dejala: - Veš, fante, škoda zate! Iz tebe bi lahko bilo še marsikaj. Ne vem zakaj, ali meni je bilo vedno huje. - Ali si lačen? me je zdaj vprašala. Dala mi je žemljo, se mi opravičila, ker je bila že suha, a potem rekla, da bo že šlo, ker imam dobre zobe. - Veš, ti nisi po srcu slab. Lahko bi bil drugačen, če bi hotel.. .No, kaj praviš? Povesil sem oči. - Glavo pokonci in glej mi v oči! je mimo zapovedala. Pogledal sem jo, ona pa mene. Tisti trenutek se mi je zazdelo, da ima lepe oči kot moja mati. - Ali ne bi postal moj dober prijatelj? me je vprašala. Nisem vedel, kaj naj storim, še manj, kaj naj ji odgovorim. Za vse tisto, kar je bilo narobe med mano in učiteljico, za vse mi je bilo hudo. Nič naukov mi ni delila. Vstal sem in ji pogledal v oči. Zdelo (j0 se mi je, da stojim pred materjo. gaj - Ali mi obljubiš? . pr; Dal sem ji roko, ki jo je ona stisnila, da sem jo še sam stisnil sta i začel nekaj govoriti, kako bom drugačen.,.. vendar nisem rjic pja pravega stisnil iz sebe, preveč me je grabilo v grlu. Tako je bik Sp, kakor sem bral o takih trenutkih v knjigah. Zatem vem, da mi!( sk( rekla, naj o tem, kar sva se domenila, ne pripovedujem okrog - 0 bo votem sem šel. Zaprl sem vrata, zunaj stisnil pesti in se zaklel: pr( — Od danes naprej bom drugačen človek! bo DRAGO KUMEl po Šopek travniških rož Sar Bilo je po prvem maju, ko sem se za trenutek pomudil na dvo J' rišču hiše, ki ji pravijo — DOM POČITKA. (Nekateri pa kar' DOM ONEMOGLIH!) In med postaranimi obrazi sem videl še W . žive oči, ki so begale za otroškimi koraki. . Pred domom se ustavi rdeča limuzina. Izstopijo trije moški v> ■ drobna deklica. Videl sem, kako so zagorele starkine oči, vzi*e _ mirjeno so bile uprte v visoko moško postavo, ki je pred upr^ * 1 nikom mahala z rokami Starka je napravila nekaj korakov, mošk* mahajočimi rokami se ni ozrl, le deklici je zapovedal: »Sonja,11 1 dvorišču me počakaj!44 - ^ Moški odidejo v upravnikovo pisarno, dekletce steče čez travr**1 r in natrga šopek rož. Tudi postarana ženica se pomakne k travnik11 a-skuša se skloniti, travniške rože ne more utrgati. Pa priteče deklkj in ji ponudi šopek: »Na, teta, za rojstni dan. Koliko pa si stara- — Petinsedemdeset. Učiteljica sem. Tudi tvojega očka s®1' učila. Dve leti. Veš, v četrtem razredu je bil dve leti. O, dobro se g spominjam. . ,, pjj Moški pridejo na dvorišče in deklica zakliče očku: »Pogle),0 »» tvoja učiteljica!44 ,0 pri — Dober dan, tovarišica! je rahlo privzdignil klobuk. ’ Sye Sonja, gremo!44 j{ Pq Rdeča limuzina je zahrzala v asfalt, upokojena učiteljica, m*. gQi štirideset let pustila v razredu, je obstala sredi dvorišča, v rok® prestavljala šopek travniških rož in po nagubanem obrazu sta drs® ^ dve debeli solzi. Problemi družboslovne vzgoje Rad bi začel razpravo o Slrših, vsebinskih vidikih ter Pomenu pravilnega in objek-ovnega vrednotenja sodobnega Sveta, še posebno pa želim opo-z°riti na nemogoče protislovje med našim proklamiranim pri-ftopom k reševanju tega problema in družbeno klimo oziroma prakso, kije še vedno precej daleč od možnosti in nujnosti svobodne in odprte vzgoje in razprave o naši in drugih družbah. Upam, si trditi, da so šol-ski učbeniki za družbenoslovne predmete še vedno zelo ste-reotipni in enostranski v prikazovanju zgodovinskega in družbenega razvoja. Ker pa gre zgo-dovinsko-družbeni razvoj vedno P° svoji objektivni razvojni Ppti, nastaja zaradi tega v zna-P)u in zavesti mladega človeka dostikrat hud prepad in kon-rlSct med shematiziranimi ide-jm> ki mu jih daje šola, ter druž-bonimi in mednarodnimi doga-Janji in procesi, ki kažejo resnično podobo današnjega sveta | • posameznih družb. C e ima kbtera družba v svetu skorajda , 'dealne pogoje za pravilno in . ^estransko pedagoško-druž- • oeno vzgojo in funkcijo pri • oblikovanju osebnosti in nazora , mladega človeka, potem ima a naša samoupravna družbena skupnost nedvomno izredne • možnosti. To je sicer zelo lepa m aktualna ugotovitev, vendar Je na žalost še vedno v nasprot- ju z Obstoječo pedagoško prakso in vsebinsko kvaliteto. Mar ni absurdno in povsem neznanstveno uporabljati ena merila in metode za prikazovanje zgodovinskega in sodobnega razvoja svetovnega kapitalizma ter zopet drugačna za tolmačenje razvoja in stvarnosti socialističnih družb. Iz izkušenj vem, da dijaki v srednjih šolah v glavnem dobro poznajo kapita-listične družbe in procese, zelo slabo in enostransko pa zgodo-vinsko-družbeni razvoj socia-lističnih dežel. Očitno je, da razrešitev tega nesmisla ni pedagoški problem, temveč zelo resno vprašanje naše širše, jugoslovanske družbene skupnosti. Vzroki za takšno stanje so nedvomno zelo številni in zapleteni, zato bi opozoril samo na najpomembnejše. Očitno je, da večina dosedanjih avtorjev družboslovnih učbenikov premalo pozna in preveč enostransko razlaga posamezne in posebne pojave ter procese novejše pohtične zgodovine. V teh učbenikih lahko najdemo vrsto hudo spornih in povsem neznanstvenih trditev, ki povzročajo več škode kot koristi pri učenju dijakov. Nič kaj pozitivne vloge nimajo pri oblikovanju objektivnega vrednotenja sodobnega sveta naša sredstva množičnega obveščanja (namenoma uporab- ljam izraz obveščanje in ne komuniciranje, obveščanje je namreč enostranski tok infor-macij, medtem ko je komuniciranje dvostranski pretok vesti), ki niso na posebno zavidljivi višini, tako glede izbire informacij kot glede načina interpretacije posameznih domačih ali mednarodnih dogajanj. Očitno gre pri vrednotenju in pojmovanju družboslovne vzgoje na naših šolah in naši družbi še vedno za velik razkorak in anahronizem med teoretsko-ideološko usmeritvijo naše družbe ter odnosom odgovornih družbenih dejavnikov do te vzgoje. Govorimo in razpravljamo ter uresničujemo koncept vseljudske obrambe in vzgoje, ne pišemo in ne razpravljamo pa o družbeni biti in stvarnosti sovjetskega „socializma“, o kitaj-ski vlogi v mednarodnih odnosih ter njeni poti v socializem, o ideološko-političnih ter strateških razmeijih sodobnega sveta idr. ADOLF PUŠNIK V vseh prostorih Mestne galerije v Ljubljani je postavil retrospektivo svojih slikarskih del akademski slikar ter akademski učitelj Kiar Meško. Izbor razstavljenih olj je trenutno vključen v novo razstavo Mestne galerije „Trije aspekti", na kateri se nam poleg Meška predstavljajo še dipl. inž. arh. Savo Sever ter skupina mladih likovnikov. (Na sliki: Kiar Meško — Očetova kronika) S seje prosvetno-kultumega zbora slovenske skupščine ZAKONSKA MOŽNOST PETDNEVNEGA POUKA VEČ UPORABNEGA ZA KMEČKO MLADINO Večkrat slišimo in beremo, da pripravljajo spremenjeni učni načrt Vprašanje racionalizacije S seje skupščine republiške izobraževalne skupnosti u ti ^ .. Y ponedeljek se je v Ljub-* kr1* sestala skupščina repu-lV ?diSke izobraževalne skupnosti ^ jn obravnavala delo republiške ^izobraževalne skupnosti v lan-,0 !1kem letu ter sprejela letošnji a. program dela. Govorila je o gi-jj banju osebnih dohodkov v 3, osnovnih in srednjih šolah, o si-r stemu izobraževanja za potrebe in kmetijstva in o financiranju ma-^ tekstilne tehniške šole, £ ki jo je bila republiška izobraže-vaina skupnost jeseni nehala so-0 fmancirati. ki Informacija o gibanju oseb-i° nin dohodkov v prosveti, ki jo N® pripravila strokovna služba ? republiške izobraževalne skup-jo L0stk Je pokazala, da se do-to kodek osnovnošolskih in sred-tj. nješolskih učiteljev v glavnem ,st Sablje v okviru sprejetih dogo-iv voroy in da osnovna merila re-Pobliške izobraževalne skup-0 nosti ne posegajo preveč v interno delitev zavodov. Očitki so kili namreč, da ta merila krojijo •la j0h°dek skoraj v celoti in da dohodki v prosveti precej preseko dogovorjene osnove. V raz-Pravi se je nato pokazalo, da na-tH s1:ajajo težave pri letošnjem iz-(c P ddevanju dohodka na osnovi ji prejetih in tudi v slovenski jj ?kupščini potrjenih meril; zato b0 izobraževalna skupnost SRS Prosila izvršni svet, da bi s služ-7j po jjj^žbenega knjigovodstva Sanja. urediti nastala vpra- Na seji je bila nemara najbolj “ktualna razprava o financirale Id tehniške tekstilne šole v Ma-" oi0ru> ki jo je republiška iz-^ ^ raževalna skupnost z za-etkom letošnjega šolskega leta ■ ^ Akala sofinancirati; plačuje še jie planje od drugega letnika na-'aV' ;r3> medtem ko prvega letnika d' AVeč- Ta šola je v skupini ti-11(111 strokovnih šol pri delovnih ■i J^klzadjah, ki jih republiška fle °oraževalna skupnost ne fi-ku aancira v celoti, temveč le del dejavnosti. Leta 1969 je mariborska tekstilna industrija predlagala, naj bi to šolo odpravili, kar je republiška izobraževalna skupnost sprejela, saj je v Kranju tekstilni šolski center, ki bi lahko zadovoljil potrebe po kadrih za celotno tekstilno panogo v Sloveniji in kije kadrovsko ter tudi po šolski opremi kvaliteten. Predlagala je tudi, da bi se mariborska šola eventualno priključila tamkajšnji tehniški šoli za elektro in strojno stroko, v katere poslopju tudi deluje — vendar kolektiv tekstilne šole ni bil za to, kot tudi ni bil za tesnejšo navezavo na kranjsko tekstilno šolo. Stvari so se zapletle, ker je med tem mariborska tekstilna industrija ugotovila, da je taka šola v Mariboru vendarle potrebna, in to zelo. Tako stališče je zavzel tudi svet za oblačilno stroko pri republiški gospodarski zbornici in o tem je izobraževalno skupnost SRS obvestil predsednik gospodarske zbornice. Skupščina izobraževalne skupnosti SRS je na seji v ponedeljek sklenila poslati predsedniku gospodarske zbornice odgovor, v katerem med drugim ugotavlja, da bi bila šola v Kranju dovolj za potrebe tekstilne industrije v Sloveniji in prosi za pomoč ter razumevanje pri urejanju zelo pomembnega vprašanja raciona-lizacije našega šolstva. Skupščina republiške izobraževalne skupnosti je govorila tudi o sistemu, organizaciji in oblikah strokovnega izobraževanja za kmetijstvo in se oprede-Iha za predlog sedmih kmetijskih šolskih centrov (Maribor, Rakičan, Celje, Novo mesto, Kranj, Nova Gorica in Ljubljana). Kmetijske tehnike naj bi izobraževali centri v Mariboru, Kranju in Ljubljani, medtem ko bi take šole razvili vsak čas lahko tudi drugi kmetijski centri, če bi se za to pokazala potreba. J. S. Opomba ^Pevek „JAVNO MNENJE O ŠOLSTVU", ki smo ga objavili v P^jšnji številki (avtor — Gregor Kocijan), je del raziskave, ki jo je Jo, Popravil center za raziskovanje javnega mnenja pri republiškem PmU ?SS ter nosi naslov »DELAVCI O SVOJEM DRUŽBENEM h Ko Objavljeni prispevek je odlomek iz poglavja, ki \i’ 0 amenja zaposlenih o našem šolstvu in zdravstvu. Celotna sel .jadija je izšla tudi v posebni knjižici pri Zvezi sindikatov Slovenije mI° tam lahko dobite. Malo je manjkalo, kot se temu reče, da bi predlog za uzakonitev petdnevnega tedenskega pouka za sedaj ne dobil podpore v prosvetno-kulturnem zboru slovenske skupščine. Odbor tega zbora — odbor za vzgojo in izobraževanje — je bil namreč sredi maja obravnaval predlog, da bi popravili sedanji zakon o petdnevnem delovnem tednu v SRS in z novim besedilom uzakonili petdnevni delovni teden v osnovnih in srednjih šolah. Odbor predloga ni podprl, ker za predlagano spremembo ni imel zadostne strokovne utemeljitve. S tem ko odbor predloga ni podprl, bi se lahko zgodilo, da bi se po njem ravnal na seji, ki je bila v torek, tudi prosvetno-kultumi zbor. S tem pa bi bil republiški zbor, ki bo o tem odločal, pod precejšnjim vplivom in bi najbrž nekoliko težko šel mimo mnenja prosvetno-kul-turnega zbora. To pa se ni zgodilo, ker je v torek prosvetno-kulturni zbor po temeljiti strokovni razpravi ugotovil, da prosta sobota ne vpliva negativno ne na vzgojo ne na znanje, kar pomeni, daje vzgojna in izobraževalna funkcija šole bolj odvisna od drugih momentov, se pravi, od organizacije in kvalitete na vsaki šoli posebej. Zbor je zato predlog za izdajo zakona, s katerim bi spremenili in dopolnih sedanji zakon o petdnevnem tednu v SRS, podprl. Če se bo tako odločil tudi za to pristojni republiški zbor, bo najbrž kmalu urejen zakonski status tistih šol, ki imajo zdaj pouk pet dni v tednu. Takih šol, ki so se bile odločile za ta preizkus (preizkus se zdaj končuje), je med osnovnimi šolami večina, med srednjimi šolami pa tudi precej. Zakon naj bi uredil problem Aako, da bi bil petdnevni pouk v osnovnih in srednjih šolah mogoč, ne pa obvezen. Uredil naj bi tudi učno obveznost učiteljev. Je pa zbor opozarjal, da vprašanje proste sobote oziroma petdnevnega delovnega tedna Mednarodni center za eksperimentalno pedagogiko Na predlog direktorja Ekspe-rantskega instituta dr. Petra Zlatnarja je sekretariat za prosveto, kulturo in znanost SRS odobril poučevanje esperanta od zadnjega jesenskega tečaja dalje na šolah, kjer službujejo kot redni člani učiteljskega zbora esperantologi, ki so vključeni v Mednarodni center za eksperimentalno pedagogiko. V tem centru delujejo kot redni člani tudi Jugoslavija, Bolgarija, Madžarska, Italija in Avstrija. Svetovno združenje esperantskih profesorjev in pedagogov ima tako lepo priložnost prispevati k mednarodnemu razvoju pedagogike in didaktike. Center ima za esperantologe to prednost, da lahko strokovnjaki preverijo vrednost pona-zorilne metode „Čo“, kakovost avdiovizualne metode Tiborja Sekelja, sistematske metode prof. Rudolfa Rakuše in specifične strokovne metode dr. Petra Zlatnarja, če navedem za primero naiznačilneiše prijeme. Kabinetni pouK postane mnogo bolj kakovosten, če preide iz kvalifikacijske naravnave k šolski razredni proiz- vodnosti, družeč test psiho-tehnike s testom sociotehnike. Nagnjenje, nadarjenost, vzgoja, sposobnost in sorazmerna storilnost sestavljajo lestev napredka, ki naj tudi v esperantski pedagogiki poudari, daje didaktika razumevanja pomembnejša od pedagogike spominske avtomatike, ki jo enciklopedisti odločno zavračajo. V Sloveniji imamo Zvezo esperantistov Slovenije, espe-rantska društva v občinskih pristojnostih, v Jugoslaviji Zvezo esperantistov Jugoslavije, v svetu pa Svetovno zvezo esperantistov, ki druži 18 strokovnih organizacij. Te imajo narodne izpostave, ki so pomembne prav zato, ker je v njih mogoče primerjati strokovne izkustva in dosežke. Prav ta okoliščina pa daje Mednarodnemu centru za eksperimentalno pedagogiko še specializirani značaj. Naslov Esperantskega društva v Ljubljani-, ki razpolaga z navedenimi zvezami je Tavčarjeva 2/L Osebno pa se lahko zglasite vsako sredo ob 20. uri, da boste dobili podrobnejša pojasnUa. Vladimir Komidar sploh ni preprosta zdeva in da je ta vprašanja treba še naprej obravnavati enako poglobljeno kot doslej.. Zlasti je aktualna vzgojna funkcija šole in drugih dejavnikov v zvezi s prosto soboto učencev. Zbor je med drugim obravnaval tudi predlog programa za razvoj zavodov, ki usposabljajo otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Ugotovil je, da gre za zelo pomembne predloge in program tudi podprl. J. S. tudi za kmečko mladino, ki želi ostati na kmetijah. Če bo to res, smo starši na deželi - navdušeni! Sedaj namreč težko občutimo, kako malo ročnih spretnosti se nauči otrok na primer pri tehničnem pouku. Mnogo mater želi, da bi se naučile deklice v šoli vsaj nekaj ročnega dela - pletenja, kvačkanja, šivanja, fantje pa bi morali kaj več zvedeti sadjarstvu in kmetovanju. Več znanja o delu na kmetiji bi zbudilo mladim tudi več veselja do domače zemlje in zajezilo odhajanje v tujino in druge poklice. MATI Z DEŽELE Izobraževanje naših ljudi v tujini Vodstvo Dopisne delavne univerze je v sodelovanju z zainteresiranimi institucijami (re-pubhškim zavodom za zaposlovanje, zavodom za šolstvo SRS, gospodarsko zbornico, republiškim sekretariatom za informacije, republiškim sekretariatom za delo in repubhškim sekretariatom za prosveto in kulturo) začelo pripravljati program za izobraževanje naših delavcev v tujini. Ugotovljeno je, daje izobrazba naših delavcev, ki delajo v raznih evropskih državah, zelo pomanjkljiva. Misel na akcijo pomeni logično razširitev že obstoječe izobraževalne dejavnosti, ki jo po dopisni metodi s kombinacijo raznih drugih izobraževalnih oblik Dopisna DU že dolgo časa uspešno izvaja. Da bi Dopisna DU zagotovila čimbolj ši uspeh, mora pripraviti primerno organizacijo in ustrezen sistem izobraževalnega procesa tudi v tujini. Zastopniki Dopisne DU so obiskab tri šolske centre, ki že nekaj časa izobražujejo jugoslovanske delavce za potrebe tujih podnajemnikov v kovinski industriji (obiskab so Mursko Soboto, Maribor in Štore pri Celju. V teh centrih so menili, da je j>obuda Dopisne DU dobra. Želijo, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja z Dopisno DU glede splošnega in strokovnega izobraževanja. Na podlagi teh akcij predvidevajo pri Dopisni DU naslednje: — nujno je sestaviti strokovni team, ki bo te programe uskladil oziroma določil obseg in vsebino splošne in strokovne izobrazbe, ki jo je potrebno dodati posameznim programom za javno priznani profil strokovne izobrazbe; — strokovni team naj sestavljajo teoretiki-praktiki, ki že dolga leta delajo pri oblikovanju profilov poklicev. Uresničevanje tega programa ni odvisno od Dopisne DU, temveč je - vsaj na začetni fazi — še bolj odvisno od naštetih dejavnikov (repubhški zavod za zaposlovanje, zavod za šolstvo SR Slovenije, gospodarska zbornica, republiški sekretariat za informacije, repubbški sekretariat za prosveto in kulturo). Dopisna DU bo lahko le ob njihovi podpori in pomoči uresničila dogovorjene načrte. Pedagoški sektor DDU: M. FIŠINGER Tekma s časom in snovjo (Nadaljevanje s 1. strani) opozarjali na probleme, ki jih je treba rešiti (želja po uresničitvi že izdelanega starega načrta za novo stavbo) in o šibkostih, ki jih je treba odpraviti, da bo pedagoška akademija v resnici dajala učitelje za današnjo rabo. Izbor učnega gradiva mora biti bolj smotrn, zato pa bolj kakovosten. Tak, da bo naučil slušatelja samostojno misliti in sklepati, samostojno soustvarjati in povezovati teorijo s prakso. Večkrat je bila poudarjena tudi misel o tem, da je dve leti šolanja za prihodnje učitelje — ob današnjem napredku znanosti odločno premalo. Odsev nenehne tekme s časom in snovjo je prav pomanjkljiva splošna pa tudi strokovna izobrazba študentov pedagoške akademije in ne nazadnje praznina, ki jo občutijo študentje v sodelovanju s profesorji. MARJANA KUNEJ NASE STROKOVNO ŠOLSTVO PASTOREK DRUŽBE Pričujoči prispevek k problematiki našega strokovnega šolstva je rezultat posvetovanj z vodstvi nekaterih strokovnih šol v Mariboru. Zato so ugotovitve, ki jih nakazuje, zanesljiv prikaz problematičnega stanja predvsem na teh šolah: podoba je, da takšno stanje ni posebnost razmer le v mariborskem okolišu, temveč na slovenskih strokovnih šolah nasploh. Ob vpogledu v učno-vzgojno problematiko na naših strokovnih šolah je mogoče ugotoviti predvsem dvoje: 1. Težnjo k pragmatizmu v učnih konceptih šol, torej tako usmeijenost, ki upošteva le današnje potrebe, ne razmišlja pa o prihodnosti - o tehnični revoluciji, ki bo že jutrišnji dan zahtevala bolj gibčnega in širše razgledanega proizvajalca in -samoupravljavca. 2. Neenak materialni položaj strokovnega šolstva v primerjavi z drugimi srednjimi in višjimi ter visokimi šolami, kar poraja vrsto nezaželenih negativnih posledic. Absurdnost tega položaja se kaže v tem, da so strokovne šole formalno — pravno sicer izenačene z drugimi učno-vzgojnimi ustanovami, dejansko pa se za navidezno enakostjo skriva mačehovsko nerazumevajoči obraz družbe, ki ji bržkone ni popolnoma jasno, kakšno korist naj si v resnici obeta od tega svojega pastorka. Prav tako je nepravično, da programi in predmetniki strokovnih šol onemogočajo učen- cem nadaljevanje šolanja do višje in visoke izobrazbe. Ker se za strokovne šole odloča skoraj izključno kmečka in delavska mladina, postaja ta problem že družbeno-politični problem naše stvarnosti. Obe nevarnosti izstopata iz mnogostranske problematike strokovnega šolstva kot dva ple-velnata poganjka iz goščave naših neprečiščenih, s predsodki obremenjenih pojmovanj o pomenu in vlogi strokovnega šolstva v naših reformnih prizadevanjih. Treba je premisliti: ali ne tiči dobršen del krivde za premajhno uspešnost naših reformnih prizadevanj tudi v tem, kako obravnavajo strokovno šolstvo družbeni dejavniki!? To vprašanje je treba postaviti tako našim podjetjem, ki strokovne šole ustanavljajo in ki bi naj pomagala plačevati njih dejav-kot tudi drugim druž- nost, mam družbenim dejavnikom. Ce je odgovor na tako vprašanje pritrdilen že sedaj, kakšen bo šele čez nekaj let, ko bo mladina, ki se šola v strokovnih šolah v takih razmerah, zaposlena v proizvodnji! Bodimo konkretnejši! Podjetje npr. pritiska na šolo, naj mu čimprej pošlje gotovega delavca44, ki bo ob nastopu svoje službe takoj znal mehanično ravnati z zastarelim strojem. Pri tem pa podjetja prav nič ne zanima, kako se bo tak delavec znašel čez nekaj let ob novem stroju. Težko si predstavljamo, kako se bomo mogli - ob tako zastareli obrtniški praksi — uspešno postaviti ob bok mednarodni proizvodnji, zlasti zahodni, ki jo že sama konkurenčnost nujno sili k novejšim oblikam. Družbeni standard prihodnjih let pa ne bo mogel uspešno naraščati, če bo naša industrija še naprej capljala za razvojem drugih dežel. Dohiteli jih bomo le z uvajanjem novih strojev, le-ti pa bodo potrebovali novega človeka s širšim obzorjem in višjimi intelek-tualnimi sposobnostmi. Naloga naših strokovnih šol je, da ustvarjajo prav takšnega prihod-njega proizvajalca! Družbeni dejavniki in podjetja v prihodnje ne bi smela več ovirati v tej smeri oblikujočega se učno-vzgojnega koncepta naših strokovnih šol, ki se te naloge dobro zavedajo, a je zavoljo zunanjih ovir in notranjih objektivnih težav ne morejo uresničevati. Med notranjimi težavami velja poudariti neurejenost šolskih prostorov, slabo opremljenost s prepotrebnimi učnimi sredstvi, pomanjkanje delavnic, kot tudi internatov, ki bi delavsko-kmečki mladini zelo olajšali njen gmotni položaj. Neurejenost razmer v teh šolah tudi vpliva na beg strokovnega kadra iz učiteljskih kolektivov nazaj v proizvodnjo, od tod pa izhaja preobremenjenost ostalih učnih moči. Vse to kaže, da je naše strokovno šolstvo prisiljeno iskati kakršenkoli izhod, pa četudi v oblikah dodatnih dejavnosti, po možnosti takih, ki učenca ne Alenka Gerlovič umetnica in vzgojiteljica Akademska slikarka z več osebnimi razstavami ter številnimi skupinskimi manifestacijami likovne ustvarjalnosti je za svoje likovno pedagoško delo v skoraj četrtstoletnem obdobju dobila dve priznanji: nagrado sklada Moše Pijade 1959. leta in Levstikovo nagrado za knjigo ,,Likov ni pouk otrok" 1969. Svet morja, svet skal, oljčnih nasadov, vinogradov. Svet slikarke Alenke Gerlovičeve. Ob razstavi njenih slik v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki se najprej zdrznemo ob toplini, ki jo slike izražajo; za razliko od Mestne galerije v Ljubljani se je galerijsko ozračje malega salona stopilo s podobami v eno samo lirično celoto. Kot da bi si sence ter svetloba slikarkinega otroštva utrle nevidno pot do pla- ten, kot da bi ptičje žgolenje ter kriki mumčkov uglaševali svoje note po brenčanju škržatov in šumenju morja Umetnica, ki je preživljala svoje otroštvo v okolju, v katerem zdaj razstavlja, je le-sem pripeljala in pričarala doživetja svojih zrelih let. In čeprav bi le stežka natančno opredelili in določili vzroke zakaj, vendar so razstavni prostori napolnjeni z žar-čenjem, kakršnega začutiš v razredu: na klopeh otroške risanke kot majhna, frfotajoča bitja s plahimi vzorci, ob njih lončki z živahnim utripanjem barv, po zidovih odločne risbe učil ter risba na tabli; na učiteljevi mizi knjiga s skrivnostmi Skozi odprta okna lije vrišč razposajenega odmora. Slikar slika, upodablja svoje življenje. Brezizhodno se vrača vedno znova v svoje bistvo in ga izraža, brez potvarjanja, brez olepšav, brez laži Brez milosti. Če slikaš šopek travniškega cvetja, si to ti Če slikaš parado, si to ti Če slikaš starce, si moder; ali star; ali nemočen. V tvojem delu se zrcali vsa mavrica življenja, ki ga živiš, Alenka Gerlovič. Od veselja nad odsevom oblike v vodi do radosti ob otroškem občudovanju barvnih sledov na belem papirju. Likovni pedagog je le beseda, če za njo ne stoji slikar. Njegove besede so zgolj prazni zvoki, če jih ne spremljajo in pojasnjujejo njegove podobe. Slikarka Alenka Gerlovič je oboje: vneta učiteljica lepote ter ustvarjalna umetnica, ki izraža svoj odnos do narave iskreno in prizadeto. KLAR MEŠKO bodo obravnavale kot poceni delovno silo — kot se to danes dogaja še v mnogih podjetjih -temveč ga bodo vključevale v delo kot primemo nagrajevanega proizvajalca in ga usposabljale za prihodnjega samoupravljavca v naši družbi. Nakazani položaj narekuje strokovnim šolam, naj rastejo tudi iz svojih sil, tako kot nekdanjih Vorančevi samorastniki. Taka perspektiva pa načenja nove probleme, kot so gradnja novih strokovnih šol z učnimi delavnicami, kompletiranje delovnih kolektivov s strokovnjaki — praktiki, predvsem pa modernizacija proizvodnih sredstev, ob katerih naj se mladi proizvajalec usposablja ne le za včeraj in danes, temveč tudi za jutri. IVO MEŠIČEK, ŠGC Maribor Folklorna skupina osnovne šole PREDDVOR je še čisto mlada -f vendar že ima javne nastope. Šteje 24 plesalcev (12 parov), vodi1 pa jo prof. Alenka Krišelj in prof. Mirko Udir. Težavnosti začetk' sta jim pomagala prebroditi Tončka Marolt in Marjan Kralj. P? namo pa jih je podprlo podjetje JELOVICA iz Škofje Loke 0 pokrovitelj šole), zato so si lahko privoščili nove narodne nok Prvikrat so nastopali v Kranju, tri dni so gostovah v Avstriji, n31' pa je na vrsti Črnomelj. Šolski sistem kot sestavni del splošnega družbenopolitičnega sistema Odlomek iz koreferata dr. Ljuba Bavcona na Bledu »Dezorganizacija na področju stva in njen vpliv na socialno patološke pojave« Alenka Gerlovič: KRAŠKO POLJE Na prvi pogled se zdi, kot da to vprašanje ne more biti v nikakršni zvezi s problemi, ki jih tu obravnavamo. V resnici pa je delovanje šolskega sistema zelo odvisno od upravnih, organizacijskih in finančnih mehanizmov, ki veljajo za šolski sistem. Delovanje šolskega sistema je po drugi strani seveda močan dejavnik, ki vpliva na vedenje in ravnanje pedagoškega osebja in na usode mladih ljudi. Množico vprašanj in težav s tega področja je težko strniti v sistematičen pregled in najbrž tega v tej študiji nismo niti dolžni niti sposobni napraviti. Spričo tega naj samo opozorimo na nekaj protislovij in odprtih vprašanj, ki morda ponazarjajo, da je šolski sistem tudi v tem pogledu v stanju, ki mu pravimo „dezorganizirano“. - Najprej se zdi zunaj dvoma, da je šolstvo področje, ki daleč presega interese in odgovornost posameznih delovnih organizacij, občin ali kakšnih drugih segmentov globalne družbe. Gre za eminentno nacionalni problem in za nedvomno odgovornost tistih družbenih struktur in dejavnikov, ki so v nekem obdobju prevzeli zgodovinsko odgovornost za življenje in razvoj države, naroda in ljudstva. (To seveda ne pomeni, da odgovornosti za neke dopolnilne, ožje itd. posamezne šole ne bi mogle prevzeti tudi posamezne delovne organizacije ali njihove asociacije). Nasproti temu se je pri nas uveljavila in se vedno znova poskuša uveljaviti teza o navezovanju posameznih vrst šol alf stopenj šolstva na občine, na delovne organizacije oziroma gospodarstvo. Očitna posledica uveljavljanja takšnih pogledov je razbijanje in dezintegracija šolskega sistema z vsemi, prav usodnimi posledicami, ki iz tega izvirajo. Sem sodijo zlasti nedopustne razlike v materialnem položaju šolstva glede na druga področja in med posameznimi šolami in vrstami šol, kar seveda poglablja in pospešuje procese socialne diferenciacije. Tako je dandanes že skoraj mogoče postaviti prognozo: otrok delavskih ali kmečkih staršev, ki izhaja iz gospodarsko šibkih predelov Slovenije skoraj nima možnosti za dosego višjih šolskih stopenj, med drugim tudi zato, ker obiskuje kvalitetno slabšo šolo. To je seveda samo ena, morda najbolj izrazita posledica dezintegracije šolskega sistema, je pa prav gotovo v najtesnejši zvezi z nastajanjem deviantnih ljudi in socialno patoloških pojavov. — Zaradi dezintegracije šolstva je na drugi strani izredno težko uveljavljati znanstveno in strokovno preučene vzgojne cilje, pedagoške metode in druge elemente, ki bi zagotavljali enotnejše vsebinsko delovanje tega sistema. Vanj se zdaj vme- šavajo vsakovrstni, za bistvo stvari nerelevantni interesi, kot so interesi posameznega pedagoškega zbora na šoli, interesi občinske politike v razmerjih z gospodarstvom na svojem področju in v razmerjih nasproti republiki, interesi različnih formalnih in neformalnih struktur v republiki itd. V zadnjih letih sicer zelo poudarjajo potrebo po ustvaritvi takšnega političnega mehanizma, v katerem bi prišli do izraza vsi interesi in se medsebojno usklajevali. Vprašanje pa je, ali je mogoče in dopustno takšno vrednoto, kot so mlade generacije, prepustiti igri interesov in to še zlasti dandanes, ko naj bi tudi splošna politika ne bila samo takšna ali drugačna rezultanta igre interesov in moči, ki za njimi stoji, temveč vedno bolj rezultat spoznanj, pridobljenih z uporabo znanstvenih raziskovalnih metod. — Načelo o samostojnosti posameznih delovnih organizacij in načelo samoupravljanja sta kot načeli in kot ideala, h katerima je treba težiti, zunaj dvoma. Najprej je jasno, da za dobro vsebinsko delovanje neke šole ni nujno v prvi vrsti zainteresiran njen pedagoški kolektiv. To je odvisno od osebnostnih lastnosti posameznikov ah pa od ozračja, ki se ga je posamezniku ali posameznikom posrečilo ustvariti med kolektivom. Kaj lahko se zgodi, da je pedagoški zbor zainteresiran samo ali pretežno za svoj osebni dohodek. To je navsezadnje tudi njegova pravica. Zakaj pa naj bi bil pedagoški delavec drugačen od vsakega drugega delavca in zakaj ta delavec ne bi imel pravice skrbeti najprej za svoj žep, če je ta pravica priznana vsakemu drugemu delavcu? To pa je seveda v prav očitnem nasprotju s širšim družbenim interesom. Ta zahteva, naj šola predvsem dobro deluje, v skladu z družbeno, politično in ideološko postavljenimi cilji vzgoje in izobraževanja, kaj malo ali nič pa ga ne zanima osebni dohodek pedagoških delavcev. — Rešitev iz tega protislovja naj bi bil t. im. sistem dohodka tudi v šolstvu. Toda ta sistem ni le zgrajen na fikciji, temveč ima nekaj katastrofalnih posledic. Na prvem mestu je pač to, da se delovne organizacije na področju šolstva prizadevajo, da bi si kakorkoli ustvarile kar največji dohodek, medtem ko -razumljivo — zanemarjajo vsebino, kvaliteto, smotre in me- tode tiste dejavnosti, zaradi ^ tere sploh so. To seveda ni in11' more biti očitek ljudem, ki ^ lajo v šolstvu in v drugih javo* službah, kajti ljudje se pač vf dejo tako, kot se v danih razn* rah morejo itf morajo. Zato! povsem razumljivo, daje v tak nem sistemu vnaprej obsojen11 neuspeh vsak poskus s pozi' resolucijami in podobnimi sre1 stvi preusmeriti pedago&e neposredni oblikovalni subjekt; *. je lahko le bolj ali manj nese-ji bič en omogočevalec vzgoje. $ Družba postavlja vzgoji le okvi-\ re ali vnanje okoliščine. A res-|i nična vzgoja ali paideia se raz-| viia vselej in samo le na črti člo-{ Vek - človek. Je torej vselej in it sanjo le funkcija te medčlo-|f veške ali socialne interakcije. Je it torej vselej in samo funkcija, i °pravilo, naloga človeka. ( Na relaciji iz družbe se pojav-j tjajo — kot vidimo danes -samo različni bolj ali manj pe-{ dogoško sprejemljivi nado-i mestki ali celo različne negacije Prave in resnične vzgoje: pona-;i redki doživljanja in vedenja, vsi-i ‘jevano modelno mišljenje, de-i klaracije ne pa doživljanje vred-j' not, različni oblikovalni funk-f oionalizmi (film, radio, televi-i zPa, tisk itn.), prisiljevanje v do-1 točeno mišljenje in ravnanje v tmenu različnih ideologij in in-i Mtucioniranih struktur ter celo i! določena - družbena dresura. > Zavestna akcija kot imanent-t ni sad vzgoje se namreč pojavlja i - dr. Franca Pedička: »Vzgoja samo iz odnosa cioven - Človek, saj se le v tej relaciji lahko pojavlja tista resnična notranja svoboda, brez katere ni in biti ne more nobene resnične vzgoje in nobene zavestne odgovornosti. Mimogrede: če bi to ne bilo tako, potem bi najbrž vse družbe že zdavnaj odpravile poklic človeka, ki ga pa vse družbe še kako potrebujejo, da jim igra vlogo te človeške transmisije pri vzgoji, to je poklic učitelja, vzgojitelja. V tem je tudi eden izmed vzrokov, da vse družbe tako zasegajo ta poklic. In nasprotno, da se ta poklic nemalokrat tako hočeš nočeš - udinja svojim družbam. Potemtakem gre najbrž resnično za dokaj nedopustno ohlapnost, ko opredeljujemo vzgojo kot funkcijo družbe, to je kot nalogo, opravilo družbe, če pa je družba paer se in ex se, tega dela sploh ne more opravljati in po naravi stvari in po svoji biti. Zato je znana stvar, da družba kot kolektivni subjekt sama ne more vzgajati, to je zavestno vplivati na doživljanje, mišljenje, vedenje ljudi. Če to hoče in želi, si mora vedno pridobiti za to funkcijo človeka, ki stopi v „paideični stik" z drugim človekom, z drugimi ljudmi. Družba sama iz ■ sebe lahko opravlja le ..posredno" ali tako imenovano funkcionalno vzgojo, ki pa jo opravlja navadno tako, da gre takšna njena vzgoja največkrat proti človeku, ker ga vselej skuša izoblikovati odkrito ali prikrito le za svoje prilagojeno čredno bitje, motivirano le z njenimi potrebami in koristmi, ki pa so, kakor že ugotovljeno, pogosto bolj ali manj odtujene od človeka. Potrditev tega najdemo pri družbah, ki so tako zasegle vzgojo, da se jim je za daljši ali krajši čas posrečilo izoblikovati določenega, svojim željam in potrebam prilagojenega „druž-benega človeka". Kaj je pomenil in še pomeni tak določeno vzgojen ..družbeni človek", smo videli v minuli vojni in vseh ujmah zgodovine in vidimo še . danes. Ni nezanno, da je tako ali drugače, nazadnjaško ali napredno zgolj ..družbeno vzgojen človek" nemalokrat prava negacija vsega tistega, kar določuje njegovo bit. To pa je proizvajal-nost, socialnost, racionalnost, ustvarjalna ekspresivnost, svo-bodnost doživljanja, mišljenja in ravnanja; neprilagajanje in preraščanje danosti. Tako ali drugače zgolj togo družbeno vzgojen človek je ponavadi zanikanje sleherne resnične paideie. Nemalokrat je celo skrajni ne-človek, torej zanikanje samega sebe, poosebljena odtujitev samemu sebi. In vse to v imenu teorije in prakse vzgoje kot zgodlj družbene funkcije. Jasno je, da vzgoja je in mora biti najprej funkcija človeka, da :ot družbena lunKcija« je sploh lahko v določenem zamejenem pomenu tudi pravšnja družbena funkcija. To pa tudi pomeni, da je treba človeka najprej oblikovati v ..človeško bitje", da lahko postane in je lahko pravo in samemu sebi ne-odtujeho družbeno bitje. Izkušnje nam zgovorno kažejo, . kaj lahko postane človek, ki je bil vzgajan le v določeno družbeno bitje, nič ali malo pa najprej v človeško bitje; to je v bitje, ki ima v sebi objektivirane vse prvine svoje človeške ima-nence. Znanstveno-tehnična revolucija in prve pobude za integralnim samoupravljanjem torej popravljajo oziroma dopolnjujejo pojmovanje vzgoje s tem, da vzgojo tesneje povezujejo s človekom, kot nosilcem nove kibernetske produkcije in nove, to je samoupravne družbene zgodovine, kar pomeni, da vzgojo tesneje povezujejo s človekovo prvinsko socialiteto in manj z njegovo zgodovinsko drugotno societeto. KVALIFICIRAN DELAVEC - OSNOVA NAŠEGA GOSPODARSTVA Hkrati z industrijo in gospodarstvom raste iz dneva v dan tudi potreba po večji strokovnosti, po kvalifikaciji. Zmotno je misliti, da bo najnovejša mehanizacija opravila vse brez našega sodelovanja. Ne smemo pozabiti na delavca, na kvalificiranega delavca, ker prav v njegovih rokah je usoda našega gospodarstva. Ena teh šol je tudi EGŠC v Novi Gorici, ki je kljub nenehnemu pomanjkanju prostora v sedmih letih vzgojila za naše gospodarstvo kar 200 mladih ljudi na leto in jih pripravila za poklice v elektro, kovinski in avtomehanski stroki. V sedmih letih je usposobil ta šolski zavod nekaj nad 1400 mladih strokovnjakov, v letih, ko je bil za zavod v Cerknem pa skupno nekaj nad 1500..V svojem 20-letnem obdobju delovanja je dal EGŠC našemu gospodarstvu okrog 3000 kvalificiranih delavcev, kar je vsekakor lep dosežek. Šola je povsem zasedena. Pouk poteka v dveh izmenah, in to od 7. do 19. ure. Učencev na vseh oddelkih je 588, vpis je enak lanskemu. Skoraj 40 % jih je razmeščenih v Domu šolskih centrov, ki je letos še posebno dobro opremljen in prenovljen. Poleg osnovne dejavnosti so se učenci pod vodstvom svojih predavateljev in predstojnikov uveljavljali tudi v raznih drugih dejavnostih: na športnem področju, kjer so v lahki atletiki nastopali na conskih, republiških in zveznih tekmovanjih, pa še v srečanjih z gojenci podobne šole iz Vidma (Italija); v prosvetno kulturni dejavnosti, strelstvu in v klubu OZN. Mladi ljudje te šole živijo torej v zavodu bogato in polno življenje. Tako se bodo vrstili iz leta v leto in odhajali v svoje delovne organizacije, sposobni in pripravljeni za nove dolžnosti. C Z. Likovno vzgojo, ki sloni na otrokovi ustvarjalnosti, je prineslo dvajseto stoletje. Slovenci nismo bili med prvimi, bili pa smo med najbolj navdušenimi iskalci novih obUk otrokovega likovnega izražanja. Ustvarjalna likovna vzgoja je našla veliko pripravljenih pedagogov, veliko privržencev, ki jih pa ni bilo lahko usmerjati. Zaradi pomanjkljivega strokovnega znanja se je to navdušenje v končni fazi velikokrat sprevrglo zgolj v nesmiselno iskanje novih tehnik, kot da je to glavni smoter likovrie vzgoje. Skratka, mnogi pedagogi si niso znali pomagati naprej. V to krizo začetnega navdušenja so padli popravki predmetnika, ki so močno okrnili število učnih ur za likovno vzgojo v srednjih in osnovnih šolah. Od takrat je šlo pri nas z likovno vzgojo močno navzdol. Manjše šole sploh ne morejo imeti nastavljenega likovnega pedagoga, ker je zanj premalo učnih ur. Pomagajo si z nekvalificiranimi kadri. Večje šole sicer imajo likovnega pedagoga, a je preobremenjen z učnovzgojnimi problemi in s problemom, kako realizirati učni načrt v najkrajšem možnem času. Ti problemi so hujši kakor pri drugih predmetih, ker mora likovnik zaradi učne obveznosti učiti mnogo več učencev kakor učitelji drugih predmetov. Zato ni čudno, da je mnogo naših kolegov obupalo in odšlo v druge poklice. Tisti, ki vztrajamo, opravljamo v razredu pionirsko delo. Naš predmet je nov. Edini učbenik v slovenščini, knjiga Alenke Gerlovičeve, je izšla prepozno in ni več dovolj uporabna. Torej orjemo ledino, kar zadeva metodo dela, izbor motivov in iskanje nadaljnje poti. Zajeti moramo in med seboj povezovati vrsto vzgojno izobrazbenih aktivnosti ter oblikovati mlade osebnosti, medtem ko delajo učitelji drugih predmetov mnogokrat po že preizkušenih učbenikih in metodah. Po drugi stra- ni pa je del naših kolegov zapadel lagodnosti. Njihovo delo postaja neodgovorno, saj ena učna ura likovnega pouka na teden res nikogar resno ne obvezuje, da bi v razredu karkoli pametnega naredil. Obvezuje nas le občutek dolžnosti do otrok. Tako smo razmišljali likovni pedagogi Gorenjske pred kakšnimi štirimi leti. Mučno je bilo čakati rešitev, ker smo jih že dolgo zaman čakali. Začeli smo se zbirati neobvezno in brez honorarjev ter povračil potnih stroškov in dnevnic, zvečer po pouku tam, kjer je bil prostor. S seboj smo nosili dela svojih učencev, jih primerjali in ocenjevali. Načelno smo obdelali glavna likovna delovna področja v razredu: črto, barvo, grafiko, prostorsko oblikovanje in kiparjenje. Tako smo si oblikovali enak pogovorni jezik. Še važnejše je, da smo prišli do sorodnih meril pri ocenjevanju otroških del, kjer smo postavljali v ospredje likovne zakonitosti. Medsebojno smo se izpopolnjevali in spodbujali. Posledice teh razgovorov so bile kmalu očitne. Raven likovnega pouka na Gorenjskem se je zvišala. To smo lahko kmalu ugotovili po izdelkih, ki smo jih prinašali na razgovore. Odzivnost na razne razpise in razstave otroških del se je povečala. Tudi uspehi niso izostali. Končni rezultat teh razgovorov pa je bila razstava Likovni pouk-metodika in problemi konec maja v Kranju. Razstava je bila razdeljena na dva dela. V prvem smo pokazali likovna področja: črto, ploskev, prostorsko arhitekturne naloge in kiparske ter reliefne. Iz vsakega področja smo razstavili najvažnejše in v šolah najpogostejše likovne probleme. Od novega učnega načrta pričakujemo, da jih bo predpisoval mnogo več. Drugi del razstave je bil metodičen. Učitelji, ki so imeli obdelano dobro učno enoto, sojo razstavili. Razstava je zajemala OB RAZSTAVI LIKOVNIH IZDELKOV GORENJSKIH OTROK Darko ZOREC (6. razred osn. šole „Lucijan Seljak" Kranj — pedagog Tušek): DEKLE dela učencev osnovnih in posebnih osnovnih šol petih gorenjskih občin: jeseniške, radovljiške, tržiške, škofjeloške in kranjske. To je skupaj štirideset osnovnih in tri posebne osnovne šole. Naj omenim, da so učenci posebnih osnovnih šol jeseniške, škofjeloške in kranjske že večkrat izredno uspešno razstavljali svoja dela v Londonu, Doma pa so tokrat razstavljali prvič. Pri organizaciji razstave nismo imeU težav. Kar se je dalo in kolikor so mogli, so nam pomagali vsi, od predsednika skupščine občine Kranj in temeljnih izobraževalnih Skupnosti do šolskih vodstev. Vsi razumejo naše napore in pomen likovne vzgoje. Gotovo razumejo to tudi tovariši z zavoda za šolstvo SRS v Ljubljani, zato upamo na svetlejše čase pri likovnem pouku. JOLANDA PIBERNIK Prisrčno srečanje 18. maja so na povabilo centralne knjižnice za Ilirsko Bistrico obiskali šolo Dragotina Ketteja književniki: Niko Grafenauer, Branko Žužek in Rudi Miško t. Po sprejemu v Ilirski Bistrici so brali učencem in učiteljem odlomke iz svojih del, Branko Žužek pa se je tokrat predstavil s prozo. Obiskali so še šolo v Predgradu in na Pre-garjih v Brkinih. Srečanja so potekala prisrčno, za kar gre nedvomno zahvala šolskemu vodstvu, pa tudi mladim poslušalcem. RUDIMIŠKOT RAZŠIRJAJTE SVOJ LIST! Ce si pobliže ogledamo mesto, ki ga zavzemajo ročne lutke v gledališki Un>etnosti, potem spoznamo njihovo nedvoumno težnjo po materializaciji ^ kot take. To vedro, nevtralno, z ničimer omejujoče bistvo dopušča, da ročno lutko “hko uporabljamo kot dragocenega posrednika med subjektom in objek-l°m, med otrokom in učno snovjo. Boječi, pretihi ali preveč zadržani otroci se bodo ob njej otresli svoje Plahosti. - Lutka bo namreč tista, ki bo govorila zanje. • Vsak glasbenik potrebuje kot izrazno sredstvo za svoja muzikalna občutja u'strument. Pri otroku se dogaja isto: Njegova aktivnost, sposobnost, da daje ^be impulze sam, se stopnjuje šele preko medija ,,lutke" do popolnega Ba. Najvažnejša prednost pri tem pa je, da igra z ročno lutko ne terja od otr°k niti tehnične dovršenosti niti jezikovne izobrazbe. (Primerjaj ob tem ^ ari o rie t no gledališče). Prav igra z ročnimi lutkami nenavadno aktivira otro-ovega duha in otrokovo dušo: forma stopi v ozadje — barvitost dogajanja v 0sPredje. Prav ta barvitost je za učitelja pravo najdišče različnih vzgojnih možnosti, ki se pri nobenem drugem učnem načinu ne ponujajo tako radodarno in racionalno. Shema nudi urejen pregled praktične uporabe te teoretične zamisli: METODIČNA SREDSTVA VZGOJNI CILJ 1. Aktivno delo a) Samostojna dela. b) Spretnost in improvizacija, načrtovanje in izvajanje, ovrednotenje lastnih spoznanj in odkritij. c) Eliminiranje boječnosti. d) Ocenjevanje in sposobnost presojanja. 2. Ekonomsko delo a) Točnost, natančnost, skrb in red. b) Jasno, logično mišljenje, pravilno in hitro razumevanje, pravilno izražanje. Postavitev problema, obdelovanje umetniških in delovnih iger na osnovi domačih, zgodovinskih snovi v okviru tedenske snovi. Govoriti brez priprave. Priprava ter izdelava lutk in odra z minimalnimi sredstvi. Lastna samostojna uprizoritev, uporabljanje ročnih lutk na odru in razredu. Diskusija in prosti šolski razgovor pred uprizoritvijo, med in po uprizoritvi umetniške in delovne igre. Preciznost pri izdelavi odra za ročne lutke, upoštevanje vseh zahtev pri pripravah in uprizoritvi igre. Zgradba in sestava igre, jezikovna vzgoja. c) Šolanje okusa, boj kiču. 3. Socialno delo a) Zanesljivost in občutek odgovornosti. b) Pripravljenost pomagati tovarišem. c) Bogastvo čustev. d) Ljubezen do bližnjega in do prirode. Izbor in presoja lutk po likovni plati, prav tako odrske ureditve, scene in igralnih potrebščin. Priprave za predstavo: prostovoljno, v skupni cilj usmerjeno medsebojno sodelovanje. Sošolci ,,vskočijo", kadar tovariš obtiči sredi igre. Skupno igranje na osnovi danega gesla, izreka, pregovora, itd. Igrske teme iz priložnostnega pouka. Iz tega lahko torej razvidimo, v kakšni obilni meri nam gledališče ročnih lutk nudi različne vzgojne možnosti. Poseben izbor pri tem sploh ni potreben, kajti tisto, kar je edino pravilno, se bo izluščilo samo od sebe. Sleherni vzgojitelj, ki se zaveda svoje odgovornosti, se bo trudil, da bi svoje vzgojne in učne ure sestavil vsebinsko čim bolj bogato in življenja polno. Tele točke igrajo pri tem razmišljanju posebno važno vlogo: 1. Koristna uporaba sodobnih načinov dela pri pouku. 2. Priprava učitelja. 3. Prenašanje znanja. Nad vsem tem pa stoji vprašanje: katere težave se mi bodo postavile na pot in kako jih bom mogel premagati? Za rešitev teh vprašanj nudi opisana shema dragoceno pomoč. STRAN 6 PO NAŠIH ŠOLAH S Upravičene zahteve homške posebne osnovne šole Na pobudo delavskega sveta bilo v prostorih homške šole, je posebne osnovne šole na Hom- bila, kako rešiti problematiko cu je sklical predsednik domžal- te šole, v kateri se šolajo dušev- ske občinske skupščine skupno no prizadeti otroci obeh občin, posvetovanje predstavnikov kamniške in domžalske občine, Problemi te šole so znani: ki so se ga udeležili med dru- prostori so premajhni za vse več gimi tudi predstavnik repubh- učencev, šola je brez telovad- škega sekretariata za prosveto niče, kabineta za učila, brez in kulturo Mile Budič, sveto- prostorov za varstvo vozačev in valeč za posebno šolstvo Štefan dodatni pouk, pozimi doseže Trobiš ter predstavnik repubh- temperatura v ogrevanih raz- škega društva za pomoč DNRO. redih največ 10 stopinj C. Kljub Glavna tema posvetovanja, kije temu da je šola že marca leta „Ribe“ (radiranka) — Kolar Darinka, 6. razred Lesično Dan mladosti v Artičah Letošnji 25. maj si bomo v Artičah še posebno vtisnili v spomin. To ni bil tisti običajni 25. maj - DAN MLADOSTI, temveč dan, ki smo ga vsi priča-kovali z neko tiho svečanostjo, srečo in veseljem. Zaskrbljeno smo se ozirali po oblakih, ki so se nagajivo vozili vse dopoldne ■nad našo blestečo, vabljivo in gladko asfaltno ploščo. Spregovorila je predsednica občinske zveze za telesno kulturo v Brežicah Mimica Avsece-va in predala igrišče v uporabo. V trenutku je bilo na bleščeči ploščadi vse polno pisanih krilc, rdečih pentelj, veliko žog in pisanih balonov. V velikih in malih srcih je nekaj vztrepetalo. Igrišče! Končno imamo tudi mi tako pričakovano igrišče! Tovariš ravnatelj Miha Haler je v svojem govoru poudaril, kaj lahko dosežejo ljudje s skupnim delom in medsebojno pomočjo. Nikomur ni bilo težko prijeti za lopato, kramp, peljati samokolnico. Pionirji in mladinci so pri tej delovni akciji pokazali svojo zrelost, prizadevnost in samozavestnost, zato so lahko res ponosni na svoj športni objekt. Polni poleta so učenci osnovne šole prikazali ob spremljavi razgibane glasbe prikupno pro- sto vajo Smeh in petje. Aplavz, ki je bil namenjen najmlajšim, je spodbudil tudi starejše. Tudi njihovo izvajanje je presenetilo gledalce. Lahko bi rekli, da smo bfli priča pravcati svečani aka-demiji, pa čeprav daleč od mestnega vrveža v majhni vasici na vrhu hribčka. Artiče so ponosne na svoje bogastvo. Pomnili bomo, kdaj se je prvič skotalila žoga po gladki asfaltni plošči. VIDA PETELINC »Mladost« Osnovna šola Franjo Golob na Prevaljah je že večkrat pripravila izvirna, domiselna in prijetna presenečenja. Tuje vzklila tudi ideja tekmovanja za bralno značko (Prežihovo) in še mnogo novih zamisli na drugih področjih. Tokrat so prvi v ravenski občini ustanovili šolsko športno društvo ob pomoči Občinske zveze za telesno kulturo Ravne. Imenovali so ga Mladost. Izdali so tudi že svojo prvo številko glasila ,,Mladost". Predsednik društva je učenec Marjan Rudolf. List bo izhajal dvakrat v šolskem letu. Prvenec prinaša pregled dosedanjih uspehov. Problematiko je ob- 1970 izdelala petletni perspektivni načrt in ga poslala pristojnim občinskim organom, ji niso namenih „kratkoročne“ obravnave — sanacije in prednosti pri izgradnji novih šol v občini. Zaradi vseh teh problemov je bilo organizirano tudi to posvetovanje. Pp živahni triurni razpravi so sprejeli več sklepov. Sklenih so, da je treba takoj začeti vgrajevati centralno kurjavo v šoli, delavski svet šole naj se loti načrtovanja dislociranih oddelkov za območje tuhinjske in moravške doline; v Domžalah bodo začeli graditi novo poslopje za posebno osnovno šolo, medtem ko ne bi bilo primerno, če bi adaptirah I. osnovno šolo v Domžalah za potrebe osnovne šole. Občina Kamnik naj se čimprej odloči, kako bo s hom-ško posebno šolo: ah bodo v Kamniku ustanovih svojo ah pa še naprej sodelovah z domžalsko. Občini naj takoj proučita razne oblike varstvene dejavnosti na šoh. Treba je sestaviti predlog glede plačevanja varstva vozačev in ga poslati pristojnim organom. V obeh občinah bo treba nemudoma ustanoviti mobilno ortopedagoško službo in sestaviti načrt obiskov na domovih huje duševno pri-zadeih otrok. Za odrasle duševno prizadete osebe v obeh občinah je treba uvesti evidenco, ki naj bi jo vodilo domače društvo za pomoč DNRO. Dokler ne bo na šoh telovadnice, bo treba v zimskih mesecih še naprej uporabljati za pouk telesne vzgoje spodnji hodnik na šoh. Po končanem posvetovanju so si udeleženci ogledali šolske prostore in se sami prepričali, kako upravičene so zahteve DS POŠ na Homcu. NACE VODNIK na Prevaljah delala mentorica, učiteljica telesne vzgoje Tanja Kopušaijeva. Glasilo vsebuje še veliko drugih prispevkov, ki so jih napisah učenci. Vsebino je popestrilo tudi nekaj hnorezov s športno tematiko. V krožkih šolskih športnih društev sodeluje okoh 200 učencev v različnih športnih panogah. Krožke vodijo učitelji, učenci višjih razredov in zunanji sodelavci. Pot, po kateri so krenili prevaljski športniki, jih bo prav gotovo privedla do lepih uspehov, kar jim tudi iz srca žehmo. Jure Srnko Osnovna šola • Franjo Golob Prevalje Kako je z likovnim poukom na osnovnih šolah? O vlogi in vrednosti likovnega pouka dandanašnji ne bi smelo biti prav nobenega pomisleka več, saj so ga v svetu — glede na pomen — že uvrstili na ustrezno mesto v učno-vzgojnem procesu mladega človeka. Po zaslugi nekaterih navdušencev, zlasti Alenke Gerlovičeve, se je tudi na Slovenskem pred poldrugim desetletjem začelo spodbudno premikati. Tisti čas so imeli v osnovnih šolah v vseh razredih po dve blok učni uri za likovni pouk. Po dve učni uri so imeli tudi v dveh razredih višje gimnazije. Danes je stanje žal precej drugačno. V gimnaziji prave likovne vzgoje ni več, v zadnjih treh razredih osnovne šole pa ji predmetnik določa le po eno učno uro tedensko. V tem je glavni razlog, zakaj je z likovno vzgojo pri nas vedno slabše in da praktično nima svetlejših perspektiv. Zavod za šolstvo SRS pripravlja za letošnjo jesen temeljite spremembe predmetnika in podrobnega učnega načrta. Ker je likovni puk pri dosedanjih popravkih imel veliko škodo, bi bilo treba zdaj to izravnati, ne pa morda položaja še poslabšati. Osnovni popravek zadeva število tedenskih učnih ur tako, da bi bili v vseh razredih osnovne šole po dve uri na teden. Sedanja ena ura likovnega pouka na teden v višjih razredih osnovne šole je že kar preveč značilen primer pedagoškega nedonošenčka, saj gre dobesedno le za petinštirideset minut, v katerih je treba izpeljati celotno in tehnično zahtevno snovno enoto. Za pripravo materialov porabimo- okrog deset minut, za razlago in napotke spet deset, tako da nam ostane okrog petindvajset minut za delo, odšteti pa moramo še pospravljanje. Ker je v višjih razredih utogoče delati tudi zahtevnejše stvari v zahtevnejših tehnikah, se delo na enem samem izdelku zavleče tudi skozi dva meseca, medtem smo ga prekinili sedemkrat ali osemkrat. Da zbuja tako početje odpor, je razumljivo, čeprav likovni pouk ni predmet, ki bi učence obre- menjeval Likovni pouk jih sprošča in jim odpira nove poti k ustvarjalnosti, kar pa imajo mladi ljudje radi Poseben problem je neurejena strokovna zasedba na šolah. Učiteljice na nižji stopnji poučujejo vse predmete, tudi likovnega. Razredni pouk se vleče do petega razreda. Šole imajo prehod na predmetni način poučevanja urejen precej različno. Predmetni učitelj ah profesor dobi likovno vzgojo v nekaterih šolah že v četrtem, drugje v petem, ponekod šele v šestem razredu osnovne šole. Ta neenotnost pri zasedbi spravlja učence v neenakopraven položaj. Učiteljice na nižji stopnji so za poučevanje likovne vzgoje premalo pripravljene. Vsa izvenšolska prizadevanja, seminarji in tečaji ne zaležejo. Česar jim šola ni dala, tega si zdaj niti s trudom ne morejo pridobiti. Kriva pa je šola, kjer so se usposabljale za svoj poklic. Zlasti se nam zdi važno, da pomanjkljive likovne vzgoje v osnovni šoh ne more nadomestiti nobena kasnejša, še tako strokovna šola. Neposredne negativne posledice slabega likovnega pouka na osnovni šoli občutijo učenci najprej pri sprejemnih izpitih na nekatere srednje strokovne, srednje, višje ter visoke šole (aranžerska, grafična, šola za oblikovanje, pedagoška akademija), kjer zaradi slabe pripavljenosti izred- Kuharice, ki delajo po različnih šolskih kuhinjah, so prišle v Ljubljano na dopolnilni tečaj o prehran šolaija. Strokovno izpopolnjevanje je organiziral Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Tečaja $ \ je udeležilo tudi več kvalificiranih kuharic in one, ki imajo že več dopolnilnih tečajev s 1 Dijaki soboške pedagoške gimnazije pred odločitvijo Nekdanje kazensko premeščanje učiteljev v Pomuije je bilo vzrok, daje idilični svet ob Muri in Lendavi dobil ime , .Slovenska Sibirija". Tega seveda danes ni več, ostali pa so problemi šolstva, ki ne bodo izginili kar čez noč. Potem ko je bilo učiteljišče v Murski Soboti ukinjeno, so se začeli prihodnji učitelji šolati Konjiški učitelji v Firencah Osnovna sindikalna organizacija na II. osnovni šoh v Slovenskih Konjicah je priredila za letošnje prvomajske praznike poučno ekskurzijo v Italijo. V Padovi, starem italijanskem univerzitetnem mestu, smo si ogledati znamenito romansko cerkev sv. Antona, v Piši pa smo se povzpeli na sloviti poševni stolp, na katerem je Galileo Galilei v 17. stol. preizkušal zakon prostega pada. Prevzela nas je tudi romansko gotska katedrala s čudovitim stolpom in krstilnica z izredno akustičnostjo. Iz Piše smo se odpeljali med rodovitnimi polji sadnimi nasadi in vinogradi ter industrijskimi središči najbogatejše italijanske pokrajine Toscane v Livorno, pomembno italijansko vojno pristanišče ob Tirenskem moiju. Najbolj so nas prevzele Firence, središče italijanske renesančne kulture in zakladnica italijanskih renesančnih umetnin: katedrala Santa Maria del Fiore, Giottova umetnina iz raznobarvnega marmorja, Michelangelove upodobitve svetopisemskih zgodb na vratih krstilnice, Michelangelov kip Pieta in mogočna palača Pitti. Občudovali smo znamenite kipe in slike Botticellija, Brunalesca, Giotta, Michelangela in drugih ita-hjanskih umetnikov od 11. do 18. stoletja v galeriji Uffici. V cerkvi sv. Križa pa smo lahko videli prekrasne spomenike, ki so jih Italijani postaviti svojim slikarjem, glasbenikom in drugim umetnikom, pokopanim v tej cerkvi. Ogled najmanjše evropske republike San Marina in Ravenne je sklenil našo ekskurzijo, polno lepih doživetij in spoznavanja znamenitosti ki smo jih mnogi doslej poznali le iz knjig. MARIJA MENIH na pedagoški gimnaziji v Murski Soboti. Letos je pred odločitvijo — maturo — tretja generacija soboške pedagoške gimnazije. Dijaki zadnjega letnika pa so letos poskrbeli za presenečenje: medtem ko so v prejšnjih letih bili pp uspehu nekje na dnu lestvice, so se letos vzpeli med najbojše. To je tem bolj upoštevanja vredno, ker je veliko dijakov vozačev, žive i? slabih socialnih razmerah, poleg tega pa jih večina dela doma na kmetijah. Dijake štipendirajo po večini pomurske občinske skupščine. In ker je letošnji zaključni izpit tako rekoč pred vrati, so se dijaki .že odločih: nadaljevali bodo študij na mariborski in ljubljanski pedagoški akademiji nekateri pa se bodo vpisali 0> eno izmed fakultet v Ljubljani Vsem želimo seveda kar naj; boljši uspeh, predvsem pa, da b' se vrnili poučevat v prijazne p°' murske vasice. J. K' Dozidava osnovne šole * v Lovrencu V Lovrencu na Pohorju razpravljajo o dograditvi osnovne šole polnih 18 let. Medtem so se razformirale že tri nekdanje občine, ki so to gradnjo planirale. Sedanja zgradba je namreč še iz zadnjega desetletja prejšnjega stoletja in je bila takrat zgrajena za kapaciteto 170 otrok; sedaj pa jo obiskuje okrog 400. Imajo celodnevni pouk. To pa je nadvse težavno za oddaljene hribovske učence. Tudi učitelji si najbolj želijo normalnih delovnih pogojev. Med njimi so tudi taki, ki delajo v dveh izmenah že od leta 1946. Pred leti so nameravali sedanjo stavbo nadzidati, čemur pa so se uprli urbanisti, sedaj pa imajo lokacijo za paviljonsko šofo. Povečanje lovrenške šole je tudi v načrtu razvoja mreže osnovnih šol v mariborski občini in o tem so razpravljali na Pohorju ' lovrenški volivci. Ker je / kraji* z začela delati sodobna tovariš p montažnih zgradb podjetja n MARLES, bi bil njihov tip p montažne zgradbe tudi v p°; slovnem pogledu za kraj najbolj 0 primeren. Namesto obveznega lj samoprispevka so volivci predla' j gali nabiralno akcijo lesa, P3 š tudi denarja. Tako bi lahko j p zbranim lesom plačah montaž' h ne elemente. O vsem tem st o razpravljali tudi delavci ome' I njene tovarne. Zaposlene mata ft re so enoglasno izjavile, da st n pripravljene kak dan udarniškt ,] delati, samo da bi njihovi otrot* $ dobih boljšo šolo. Če se bod° 1( uspešno pogovorih tudi 1 občinskimi dejavniki, da bi p stavbo plačevah v obrokih c bodo lovrenški šolarji, učitelj1 I in starši končno rešeni šolsk P skrbi. Š L POŽAUKC b __________________ š č no veliko kandidatov ne izdela. Vzroki takih težav so tudi v premajhni usklajenosti in povezavi med likovnim poukom na osnovni šoti in šolah naslednjih stopenj ter dejstvo, da učitelj v eni tedenski uri ne more predelati vse snovi, kije potrebna za sprejemni izpit, kaj šele da bi jo utrdil. Za' bolj strokovno in uspešnejšo likovno vzgojo je treba določiti, da se likovni pouk poučuje predmetno obvezno od četrtega razreda naprej, če so pogoji, pa že v tretjem. Dčne načrte vseh šol, ki se ukvarjajo z likovno vzgojo, je treba uskladiti in jim najti smiselno povezavo. Število učnih ur mora biti tolikšno, da bo mogoče učni načrt tudi uresničiti Učenci osnovnih šol so v neenakopravnem položaju tudi kar zadeva materialne pogoje šol. Na splošno so šole za likovni pouk slabo opremljene. Za uspešno poučevanje likovne vzgoje pa potrebujemo nekatere naprave, ki jih je težko dobiti, in različne materiale za sprotno porabo. Zdaj vsa ta bremena nosijo učenci. V šolo morajo prinašati različne materiale in orodje, ker šola tega nima, pouk pa mora vseeno biti. Še posebej opozarjamo na položaj likovnega pedagoga, ki poučuje v višjih razredih osnovne šole. Pedagog, ki prevzame likovni pouk šele v šestem razredu, mora poučevati v mnogih razredih, da izpolni svojo učno obveznost. Pogosto uči petsto, šeststo in več učencev na teden. Kako naj vse te učence spozna, kako naj individualno dela s posamezniki, kar je glavna zahteva sodobne likovne vzgoje. Vprašanje je tudi, kako dolgo učitelj sploh lahko zdrži v takem nenormalnem položaju. Razstava kiča v Ljubljani je živo odjeknila med nami. Ne-veijetno, koliko ljudi je prizadetih. Ne marajo kiča. Radi bi imeli o teh stvareh čiste pojme. To dokazuje, da nismo samo pridobitniki in gurmani. Še nosimo v sebi iskrico svojih dedov, ki so bili natančni, premišljeni in ustvaijalni. Toda, ali nismo prisiljeni kupovati kič? Mnogokrat v trgovinah ni druge izbire. Take zadrege so vse pogostješe. Dosegli smo precej visoko življenjsko raven. Odmikamo pa se od resnice, da so materialne dobrine le pot ali pogoj do kulturnih dobrin. Likovna vzgoja vse- ga ne more rešiti. Omili pa lab' ko marsikaj. Rabimo likovne e izobraženega kupca in proizva b jalca. Tista naša podjetja, ki s<* 1 dosegla dovolj visoko lepotne o stopnjo svojih proizvodov, se v prodrla na svetovni trg! Smisej P likovne vzgoje pa je globlji. ' ^ mladem človeku zbuja željo p° ustvaijanju. Pokaže mu pot 3° v ustvaijanja v različnih tehnikah v in materialih. Pomaga mu obli' S kovati njegov življenjski nazofi ( ki si ga mlad človek v današnjih J razmerah izredno težko ^ oblikuje. - Likovni pedagogi, ki smo se r zbrali v Kranju na otvoritvi raZ' 2 stave Likovni pouk — metodika j in problemi, prosimo zavod 23 š šolstvo SRS in druge, ki odi0- j čajo o teh zadevah, da preve- j rijo, navedena dejstva in primul' g no ukrepajo. Za aktiv likovnih pedagO' s gov Gorenjske: Jolanda l Pibernik, Osnovna šola Lucijan Šeljak Kranj OPOMBA: Objavljeni prispe- r vek je podpisalo 55 likovnih pe' c dagogov.. EKSPLOZIJA (ne)ZAUPANJA ^sako leto pripravijo člani dramatskega krožka H. osnovne šole v Murski Soboti mladinsko igro.Xetos iL0 svoje starše, sošolce ter učence sosednjih šol razveselili s predstavo „Deklica Matjetka in velikan Teleban14 (avtorica: Marija Švajnceijeva) Odnos šol do gledališča Mladinsko gledališče pri Pio-flirskem domu v Ljubljani je Pripravilo v sezoni 1970/71 za °snovnošolsko mladino tri abonmajjske predstave za abonente in za skupinski ogled učencev osnovnih šol ter novoletno predstavo za novoletno Praznovanje otrok. K sodelovanju je povabilo ob Začetku sezone z dopisi vodstva pSeh osnovnih šol v Sloveniji. Prav tako je poslalo svoj reper-t°ar vsem Zvezam kulturno Prosvetnih organizacij, zavodom za kulturo, temeljnim izobraževalnim skupnostim in DPD Svoboda zunaj Ljubljane. Odziv šol je bil v Ljubljani zadovoljiv, saj so vse ljubljanske šole prek pedagoških sodelavcev Mladinskega gledališča na šoli pridobile nad 2.500 abonentov za abonmajske predstave, nekaj ljubljanskih šol pa se je odločilo za skupinski ogled vseh treh predstav v sezoni ali pa posameznih predstav in novoletne predstave. Kot redne, zveste okoliške obiskovalce Mladinskega gledališča bi lahko imenovali učence naslednjih zunanjih osnovnih s°k Brezovica, Cerknica, Dob Pn Domžalah, Dobrepolje, Dobrova pri Ljubljani, I. in II. osnovna šola Domžale, Tomo “reje in Fran Albreht Kamnik, Mirna na Dolenjskem, Mokro-b°g, Podbrdo, Polica, Radomlje, Ribnica na Dolenjskem, Sodražica, Šentrupert na Dobskem, Trebnje, Višnja gora. Občasno obiskujejo naše Predstave v tej sezoni tudi učenci iz osnovnih šol: Deskle, p.ojjul, Marezige, Mirna peč, jvka, Polhov Gradec, Pregaije, r^ulja Loka, Vodice, Zado-'ova, Zaplana, Žužemberk. Druge osnovne šole se na-*mu vabilu in ponudbi ob za-uotku sezone niso odzvale. Mladinsko gledališče odigra v um sezoni nad 160 predstav uma in na gostovanjih. V dvo-am je pri vsaki predstavi lahko krog 400 gledalcev. Zmoglji-°sti so vsekakor večje, kakor Hščlf °^Z’V na Ponudbe gleda- Posebno vprašanje so gosto-'~bJa- Gledališče pošlje pred ™uk° sezono organizatorjem lovanj repertoar in po-ievu*" ^endar ju le nekaj kra-J v> ki se temu odzovejo. Gosto-/jmja niso draga. Cena ene pred- 2 son med 2.200,00 in 'j ,00 dinza dve predstavi pa “ud 3.800,00 do 4.200,00 din, Vec predstav - po stroškov-^ Ui Cena je odvisna od stro-_ T. same predstave, oddalje-su kraja od gledališča in od ZUnanjih sodelavcev — 8ostov igralcev. seb me^ organizatorjev bi po-D eJ omenili Zvezo kulturno Trtnih organizacij občine din u, ki je predstave Mla-jv . gu gledališča vključila v J redni osnovnošolski abon-tako otroci Trbovelj in uu vidijo vse predstave Mladinskega gledališča, ki se zvrste v sezoni in novoletno predstavo. Prav tako je odlično sodelovanje Mladinskega gledališča z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Litija. Ce ugotavljamo, da obrobne zunanje šole nimajo v primerjavi z otroci ljubljanskih šol skoraj ničesar za svoje otroke, potem bi vodstva vseh ustanov, ki se ukvarjajo z organizacijo gostovanj verjetno le poiskala lahko večje možnosti za gostovanje Mladinskega gledališča za otroke njihovih okolišev kot pa jih v resnici poiščejo. Mladinsko gledališče je gostovalo v tej sezoni z več predstavami in z raznimi gledališkimi deli še v krajih: Bovec, Brežice, Ilirska Bistrica, Kobarid, Koper, Kostanjevica na Krki, Kočevje, Kranj, Krško, Litija-Šmartno, Logatec, Ljubljana-Šentvid, Maribor, Mežica, Nova Gorica, Postojna, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sežana, Nova Gorica, Tolmin, Tržič, Trbovlje, Trebnje, Trst, Velenje, Vrhnika. Vendar pa je še mnogo slovenskih odrov, na katere Mladinsko gledališče s svojimi predstavami ne seže, ker se vodstva ustanov, ki se ukvarjajo s kulturno prosvetno dejavnostjo, vabilu Mladinskega gledališča niso odzvala. Pri tem bi omenili nekaj Zvez kulturno prosvetnih organizacij pri občina, v katerih je precej šol — tudi okoli&ih, katerih otroci in pedagogi si žele predstav Mladinskega gledališča in kjer so tudi odri primerni za te predstave: Zveza kulturno prosvetnih organizacij: Ajdovščina, Cerknica, Črnomelj, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Laško, Lenart, Lendava, Ljutomer, Metlika, MOzirje, Murska Sobota, Ormož, Piran, Ptuj, Gornja Radgona, Radlje ob Dravi, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šmarje, Zagorje ob Savi, Žalec. Ansambel Mladinskega gledališča želj obiskati vse, tudi najodročnejše kraje, treba se je le obrniti na upravo Mladinskega gledališča, kjer bi se pogovorili o terminih zaradi pravočasnega programiranja predstav. Mladinsko gledališče ima na svojem repertoarju do konca sezone še naslednja gledališka dela: VVilhelm Busch „Cipek in Capek44 Charles Dickens — Dušan Mlakar „01iver Twist44 iz prejšnjih sezon, iz sezone 1970/71 pa: Danilo Gorinšek „Silni bič44 Jules Verne — Pavel Kohout „V 80 dneh okoli sveta44 William Thackery — Josef Pehr „Boža in prstan44 Vse te predstave so scensko prilagojene skoraj vsem našim odrom zunaj Ljubljane. Teh odrov pa je povsod precej, gostovanja so možna do konca junija. V sezoni 1971/72 bo uprizorilo Mladinsko gledališče naslednje: ponovitve: „Cipek in Capek44, „Sluga dveh gospodov44, „01iver Twist44, „Sihti bič44, „V 80 dneh okoli sveta44 in „Roža in prstan44. Videli bomo tudi tele premiere: Jevgenij Švare: „Snežna kraljica44, T. Braun in H. Fichna: ,4grajmo se Indijance44, Franček Rudolf: „Babica in njene pravljice44 in novoletno predstavo z dedkom Mrazom za vesel konec 1. 1971. Mladinsko gledališče je gledališče vseh slovenskih otrok. Prav bi bilo, da bi se tega polno zavedali vsi organizatorji gostovanj in poiskali denar za predstave tega njihovega gledališča. VALI STRBAN Študentje FF (=filozofške fakultete in ne samo te!) so sedem (kratkih) dni in sedem (kratkih) noči (kot en sam svetel preblisk) preživeli v prostorih svoje fakultete (v „joškarci“ kot so Ljubljančani imenovali to stavbo na Aškerčevi cesti). Moja naloga je poročati s tiskovne konference, ki so jo priredili v torek, 1. junija ob 12. uri v predavalnici 4 na omenjeni fakulteti. Ne vem, koliko in katerih novinarjev je bilo prisotnih, ne vem, kdo je vodil konferenco, saj so organizatorji prešli čez take običaje, ki smo jih vajeni in so (včasih pomemben) podatek. Sedeli smo ob starih mizah, grozljivo neudobnih pravokotnih oblik (saj za šolo je vse dobro, pamži tako ne znajo na nič paziti...!? ). Okoli nas se je strnil živ krog teles, razvnetih obrazov in že kar obtožujočih pogledov (študentje protestirajo proti neobjektivnosti poročanja v tisku in na TV). Nekateri med nami so (skoro neodpustljivo) starejši jod njih, drugi skoro enako stari, kot oni sami pa so že v (tako sumljivi) službi. Začetek se je zavlekel, ker so jim obljubili (ali vsilili?) magnetofon in je dr. Cvetko pojasnil, da bo trajalo „toliko časa, da bo prišel“ magnetofon namreč. Tudi dr. Cvetka in sekretarja fakultete ni nihče predstavil. „Zakaj naj bi potekala tiskovna konferenca tako kot zmeraj? !“ Saj, zakaj? Zedinili ■ so se, da se bomo priglašali k besedi z dviganjem rok in je to bolj ali manj držalo. Predavalnica je drhtela od zadržanega nemira, hotenja dopovedati vse v eni sapi, prevelikega miru, ki je izzival, ogorčenosti, da nam ni vse jasno, da sploh sprašujemo. Tega drhtenja ne morem dokazati, a je bilo. Bledo bradato lice z mirnim pogledom za očali, z majčkeno drhtečo roko, ki je oklepala cigareto, je začelo: „Vprašujte!“ Tišina. Nam novinarjem se zdi čudno. Navajeni smo dnevnega reda in začetne besede raz- Prosvetni delavec tudi za gimnazijko Pred dnevi smo prejeli v naše uredništvo prisrčno pismo. Napisala nam ga je Nežka Dular, dijakinja 2, letnika novomeške gimnazije. Takole piše: - Moja mama je učiteljica. Hodim v drugi letnik gimnazije in se srečujem s takšnimi problemi, kot jih obravnava vaš časopis. Vi mi pomagate graditi čut samovzgoje, oblikujete mi pogled na družbene odnose. Zelo sem kritična v svojih opazovanjih in sklenila sem, da vam kaj napišem - nekaj, kar bo prav gotovo pritegnilo pozornost mnogih. Dogodek je resničen in želim, da ga objavite. To je moj prvi prispevek za vaš časopis in če želite, bi z vami še sodelovala. Tako nam piše gimnazijka, ki je nedvomno prva med svojimi vrstnicami začela natančneje prebirati članke o problemih v vzgoji in izobraževanju. Njen prvi prispevek je del njenih vsakdanjih opažanj, govori pa o medsebojnem razumevanju, ki vodi k uspehu. MEDSEBOJNO RAZUMEVANJE - POTK USPEHU Toliko sporov je že bilo zaradi slabih odnosov med delovnim osebjem po raznih ustanovah. Tudi v šolah prihaja do nepravilnosti. Ne namenoma! Le tistim višjim včasih ne gre v glavo, zakaj naj bi se kdaj pa kdaj spustili s svojega stolčka. Pred nedavnim pa sem na naši gimnaziji v Novem mestu doživela presenečenje. V pisarni je v krogu tovarišic snažilk sedel naš ravnatelj. Privoščili so si skupen odmor ob črni kavi po napornem dopoldanskem delu. Mimogrede sem ujela, da so reševali problem, kako doseči, da bi bili vsi dijaki v učilnicah obuti v copatah. In vse to čisto lepo po domače. Začutila sem, kako lep odnos vlada med njimi. Sedaj vem, zakaj so tovarišice snažilke na gimnaziji skoraj vedno dobre volje. Imajo nekoga, ki jih razume, ki jim pomaga reševati probleme - so enake med enakimi. NEŽKA DULAR ložitve problema. Seveda smo vpraševali. Seveda so nam odgovarjali. To bo najbrž tudi objavljeno, saj je posneto na magnetofonski trak. Dr. Cvetko in sekretar sta odšla nekje v sredi brez pojasnila. Novinarji, ki so se znašli na zatožni klopi, so vstajali in odhajali. Nihče jih ni zadrževal. Najbolj jih je „slišal“ Dušan Željeznov, ki je o študentski akciji največ (in dobro) pisal v Delu. Dišalo je po otroški ihti. Končalo se je v nekakšni splošni razdraženosti. Zato tu zapuščam potek konference, ker je dovolj snovi za pisanje o hotenjih mladih, ki je pomembnejše od poteka konference. Tudi ta naloga ni preprosta. V tem tednu študentske eksplozije (ne (zaupanja v napredek, je bilo izrečenega za nazaj in sedaj in naprej, za doma in navzven, za univerzo in družbo pravzaprav vse, kar e pogovarjamo in urejamo že vsa povojna leta. Le da je oblika drugačna, kot smo je bili vajeni. Iz problematike so študentje naredili problem, iz spoznanj zahtevo, iz analize sklep, iz čustva akcijo. _ Akcija je vznemirila. To se jim je posrečilo. Še več. Njih same (12.000 študentov in 1.500 univerzitetnih učiteljev) je potisnila v razmišljanje kako naprej. Tako ne več, so sklenili Opogumil jih je brionski plenum, Titovo izročilo (Labin, Sarajevo, Novi Sad), oblikovani problemi socialnih razlik (CK ZKS), ustavne spremembe, stabilizacija itd. Kaj bi vam naštevala, saj poznate (z menoj vred in z njim) to našo deželo. KAJ JIH JE SPROŽILO? Uprava javne varnosti je ukrepala proti študentom demonstrantom. Miličniki so jim potrgali plakate v prostorih fakultete. Trdijo, da so jim preiskovali stanovanja in druge prostore, brez naloga za preiskavo. Kar je tlelo je vzbuh-nilo. Vse to ste že prebrali. Kjer je dim, je tudi ogenj. Študentje trdijo, da je prvič v zgodovini doživela Univerza tak poseg v nedotakljivost svojega ozemlja pri Slovencih v demokratični Jugoslaviji. Tega ne bodo dopustili. ZASEDBA V sredo, 26. maja letos (vdor policije 8. maja) so ob 10. uri dopoldne zasedli svojo filozofsko fakulteto, svoj dom. Prihajali so s spalnimi vrečami, kot da so namenjeni na (dolgo) potovanje. Vstopali so z indeksi Okrog sto jih je bilo vsako noč „dežumih“. Novinarji so si smeli ogledovati le s svojo legitimacijo. Vsak trenutek se je znašel na steni nov lepak (Prešeren, Brioni, Libcknecht, Marks, Mao, Luksenburg, CK ZKJ itd.), zborovanja so trajala, publika se je menjavala. Izdajati so pričeli bilten (izšlo doslej 10 številk), organizirali so se v skupine za študij problematike, za bivanje v izjemnih pogojih, za stik s svetom, ki ga napadajo, ker so od njega napadeni v resnici ali neposredno. Predavanja, seminarji, izpiti so na fakulteti potekali kot da ni nič. Trdijo celo, da bo bila predavanja bistveno boljša, diskusije take, kot bi morale biti vedno... POTEK S študenti filozofske fakultete so se solidarizirali študentje ekonomske, gradbene, medicinske fakultete in študentje fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter igralska, akademija. Zvedeli ste gotovo za zahtevo po gradnji ekonomske in medicinske fakultete, zvedeli za dober odgovor na poslansko vprašanje in solidarnostno izjavo, ki so jo študentje naslovili prosvetno kulturnemu zboru skupščine SRS. Študentska akcija ni bila odbita na nobenem forumu in v nobeni okolici. Nihče ni odobraval ekscesov mladih - jih tudi ni bilo - a vsi so se jih balu Imamo dovolj težav in se ne želimo tepsti med seboj. Otroci revolucionarjev niso odpovedali, niso razočarali, navdušili so. Potrdili so zgodovinsko mlado tradicijo našega ljudstva -svoboda je v nas! V akciji (zasedbi), ki se končuje zato, da se bo nadaljevala (reforma univerze in drugih perečih težav) so mladi to ovrednoteno doživeli. OBROBNOSTI Študenta Adama Franka (ne pije, ne kadi, več molči kot govori) sodno obravnavajo, ker je uporabil in zapisal besede: Napočil je čas gverile (zvitega, nenehnega tudi ilegalnega boja). Uprimo se avtoritetam in porajajočemu kapitalizmu!" Zanima me, če sodno preganjajo tudi uvoznika filma Preiskava o neoporečnem državljanu. V njem skupina dolgolascev v zaporu vzklika: „Gverila si, guera no!“ (Gverila da, vojna ne!) Dva, trije sugestivni prizori, s katerimi je režiser ilustriral nove oblike gverile, ki je daleč od fizičnega nasilja in močno obrnjena proti njemu. Da so študentje Frankovo uporabo besede gverila tako tudi razumeli, dokazuje skoro 1400 podvisov, ki so jih poslali sodišču. Študentk v vsej akciji nisem slišala javno govoriti, le videla sem jih delati. Ali to kaj pomeni? Govore o kulturi „In time" (= odbor za intimne manifeste). Odkrili so Goetheja -Talent človekov se kali v tišini (intima), njegov značaj pa v vrvežu sveta (po malem tehtajo svoj pogum). Študentska „med-nožna lirika" je poceni, tipkana na ciklostil, komaj jo prebereš, nikogar ne navduši, tisti, ki jo je napisal, pa mu je le odleglo... Ponujajo nov pojem prestopajoča kultura". Ob tem pa je njihov jezik vse prej kot razumljiv. Obetajo še nadaljne akcije (revolucija ne pozna počitnic!). Upam, da bodo mislili v načinu govora tudi na tiste, v imenu katerih so se tudi zbrali na FF (delavce). Predlagajo, naj bi z dovoljenjem zasedli prazna stanovanja v Ljubljani, onemogočili izkoriščanje, ker je stanovanj v naselju premalo, predlagajo trgovine za študente, ki bi prodajale študentom brez dobička... Zahtevajo interdisciplinarni študij (npr. ekonomist izobraževanja, arhitekt vzgojnih prostorov itd. op. p.). Za izvedbo sistemizacije delovnih mest na univerzi, ki naj pomladi vrste fakultetnih učiteljev in omogoči bolj individualno delo (manj študentov na profesorja oziroma asistenta), se še niso opredelili. Čudno! Ključni problem! 31. maja 1971 je v biltenu 10 (podpisan Milan Dekleva) med drugim izražena tale misel: Bdimo, nek glas valuje v nas glej, res se veter dviga. JOŽA ZAGORC Druga generacija iz kmetijske šole v Novi Gorici Gorica je imela že v Avstroogrski znano strokovno kmetijsko šolo, ki je delovala do začetka 1. svet. vojne v 1. 1915. Tradicijo kmetijske šole v Gorici so „obnovili“ pred tremi leti ' v Novi Gorici, ko so odprli dveletno kmetijsko šoio, ki deluje za vse Slo- vensko Primorje. Že drugič zapušča generacija mladih kmetijcev šolske klopi in pridobljeno znanje preizkuša in uporablja na svojih domovih. Še vedno pa so povezani s kmetijsko šolo, kamor hodijo tudi po nasvete. Letos je končalo 2. razred 15 fantov in eno dekle (Silva Jereb iz Govejka nad Idrijo): 9 je bilo dobrih in prav dobrih, eden iz Zakriža pri Cerknem (Branko Seljak) je bil odličen, nekateri bodo morah še popraviti oceno iz matematike. Letošnji gojenci so bili večina iz tol- minske in idrijske občine - Gojenci so imeli kot prihodnji kmečki gospodarji dvodnevni strokovni izlet: ogledali so si kmetijski kombinat Žalec, nekaj vzornih kmetij, farmo v Podlogu, drevesnico v Mirosanu in vrtnarsko šolo v Medlogu. SKOČIR Ali tudi vaši učenci opazujejo naravo in zapisujejo, kar so videli? Izberite med novimi knjigami | Izberite med novimi knjigami Branko Hofmann: TRAPEZ Med zanimivimi novitetami koprske založbe Lipa je posebno mikaven delež domačih književnikov. V tem pogledu je Lipa prav zadnje čase s poživitvijo odprla možnosti že znanim imenom naše književnosti, a tudi tistim, ki si s prvencem šele utirajo vstop v krog literarne pojavnosti. Med mikavnimi novostmi je tudi pesniška zbirka Branka Hofmana „Trapez“. Pred dvajsetimi leti - leta 1951 - je izšel Hofmanov pesniški prvenec, sedaj njegova četrta zbirka pesmi, razpon v letih in v književnikovem ustvarjalnem razkoraku bi bil sam po sebi mamljiv za nadrobnejšo opredelitev njegove poezije, kar bi zahtevalo večji obseg in premislek kot zgolj krajši zapis o „Trapezu“. Prav gotovo je Hofman tudi v „Trapezu“ ohranil svoje poglavitne izrazne sestavine, kot jih v glavnem poznamo od poprej; premik v „Trapezu“ ni toliko slogovne narave, pač pa vsebinsko miselne izostrenosti kot objektivizacija pesnikove zavzete odzivnosti na neposredni sedanji čas in prostor. Hofmanove pesmi so razmejene v štiri cikluse. V ciklu „ Ar ena je majhen in velik krog“ se zvrstijo pesmi z asociativno simboliko, kjer je življenje predstavljeno kot cirkuška arena (pandan Shakespearovemu odru življenja), toda v okviru take tematike pesnika vznemirja naš, domač prostor in vse tisto, kar je povezano s zdajšnjo časovno tipiko. Ostrina Hofmanovih misli ob „Cirkuškem direktorju", „Zonglerjih“, „Krotivcu zveri", „Atraktivni opici", ,JHvalnici psov" itd. se povezuje z nekim občestvenim dogajanjem, ki je daleč prek dopadljivosti; zato kljub cirkuškim podobam ostaja osredne v miselni angažiranosti. Tudi ciklus „Obrobja in sla po središču" odseva občestveno tematiko, le da pesnik ni ozko ograjen z določeno motiviko. Zato pa ni njegova izpoved nič manj izostrena v kritično spoznanje človeške brezbrižnosti, nemosti, ko se ponarejanje besed sprevrže v udobno navado, strahopetnost in karierizem, ko je zmagovalec zaznamovan z usodo poraženca. Pri tem prevladuje trpka, trdo resna odprtost spoznanj, kjer je redkeje mesto za ironijo. Tako Hofman v ,f)onarjevalcih besed", „Praznovanju prvega maja", v „Veliki setvi", ,JPrizanesljivi prošnji" idr. v bistvu nadaljuje občestveno miselna spoznanja, ki so hkrati izkustvo in pošten, neprizanesljiv odsev spoznanj brez neke programske barvitosti, pa zato tem pristnejše osveščenosti. V „Vikendu v sebi z retrospektivo" zaobjema venec pesmi, kjer pesnik spregovori mnogo bolj osebno, intimistično. Nekoliko se da razumeti pesmi kot so Neizgovorjeno vprašanje", „Prikrivanje svoje nemoči", Reševanje" kot pesnikov obračun s samim seboj. Sklepni cikel sestavljajo pesmi v „Prehajanju v novo milost". Utrip Hofmanovih ljubezenskih pesmi je hkrati čutno resničen in spoznaven v doživljajski subjektivnosti, brez pridiha romantične privzdignjenosti. Vendar v pesmih .prebujanje", ..Odkritje tridesetih let", ..Razočaranje", „Upanje“,,ljubezen" razodevajo, da pesnik nikjer ni zgolj senzualno izrazil ljubezenskih utripov, marveč je vedno hkrati podal meditativna spoznanja. Kot v poprejšnjem ciklu je tudi tu pogosto molovsko razpoloženje, a ne vselej. Prehajanje v novo milost bi najpristneje dojeli v pesmi „Homo sapiens" - kot čredo ljubezni - ohranjevalke življenja. Celotna pesniška zbirka Branka Hofmana se končuje s trpkim spoznanjem, da se mu je svet predstav, idej porušil, toda niti razočaranja ga ne omajejo v prepričanju: od tu dalje je možna nova pot. V formalnem pogledu pesnik od poprej ni kaj bistveno spremenil metrične podobe, le deloma izrazno, vidnejši pa je premik v tematiki in miselnosti. V celoti pa lahko pomeni „Trapez" odpoved nečemu dosedanjemu - ne glede ali zadeva skupnost ali pesnika - in začetek novega. Spremno besedo k zbirki je napisal Taras Kermauner. V V krajši študiji „Od vitalizma do neohumanizma" je avtor razpotegnil svoja in svojska zapažanja od Hofmanovih začetkov do zadnje zbirke, pri čemer je postregel z izobiljem primerjav z drugimi pesniki Ob tej malone nepreglednih primerjalnih prebliskih je sicer hotel oživiti širši pojavni krog pesniške govorice, ob čemer pa se preprost bralec ne more znajti. Tudi pri Hofmanu ga zanimajo predvsem filozofski vidiki, estetskih pa se je verjetno hote izognil - kot tudi drugod. Kermaunerjev prispevek terja od bralca aktivnega sodelovanja in poziva k kristalizaciji lastne presoje. Opremo in ilustracije Vladi-mira Lakoviča so preproste, prilegajoče, delujejo pa že kar klasično. I. G. France Novšak: DEČKI Kakovostno literarno delo je podobno umetniški sliki Kljub minevajočemu času obdrži nezmanjšano barvitost dogajanja, okvir časa, v katerem je nastalo, pa pokrije nadih dobrohotne patine. Zato se nam zdi umetnina, ujeta v izrazno snov, še dragocenejša, še bolj plemenita Takšen je tudi roman iz dijaškega življenja „Dečki" slovenskega pisatelja Franceta Novšaka. Delo je izšlo skoraj neposredno pred začetkom II. svetovne vojne. Tedanje okolje mu je bilo vse prej kot naklonjeno. Zaradi ekscentrične vsebine ga je obsojal nemalokateri puritanec, obetajoč mu le kratkotrajno življenje. Toda delo je napisano s tako poglobljenim poznavanjem duševnosti dozorevajoče mladine, da mu prah pozabe ni mogel do živega. Še danes žari kot enkratni dragulj pol otožne svetlobe in ugaslih spominov. Ptotagonista romana sta internista - dijak nižje gimnazije Zdenko CastelU, deček nenavadne telesne lepote in dijak višje gimnazije Nino PapaU, ki po naključju postane mlajšemu tovarišu vodnik, prijatelj in zaupnik Oba živita v starinskem katoliškem internatu, polnem morečega ozračja, ki ga ustvarjata neživljenjska vzgoja s prisiljenim in nedoživetim religioznim izživljanjem ter v te spone ujeto vse bolj prebujajoče se elementarno življenje, saj le-to vedno huje kipi, želeč si sprostitve, doživetij in velikih dejanj. V tem okostelenem okolju, brez vsakršnega posluha za resnične potrebe in številne notranje stiske doraščajoče mladine, se spletajo medosebni odnosi po svojevrstnih zakonitostih Tudi med Zdenkom in Ninom se razvije čustveno močno poudarjeno prijateljstvo, ki se mu nekaj let stare j S Nino po odhodu iz internata z veliko muko dokončno iztrga Ko se potem čez nekaj let zopet srečata, sta si že popolna tujca Prej tako razviharjena in obremenjujoča čustva so ugasnila Nimata si ničesar več povedati Umrla je tudi zarja njune mladosti Nino sicer res najde svoje dekle, toda njegova sreča ostane neizživeta: kot slušatelja vseučilišča ga pobere pljučnica Zdenka pa zagrabi kolesje življenja; po materini smrti se mora bojevati za obstanek Da laže shaja, se prostituira vdovam, pri katerih je ^podnajemnik. Od vsega zunanjega in notranjega razkošja, s katerim ju je še pred nekaj leti zasipala pubertetniška mladost, ne ostane ničesar več. Vse je použila neizprosna življenjska stvarnost. Poleg obeh glavnih junakov prikaže avtor še galerijo drugih likov: ljubeči materi obeh dečkov, pol otroško pol dekliško mladostnico Biserko, ravnatelja internata, ki se obdan od prekipevajoče mladosti čedalje bolj zaveda, da vzgaja v prazno, nesrečnega zavodskega vratarja, ki ga homoerotično nagnjenje moralno in fizično uniči, gimnazijske profesorje, ki brezkrvno opravljajo svoj sicer tako zahtevni poklic, fanatičnega profesorja verouka in druge. Zelo plastično nam prikaže tudi notranji boj starejših dijakov za oblikovanje lastnega svetovnega nazora in njihovo diferenciacijo, kakor tudi začetke procesa dokončnega oblikovanja njihove vse bolj izrazite osebnosti Žal vsa ta mladina, kljub hlastajoči želji spoznati resnico in kljub slutnji, da je svet poln tudi še drugih problemov, mimo tistih, ki jih razlaga uradna šolska znanost, ne dobi niti trohice za svojo potešitev. Profesorji - režimski uradniki - skrbno pazijo, da razgretih glav ne okužijo napredne ideje, zlasti tiste, ki bi utegnile postati nevarne obstoječemu državnemu ustroju in družbenemu redu. Vrhunski dosežek v romanu so dialogi med mladino, v katerih odseva kot v brušenem zrcalu vse njeno razgibano notranje življenje: mišljenje, čustvovanje itd. Glede tega je avtor resnični mojster. In prav zaradi tenkočutnega poznavanja ter veščega prikazovanja burnega in razkošnega notranjega dogajanja v zoreči mladini, kar ožarja ves roman, zasluži le-ta, kljub svoji ekscentrični fabuli, vso pozornost slehernega, svojemu delu zares predanega pedagoga Vsekakor je roman zanimivo in poučno branje za vsakogar, ki mu je svet mladine blizu in ki notranje še ni toliko ostarel, da bi že povsem pozabil dneve svoje mladosti. Roman ,J)ečki" je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani; stane 49. ~ din. VIATOR RAZVOJ OTROKA Strokovni članki v revijah in knjige o otrokovem razvoju so iz leta v leto številnejše. Pišejo jih psihologi, sociologi, socialni delavci, zdravniki (zlasti pediatri in pedopsihiatri), antropologi in drugi. Današnja strokovna literatura o otrokovem razvoju je malone nepregledna. Zato je bilo doslej že več poskusov zbrati vse najpomembnejše dosedanje ugotovitve ter jih primemo razporejene podati v enem samem zaokroženem delu - v eni sami knjigi. Takšen - toda zelo uspel poskus je tudi poskus svetovno znane ameriške znanstvenice, psihologinje Elizabeth B. Hurlock, kije napisala knjigo o otrokovem razvoju prvič leta 1942. Štirinajst let kasneje je pripravila že dmgo - revidirano - izdajo. To izdajo, knjigo Nazvoj deteta" (v originalu: Child development), je v srbskem prevodu (toda v latinici) izdal beograjski Zavod za izdava-nje udžbenika SR Srbije. V tem zajetnem strokovnem delu, ki je na visoki znanstveni ravni, je avtorica na 681 straneh s področja otrokovega razvoja temeljito obdelala tale poglavja: principe razvoja, prenatalni razvoj, značilnosti novorojenčka, fizično rast, motorični, govorni, emocionalni in socialni razvoj otroka, njegovo socialno prilagajanje, igro, razvoj dojemanja in moralni razvoj, nekatere otrokove interese, odnose v dmžini ter osebnost. Žal je v revidirani izdaji odpadlo poglavje o zgodovini otroške psihologije; avtorica ga je nadomestila z že omenjenim poglavjem o socialnem prilagajanju. Tudi sicer je v delu nenehno poudarjan pomen kulturnih vplivov ter njihova vloga pri določanju otrokovega razvoja. Obsežno besedilo dopolnjujejo številne fotografije, risbe, tabele in grafikoni. Knjiga je opremljena tudi z izčrpnim predmetnim registrom ter z zelo obsežno toda kritično izbrano bibliografijo (na 85 straneh!) ameriške in druge strokovne literature, ki obravnava posamezna vprašanja otrokovega razvoja. Dasiravno je od izida revidirane izdaje tega eminentnega dela minilo malone že 15 let in so obsežno znanost o otrokovem razvoju obogatila že nova spoznanja, je to delo zaradi studioznega pristopa, s katerim je bilo napisano, tolikšnega pomena, da ne bo mogel mimo njega nihče, ki se poklicno ukvarja z vzgojo, vodenjem, obravnavanjem ter usmerjanjem otrok. Opomba: Knjiga ni naprodaj; kdor jo želi, si jo lahko izposodi v ustrezni znanstveni ustanovi oziroma knjižnici. VIAT OR Lirika, epika, dramatika Pri Pomurski založbi je izšla druga, predelana izdaja „Epika lirika, dramatika" F. Zadravca, M. Kmecla, H. Glušičeve in A, Skaze. Gre za nekatere predelave, toda knjiga ohranja v bistvu iste razsežnosti, a tudi pomanjkljivosti kot prva knjiga Torej tudi tokrat ne gre za obsežnejši literarnoteoretični celostni prikaz področja epike, lirike, in dramatike ali celo večaspektivni razčlenjeni prikaz teh literarnih in teoretičnih področij - kar že desetletja pogrešamo — temveč za tista osnovna izhodišča, ki v okviru osnovnega obsega in interpretacije posameznih avtorjev nudijo določen izhodiščni pristop za interpretacijo posameznih del od modeme do povojnih dni. Spričo novejše literarne pojavnosti, mnogo bolj zapletene teoretične osnove kot jo terja literatura do modeme, se mimo izišle knjige ponuja vprašanje, kdaj bomo končno dobili obsežnejša dela z nekim celostnim prikazom posameznih področij in vej literarne teorije. Kratkočasnice nekdaj Učitelj: Novem vam, da ima seženj 6 čevljev, in narobe: 6 čevljev je en seženj. Jurče, zapomni si to! Vse, kar se v šoli kdo uči, si mora tako zapomniti, da si more pomagati, kedar mu je treba. “ Ko gre Jurče iz šole, se s sosedom tako le menita: Sosed: „Jurče, reci očetu, da naj mi prinesejo tri pare čevljev za mojo ženo. “ Jurče: „Bom tako opravil." Ko gre Jurče dalje, si misli: tri pare čevljev je 6 čevljev, to je en seženj. Jurče (doma prišedši): „Oče, sosed so mi naročili, da mu nesite seženj, ki ga potrebuje za svojo ženo." Učiteljski tovarš 1864, str. 270 Redna zbirka Slovenske matice ja Letošnja redna zbirka Slovenske matice obsega „Koroški Pfj, biscit" (različni avtorji), Emilijana Cevca poznogotsko plastiko tf Slovenskem" ter Vojeslava Moleta „Iz knjige spominov". Sphj aktualnosti je v ospredju „Koroški plebiscit", kjer gre za temelf' razprave o življenju koroških Slovencev in plebiscitu. Bržčas f velja omeniti že l. 1946 izšli „Koroški zbornik", ki po vsebinski1' znanstveni plati ni izgubil veljave. S „Koroškim plebiscitom" pa 5 Janko Pleterski, Tone Zorn, Fran Zvvitter, Lojze Ude, Julij FelaM Bogo Grafenauer, Ivan Tomšič in Drago Druškovič želeli bistvi dopolniti vrzeli, saj je ostalo kljub znanim plebiscitnim mahi^ cijam še marsikaj neznano. Razprave „Koroškega plebiscita" želf z znanstveno objektivnostjo zaobjeti čas med l. 1918. in 1920. J' Koroškem. Ob tem času je nujno treba upoštevati, da je ^ celovški arhiv povsem nedostopen našim znanstvenikom, čepk nikjer v Evropi taka praksa ne more biti v veljavi. „KoroŠki P . biscit" gotovo zasluži obsežnejšo strokovno obravnavo,-obžalow ® je treba, da knjiga ni izšla ob času. Knjigo dopolnjujejo zemlje^), ^ in reprodukcije. Spričo navedenih razmer pa „Koroški plebisck “i zagotovo ne bo zadnje razpravljanje o sila delikatni zgodovin^ 14 odločitvi, saj bo moralo prej ali slej priti gradivo v roke znansF nikom. Pomembno je, da so razprave ,JCoroškega plebiscita" Pn ^ vedene tudi v svetovne jezike. u. rj Pri Cevčevi razpravi o ..Poznogotski plastiki na Slovenskem')' ^ treba upoštevati že pred leti izšlo ..Srednjeveško plastiko" istd j* avtorja, zato gre za nadaljevanje in načrtno osvetlitev „poznog( ^ skega baroka" in začetke sevemorenesančnih odsevov pri nas < poznem XV. stoletju do začetkov XVI. stoletja. To sorazmeP ® kratko obdobje pa je dalo v plastiki dosti kar dobro ohranjat11 primerkov, četudi so bili reformatorji nenaklonjeni to smerne^ j* umetniškemu ..razkošju". Kljub pospešenim raziskavam obdobja pa predstavlja Cevčeva ..Poznogotska plastika na venskem" prvo izčrpno osvetlitev kiparske dejavnosti navedeni obdobja in z njo v zvezi v marsičem tudi problemske opredelil , Ugodno in potrebno je, da je ob koncu podan francoski povzetd « Mnogoštevilne reprodukcije v črno-beli tehniki so slabe. Spm J' tega postaja vse bolj očitno vprašanje, ali je res smotrno post) dovati tako šibke reprodukcije, kjer je tu in tam treba ugibab nadrobnostih ali pa se bo potrebno odločiti za nujne izboljšave,s r1 že v drugih izdajah pri nas vidimo zares lepe dosežke reproduktif « tehnike, pa čeprav le v črno-beli tehniki. Seveda pa bi pri P 11 znanstveni knjigi ne smelo utrpeti število reprodukcij. Upravi^ očitek pa gre zavoljo napak v knjigi, ki jih je precej več, kot P °P navaja priloženi list. ] ®0i Memoama slovenska literatura je dokaj skromna. Lep prispe s(t k tej je dal Vojeslav Mole, ki nam je v daljnem spominu kot pesnice mnogo bolj pa kot umetnostni zgodovinar, čigar univerzitetno de 19 je v večjem delu povezano s Poljsko. „Iz knjige spominov" 'iu Vojeslav Mole zaobjel svoje otroštvo in mladostna leta, čas pr'ul svetovne vojne in doživetja Sibirije, obdobje med dvema vojnarr) Spomine je sklenil s kratkim poglavjem o drugi svetovni vojni rfa povojnem času. V spominih se pozna, da jih je oblikoval lep lav sloveč, zanimiva nizanja doživetij in premišljanj pa Mole povečini usmerja v območje umetnosti, in včasih kar pogrešamo tista zgod* < vinske, idejne, splošnodružbene odnose časa, ki se kar samodejni ponujajo od prve svetovne vojne dalje z vsemi mogočimi premi1 Sot konflikti ipd. Poenostavljeno, ne najbolj posrečeno knjiž opremo je izdelal Zdravko Vatovec. Počastitev Cankarjeve matere Pet L0SI šn Up ■ok Le get 10 Nedavno je bila na Vrzdencu, v rojstnem kraju Cankarjeve matere, velika in nenavadna slovesnost: učenci in učitelji osnovne šole Horjul so odkrili spominsko ploščo na hiši ob „Veliki vodi“, kjer seje Neža Pivk rodila, pa tudi na hiši sredi vasi (št. 33), ki jo ima večina obiskovalcev in drugih za njeno rojstno hišo, pa je v njej preživela le otroška leta. Temu dogodku so izrazili priznanje s svojo navzočnostjo številni ugledni gostje iz Ljubljane, med njimi magister R. Oberlintner, kije zastopal republiški sekretariat za prosveto in kulturo, prof. J. Logar za Slavistično društvo Slovenije, ki je poklonilo spominu Cankarjeve matere prekrasen šopek nageljnov s spominskim trakom in dr. K. Brenkova za Društvo slovenskih pisate- ljev. Vsi navedeni so na slovesno* izc tudi spregovorili bodisi o Cankar)® tu/ i materi bodisi o pomenu tega godka. Zavod za šolstvo je zastoP ^ profesor Feguš. raj Spored so izvedli učenci l*0 go; julske in viške šole z deklamacija11’ recitacijami in pevskim zboiojj^ Veliko pozornost je zbudil gleda®1 j igralec iz Celja M. Dolinar, ki jec n živeto povedal celotno Cankarje' __ črtico Njen grob. , , no Vsekakor je bilo odkritje ov nj0 plošč Cankarjevi materi edinsb* • dogodek, saj na Slovenskem Še 1 primera, da bi kdo tako počti , -spomin matere kakega našega P membnega moža. MARJAN FUCH!pCi Osnovna šola Hofl1 ho Zanemarjene dejavnosti Ljudske tehnike PO. skt čai roi rajda ni bilo šolarjev — razen tekn1 valcev in redkih gledalcev.Dne* v ^ prosti pouka, ko bi si mladina la® „ r\rr1 orl ol Q i n c-rvrvm olo r\mr\c±\r at Pf Q k ogledala in spoznala prenekatere nimivosti v dejavnostih Ljudske Prenekatera vodstva šol ter drugih učnih in vzgojnih zavodov še do danes niso začela sodelovati z mestnimi in občinskimi sveti ter odbori Ljudske tehnike. To potrjuje resnica, da se šolarji in njihovi vzgojitelji ter učitelji ne udeležujejo tekmovanj, ki jih vsako leto organizira Ljudska tehnika po naši ožji in širši mora£ domovmr. nemu zavodu potreba pri dodatnem Ko so 9. maja 1971 mladt ljub- izobraževanju mladega rodu. Smotr- telW nike, doslej še niso bili izkoriščen Vl- ta namen. Dejavnosti Ljudske tehnike pa bi Ijanski člani Ljudske tehnike tek- ^ in načrtna porab° prostega easa movali v oočastitev osvoboditve ______ Ce s® tui Uy pocastrtev osvobodrtveuskiadi premnoga nihajna obdobja Ljubljane, st je zanrmrvo pnredrtev vsakega mladega človeka, posebno ogledalo le malo občinstva. Kljub pionirja. Zato je tem bolj pomemb-izredno lepem in sončnem vremenu no, da spoznamo razne dosežke teh- «7 ter zadostnih propagandnih obvesti-nike in jih znamo v vsakdanjem živ- „n lih v parku inž. Stanka Bloudka sko-ijenju tudi koristno uporabiti ŠTUDIJ: veselje, rekreacija, potreba fogovor s prof. Albinom Pod-javorškom. ., . Profesor Albin Podjavoršek tovtfl k Celja je pred nedavnim skle-ievtf nil svoje učiteljevanje. To je iscit bila priložnost za obide in za >in$ Ogovor. Razumljivo je, da sva tstv1 Je pogovarjala največ o šolstvu. ‘ prt bof. Albin Podjavoršek se je Uveljavil na vseh stopnjah naše tj"!1 ^ole: učil je v osnovni šoli, na iste§ Posebni šoli, v poklicnih strogi Kovnih šolah, na gimnaziji, na nas učiteljišču in na pedagoški gim-nerfi uaziji, predaval pa je tudi na pe-ijefli ^ugoški akademiji, zato je lahko nerfi Povedal marsikaj zanimivega in tet tehtnega o naših šolskih proble-r 5/( mfli. Iz razgovora na nekatera 'Prašanja pa lahko razberemo ditv1 ^di bilanco njegovega triinštiri-zetd desetletnega dela v šoli in zunaj Iprtf uje. DOSfi bati VPRAŠANJE: Takoj po voj-ve, * ui je manjkalo mnogo uči-ktivt Jeljstva. Kako so reševali ta pro-i tal blem v Celju? ivičt ODGOVOR: Vrnili smo se v :ot f °pustošeno Štajersko, posebno Šolstvo je bilo na tleh Mini-pevi strstvo za prosveto narodne vla-•esni kar je zahtevalo spričo na kaije' uovo nastalih družbenih in političnih razmer in potreb ogrqm- j dv< n° Poprav, študija in poglablja-instv; n,a ~ poleg materialnih skrbi, i še ' smo živeli na karte. )očas' Naslednje leto je bil tretji pe-t dogoški tečaj. Zaradi pomanjka-tja prostora v našem mestu smo pripravili v Žalcu, kjer sem Hod Petdesetim ljudem predaval psi-110 logi jo, deloma metodiko in sodeloval pri šolskem delu. z' , Učitelji, ki so končali te te-LI Cale< so bili odlični; mnogi so Ppzue/e po opravljenem učiteljem diplomskem izpitu kon-oli še višjo pedagoško šolo ozi-pma pedagoško akademijo, ne-tektf eteri tudi univerzo. .Dn8'_°leg tega sem sodeloval tudi a lald v številnih učiteljskih dopolnil-sa^/uh tečajih in seminarjih v Celju ike ^okohei. Bil sem med ustano-iščeI# Pedagoškega 'društva v ,a bjj i ^RAŠANJE: Izhajaš iz de- nem Celt3a Predmestia Gaberje pri 10tr- ^ Ju m p pravzaprav delavski 58» Hifi- ^ ie to okolje vplivalo obja J. ua tvoje učiteljevanje in bno “javljanje? ^2DGOVOR: vse življenje tf. ^ bil s tako imenovanimi z "malimi ljudmi" najtesneje po- vezan; rad sem bil med njimi, predaval sem jim na roditeljskih sestankih in skoraj bi si upal trditi, da ni bilo šole na celjskem območju pa tudi zunaj le-tega, posebno v dobi poklicnega usmerjanja na Slovenskem, da ne bi prihajal z njimi v stike. _ Drugi šo bili učitelji: skromni, pošteni, prizadevni, požrtvovalni ljudje z eno samo željo -nesebično koristiti mladini in ljudstvu. In končno: otroci in mladina! Povečini sem poučeval proletarske otroke na Bregu pri Ptuju, v Polju ob Sotli, v Rogaški Slatini in v Celju, zopet pa sem naletel nanje z malimi izjemami na učiteljišču v Celju, kjer sem predaval psihologijo in pedagogiko, in nazadnje na pedagoški gimnaziji, na strokovnih šolah, kjer sem učil, pa več ali manj tudi na pedagoški akademiji. S starši sem se najbolj zbližal pri psiholoških pregledih, posebno pri poklicnem usmerjanju in pri kategorizaciji otrok ter mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. VPRAŠANJE: Po vojni si kot učitelj ob polnem šolskem delu, brez dopustov in ob „sa-mofinanciranju“ diplomiral za predmetnega učitelja defektologa, potem pa si končal še izredni študij na univerzi, kjer si diplomiral iz pedagogike in psihologije. Odkod v tebi toliko moči in volje, da si si zadal tako naporno nalogo? ODGOVOR: Študij pedagogike in psihologije me je vedno privlačil. Prvi pa je zbudil še poseben interes za ta dva predmeta v meni in še pri nekaterih dijakih mariborskega moškega učiteljišča v letih 1915-26 prof. dr. Franjo Žgeč, ki je prišel iz Pariza s sodobnimi pedagoškimi in psihološkimi idejami Pri njem smo se zbirali -danes bi rekli „v psihološko-pedagoškem krožku". Z iskrivo besedo ms je uvajal v modeme tokove, medtem, ko je na učiteljišču še mogočno vladal her-bartizem. S svojimi idejami je v mslednjih letih v družbi z Ernestom Vrancem in Antonom Ostercem v „zelenem“ Popotniku povsem likvidiral herbar-tovstvo na Slovenskem. V stari Jugoslaviji smo učitelji posvečali veliko pozornost samoizobraževanju, še posebej smo se v takšnih akcijah poglabljali v sociologijo, filozofijo, pedagogiko, psihologijo in politično ekonomijo. Študij m VPS v Zagrebu ali v Beogradu je bil drag, tam so pripravljali le meščansko-šolske predmetne učitelje, t. L „nastavnike". Univerza je bila skoraj nedosegljiva. Da pa smo študirali, so bili različni motivi, predvsem potreba po znanju. Če hočeš dmge izobraževati, moraš biti sam izobražen! Rad sem študiral, študij mi je bil v veselje, rekreacija, potreba. VPRAŠANJE: Svoje šolsko delo si dopolnjeval s predavanji, napisal pa si tudi mnogo strokovnih člankov in razprav. Ali ne zahteva že samo delo v šoli celega človeka? ODGOVOR: Dober učitelj mora vsekakor opraviti predvsem svojo dolžnost, to je posvetiti vse svoje moči, zmožnosti in prizadevnost čim kvalitetnejšemu pouku. S tem pa ni rečeno, da ne bi smel delati še na drugih področjih kultumo-prosvetnega in socialnega življenja. Nič novega ne povem, če rečem, da je učiteljevo delo zunaj šole - včasih smo to imenovali izvenšolsko delo - le dopolnilo njegovega dela v razredu. Po svojih močeh sem skušal opravljati tudi to nalogo slovenskega učitelja. Vesel pa sem mnogih mlajših tovarišev, ki segajo po peresu. Da bi le še imeli mnogo takih! In tudi tistih. Ja predavajo našim učiteljem in staršem! VPRAŠANJE: Znano je, da si nekdanje dijake učiteljišča spremljal tudi v praksi — pri njihovem kasnejšem poklicnem uveljavljanju. Kaj te je k temu spodbudilo? ODGOVOR: Ko smo pred več kot desetimi leti začeli pri nas z intenzivnejšim poklicnim usmerjanjem, smo psihološko obdelovali kandidate vseh mogočih poklicev v gospodarstvu, le kot učiteljski kandidat je bil in je še danes vsakdo dober. Svet svetovne zdravstvene organizacije pa je menda že pred dvajsetimi leti nakazal neka osnovna merila, po katerih bi bilo treba izbirati učitelje. Kljub temu da izboru po teh merilih nismo posvečali pozornosti, smo dobili ob določenem osipu povečini dobre učitelje, ki so izšli iz delavskih in malo-kmetiških razmer ali iz družin nižjih uslužbencev. Prihajali so iz Zg. in Sp. Savinjske doline, šmarskega, kozjanskega, konjiškega predela in s POsavja in prav malo iz mesta Razumljivo je, da je nas, ki smo jih morali pedagoško neposredno pripravljati za šolsko delo, zelo zanimalo, kako so se izkazali po maturi ot učitelji v razredih. Ob obiskih po učiteljskih kolektivih si spoznal njihovo pripravljenost in vnemo za delo. Z večino smo se videli spet pri strokovnih učiteljskih izpitih. Njihova praksa je potrdila, da smo jih na celjskem učiteljišču dobro vzgajali Spremljanje mladega človeka na delovnem mestu je v službi poklicnega usmerjanja kazalec, ali je bila priprava na poklic pravilna ali napačna. VPRAŠANJE: Veliko dela in časa si posvetil duševno prizadetim otrokom, prav tako rehabilitaciji invalidov, delal si v poklicni in vzgojni posvetovalnici, lani si bil tudi med ustanovitelji psiho-pedagoške ambulante v Celju. Ali si delal samo kot psiholog ali tudi v kakem drugem socialnem poklicu? ODGOVOR: Pretežno kot psiholog. Seveda so pri tem delu nujno vpleteni pedagoški in defektološki elementi. Opravljam pa že več let tudi funkcijo pedagoškega svetovalca za posebne šole na celjskem območju; težko, odgovorno, toda hvaležno delo. Leto pa zaradi tega, leer imam vtis, da je začela družba posvečati problematiki usposabljanja duševno prizadetih večjo pozornost in bomo lahko vsi sprejeli lepo parolo: Tudi ti so naši otroci! Posebno pa sem vesel dejstva, da gradimo v Celju novo moderno posebno osnovno šolo, ki bo dograjena prav ob 25-letnici ustanovitve posebne osnovne šole v našem lepem mestu ob Savinji. Pričenjamo novo dobo usposabljanja druševno prizadetih otrok na celjskem območju! VPRAŠANJE: Učil si na učiteljišču, na pedagoški gimnaziji, nekaj časa pa si predaval tudi na pedagogi akademiji. Kaj meniš o izobraževanju učiteljskih kadrov. ODGOVOR: Vprašanje učiteljskih kadrov postaja problem. V Celju smo več let opozarjali na krizo, ki bi utegnila nastopiti po ukinitvi učiteljišč zaradi pomanjkanja razrednih učiteljev. Bojim se, da je kriza pred vrati. Menim, da so kakovostni razredni učitelji, posebno v nižjih razredih za otrokov nadaljnji razvoj tolikšnega pomena, da bi morali dobiti še poseben dodatek. Delo slabega učitelja bo imelo težke posledice posebno za inteligenčno podpovprečne in nižjepovpreč-ne učence. Pozdravljam ustanovitev oddelka pedagoške akademije za razredni pouk v Celju, ker bomo le tako prišli spet do teh dragocenih kadrov! Slišal sem, da so sprejeli nekje abiturienta gimnazije za učitelja. Morda je takšnih primerov še več, kdo bi vedel Žalostno je, da je vprašanje kvalitetnih učiteljev po petindvajsetih letih naše šole tako pereče! Iz višjih razredov, kjer uče številni nekvalificirani učitelji in tudi že absolventi pedagoške akademije, se že „seli" to vprašanje v nižje razrede. Bojim se, da bomo še in še tožili o osipu! 0 izobraževanju? Kaj naj rečem? ■ Premalo so upoštevani principi postopnosti in sistematičnosti ter povezave teorije s prakso. Zdi se mi, da trenutno pri nas ni jasnih stališč. Ne smemo pozabiti, da gre za našega otroka, za mladino, za slovenski najdražji zaklad! Uresničiti je treba stari sen slovenskega osnovnošolskega učitelja: dati mu za njegovo visoko poslanstvo prepotrebno visokošolsko izobrazbo! In to že danes! VPRAŠANJE: Delo v šoli si sklenil. Slišimo pa, da te že kličejo na novo področje dela. Kdo in kam? ODGOVOR: Kolikor se bo dalo, želim koristiti duševno in telesno prizadetim otrokom in mladostnikom ter pomagati pri reševanju pomembne socialne in humane problematike njihovega usposabljanja. JANKO POGAČNIK Šestdesetletnica Justi Holobarjeve Justi Holobaijeva, predmetna učiteljica iz Žalca, je pred nedavnim praznovala svoj 60. rojstni dan. Nasmejana in ljubezniva nehote skrije svoj šesti križ. „Delo in pesem“ — pravi „to meje vedno reševalo in me kljub vsakdanjim težavam ohranja pri dobri volji." Ob tem jubileju pa je prav, da zvemo o tej predmetni učiteljici iz Žalca kaj več: Doma je iz zavedne kmečke družine iz Megojnic pri Žalcu. V stari Jugoslaviji je bila 5 let brezposelna po končanem učiteljišču v Mariboru. Z veseljem je zatem sprejela službo v oddaljenih Gribljah v Beli krajini, kjer je poleg službe tudi kulturno delovala. L. 1942 so jo italijanski okupatorji aretirali Romala je od zapora do zapora in ..pristala" kot konfiniranka na otoku Ustica pri Palermu, od koder je bila junija 1943 deportirana v taborišče Fraschette. Po kapitulaciji Italije L 1943 se je z ostalimi taboriščniki vrnila, se nekaj časa zadrževala na Sušaku, nato pa odšla v partizane. Izčrpana in bolehna se je prebila na osvobojeno ozemlje v Belo krajino na svoje nekdanje službeno mesto Griblje. Po osvoboditvi se je junija L 1945 vrnila v svoj rojstni kraj in takoj nastopila službo učiteljice v Grižah. Poleg tega je študirala na VPŠ, diplomirala in nato poučevala več let zgodovino in glasbo v Žalcu. Tu je dolga leta vodila mladinski in ženski pevski zbor in z mnogimi nastopi obogatila marsikatero proslavo. Zadnja leta pred upokojitvijo je prevzela službo tajnice Občinskega sveta kulturno prosvetne organizacije v Žalcu in delo tajnice Občinskega sveta Društva prijateljev mladine. Kljub upokojitvi delo nadaljuje, poleg tega pa opravlja tajniške posle medobčinske organizacije letovanja otrok v Rovinju. Za svoje uspešno delo je bila večkrat odlikovana, med drugimi priznanji pa je dobila tudi Gallusovo zlato značko. Dragi kolegici želimo veliko sreče pri nadaljnjem delu! PREDSEDNIK TITO ODLIKOVAL PROF. DR. ANDREJA BUDALA Predsednik SFR Jugoslavije tov. Tito je pred nedavnim odlikoval prof. dr. Andreja Budala z Redom jugoslovanske zvezde z zlatim vencem. Prof. dr. Budal je prejel odlikovanje za svoje dolgoletno kulturno delo, ki ga je opravljal kot predsednik Slovenske prosvetne zveze in kot upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Odlikovanje je podelil generalni konzul v Trstu Boris Trampuž. STANKO SKOČIR PODRUŽNIČNA ŠOLA STOJNO SELO — 2 učitelja za razredni pouk, U ali PA Na voljo sta samski stanovanji. Osnovna šola Rogatec razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja za matematiko, PRU ali P; — učitelja za slovenščino, PRU ali P; — učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P; - — učitelja za razredni pouk, U ali PA. Na voljo je družinsko stanovanje. Razpisna komisija pri VI. GIMNAZIJI LJUBLJANA-MOSTE, Zaloška c. 49 razpisuje za šol. leto 1971 /72 naslenja delovna mesta: Za poln delovni čas za nedoločen čas razpisuje naslednja delovna mesta: - profesorja za matematiko - profesorja za telesno vzgojo (ženska) Za nepoln delovni čas za določen čas po eno delovno mesto učitelja za tehnični pouk splošne smeri (10 ur), PRU ali P učitelja za tehnični pouk kemijske smeri (10 ur), PRU aliP učitelja za tehnični pouk elektrotehnične smeri (10 ur), PRU ali P Razpis velja 15 dni po objavi. Stanovanja ni. : Delovna skupnost j NIŽJE GLASBENE ŠOLE V TOLMINU | razpisuje prosta delovna mesta, in sicer: j PREDAVATELJA za pouk harmonike in teorije na oddelku v Bovcu, STU ali P | PREDAVATELJA za pouk klavirja ali harmonike in teorije na oddelku v Kobaridu, STU ali P { PREDAVATELJA za pouk klavirja na sedežu šole v Tol-| minu.STUaliP i PREDAVATELJA za pouk harmonike ali prhal-trobil in teorije na sedežu šole v Tolminu, STU ali P. Kandidati morajo biti strokovno usposobljeni. Vsa mesta so j razpisana za nedoločen čas z nastopom 1. septembra 1971. [ Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite na ravnateljstvo nižje glasbene šole v Tolminu do 5. avgusta 1971. j Razpis ni formalen. j Svet GIMNAZIJE V KOPRU j razpisuje naslednja delovna mesta: 1 učitelja matematike in fizike, P učitelja fizike in matematike, P učitelja telesne vzgoje — moški za pouk in delo v športnem društvu, P učitelja slovenskega jezika (za določen čas) za pouk in delo v kulturnem društvu, P : Zbor delovne skupnosti j OSNOVNE ŠOLE BREZOVICA PRI LJUBLJANI ■razpisuje: ■ Za nedoločen čas — 2 vzgojiteljici — gospodinja — snažilka za vrtec : Za določen čas — učitelja za slovenski jezik — od 1.9. 1971 do 30. 6. 1972 — tajnica - od 1.9.1971 do 28. 2.1972 [ Nastop službe 1. 9. 1971. Ugodne avtobusne zveze z Ljub-j Ijano. j Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa, i Osebni dohodek po pravilniku. TEHNIŠKA SREDNJA USNJARSKA GALANTERIJSKA j ŠOLA DOMŽALE razpisuje naslednja delovna mesta — učitelja matematike in fizike, P , — učitelja telesne vzgoje ter obrambe in zaščite, P in re- ■ zervni oficir — učitelja tehnologije usnja, inženir kemije s strokovnim i izpitom, najmanj 5 let prakse v usnjarski industriji, ■ znanje vsaj enega svetovnega jezika — učitelja praktičnega pouka, usnjarski tehnik s stro- ■ kovnim izpitom, najmanj 10 let prakse v usnjarski in- ■ dustriji, znanje nemškega jezika Vsa delovna mesta so razpisana s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Prošnjo z dokumentacijo vložite v 15 dneh po razpisu pri upravi šole. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop službe 1. septembra 1971. : : PREKLIC RAZPISA ; : ŠOLSKI GOSTINSKI CENTER Maribor, Mladinska 14 : j preklicuje razpisani delovni mesti: dva učitelja za slovenski s j jezik. Razpis je bil objavljen v Prosvetnem delavcu št. 7, dne 7. : 1 4,1971. [ ■ ■ NAŠA ŠTIRIDESETLETNICA Letos poteka štirideset let, ko so naša učiteljišča zapustili prvi diplomanti s petimi letniki. Jeseni leta 1926 se je zbralo na mariborskem moškem učiteljišču šestinštirideset mladih fantov. Prišli so z raznih meščanskih šol štajerskega območja, z dobro voljo in željo pripraviti se za učiteljski poklic. Biti učitelj je v tem času še nekaj pomenilo, bil je cenjen in spoštovan družbeni delavec in je posebno na vasi užival ugled. Postati učitelj, dobiti dobro mesto in redne dohodke, to je bila želja vseh šestinštirideset mladih ljudi, ki jih je očetovsko sprejel takratni ravnatelj dr. Matej Potočnik s svojim profesorskim zborom. Učiteljišče je bilo takrat štiriletno in je imelo v svojem sestavu tudi štirirazredno osnovno šolo — vadnico, ter lepo in bogato urejeno ter opremljeno tehnično delavnico. To je bilo moško učiteljišče, znano po svojem ugledut ki mu ga je dal znani ustanovitelj in pedagog Henrik Schreiner. Zenske so imele — žensko učiteljišče — državno, poleg tega pa je bilo še posebno učiteljišče šolskih sester (samostansko), tako da se je že takrat skrbelo za feminizacijo učiteljskega poklica. ŠLI SMO SKOZI TA CAS IN TO ŠOLO RAZBURKANO POLITIČNO OZRAČJE Leto 1926 lahko označimo kot pričetek propadanja lažnega vidovdanskega demokratizma. V Mariboru je bil za politično ozračje značilen boj za primat v občinskem odboru med socialisti in klerikalci. To sta bili najmočnejši politični skupini in na županskem stolčku sta se menjavala Golouh kot socialist in dr. Leskovar kot klerikalec. Imeli pa smo že dokaj številno nemško etično skupino, ki je imela svojo stranko, ki jo je vodil odvetnik Dr. Muehleisen. S šestojanuarsko diktaturo, ko so bile razpuščene vse politične stranke, so ti voditelji izgubili svoj vpliv na politično življenje. POLITIČNO HETEROGEN SESTAV PROFESORSKEGA ZBORA Med našim šolanjem je bilo za mariborsko učiteljišče značilen politično zelo heterogen sestav profesorskega zbora, ki se je tudi zelo pogosto menjaval, kakor je pač zavel politični veter. Ravnatelj sam je bil odločen pristaš Pašičeve radikalne stranke in je s svojo širokogrudnostjo, osebno poštenostjo in ljubeznijo vodil zavod med temi politično različno mislečimi in od časa do časa sprtimi profesorji. Na čelu najreakcionamejše skupine je bil znani pridigar in eksponent katoliške akcije duhovnik dr. Živortnik. V takem ozračju so se oblikovali značaji in postali smo borbeni. Nismo vsega, kar se nam je podajalo, nemo in pokorno sprejemali, ampak smo hoteli priti do vira pojavov in problemov. Pri tem so nam pomagali naši napredni profesorji, ki so nam kazali pot k progresivnemu spoznavanju materije, pri čemer so hote ali nehote oblikovah naše značaje in obogatili naša spoznanja. Prvi maj takrat ni bil praznik, vendar smo čutili, da ta dan pomeni nekaj velikega. Doma so pripovedovali, kako socialisti praznujejo prvi maj, med policijo je vladalo razburjenje. Pod takimi vplivi smo si zataknili kak rdeč cvet v gumnico in šli v šolo. Seveda smo bili deležni ostrih graj in profesor Prijatelj je ta dan marsikomu dal negativno oceno. Umetno so nas ločili od učiteljiščnic, saj smo najprej imeli skupno društvo „Udruženje mariborskega učiteljskega naraščaja". Kaže, da so se zbali, da bi se v ženski družbi pohujšah, zato so prepovedah to organizacijo in ustanovili smo „Udruženje mariborskega moškega učiteljskega naraščaja" (UMUN), dočim so na ženskem učiteljišču ustanovili „Udruženje mariborskega ženskega učiteljskega naraščaja". Naša organizacija je bila zelo delavna. Imeli smo razna predavanja, dramski odsek pa je naštudiral Cankaijevo „Lepa Vida" in odlomek iz „Hlapca Jerneja"; tudi športno smo se udejstvovali ter v sklopu mariborskih srednjih šol dosegli lepe rezultate na tekmovanjih. Mariborska študijska knjižnica je bila naše zavetje, saj smo v njej dobih knjige in imeli vse možnosti študija. Za vsako novost, ki je bila napredna in v nasprotju z obstoječo „duhovno linijo" profesorja Živortnika in njegovih somišljenikov, smo bili navdušeni. Zelo smo se navduših nad knjižico o spolni vzgoji dr. Žgeča, ki nam je odkrila marsikatero, v temo zavito skrivnost. Prav tako smo bili navdušeni nad poskusno delovno šolo, ki jo je na šoli v Studencih uvedel učitelj Ernest Vrane. Hodih smo gledat ter se navduševah nad novo metodo dela v razredu. To je bila revolucija in je marsikoga tudi spravila iz ravnotežja. Ko smo prosili, da naj bi nam prišel učitelj Vrane predavat o svojem delu in uspehu, nam je ravnatelj šole odgovoril: ,,Dokler bom jaz ravnatelj na tej šoli, ne bo nobeden Vrane hodil predavat?1 RAZOČARANJE Ta skupina profesorjev in učiteljev ni bila priljubljena med nami in se je tudi zelo slabo pokazalo med NOB. Zmerna, krščansko socialno idejno usmerjena skupina je bila bolj simpatična, saj je bil dr. Sušnik, znani slavist, strog, odločen in pravičen, zelo priljubljen. Sredinsko demokratično, lahko bi rekli jugoslovansko in panslavistično usmerjeno skupino so predstavljali znani masaryko- vec dr. Pivko, profesor Gvajc, Govekar, strokovni učitelj Robnik i__ ___J. •>'1___r»----------C oltrufi Prišlo je leto 1930, ko bi moralo biti konec našega študija, ko bi morali maturirati in potem iti po naši ljubi domovini učit otroke. Po svetu je takrat gospodarska kriza hudo prizadela celo bogate, kaj še take države, kakor je bila naša. Državni proračun, iz katerega so bih plačani tudi učitelji, je bil deficiten in kljub temu da je manjkalo učiteljev, ni bilo denaija za njihovo nastavitev. Bih smo v negotovosti, kaj bo z nami. Nekako marca meseca, ko smo se že pripravljali za maturo, se je razširila vest, da mature ne bo in da bomo še leto dni podaljšali študij. To je bil za nas, ki smo komaj čakali, da pridemo da kruha, hladen tuš, kajti eno leto podaljšanega študija je za večino pomenilo živeti še eno leto ob težko prisluženih skromnih dohodkov staršev. V taki psihozi je vsak odrinil knjige in se predal takorekoč brezdelju. (Nadaljevanje prihodnjič) s . • ▼tv- «4. X v t ---- ------- ter vadni&a učitelja Rauter in Koprivc. S temi našimi pedagogi smo bili zadovoljni, saj so znali s svojim bogatim znanjem in razgledanostjo marsikoga navdušiti in pritegniti. In končno je bila ta jr • j'________________ j 1 x o 111 o i /A manjša skupina zelo razgledanih ljudi napredno usmeijena in tudi IV !1 idTlcLlORl Cll 1 Dl llvdZ, li j C J Vj borbena. To so bili profesorji Baš, dr. Žgeč, De Marin in Šaršon. V to skupino sta spadala še profesorja Šilih in Pahor ter zdravnik dr. Pirc. Tu je bil še šolski sluga, glavna osebnost zavoda, ki je stalno govoril: „Jaz in gospod ravnatelj sva ddenila!" Znal se je klanjati in zahrbtno denuncirati. Vsa ta trenja in vsi ti notranji spori so vplivali na nas in na oblikovanje naših simpatij in antipatij. O o ©o© m to filma ne reši, saj ni niti po idejni niti po režijski plati omembe vreden. m. b. O©© DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL GORJUPOVA GALERIJA v Kostanjevici na Krki in občinski odbor JPI ter občinska ZPM v Krškem objavljajo naslednji RAZPIS natečaja za sodelovanje na razstavi grafičnih listov jugoslovanskih pionirjev V dneh od 16. do 30. oktobra 1971 bosta v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici v okviru XVI. prireditev Dolenjskega kulturnega festivala in jugoslovanskih pionirskih iger pod naslovom „Tisoč radosti" priredila Gorju-pova galerija v Kostanjevici na Krki ter občinski odbor JPI krške občine REKRUT je film francoskega režiseija Claudia Deria. Film, ki je označen kot komedija, nas res zabava prvih 15 minut, ker se nam dogodki kažejo v vsej raznolikosti. Toda režiser ni zmogel take ravni raznolikosti do konca, zamenjal jo je z ravnijo humaniziranja in predpostavljanja. snov. - d. n. II. GRAFIČNI BIENALE JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV Pogoji: 1. Na natečaju lahko sodelujejo pionirji iz vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije. 2. Grafične liste naj pošljejo šole ali posamezniki ali krožki, klubi, sekcije itd. najkasneje do 31. 7. 1971 na naslov: Gorjupova galerija, 68311 Kostanjevica na Krki. 3. Vsak grafični list mora imeti na hrbtni strani s pisalnim strojem napisane naslednje podatke: ime in priimek shkarja, njegovo rojstno leto, naslov šole, ki jo obiskuje, razred, leto nastanka grafičnega lista, naslov grafike, ime in priimek likovnega pedagoga, ki je učenca vodil, ter točen naslov bivališča avtorja, kije grafiko ustvaril. Drugače opremljenih grafičnih listov žirija ne bo upoštevala. 4. Poslani grafični listi ne smejo biti starejši od treh let. 5. Iz tako predloženih del bo žirija izbrala 120 grafik. 6. Tri najboljša dela bo žirija nagradila s posebnimi nagradami, vsem razstav-Ijalcem pa bodo podeljene diplome v znak priznanja za sodelovanje. Trije najboljši pionirji - grafiki iz vsake republike bodo gostje pionirjev iz Kostanjevice. 7. Grafični listi morajo biti za transport primemo opremljeni, da bi se izognili poškodbam. Prireditelj ne more odgovarjati za poškodbe transporta. 8. Prireditelj bo izdal ličen katalog razstave z reprodukcijami, ki jih bo izbrala žirija, ki si pridržuje pravico izbire slik za razstavo in reprodukcije v katalogu in tisku. 9. Grafike, ki jih žirija ne bo sprejela v fond za razstavo, bo prireditelj vrnil na naslove pošiljatelja, razstavljena dela pa bo s pristankom avtorjev prireditelj vključil v fond stalnega grafičnega kabineta, ki je bil ustanovljen ob I. grafičnem bienalu jugoslovanskih otrok. PRIPRAVLJALNI ODBOR II. GRAFIČNEGA BIENALA JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV V KOSTANJEVICI NA KRKI ORGAZEM ah BREZNO STRASTI je italijansko-franco-ski film režiserja Umberta Leezija. Film je kriminalka, ki je v relacijah novosti in stereotipnosti enaka drugim stereotipnim filmom tega žanra. Drugačen je le potek vedno enake zgodbe o bogati vdovi, katere denar zanima tudi druge ljudi. n. d. Državna založba Slovenije opozarja na zbirko Rakuševih stenografskih in esperantskih knjig: R. Rakuša: SLOVENSKA STENOGRAFIJA I broš. 12 din; R. Rakuša: SLOVENSKA STENOGRAFIJA II broš. 9,60 din R. Rakuša: SLOVENSKA STENOGRAFIJA III broš. 3 din; R. Rakuša: SLOVARČEK OKRAJŠAV SLOV. STEN. broš. 2 din; R. Rakuša: OD HIEROGLIFOV DO SLOVENSKE STENOGRAFIJE broš. 22 din; R. Rakuša: PRENOS SLOVENSKE STENOGRAFIJE NA SRBOHRVATSKI JEZIK broš. 6 din; R. Rakuša: PISMA STARŠEM V ESPERANTU broš. 0,60 din; * R. Rakuša: STENOGRAFSKO BERILO broš. 4 din; R. Rakuša: ESPERANTO I broš. 24 din; V ^Pre iiev, ivah jdru; ra naše Me s2nai eb ■Un, \aža )top - j- s s s sv ss s s s s ss S*j š jo. KATARINA, DOVOLJ CE LJUBIŠ je film, ki je nastal v f ran co sko-ne m ško-italijanski koprodukciji. Scenarij je nastal po romanu Juliette Benzoni. Režiser Bernard Berderie pa se moti, če misli, da je nekaj gesel dovolj, da bi zgodba o ljubezni Filipa Burgundskega do meščanke postala zanimiva filmdta Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ilirska Bistrica ponovno razpisuje delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE PREGARJE ozir m t ii Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati po- : sebne pogoje, določene v 89. členu zakona o osnovni šoli G (Uradni Ust SRS, št. 9/68 in 14/69). Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o iz- 'šola, polnjevanju pogojev, kolkovane z 1 din upravne takse, naj ■seu: kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za t vohtve in imenovanja skupščine občine Ihrska Bistrica. 'Je a Preči m. b. POMAGAJ MI, LJUBEZEN MOJA je prijetno razvedrilo, ki sta ga priredila Monica Vitti in Alberto Sordi. Komedija obravnava človekovo vedenje, ki se mu nikakor ne posreči uskladiti razuma in srca. Škoda, da je Alberto Sordi boljši igralec kot pa režiser. Film je namreč nastal v njegovi režiji. m. b. PS/lc take kate Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE GENTEROVCI razpisuje za šolsko leto 1971 /72 delovni mesti: — učitelja za glasbeni in likovni pouk, PRU ali U - učitelja za matematiko, PRU ali U Nastop službe 1. septembra 1971. l/Už ali k Z, Prav P te, t‘na osne osne skrivnost Črne rokavice je kriminalka, ki jo je posnel režiser Dario Argesto. Film je realiziran na način stereotipne gradnje, ki se kaže v izboru akcije in prostora dogajanja. Prostor akcije je skrivnostni morilec žensk, prostor dogajanja pa so temačni in zapuščeni prostori z minimalno osvetlitvijo. n. d. R A V N O T E Ž J E s ss ss s ssss-ss ss -r j- ss ss s-*’ (■Zri kftie stavi opre za t priP( (‘zde tkk, PANCO IZ AKAPULKE spada med glasbene filme. Med glasbenimi točkami poteka stereotipna zgodba, ki se srečno konča. n. d. CANVON OTY je špansko-italijanski westem, ki gradi ves dramaturški razplet na presenečenjih. V drugi polovici filma se mu to tudi posreči. Vendar pa Žena je barometer družinskega razpoloženja. Ta ugotovitev pride še prav posebno do izraza v družinah, pri katerih živi v skupnem gospodinjstvu starejša oseba: tašča, teta ali kak drug sorodnik. Taka skupnost postane kaj kmalu neznosna in vsakdanjost polna žolčnih prepirov in solz, če ni na obeh straneh prilagajanja in zaupanja. Jasno je, da se pričakuje od žene, ki je mlajša, več popuščanja in občutka za mero. Življenje v taki družini je lahko prav prijetno ali v najslabšem primeru znosno, če poskusimo spraviti odnos stari-mladi v ravnotežje. Pametna žena mora odpraviti v sebi vsako čustvo nezaupanja do tašče in se za- vedati, da je to mati ljubljenega človeka in da je vsaka žalitev tašče obenem žalitev moža. Priznati ji mora njeno pomoč v družini, ki ni obvezna in se pokazati hvaležna za vso skrb in ljubezen, ki jo daje svojim vnukom. Ne iščimo v svoji tašči samo napak, temveč tudi dobre lastnosti, ki jih ima kot Vsak človek. Vprašajmo jo za svet, zanimajmo se za njeno najljubše razvedrilo; če ga nima, ji ga poskusimo najti. Omogočimo ji tako potreben prosti čas. Če bomo tako ravnale, prav gotovo ne bo tašča ena tistih zoprnih pojav, ki so neizčrpna tema pisateljev. Še par besed starejšim družinskim članom. Za pravo so- žitje v družini je potrebno, j C? vsaka tašča ali teta preneha Pt 1 dati v svoji snahi ali zetu movalca v ljubezni do svoj^J sina ali hčerke. Ne poučujte'. pajv. 1 ^ez ne kritizirajte venomer 'por snahe. Pustite ji lastno voljo se zavedajte, da jo vaš sin tako, kakršna je. Svetujte saft, ’ tftrijf, takrat, kadar vas vprašajo, j j ^ dite razumni in pomirljivi, ^jjtijs/a potrebno, branite svojo pred sinom, če ji dela kr0 ^ pa boste začutili, da irrutVj ^ ne i njej dobro prijateljico. Ne a svojemu sinu otroku. Če boste poskusili P^z, jajte vnukov „po svoje ukazujte svojemu sinu ■r ilzčm stati prijatelj, boste začutili, „J V« niste „izgubili sina dobili hčer. tem