164. št. — 5. leto.' PoStnlna pavšalirana. Posamezne Številke 1 Din. V Ljubljani, v četrtek 20. Julija 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Ofllnsi: enostolpna mm vrsta za ■Mast 50 para, večkrat popust Plačano do: I • n. Licejalna knjižnica Pavšalni franko. Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 360. Uprava: rg 8. Telefon 44. -jubljana. piši se ne vračajo, em je priložiti znamk« za odgovor. OBOMS&i&SESSIiH Nadaljevanje razprave e prosvetnem ministrstvu. f Beograd, 19. julija. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila Dtvorjena ob desetih dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje podrobne debate o proračunu ministrstva za prosveto. — Kot prvi povzame besedo socialist Nedeljko Di-vac, ki proti temu protestira, da se nahaja na učnem načrtu v »olah. Govori o sedanjem načinu po-Jjka sploh. Nato razpravlja o državnih tiskarnah In kritizira postopanje * delavci, katerim se plače ne povišajo, tako da so najboljše moči molele zapustiti te tiskarne. — Posl. Deželič (Jugoslovanski klub) polemizira s poslancem Divcem in trdi, ha je vera zelo potrebna, zlasti v casu največjega materijalizma. Vzpostavitev pozitivne religije se zahteva po vsej Evropi. Katolicizem In pravoslavje se bosta strnila v *n°ino fronto proti ateizmu. Nada-he kritizira v daljšem govoru cen-balistično politiko v prosveti. škodljivost zmanjšanih prosvetnih kreditov. Besedo povzame potem zagrebški po-anec demokrat dr. Milan Rojc, kt pravi 1_ etkom svojih Izvajanj, da je proračun 0 °bšlrcn, da ne more vsake točke po-*arne2no obravnavati, ker ima na razpolago samo pol ure. Zaradi tega hoče govoriti • o najboll aktualnih vprašanjih. Dr. Rojc da se je proračun ministrstva za profit0 znižal, tako da ne more zadostiti vsem tirnim potrebam In da ne more pove-h in poglabljati kulturnih ustanov. Oovo-del° *Inan^nem odboru in kritizira njegovo _ ovanie> ker je temu predmetu posvetil emalo pažnje. Zmanjšanje kreditov za pro-e no ministrstvo ni samo neumestno In •ugodno v kulturnem, ampak tudi v po-i-nem zmislu, ker ojača odpor zoper se- I rc21m In vladajoči sistem. Vedno zna-o očitl režim od vlade in želimo državi 1 o bodočnost Govornik zahteva končno, naj se spremejo dodatni krediti, kt! !• Predložila pokrajinska uprava v Zagrebu, Socialist Etbln Kristan razpravlja o Položaju, v katerem se nahajajo srednješol-*kl profesorji In ki Je zelo slab. Pravi, da ** na šolah premalo ozira na umetnost — Beja Je bila nato ob eni popoldne prekinjena. KRITIKA DELOVANJA PROSVETNEGA MINISTRSTVA. Beograd, 19. juL (Izv.) Popoldanska se-ja narodne skupščine se je nadaljevala ob štirih. — Najprej povzame besedo demokratski posl. Svetozar Gjorgjevič, ki zahteva intenzivnejše delo pri ljudski prosveti. Pravi, da dokazuje število analfabetov v naši državi, da imamo še mnogo dela. Da moremo zaznamovati uspeh v ljudstvu, moramo zasledovati stalno in smotreno kulturno politiko. — Potem govori zemljo-radnik Miloš Moskovljevič, ki ostro kritizira delovanje ministrstva za prosveto in navaja mnogo primerov v ilustracijo svojih Izvajanj. Pravi tudi, da se današnja politika Izrablja v prid vladajočim razredom. — PosL dr. Oosar (Jugoslovansi klub) razpravlja v daljšem govoru o vprašanju, ali je verouk v šolah potreben. Kritizira delovanje ministrstva za prosveto in pravi, da jo verouk v šolah vsekakor potreben, dokler ni uveden moralen pouk. — Demokrat Pavle Cubrovič kritizira proračun in napada delovanje prosvetnega ministrstva. ZANEMARJANJE BOSNE IN HERCEGOVINE. PosL dr. Hadžlkadlč (musliman) poudarja napačno politiko, ki jo zasleduje prosvetno ministrstvo, zlasti v tej smeri, da forsira uedinienje naroda in to zelo enostransko in brezobzirno, kar vse daje neprestano povoda za večne spore in medsebojne očitke. Zaradi tega se ustanavljajo nepotrebne fakultete, dočim se stare zanemarjajo, vse to s prozornim namenom, ustvariti protiutež Zagrebu, ko obstoja vendar v Zagrebu veliko starejša univerza. Nato razpravlja obširno o strankah In veli, da vlada zanemarja Bosno in Hercegovino in da ima pri tem namen uničiti še one male ostanke kulture, ki jih je zapustil tujec v tej pokrajini. O kaki ustanovitvi novih kul-turlnh Institucij sploh ni mogoče govoriti. Na koncu svojih izvajanj protestira proti prikrajševanju učiteljstva v njegovih pravicah, ki so mu zagotovljene z zakonom. Zaradi tega Izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. — Seja se je zaključila db 8. In pol zvečer. «,™.,Demis^a italijanske vlade. KREPKA NEZAUPNICA ITALIJANSKI VLADI. NEDOLŽNA PRET NJA S FAŠ1STOVSKO VSTAJO. Rim, 19. julija. (Izv.) Na današnji seji italijanske zbornice je dobila vlada nezaupnico. Proti njej je gla-•ovalo 288 poslancev, zanjo pa le « is’ vIado so glasovali nacionalisti, agrarci, demokrati in desničarski liberalci. Ob sedmih zvečer je »a ministrski predsednik De Facta Kralju, kateremu je predložil demi-i*J0 celokupnega kabineta. Kralj si J Pridržal odločitev. Demisija vlade ho jutri sporočila parlamentu. »■n ’ 19- ftdtfa* dzv-) V današnji poslanske zbornice je izjavil na-jonalist Mussolini, da je vlada prejoka. Ako bodo proti fašizmu nastopni z nasilno reakcijo, bodo fašisti gggovorili z naivečio energijo. Nje- govi pristaši štejejo nad en milijon duš in bodo na vsako reakcijo odgovorili z vstajo. Vendar pa so za zakoniti razvoj. Pristaš italijanske ljudske stranke Oronchi naglaša nevzdržnost meščanske vojne, pri čemer ga je desnica neprestano prekinjala in je utemeljeval dnevni red, v katerem pozivlje k nastopu zoper nasilje. Poslanec Turati je izjavil, da je vlada ujetnica fašizma in kapitalistične reakcije. Dejal je, da ima zbornica danes odločiti ali naj bo Italija v bodočnosti civilizirana dežela, ali pa da zapade v barbarstvo. Zbornica je nato prešla k poimenskem glasovanju. Nove izjave zun. ministra NinčKa. Na Vi!A SE NI ODGOVORILA NA NAŠE PREDLOGE. BOLGARSKA "A ZATOŽNI KLOPL NEMŠKA ODŠKODNINA. PRIPRAVE ZA KONKORDAT. Zagreb, 19. julija. (Izv.) »Narodna Poli- tašklh tolp. Ti četaši se rekrutirajo iz °*a« objavlja interview svojega beograjskega Poročevalca, ki ga je imel z ministrom za “aanje stvari dr. Ninčičem. Poročevalec je *Prašal ministra, kaj je z Izvedbo rapallske eodbe in posebno z rešitvijo spora v ja-anskem vprašanju. Dr. Ninčlč je odgo-°rU> da italijanska vlada do danes še ni hafi?VOrila na predl°£e, ki ilh je glede rabe lanskega jezika stavil beograjski kabl-Pre Cesar še ne ve, ali je Italija te *°ge sprejela ali ne. Kar se tiče Bol-j0 In spora med Jugoslavijo in Bolgari-člsto*^111 minister* da so 'isti o tej stvari nast naDačno pisali. Ni res, da so Bolgari tožit »r Precl svetom zveze narodov kot je j**- Ravno nasprotno je res. Bolgarija delsk h °^tožena zaradi neprestanih hudo-sk 1 .napad°v na naše ozemlje. Bolgar-h*3 Se *e pred svetom zveze narodov fak-no imela oprati zaradi teh napadov če- 140 tisoč beguncev iz Makedonije, ki često vstopajo v te tolpe, le da vidijo svojo domovino. Tl begunci se morajo povrniti domov, kar bo minister priporočaL Kar se tiče vprašanja vojne odškodnine, ki jo imamo dobiti od Nemčije, pravi minister, da je ta rešitev odvisna od sporazuma med Anglijo in Francijo, na katerega čaka naša vlada. H koncu je vprašal novinar, kako stoji stvar s konkordatom med našo vlado in Vatikanom. Dr. Ninčič je odgovoril, da bo v ministrstvu za zunanje posle imenovana komisija, ki naj Izdela konkordat. V tej zadevi je že storjena odločitev in določene so že nekaterese osebe, ki bodo izdelale ta konkordat Vlada bo komisiji predložila srbski konkordat iz leta 1914 in komisija bo potem izjavila, ali ga sprejme v celoti, ali pa želi napraviti nekaj izprememb. SPOPAD NA BURŠKI MEJI. Dunaj, 19. julija. (Izv.) Uradno s® objavlja: V noči od včeraj na da-so Madžari napadli s puškami, spojnicami in ročnimi granatami obmejno vas Kagersdorf v južni “Urški. Avstrijske čete so odbile na-Pad madžarskih tolp po dveurnem boju. Vlada je odredila vse potrebne ukrepe vsled tega madžarskega napada. Vlada je takoj, ko je zaznala, da so se zopet začele snovati madžarske tolpe, uvedla vse diplomatske korake, da na ta način prepreči vsak poizkus ponovnega vznemirjenja Burške. UGIBANJE O BODOČIH VLADNIH DOGODKIH. Zagreb, 19. julija. (Izv.) »Narodna Politika« poroča iz Beograda o položaju: Po sprejetju proračuna in ameriškega posojila v narodni skupščini pride na dnevni red vprašanje usode današnjega kabineta Pašiča, t. j., naj se zasede mesto ministra za notranje stvari, ter vprašanje kandidatur nekaterih oseb v državni svet. Medtem se zdi, da bo rešeno le drugo vprašanje, dočim se namerava zasedbo ministrtva za notranje posle zavlačevati, dokler bo potrebno, da ostane sedanji kabinet na vdadi. Seje narodne skupščine se bodo najbrže odgodile do 20. oktobra. Dotlej naj bi se vlada pripravila za prihodnjo politično kombinacijo. Gotovo je le, da ni misliti, da bi se izvedle volitve še letos, ampak da bi se mogle razpisati šele prihodnjo spomlad. Gotovo je tudi, da sedanja koalicija ne bo izvedla volitev, ampak volilni kabinet pod vodstvom radikalcev. Ta vlada naj bi izvedla le volitve in nič drugega. DEMOKRATSKI POSLANCI O DR. ŽERJAVOVI AFERI. Beograd, 19. julija. (Izv.) Das! so postali demokratski poslanci zadnje čase pri varovanju tajnosti o klubo-vih aferah nekoliko bolj diskretni, je vendar prišlo na dan, da vladajo razna naziranfa v vprašanju zadeve ministra dr. Žerjava. Poslanci se v tem pogledu dele v tri skupine. Prva zahteva, naj dr. Žerjav ostane na svojem mestu kot minister za soci-jalno politiko. Drugi žele, naj odstopi, ker bo na ta način imel lažje stališče pri obravnavanju njegove afere z Jadransko banko. Tretja skupina demokratskih poslancev, levica, stoji odločno na stališču, da je dr. Žerjav tako zelo kompromitiran, da mora definitivno odstopiti od svojega mesta. Ta.zadnja skupina ima tudi pri" radikalcih precej zaslombe. V radikalskem klubu so baje celo o tem govorili, da je od afere dr. Žerjava odvisen obstoj kabineta. Minister dr. Žerjav je medtem obvestil predsednika vlade Pašiča, da je prevzel resort socijalne politike od ministra dr. Krstelja. S tem činom je hotel svoj klub postaviti pred izvršeno dejstvo. ŠT1MPENDIJE ZA UČITELJICE. Beograd, 19. julija. (Izv.) Začetkom prihodnjega šolskega leta pošlje ministrstvo za prosveto 16 učiteljic na Češkoslovaško, ki naj tam nadaljujejo svoje nauke. Pravico do natečaja za to nadaljevanje študij imajo vse stalne učiteljice, ki so položile praktični izpit in ki ne službujejo več kot deset let. Prijaviti se morajo najkasneje do 15. avgusta. BIVŠI HRVATSKI BAN DR. LAGI-NJA V BEOGRADU. Beograd, 19. julija. Izv.) Danes je dospel semkaj bivši hrvatski ban dr. Matko Laginja, da se informira o političnem položaju. VLADA IN SAMOSTOJNA KMETIJSKA STRANKA V SLOVENIJL Zagreb, 19. julija. (Izv.) Današnja »Riječ« prinaša zanimivo vest o stališču vlade do samostojne kmetijske stranke v Sloveniji. List piše, da so poslanci te stranke, ki so se danes povrnili iz Ljubljane v Beograd, dobili navodila, v zmislu katerih so začeli popuščati. Danes popoldne sta se imela sestati predsednik vlade Pa-šič in minister Pucelj, da bi se zadeva enkrat razčistila. List poroča h koncu: Vlada vztraja na svojem stališču, vsled česar se mora sklepati, da more biti govora o popuščanju le pri samostojni kmetijski stranki, ki je na neparlamentaren način spravila vlado pri glasovanju o proračunu v narodni skupščini v zelo neugoden položaj. Curih, 19. julija. Berlin 1.075, Newyork 520.75, London 23.20, Pariz 44.40, Milan 24.35, Praga 11.65, Budimpešta 0.395, Zagreb 1.525, Bukarešta 3.30, Varšava 0.095, Dunaj 0.015, avstrijske krone 0.01875. Zagreb, 19. julija, (izv.) Berlin 18—19, Dunaj 0.225—0.25, Budimpešta 6.40—6.50, Bukarešta 49—50, Italija 400—403, London 379-380, Newyork 84.50—85, Pariz 700— 704,50, Praga 192—193, Sofija 51—0, Švica 1625—1670. Valute: ameriški dolarji 83— 84.50 avstrijske krone 0.29—0.32, bolgarski levi 0—55, 20 kron v zlatu 250—O, nemške marke 20—21. Državni svet. V članku »Pouk iz Stejičevega slučaja« sem pokazal, kako je po vldovdan-skl ustavi moč našega vladarja smešno omejena, a ona naše vlade naravnost diktatorska, ker je vlada skoraj brez kontrole in brez odgovornosti. Naj to dokažem na vprašanju, ki je za presojanje demokratičnosti kake ustave največje važnosti. Montesquieu je na podlagi proučavanja angleških ustavnih tnstituctj mislil, da je za dober ustavni režim potrebna »ločitev oblasti« (državnih moči*). On je ločil zakonodajo od pravosodja, a pravosodje od uprave in je to ločitev priporočal kot najbolje sredstvo proti vrnitvi absolutizma. Njegova teorija, ki pa iz znanstvenega stališča ni povsem točna, ker obstoji v državi le ena vrhovna oblast in se more torej govoriti le o prenosu posameznih iunkcij vrhovne oblasti na različne organe, je prešla v vse moderne ustave. Kmalu pa so v zapadnih ustavnih državah spoznali, da ločitev oblasti sama ne zajam-čuje še dobre in pravične uprave. Nevarnost ni pretila toliko od absolutizma, kakor od nedostatne kontrole in omejitve posameznih oblasti. V res ustavnih državah je sicer vladarjevo moč omejeval parlament; toda parlament in njegov eksponent, vlada, sta bila brez prave kontrole in precej neomejena v izvrševanju svoje moči. Vladarjeva pravica imenovanja in odpoklicanja ministrov ter odrekanja sankcije sklepom parlamenta je precej iluzorna, ker mora vladar, zlasti v državah s parlamentarnim režimom, imenovati in držati tiste ministre, ki jih parlamentna večina »designira« (v resnici v svojih klubih voli) in ker mora tudi sankcijonirati sklepe parlamenta, ako noče priti v nevaren konflikt s parlamentom in ljudstvoom, ki stoji za parlamentom. Vlada je sicer odgovorna vladarju in parlamentu; toda, kakor uči tzkastvo, je tudi ta odgovornost precej iluzorna. Parlamentna večina navadno ne bo delala sitnosti vladi, ki je kri iz njene krvi, meso iz njenega mesa; vladar pa ne more ničesar proti zložni vladi in parlamentu. Delitev na dva doma omejuje sicer v res demokratičnih državah preveliko moč skoraj suverenega parlamenta; toda tudi zgornji dom (senat) je le politična korporacija in vrši zato le politično kontrolo, ki je pa, kakor smo videli in kakor nas uči izkustvo, nezadostna in nezanesljiva. Kot uspešno sredstvo proti zlorabam centralne državne oblasti tn njene birokracije se je, zopet po angleškem vzoru, vedno bolj in bolj pojavljal klic po sodelovanja ljudstva v upravi sami, po samoupravi (bodisi teritorljalnl alt po novejših zahtevah v poklicnih organizacijah). A tudi samoupravni organi potrebujejo kontrole. Vsled tega se je v zapadnih demokracijah vedno bolj uveljavljala zahteva, naj se vlada podvrže, razven politični, še neodvisni pravni kontroli. V, pravni državi mora vsakemu državljanu, ki je po kakem vladnem činu v svojih pravicah prikrajšan, biti dana možnost, da dd po popolnoma neodvisnem sodišču preiskovati in razsoditi, ali in v koliko se je s kako vladno odločbo kršil zakon, in v slučaju, če se je to zgodilo, da se odločba razveljavi. Tako so v vseh demokratičnih državah nastala upravna sodišča, šele ta sodišča so dala vsakemu državljanu primerno zaščito proti vladni samovolji; šele s tem so moderne države postale res pravne države. Tudi Srbija je imela v svojem »državnem savetu« svoje upravno sodišče in tudi vidovdanska ustava predvideva ustanovitev držanega sveta kot upravnega sodišča; toda predpisi glede sestave tega najvišjega tribunala, še bolj pa njihova izvršitev v praksi so taki, da vsebujejo pravo ironijo na neodvisnost in objektivnost bodočih čuvarjev pravične uprave. Po čl. 103 vidovdanske ustave in čl. 2 zakona o državnem sveta imenuj* kralj polovico izmed dvojnega števila članov, ki jih predlaga skupščina, drugo polovico pa izvoli skupščina iz dvojnega števila predlaganega od kralja. Z ozirom na to, da odločuje v skupščini le vladna večina in da ta večina n* napravlja ničesar, kar ne bi želel njen eksponent in voditelj, namreč strankarska vlada, in da z druge strani tudi kralj ne sestavlja sam liste kandidatov, temveč da opravlja to zanj, kakor smo to ravno te dni čitali, zopet le vlada, je jasno, da bodo z eno in druge strani imenovani le ljudje, ki so vladi po godu. Ze po zakonu ni torej ntkakega jamstva za objektivnost bodočega državnega sveta. V praksi pa je stvar še hujša. Začudeni prisostvujemo te dni odurni in strastni borbi vladnih strank za kandidate v državni svet. Pri izberi kandidatov se ne vpraša po njihovi sposobnosti, po znanja, po značaju: edini oodločilni moment je njihova strankarska pripadnost. Stranke pa si razdeljujejo te službe po slavnem strankarskem ključu. Kdor ni priznan radikalec ali demokrat, četudi je največji učenjak, ne more priti v poštev: pač pa se imenujejo med glavnimi kandidati — uredniki nekih vladnih glasil in drugi izkušeni »borci* za strankarske interese. Služba v državnem svetu ima. torej biti nagrada za zasluge, pridobljene v boju za stranko. In ti ljudje naj sodijo vlado; pri teh ljudeh naj išče pravico državljan, ki pripada dragim strankam! Potem se čudimo, če naša država ne vživa ugleda in kredita v inozemstvu; če mora od inozemskega posojila na provizijah in obrestih plačevati 35 odstotkov! Republikanci pa pričakujejo pomoči proti takim razmeram od republike, v kateri bo tudi najvišji organ (predsednik) — strankar! Dr. Otokar Rybaf. • Z nerodnim prevzetjem besede »oblast« za deželo, pokrajino, smo Izgubili dober, slovenski izraz za »državno moč«, ki jo Srbi (tudi ustava) Imenuje »vlast«. RUSKI UMIK NA HAAŠKI KONFERENCI. Haag, 19. julija. (Izv.) V skupni seji neruske in ruske komisije je bil ruski delegat Litvinov veliko bolj spravljiv, vendar pa ni stavil novih predlogov. Izjavil je, da je, tudi ako zavezniške države ne bi dovolile sovjetski vladi kreditov, pripravljen poslati Moskvi predloge, naj prizna dolgove in odškoduje one osebe, čijih imovina je bila nacionalizirana in naj bi se podrobnosti uredile neposredno med nteresiranimi in sovjetsko vlado tekom dveh let, in sicer glede dolgov m glede njihove imovi-ne. Litvinov je zahteval rok štirih do ?s™b dni, da more dobiti navodila 12 Moskve. Neruska komisija bo da- nes klepala o teh predlogih. Računi* jo, da se bo konferenca prekinila wt nekaj dni. 'LJ;; Beograd, 19. julija. (Izv.) iVprf-šanje ameriškega posojila je prišlo, kakor vse kaže, na mrtvo točko. Demokrati se boje, da utegne priti pri glasovanju o tem posojilu do nesoglasij, ki lahko spravijo vladno koa* licUo v nevarnost. Zaradi tega skušajo zavlačevati to zadevo, doklff ne bo sprejet proračun. Radikalci pt menijo, da mora priti zakon o poso* jilu še to zasedanje narodne skupščine v razpravo. Današnji »Novi List* piše, da bo zakonski načrt v ameriškem posojilu še danes predložen narodni skuDščini. »Spravna svečanost" na Krnu. V roči od torka na sredo Je pridrselo Iz Kobarida v Kamno okoli 23 fašistov. Razgrajali so po vasi In končno prišli v gostilno Gtbrščkovo, kler so brez povoda pretepli gostilničarja, razbili nekaj šip in kozarcev ter potem odšiL Fašisti sicer trdijo, da se je Ga-brfček izrazil, da pljuva na italijansko zastavo, ali to ni res. Orožniški poročnik (tenente) v Kobaridu je vsled tega napada dal aretirati štiri največje faši-stovske razgrajače in jih dal odpeljati v Gorico. V sredo pa so že prišli potem fašisti iz Vidma v Vinklerjevo gostilno, kjer stanuje dotični poročnik. Poklicali so ga predse, ga sramotili in zahtevali od njega, naj nemudoma izpusti one štiri aretirance, kar pa ni storil. Orož-ništvo se je v Kobaridu in okolici znatno pomnožilo, tako da je bilo do nedelje tamkaj okoli 200 orožnikov. Sploh je bilo tudi po vsej soški dolini vse do Gorice vsaj navidezno precej močno poskrbljeno za javno varstvo. V Gorici sami so bili orožniki nameščeni po vseh šolah. Močan oddelek Je bil tudi na dvorišču vojašnice na Travniku, ki pa si Je dolgčas preganjal s prepevanjem — fašistovske »Oiorinezze«. Tudi v Tolminu je bilo pripravljenega precej orožništva, ki so ga spravili skupaj iz vse dežele, tako da je skoraj po vseh orožniških postajah ostal samo po en svožnlk. iV nedeljo so bffl oni štirje aretirane! le izpuščeni v svobodo, kar je pri ko-baridskih lašlstlh napravilo veliko radost. y D rež n I c i Je bilo v sobota zvečer že vse v zastavah, ki jih je prinesel V vas neki Matija Berginc (seveda laikih). Tisti večer je pridrvelo nekoliko fašistov v vas. Hoteli so napasti domačine pod pretvezo, da so Drežničani streljali nanje. Zavrnil jih Je orožniški »maresclallo«, ki je odločno izjavil, da nihče domačinov ni streljal. Večina prebivalstva, zlasti ženske in otroci, Je pobegnilo in se skrilo v gozdih in senožetih, kjer je ostalo čez noč in tudi naslednji dan vkljub hudemu nalivu in ne-atfhtt že v soboto zvečer 'Je na Krnu raz-Rajala huda nevihta. Bil je grozen veter m dež, megla pa Je bila tako gosta, da se je videlo komaj par korakov daleč. Naši ljudje, med njimi nekateri župani in libušenski kurat Leben, so prenočili na Planinci ob Slapu. Vseh skupaj je drugo Jutro prišlo na Km 15 na-lih ljudi, med njimi župani. Kurat Leben ni šel na Km. Šlo je pa tja gori precej alpincev, fašistov in drugih Lahov. Na vrhu je bil ob najhujšem viharju spomenik izročen v varstvo libušenske-mu županu, nakar so se navzoči podpisali v spominsko knjigo. Podpis izročilne ozir. sprejemne listine se je od godil na popoldne v Kobaridu, ker je bilo na vrhu podpisovanje nemogoče. Neki fašist se je ponesrečil na Krnu. Po podpisu v spominsko knjigo so odšli z vrha. Medpotoma naših lju* Hi niso nadlegovali. Vsega skupaj je bilo na Krnu okoli 200 ljudi, V Kobaridu so v soboto zvečer fašisti razgrajali pred hišo g. Miklaviča It. 134, ker na hiši ni bilo zastave. Razbili so tudi nekoliko lip. V resnici Ml* klavič ni gospodar v dotični hiši, ker Jo Je dal v najem neki italijanski trgovski družbi, ki pa ni stalno v Kobaridu. Miklavič id imel hišnega ključa in zato tudi ni mogel izveslti zastave. Razgrajanje po Kobaridu Je trajalo celo noč, posebno, ker so vedno prihajali novi fašisti tako, da jih Je bilo končno v Kobaridu okoli 800. V nedeljo se Je pričela slavnost ob 11. uri dopoldne. Prišli so Videmd in Cedadcl z godbo, in 2 njimi je bil tudi bivši vojni minister Gasparotto. Na trgu je bilo precej ljudstva. Bilo Je navzoče kobaridsko starešinstvo, šolski otroci iz Kobarida, Drežnice, Vršna, Smasti in Idrskega. Na mestu Volaričevega spomenika je bil postavljen 14 metrov visok drog za zastavo. V navzočnosti tolminskega komisarja Giordana, fašistov in vsega drugega občinstva je kobaridski kaplan Ignacij Nadrah blagoslovil zastavo, ki Jo je potem podžupan Iz Sužida potegnil na drog, nakar so šolski otroci Iz Kobarida in Dežnice zapeli »Fratelli I’ Italia«. Nato je kobaridski župan Juretič pre-čital govor, ki mu je bil izročen od vojaške oblasti, in s katerim je izjavil, da sprejema zastavo v varstvo. Zaključil je z »Evviva 1’Italia!« Potem je govoril v imenu goriških bojevnikov neki fašist, ki je dejal, da vlada ni prav storila, da je aretirala fašiste, ki so čuvali simbol Italije. Zabičeval je ljudstvu, naj spoštuje zastavo, ker se bodo drugače fašisti maščevali. V to so prisegli vsi fašisti. Ker se je tedaj vlila ploha, se je vse razšlo. Popoldne ob pol 4. url se je nadaljevala slavnost v Devetakovem hotelu. Navzoč Je bil kobaridski župan in župani drugih podkmskih občin. Govoril je tu najprej bivši bojevnik Russo, potem stotnik Host-Venturi iz Reke in potem bivši minister Gasparotto, ki je orisal na kratko zgodovino Italijanskega ujedlnjenja, hvalil beneške Slovence, da so dobri državljani, in izražal upanje, da tudi Slovenci novih pokrajin vzljubijo italijanski narod, ko spoznajo njegovo dobro srce; če ne ta rod, pa vsaj prihodnji. Italija ne bo kratila Slovencem njihovih pravic, daje Jim šole, spoštuje njihov Jezik itd„ Slovenci naj se pa zavedajo, da Žive v Italiji. Govoril Je potem Še posl. Musoni in neki stotnik iz Torina, ki je trdil, da Je zločinska roka poškodovala spomenik na Krnu. Nato so se razšli. Pri županu Juretiču so faSlsti hoteli sežgati Prešernovo sliko, a Jo je rešila dekla. Na cerkvi se Čita napis: »Commer-cianti colla religione a morte« (Smrt kupčevalcem z verol), na neki hiši pa: »Chl non sl sente itallano tagll la cor-da« (Vrv ga čaka, kdor ne čuti italijansko!). Komentarja k čustvom, ki so navdajala naše ubogo zasužnjeno ljudstvo pri tej »spravni« proslavi, menda ni treba. Infeitt narod, pota Ivana slačila narod. Bela o Tin 2DL Z ozirom na Interpelacijo zastopnikov štirih strank sem pričakoval, da bo minister za šume in rude v sporazumu z ministrom saobračaja podal točno poročilo o vplivu premoga za naše gospodarsko Življenje in da bo tudi minister za soc. politiko obrazložil svoje stališče glede položaja rudarjev.Mesto tega se ministri izgovarjajo, da nima- jo zakonskih podlag za samostojno ukrepanje ter se omejujejo na vlogo nekaterih raziskovalcev. Prepričan sem, da si gg. ministri niso v svesti, kake socijalne, gospodarske In politične posledice bodo imele te razmere, ako se v najkrajšem času temeljito ne izpremene. Zanimivo Je, ozreti se na te razmere in na dosedanje poskuse njihovega zdravljenja. Prva velika anketa o položaju rudarjev se je vršila leta 1920 na deželni vladi v Ljubljani, ki se je poostrila v znano borbo med vlado in Trboveljsko družbo. Tu moram ugotoviti, da je v borbi proti vladi In našemu narodu zmagala Trboveljska družba, ki še do danes ni premestila svojega knjigovodstva Iz Dunaja, kakor se je bila tedaj svečano zavezala. Imamo sicer zakon za zaščito države, ki se uporablja proti lastnim državljanom, toda proti tujcem, ki nas javno odirajo, pa se postopa z rokavicami. Že tedaj se je uprla vladini zahtevi po upogledu v trgovske knjige. Kljub temu je uspela dvigniti premogovno ceno in sicer kosovcu na 523, zdrobu na 494 K. Anketna komisija, ki je povišanje raziskovala januarja leta 1921 pa je ugotovila, da so te cene previsoke. Kljub temu strokovnemu poročilu je nastalo med ministri za šume in rude in saobračaja nasprotje. Med tem ko je minister saobračaja zahteval, da se predlogi strokovne komisije Izvedejo je minister za šume in rude nasprotno predlagal novo povišanje in sicer za kosovec 596 K, za zdrob 550 K. Strokovnjaki ministrstva saobračaja so pov-darili, da so te cene previsoke, strokovnjaki ministrstva za šume in rude pa so predlagali povišanje v smislu predlogov Trboveljske družbe. Trboveljska družba je bila kršila svoječasno obvezo, da bo poviševala delavstvu vzporedno z rastočo draginjo draginjske doklade. Radi tega je odšla anketna komisija v trboveljske rudnike, ki pa je ugotovila, da je treba smatrati premog kot Živilski predmet, ki se naj odslej prepusti svobodni trgovini. Zanimivo pri tem je, da je komisija predlagala svobodno razprodajo premoga na predlog načelnika oddelka za socijalno politiko v Ljubljani z utemeljitvijo, daje treba ločiti premog za industrijo in železnice od premoga za kurjavo. Na ta način je trboveljski premog izbegnil zakonu za pobijanje draginje in maksimali-zaciji cen. Ganljivo je bilo videti, kako se je društvo pred očmi te komisije najtoplejše zahvalilo Človeku, ki bi moral kot načelnik oddelka za socijalno politiko braniti predvsem pravice našega delavstva in siromašnega naroda. Ministrstvo saobračaja še vedno ni hotelo pristati na povišanje, dokler ne bi družba dokazala iz knjig, da so njeni režijski stroški narastli. Komisija, ki je prišla, da ugotovi cene premogu, je bila en dan v Trbovljah, drugi dan v Ljubljani, tretji dan pa na Bledu v spremstvu akcijonarjev Trboveljske družbe. Družba se je sklicevala na odredbo ministra za šume in rude, po kateri je njen premog odproščen maksimalizacije cen. Povdarila je tudi, da Je njen premog naj cenejši v državi ter da bi končno bila pripravljena zmanjšati cene premogu, ako Mi MI Rdšlli Mi / Da odkrito povemo: ko smo dornall, i'dft pridejo srbske sirote iz Beograda k nam v goste kar za Stlrl dni, torej Za mnogo dlje časa, nego io ostali v katerem koli drugem, za toliko večjem kraju, smo bili nekoliko v skrbeli, kako Jih bomo zaposlili, da Jim čas ne postan« le preveč dolg. In potem Se to: na eni strani deca od desetih do petnajstih let, torej v dobi največje živahnosti, na drugi pa to 2e prenapolnjeno zdravilišče s tako razburljivimi In deloma tudi nedostopnimi gosti... Toda Zdaj, kO #o ljubi posetntki odšli, Čutimo vsi samo eno: iskreno obžalovanje, da Je konec teh v resnici prekrasnih dni, dni tako lepih, da so se nam že danes vsi tl dogodki zlili v eno samo nepozabno celoto in Je že skoraj težko, spominjati se pozameznostL Takoj v prvem hipu, ko Je vlak prldrdral v zdravilišče, nas je zadivil vzorni red, s katerim Je mlada četa Izstopila Iz svojega voza ter se razvrstila na prostoru pred postajo, ki je bil — radi »ezonskega dirndaja tta peronu samem —• določen za sprejem. Vedeli smo: pogled na tako mladež mora tudi pri gostu, ki ni naravnost animozen, zbuditi ponosno, ali vsaj dobrohotno ugodje. Tudi pozneje in vei čas svojega bivanja med nami se je deca vedla tako, da moramo le ča* stitatl vodstvu na takem uspehu, še bolj pa državi na takih bodočih državljanih! Nič prihuljenega In potuhnjenega, celo precej samozavesti, je v bistrih očeh In na teh vseskozi Inteligentnih obrazih, toda toliko rahločutne vljudnosti in tople prisrčnosti dl-ČI to mladež, da mora vsakemu za vedno ostati v najlepšem spominu. — Na celu mnogobrojnega občinstva je pozdravil do-žlece g. župan Bizjak, za njim pa glasno in pogumno učenec Vrbovšek v Imenu naših malih, ki jih je dožla z zastavicami In šopki vsa množica it slatinske ln svetokrižke Sole. Vsa Čast tudi v tem pogledu vzornemu učiteljstvu obeh zavodovi Po topli za-hvali g. prof. Kostiča v imenu spremljevalnega odbora, je sprevod odkorakal proti zdraviliškemu tre«, kjer je izpregovorll globoko občutena d^Vodošlico g. ravnatelj dr. Star ter pote. ' Jtoste povabil v veliko obednico i-u ’ doma, kjer Jih okus ., v. ..... L*,:ati smemo* d* l jUj nas bodo dragi posetniki tudi v tem pogledu ohranili v dobrem spominu, saj so tukajšnji zdraviliški restavraterjl kar tekmovali med seboj; vsakdo Izmed njih Je prevzel svo] del pogoščenja: obed notel »Pošta«, večerjo hotel »Solnce«, pa spet obed restavracija »Aleksandrovega doma«, a zajutrek oziroma južino »Svicarija«. Posebno le omeniti plemenito požrtvovalnost g. Marti-noviča, ki je V glavni restavraciji popolnoma prehranil vseh 59 otrok skozi dva cela dneva, ln upravitelja invalid, doma, g. Hlavača, ki le poskrbel za tako udobna prenočišča. Drugače mislimo, da ostane decl v najglobiem spominu prvi Večer po njih prihodu: vos širni zdraviliški trg Žari v tisočerih raznobojnlh lučeh ln lampijonih, z vseh oken, z vseh balkonov Ih kandelabrov se razliva uprav omamna svetloba, na terasi pred sijajno razsvetljeno zdraviliško dvorano svlra celothl orkester, na belem pesku pad njim pa igra kolo t deco vred na stoU-ne gostov od vseh strani države sredi gostega in šumnega kolobarja radostno razpoloženih gledalcev. Bila Je le ena sodba: takega balnega In res Jugoslovanskega slavja staroslavna Slatina še ni videla. Če ne, da je bil v drugem oziru še lepši nasledni večer, ko se Je na dečjem koncertu veličastna zdraviliška glavna dvorana spet enkrat res do zadnjega koUčka napolnila in že po temperamentnem pozdravu g. učitelja Verka pokazala, da Je slatinsko zdraviliško občinstvo ne samo sijajno, ampak tudi po ogromni večini Jugoslovansko. Saj Je 1 vsaki na-daljnl točki, ki so bile vse naravnost presenetljivo dobro izvdene, sledil vihar navdušenja ln radosti nad tako mladino srbsko ln — slovensko! Zakaj tudi naša deca Je nastopila nad vse lepo, in naš Ciciban, ki slovenskim malčkom očlvldno Že davno ni ve8 samo pesem, ampak Živo bitje, Je s svojo čebelleo vred slavU prave triumfe. Podpredsednik spremljevalnega odbora g. prof. Kostič Je zato pod vtisom tolikega uspeha navdušeno častltal domačemu učiteljstvu, ki Je dokazalo, da »e ne zadovolji samo s poučevanjem abeceda in poštevanke, ampak razume vso višino svoje idealne naloge v Šoli In tudi l2ven nje. NaS ponos Je bil tem večji, ko Je predp&ldnem Izvršena blagoslovitev pravoslavne cerkve sv. Petra ln Pavla privabila na SlaUno tudi mnogo gostov ca prjpp, M aa yj* tudi mnogo gostov za vsi občutili, da se v tal ndn^ali Minjtlčatiiflk Al fi ***** okUnlLl 1* brit Je naše najsijajnejše zdravilišče sedaj vseskozi v pravih rokah In dali temu vtisu pri opoldanskem svečanostnem obedu tudi ope-tovano izraza. -— Posebej Je tudi še omeniti skupen izlet v steklarno na Straži pri Rogatcu, kjer je ravnatelj tvornlc g. ing. Kerbltz udeležence ljubeznivo sprejel, Jim razkazal vse veliko podietje in jih bogato pogostil. Na prijaznem prostorčku za tvor-nicaml se Je razvila prava gozdna veselica z godbo, petjem ln Igranjem kola. Ko se je predsednik odbora za zaščito dece g. general In bivši vojni minister Rašič zahvalil I ljubeznivi gospe domačlci za toliko gostoljubje, se Je odpravila vsa družba v bližnji Rogatec, na čelu JI popolna vojaška godba iz Maribora, ki Je vse te dni tvorila spremstvo dece In na Slatini opetovano z največjim uspehom koncertirala. Sredi trga Je načelnik okrajnega 2astopa g. notar dr. Šorli pozdravil goste v Imenu okraja, deca le zapela »Slovenac, Srbln 1 Hrvat«, godba Je veličastno odsvirala našo himno, trg pa j« ostal še vedno — prazen. No, »Rohitsch« le le premajhen ln družba Je bila preveč dobre volje, da bi se bila količkaj manj vesela vrnila na postajo in od tam nazaj v dlvno naio Slatino... Razume se, da so sl gostje ogledali tudi vse zdraviliške naprave In s posebnim zanimanjem opazovali s kako silo globoko pod zemllo prlklpijo čudodelni vrel-ct Iz svojih razpoklln. Zaključek tem res slavnostnim dnem Je bil poslovilni večer obeh odborov, to je spremljevalnega iz Beograda in domačega sprejemnega. Gospod geneiai Rašlč se Je v ginjenih besedah zahvalil g. ravnatelju in vsem drugim domačinom, Id so tako lepo pokazali svoje pristno slovansko srce, sledile pa so še razne napitnice, ki so vse Izzvenelo v zatrdila medsebojne ljubezni In vere v veliko bodočnost našega troltnenega naroda. Predmet posebne prisrčnosti Je bila gospa Ollnškova ki so JI otroci tako) drugi dan nadeli glede na njih sirotstvo dvojno ginljivo Ime »naše mamice«.. Na vse zgodaj v soboto se Je zbrala na kolodvoru družba domačinov, da se poslovi od milih gostov. Ko Je vlak dal znamenit, da hoče dalje proti beli LjublJa-Uanl ln smo sl še enkrat segli v roke z iskrenim zagotovilom, da nikoli ne pozabimo drug drugega in teh prelepih dni, smo vsi občutili, da se v tako kratkem Sasu mo-.......................brat* bi vlada garantirala neko dnevno število vagonov, s katerimi bi mogla izvažati premog na inostranska tržišča. Obvezala se je celo, v tem slučaju povišati delavstvu plače in zadostiti njihovim upravičenim težnjam. Pričakovali smo, da se bodo naša ministrstva zganila, da se bodo enkrat za vselej pregledali naši premogovniki,, t-nure. Kje je tu morala? Jako lekcijo je dal demokratski »Jugosloven« našim žerjav obore etn. Državniški taiant ljufce Jovanoviča. Gospod Ljuba Jovanovič je r?”ei'z. profesor v Beogradu ter JTS®C Precej dobrih knjig o držav-Pravu. Mimo tega poklica pa se ?emintja udejstvuje tudi v politiki. In ro posebno rad tedaj, ko misli, da se pore s kako, po njegovem mnenju duhovito mislijo, izkazati kot politična veličina. Zadnja taka prilika rtr *aUvfdd3 po govoru poslanca . ^te Trumbiča v narodni skupščini, ki je radi svoje srčnosti in ra-fumnosti vzbudil občo pažnjo. Spričo tega govora je prišel g. Ljuba Jovanovič na pristno balkansko misel, da Se bo morebiti ob g. Trumbiču mogel Povspeti še višje. Ker ni imel tehtnega govornega gradiva, se je poslu-žil nesramne infamije. Taka lopovščina je bil stavek, s katerim je zabrusil prečanskemu uredništvu v obraz, da je še danes avstrijsko, rreko tega nesramnega blatenja prečanskega uradništva ne smemo iti brez vsake opazke. Ravno na- sprotno vemo, d& nam je to prečan-sko uradništvo v ponos. To uradni-štvo je imelo priliko, da je vzniklo le se je izvežbalo v administraciji, ki ni poznala korupcije, ki ni vedala o partizanstvu. Nacijonalno zapostavljeno je uspevalo in napredovalo edino s svojo sposobnostjo, strokovno pripravljenostjo In popolno delovno vestnostjo. S takimi moralnimi lastnostmi, prežeto s splošnim Jugoslovanskim idealizmom, je prestopilo v službo nove jugoslovanske države ter v kaotičnih časih vodilo državno administracijo, po najboljši uvidevnosti in nepristranski vestnosti. Če so se semtertja dogajali pogreški je to izhajalo odtod, ker ni imelo direktiv, ker je ostalo brez vrhovnega upravnega vodstva, ker na mesto dunajske upravne centrale ni mogel stopiti Beograd s svojim nesposobnim višjim uradniškim aparatom. Slabo upravo in korupcijo smo začeli spoznavati šele, ko so nas začeli posečati razni Ačimoviči itd. Če se je semlntja spozabil prečanski uradnik ter se pregrešil zoper svojo uradniško čast, je to storil po vzgledu, ki ga je videl v srbski administraciji. Tamkaj bruhajo korupcijske afere v velikem in malem slogu brez konca na dan. Tega pred ujedi-njenjem pri nas nismo poznali. Slaba uprava in korupcija se je razširila iz Beograda, ker je tamkaj doma že izpred vojne. To rezko resnico prav neradi povdarjamo in opisujemo. Vendar izzvani po tako ugledni osebi, kakor je Ljuba Jovanovič, Jo moramo zabeležiti, ker se naravno moramo braniti pred neosnovanim, nesramnim napadom na čast našega uradništva. Grelen sprejem bolnikov v ljubljansko bolnico. Da se obvaruje občinstvo, ki bi event. reflektiralo na sprejem v tukajšnjo bolnico, nepotrebnih izdatkov, se vso javnost posebno pa gospode zdravnike ponovno opozarja, da je sprejem v bolnico omejen le na nujne slučaje in se drugi brezpogojno odklonijo. To je v interesu rednega gospodarstva v zavodu, ki mora Izhajati z dovoljenimi krediti. — Z drugimi besedami: Kdor ni na smrt bolan, naj po krivdi današnjega režima počaka toliko časa doma, da se mu bolezen dovoljno poslabša. (Op. uredn.) Logika „S!ov. Naroda". Včerajšnji »Slov. Narod« očita našemu listu, da se poslužuje srbo-hrvatskega jezika le takrat, kadar je treba grditi in obrekovati kakega srbijanskega činovnika. Zla sreča pa je zanesla, da Je »Sl. Nar.« postavil svojo logiko na glavo. Vest namreč, ki sledi napadalni notici na naš list, grdi in obrekuje v najčistejši in naj-blaženejši slovenščini jugoslovanski konzulat v Celovcu. V srbohrvaščini se torej srbskega činovnika po logiki »Slov. Naroda« ne sme »grditi in obrekovati«, pač pa se to sme v slovenščini. Ej logika, logika! vrat 70 let stari Matiia 2alar. Prepeljali so i se tudi odzove temu našemu pozivu, da so- dnevne vesli. JAVNA PROŠNJA. T L *JE dne iS- JULiJA pfrkM1?11- 28 riiS NA BOH. BISTRICI. VAŠČANI, KI SO SEDAJ Stpv strehe IN TUDI BREZ SRED-ŠlTt otT, večinoma niso MOGLI RE-TAKO^V NIČESAR _ SO POTREBNI itEhv/vN.JE NUJNE POMOČI. DA SE W Ni J?2SUKBLCEM PAKO J PKiSKo. ŽUpAtJ^OC, SE POMOŽNI ODBOR UPANSTVA OBCJNE BOH. BISTRICE. ORf?a ^ POMOŽNO AKCIJO, NO PDneS?^S,RSE JAVNOSTI Z VLJUD-NAJ P0 SV0JI MOČI PO- V DENARJU in na-'^AVJAM NAJ SE POŠILJAJO NA OB-PO^*/ DRAD NA BOH. BISTRICI. — bom. bistrFce0R upanstva ob&ne ponnu/*-, MarJanovU v Ljubljani. Včeraj Mani j® pri8I)eI v Lilijano K> Milan arjanovtd, citai bivšega »Jugoslov. odbo-^Uektor »Slobodne Tribune* naše Novi0 Ppsesti une. ki jo tudi Izdaje Jug. Oto-!.'-! ' &vrba njegovega dohoda Je re- ■ js v *n dopolnitev našega lista, ki 6I*tv*Vwl * Piebodom v roke novega iast-»Jugoslovenskega novinskega Jcl-tudi »M- (uilva*- °* M. Marjanovič nam je 4ltatn?i« 1 veC Prispevkov, ki bodo nal« ije fcetovo vrlo zanimali. KavZ Polane takse na igralne karte. nanc un?m i®vlja delegacija ministrstva 11-ietsicm Ljubljani, se je z zakonom o bud-^iaJL .'!analstJnah za mesec JulJl 1922 z kaa °d L JulUa t. 1. povišala ta- *t*vk« ,HaIne karte in domlne 12 tar- po kona ni 5*al{snega in prlstojblnskega za-domine Din. na SO Din, Vse karte in In razlik80 moraJ° torej ponovno žigosati, kasneje rf ^kse po 20 dinarjev plačati naj-ln domin l* avgusta t922. Lastniki kart prijaviti r!?, opozarjajo, da morajo pismeno davčnem .*ava brez kolka) pri pristojnem Vse «e posebej vse že rabljene in Plačati lJene karte in domine ter do- ie nicn ko 2(1 Din. odnosno, ako sploh Prott str^u **kslrane, takso po 50 Din. -Slačnlo I ? 1TI' ki ne bi donesle prijave ta 2 takse do 1. avgusta 1922. se bo ka- ko Postopalo. rut 'v^ulie zavarovalnino proti pota-M'j J, esrečnj slučaj v Bohinjski Bistrici na} U|i VM:rn pairetnim gosoodarjem re-opomin, da primerno zvišajo svoja po- Bnia zavarovanja. Mnogo naših ljudi Je Še ono zavarovanih za predvojne cene, za .vere si v slučaju nesreče ne moreio ku- ga v bolnico, toda njegovo stanje Je brezupno. Starček Je živel v veliki bedi in sumi se, da si je vsied revSčine hotel vzeti življenje. Napad na cesti. Ko se je vrači delavec Ivan Marinko z dela domov v Kozarje. ga je napadel neki neznan vagabund in g-> surdl 2 nožem v prsa. potem pa urno pobegnil. Marinko je moral v bolnico. Uubliana. — Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 9. do 15. julija se je rodilo v Ljubljani 37 otrok (19 dečkov, 18 deklic), med temi 2 mrtvorojena. Umrlo Je v istem času 15 oseb (7 moških, 8 žensk), med temi 9 v zavodih. Smrtal vzrok so bili: 5 Jetika, 1 možganska kap, 1 nalezljiva bolezen. 8 drugih naravnih smrtnih vzrokov. = Podraženle sladkorla. Pri naših trgovcih se cene sladkorju dvigajo kar dnevno. NI dolgo temu. ko je veljal kg sladkorja 68 kron, kmalu nato 72, potem 76 in sedaj so pa nekateri trgovci podražili kar na 88 kron za kg. — Ti ubogi konsument pa plačaj, ali pa pij grenko kavo. Kdo se briga zate! = 80 letnico rojstva Je obhajal včeraj g. Ig. Vidmar, bivši mnogoletni uradnik v licealni knjižnici z noiem v nogo. Mestni hlapec Kovač Fr. je v prepiru zabodel z nožem v desno nogo Ivana Srebrnjaka, da Je ta moral v bolngco. * Nesreča na stopnjkah. Ko Je nesel Franc Novljan, sin mesarja, po stopnjicah meso, Je tako nesrečno padel, da se mu je pri padcu zabodlo brusilno železo med rebra. Iežko poškodovanega so oddali v bolnico. ** Policijske vesti. Kamnoseku Francu Frančiškinu Je bil v neki gostilni ukraden črn 1000 kron vreden klobuk. — Delavec Matej Brancelj Je vrgel čez ramo 85 kg težko vrečo tako nesrečno, da Je začutil v prsih hude bolečine, vsied katerih se Je sesedel. Prepeljali »o ga z rešilnim vozom % bolnico. deluje pri teh velikih sokolskih slavnostih Ifl da podpira v teh slavnostnih dneh Sokolstvo v vsen zadevah. Ljubljansko občinstvo prosimo. tla razobesi ta dan in tudi v prihodnjih sokolskih dneh t. j. 6. avgusta Irt 1(7. do 15. avgusta po vseh hišah zastave v po-zdm Številnim gostom. Okrasite z zastavicami ih cvetlicami okna. Tisoči in tisoči tujcev bodo prispeli v Ljubljano, naša dolžnost pa Je, da Jim bivanje v Ljubljani kolikor mogoče ugodno in prijetno uredimo, tako da odnesejo kar najlepše spomine Iz našega mesta. Poživljamo vse, ki čutijo s Sokolstvom, da žrtvujejo v teh dneh vsaj nekaj ur v korist veliki ideji Sokolstva. Zdiavol ZUtni odbor Jugoslov. Sokolskega Saveza. Dr. Vladimir Ravnihar, starosta. Dr. Riko Fux, tajnik. r-i; *sV)v. Maribor. Nepotrebno razburjenje. Danes ob sedmih zvečer je začelo na tukajšnji stolnici biti plat zvona. Ljudje so se radovedno iz-praševali, ali 2opet kje gori. Naenkrat pridni po Koroški cesti požarna bramba z rešilnim vozom, kar Je ljudi še bolj razburilo, misleč, da gre za kak velikanski požar- Zvedelo pa se je kmalu, da gre požarna hramba na vaje In da je bil alarm na stolnici le tej svthi namenjen. Ker se na ta način ljudstvo yo nepotrebnem razburja, se požarni brambi nujno priporoča, naj za svoje vaje opusti alarm z zvenenjem na stolnici. Skupina Murtbor Zveze tndastrtjcev za Simetrijo ima julit v četrtek popoldne v Mariboru svojo pivo redno sejo z važnim dnevnim redom. Nizka temperatura. Današnji dež je prinesel tljčulno ohlajenje. Opoldne Je kazal toplomer 13’ C. Celje. piti niti ene kravice. Tudi zanašanje na podporo vlade ne pride v poštev, kar je bilo tudi že uradno razglašeno. Premile so pri današnji valutni konjunkturi tako neznatne, da je tu vsak izzovor Jalov. — Za orožnike. Finančni odbor Je odobril naknadni kredit 40 milijonov dinarjev za orožništva Od te vsote se porabi 32 milijonov za plače, ostalih 8 milijonov pa za razne materialue izdatke. — Za stavbnega inženjerla Je bil promoviran na češlti tehniški visold šoU v Pragi g. N. Guzelj iz Ljubljane. — Jugoslovanske žene povabljene na Češko. Hčerka predsednika Masarylta ie kot pokroviteljica čeških ženskih udruženj povabila Savez naših ženskih društev, naj pošlje na Češko nekaj svojih članic, da se seznanijo z domačim življenjem ta javnim delovanjem češke žene. — Osumljena, da le zastrupila svojega moža. V Studi pri Domžalah Je nedavno nenadoma umrl Fr. Omer2a, ki Je pred dvema mesecema prišel iz Amerike ter je bil šele par tednov poročen. Splošno se sumi. da ga je zastrupila lastna 21 letna žena, ki Je dan pred moževo smrtjo popivala s svojim prejšnjim ljubimcem. Po sodni obdukci.i so ženo odpeljali v zapore kamniške sodnije. — Spominska plošča dr. Kreku se slovesno odkrije na društvenem domu v Selcih dne 27. avgusta t L Slavnostni govor bo imel dr. Korošec. — Za prehrano Črne gore odpošlje ministrstvo za socialno politiko tja 100 vagonov rumunske koruze. — Občinski svet na Polzeli Je v svoji seji dne 9. t m. Imenoval tovarnarja g. dr. S. Wlldlja, posestnika strojllne tovarne na Polzeli in gospoda zdravnika dr. V. Cervta-ka, za častne občane. — Dotičnega gospoda, ki Je izgubil na Binkoštni ponedeljek zjutraj slamnik v vasi Orehovo pri Sevnici, ko se ie peljal s tovornim vlakom proti Zidanemu mostu, se naproša, da odda obljubljeno nagrado najditelju na postaji Sevnica, kjer se Je slam* nlk še istega dne oddal na podlagi telefo* nične prošnje izgnbitelja. — Dijak-morilec, V Šabacu Je dijak V. gimn. razreda Vasa Zlvkovič nenadoma preminul. Zdravniki so potom obdukcije ugotovili, da Je bil dijak zastrupljen. Sum Je nadel na pokojnikovega tovariša dijaka Ste-va Bugarskega. In res, ko so ga aretirali, Je skesano priznal, da Je on zakrivil tovariševo smrt s tem, da ga ]• zastrupil, — Poskušen samomor starčka. V St Vidu nad Cerknico *1 ie % britvijo prereza} Zletnt sokolski znaki so došli v Celje in se dobe pri društvenem blagainlku Si-recu. Tekmovalo je na sokolskem zletu v Celju v splošnem 93 oseb iz društev Celje, Konjice, Laško, Žalec, Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Na celjskem trgu je dobiti Že precej zgodnjega sadja raznih vrst, kakor marelice, breskve, hruške, jabolka. Tudi nekaj češe«< Jo fe tvinam dobiti po 24 kron kg. Druge zelenjave se tudi dobi še kljub suši precej. Cene so skoro vsak dan višje, ker se ljudje izgovarjajo na trajajočo sušo. Občni zbor celjskega godbenega društva bo danes v četrtek 20. t m. ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Tarifi pri mestni tehtnici so se določili sedanjim cenam primerno in sicer do 5u0 kg 1 D čez 500 2 Din. Nasipine v Savinji nasproti mestnima kopališčima se bodo pregledale in se Jih bo event. odstranilo, ker voda ogroža, oboje mestnih kopališč. Pivo se Je pc mestnih gostilnah podražilo prt litru za 2 kroni vsied novega občinskega davka. Cesto proti vilam v Zrinjsko Franko-panki, bi bilo treba popraviti in navoziti na njo gramoza, ker se ista nahaja v zelo slabem stanju posebno ob mokrem vremenu. Črni premog so pri nas prodaja že stot po 136 K. leseni pa po 65 kron. Do zime pa bo postal gotovo še dražji, tako da bo revnejšim slojem sploh postal nedosegljiv v cenah. Bo treba pač menda zmrzavati, kakor Je bilo ljudstvo navajeno v vojnih časih. Primorje. Raba jezikov prt sodnllsklh In upravnih oblastih. Ta točka Je bila na dnevnem redu seje Juridičnega odseka deželne svetovalne komisije. Proučevanje vprašanja se je poverilo posebnemu pododaeku, v katerem sta tudi slovenska delegata dr. Vrtilna ta dr. Slavlk. Novi odbor političnega društva *F.dl-nosi« v Trstu se Je konstituiral sledeče; predsednik dr. Jos. Wilfan, podpredsednik dr. Mirko Vratovič, talnlk iv. Stari, blagajnik Viljem Modrijan, odborniki dr. Edv. Slavlk. Makso Cotič, dr. J. Ražem la dr. Ivan Mar. i ok — vsi v Trsta. Oriak odborniki so pc.azdeljenl po okolici in Istri. Or cit a sv. Cirila in Metoda za Istro Je imela nedavno svojo glavno skupščino v Trstu, ki Je podala strašno sliko italijanskega nasiNtva. Pred vojno Je ime'a družba do 60 šol, danes pa nima nobene več. Skoraj v vseh šolah je Inventar uničen, šolska poslopja pa je vlada nasilno zasegla ter v njih nastanila vojašf-o, orožnika, zasebnike ali pa Italijanske šole. Železniški promet na naraščajski dan. ... (Navodila železniškega odseka.) Prihod v Ljubljano 22. julija 1922. Naraščaj in članstvo mariborske Župe se pripelje v Ljubljano glavni' kolodvor z rednim vlakom št. 35, ki odhaja iz Maribora ob 10. uri 5 minut in pride v Ljubljano gl. kolodvor ob 14. uri 50 minut. Vsi udeleženci teh društev se morajo brezpogojno peljati s tem vlakom. Naraščaj in članstvo celjske .Župe, zlasti društva iz Savinjske in Šaleške doline, Celja. Laškega, Radeč. Hrastnika, Trbovelj in Lilije se vozi s posebnim sokolskim vlakom, ki odhaja iz Celja ob 12. uri 38 minut ta psIde v Ljubljano ob 14. url 50 minut Vsi udeleženci imenovanih društev se morajo voziti brezpogojno s tem vlakom. Naraščaj in članstvo gorenjske sokolske župe se vozi deloma (društva Bohinj, Bled, Jesenice, Javornik, Mojstrana, Radovljica itd.) z rednim vlakom št. 915, ki odhaja iz Jesenic ob 13. uri 57 minut deloma (TrŽ.č, Kranj in društva južno od Kranja) s posebnim sokolskim vlakom štev. 915-11. del, kt odhaja iz Kranja približno ob 15. url 20 minut Udeleženci iz Vrhnike prihajajo v Llub-ijanc s popoldanskim vlakom ft 1436 ob 16. url 51 minut iz Kamnika s popoldanskim vlakom štev. 4035, odhod iz Kamnika ob 16. mi 24 minut. Dolenjci (kočevske In novomeške proge) se vozijo z vlakom, ki odhaja v Ljubljano gL kolodvor ob 14. url 10 minut. Notranje! se vozijo najbolje z brzovla-kom štev. 14, za katerega se Je naprosilo ravnateljstvo Južne železnice, da ga dovoli za znižano vožnjo. Vsi ostali udeleženci naraščajskega dne se moralo posluževati rednih vlakov. Odhod is Ljubljane 23. in 24. lutija 1922. Gorenjska društva razen Bohinja ta Mojstrane se vračajo domov s posebnim vlakom, ki odhaja Iz Ljubljane drž. kolo-dvoi (biška) 23. t. m. ob 21. url ter vozi do Jesenic. Bohinj In Mojstrana se vračata 24. t. m. z vlakom 912, ki odhaja Iz Ljubljane gl. kolodvor ob 7. uri. Vrhniški vlak odhaja Iz Ljubljane gl. kolodvor ob 22. url 20 minut 2upi Celje In Maribor ter društvo Litija se vračajo 24. t. m. z vlakom 42 b ob 8. url zjutraj. Ta vlak vozi od tega dne redno vsaki dan. Naraščaj kamniškega okrožja se vrača 24. t. m. z rednim vlakom ob 8. uri 10 minut, vsa društva ob dolenjskih progah 2 rednim vlakom ob 7. uri 50 minut, notranj-cf pa 2 vlakom ob 5. url 50 minut vsi z glavnega kolodvora. Vsi ostali udeleženci odhajajo z najugodnejšimi rednimi vlaki Sokolstva Ljubljane tn okolice. V soboto 22. t. m. pride v Ljubljano češki naraščaj pod vodstvom namestnika staroste COb brutom Štepar.ekom In sestre načelnice ČOS Mile Domalo. Poživljamo bratska društva, da st polnoštevilno udeleže sprejema naraščaja na južnem kolodvoru. Cas prihoda bode pravočasno Javljen v časopisih. ?nrc'ema st mora udeležiti tudi narar ščai in doca vsth ljubljanskih društev. — Zdravo? Oni bratje In sestre, ki so kupili preteklo nedeljo vstopnice za pokrajinski zlet žup. ki »e vsied dežja ni mogel vršiti, dobe denar povrnjen, ako ga nočejo žrtvovati Sokolstvu. Denar se dobi samo proti vstopnici. Sela prireditvenega odseka za I. Jogo-Slov. "sesokolskt zlet se vrši v četrtek dne 20. julija ob 8. url zvečer v zletni pisarni v Narodnem domu- Vsi člani naj se Z&fl6$j&f$ udeleže. Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo. da uraduje do nadaljnega zopet viaM dan cd C. co 8. zvečer v društveni sobi (Narodni doffl, pritličje). — Članstvo naj tl čltnpreje nabav! z>rtnt znak, s katerim hnft že v nedeljo dne 23. na »Naraščajski dafl« prost vstop na zletno telovadišče. Ljubljanski Sokol poživlja poflovBo brate ir. sestre, ki ne obiskujejo telovadb« la niso zaposleni pri kakem odseku, da s svojimi močmi priskočijo na pomoč prehranjevalnemu odseku ter s tem dokažejo, da razumevajo sokolske dolžnostL Sela odseka se vrši v četrtek dne 20 t. m- ob osmih zvečeg v icstavraciji v Narodnem domu, kamor pridite sigurno In brez posebnih vabil ali prošenj. Odbor. Moški naraščaj ljubljanskega Sokola ima skušnjo za proste vaje v petek 21. t. m. ob 18. in pol uri na letnem telovadišču V Lattcrmannovem drevoredu. Te skušnje w morajo udeležiti tudi vsi oni, ki so odšli nt počitnice. — Zdravo! Ljubljana 19. 1. 1922, Šport In turlstika. Avstrijsko lahkoatletlčno prvenstvo. V soboto so se vršila na Dunaju prvenstvetlk lahkoatletična tekmovanja Nemške Avstrije, pri Čemer so se dosegli nastopni izidi; 700 m tek Lederer (WAC) 22.8; 1500 tn F. Friebe (Orazer AC) 4.19.2; 110 m z za- prekam Weilheim (WAC) 16.2; 5000 holt Ktihnel (Rapid) 24.30.2 (avstrijski rekord); clirnpična štafeta (100, 200, 400, 800) WAC (Schedl, Lederer, Šwatonek, Gasser) 3-32-4; skok v daljavo Fgger (WAC) 7.05 m; sknk v višino s palico Haseistelner (WAC) 3.28 m; metanje diska Klambauer (Polizel) 3&24 m; metanje krogle (Piewetz (Danubla) 7.05 m; 100 m tek Schedl (WAC) 11.1; 400 m Lederer (WAC) 53. 800 m Friebe (GAC) 2.i'5, 5000 m tek Haidegger (WAF) 1625; skok v višino Haseistelner (WAC) 1.73 m. Dunulsko prvorazredno prvenstvo. V, nedeljo se je na Dunaju zaključilo prvenstvo prvogL razreda, ki Je nastopno: Sporlklub 34 točk. ffekonh 32. Rapid 31. Anuteur* 29, \Vacker 26, liertha 23, WAF 21. Vlenna 23, Admira 20. Florldsdori 20, Rudolf strigel 20, Slmmertng 19. Oslmark 17. Sporlklub — Bratislava 2:t. Sparta. Praga — Bratislava 0:0. Ogrska — Finska 5:1. Društvene vesti. Vpokrjenci pozori Na dobro obbkiw-mn sestanku dne 13. t. m. so upokoleaci soglasno sk'enlli, da ostanejo v svrtiOj obrambe svojih prlsluženlh pravic In samo* potn-iči solidarni rer vabijo vse upokojene« in aktivne »luzal-nlke, na glavni sestanek, ki se vrši v soboto ene 22. t. m. ob 7. url zvočer v Krsn.kovl (Novi) ul. 5., da določijo smer ra tuctaHno delovanje. Pridita vslt Prostovoljno gasilno društvo v Cmom* Iju vabi na proslavo 40 letnice, katera M vrSl v nedeljo dne 23. t m. Sprejem gostoy ]e ob 10. in 12 uri dopoldne na kolodvoru. Prljatolji gasilstva pridružite se tej slavnost! ta podpirajte dobro idejo gasilstva, ket je to lahko vsakemu v korist Vožnja P KANCA ITD.. Karl Prelog. L!ubl!ana._Starl trg 72. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3. 0. Bernatovič, Ljubljana. Mestni tro PAPIRNA TRGOVINA: 1. Gajšek,^Ljubljana, Sv. Petrn c. ELEKTROTEHNIČNO podjetje Kalaš. Ljubljana, Zidovska ul. STAVBENO PODJETJEi Dr. ing. M. Kasal, Ljubljana. Ivan VlUntin, Ljubljana, VodmaltM trg 7. Ivan Slokan, 'Ljubljana, študentov* ska ulica 7._________________________ ■ “KAVARNE: •Central*, Ljubljana, poleg jubUel* . «£ga mosta, Štefan MikoUt. JADRAN, Brest vsak dan koncert. TRGOVINA 1 ZLATNINO IN SRE* BRNINO: Ivan Pakiž, Ljubljana. Stari trg 20* KAMNOLOM IN OPEK. STROJI: KJeemanns ver. Fabriken, Ober* tiirkhem und Faurndau. IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIK F. Vodišek. Ljubljana VII.. 156. _ PARNA PEKARNA-Jakob Kaučič, Ljubljana. Gradišče, GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKO PISARNO sta otvorlla ing. Alojz Hrovat in ing. Albin Černe, avtorizirana civilna Inženerja v Ljubljani, Krekov, trg št. 10.1. nad str._________________ Produktivna zadruga pleskarjev, x- t L Tomše, oblastveno konc. elektro- i sobo- in črkoslikarjev, reg. t. tehnik, Ljubljana, Kodeljevo, bar 7* L o. z. Lhibliana- finrnncLa ?f6v. rer n.^i,i i.n. m ■ E. OABOI^AU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) Ubogi župan je bil tako izpremenjen, da ga je Bilo težko spo2nati. V teh nekaj urah se je postaral za dvajset let. Bil je strt, bil je uničen! Njegove blede ustnice so ponavljale samo še brezmiselno besedo: »Nesrečen! Nesrečen!« r Stari sodnik, ki je sam izkusil toliko gorja, Je bil V tako Strašni žalošti baš pravi prijatelj. Odvedel je gospoda Courtoisa nazaj h kanapeju ter prisedel k njemu; držeč njegove roke med svojimi, je skušal uto-lažiti neizmerno bol. Opominjal je nesrečnega očeta, da mu ostane žena, tova-Jribica njegovega življenja, ki bo ž njim plakala za nesrečno pokojnico. In nima li še druge hčerke, ki ji dolguje svojo ljubezen in skrbi? Toda nesrečnež je bil v takšnem stanju, da si ni dal ničesar dopovedati. »Joj, prijatelj,« je stokal, »saj še ne veste vsega. Da je umrla tu, sredi nas, obdana z našo skrbjo in ogrevana do zadnjega diha po naši ljubezni, bi bil moj obup brezmejen in vendar majhen v primeri s tem, ki me davi. Ce bi vedeli oh, če bi vedeli « Oče Plantat je vstal, kakor bi se prestrašil bližnjega odkritja. » i pa’« nadaljeval župan, »kdo ve, kako je umrla i ’ hčerka m°ia> morda ni bilo pri tebi žive duše, da bi slišala tvoje smrtno hropenje in te poizkusila rešiti! Kaj, oh, kaj se je zgodilo s teboj, ki si bila tako mlada in tako srečna!« [Vzravnal se je v strašnem obupu in vzkriknil: »Hitiva v Pariz, Plantat! Pojdiva jo gledat v mrtva-Scnlco!« Nato se je zrušil nazaj in mrmraje ponovil zloveščo besedo : »V mrtvašnico...« " ■ Vsi svedoki tega pretresljivega prizora So Stali molče na svojih mestih in dih jim je zastajal od ledene groze. Samo pridušeno ječanje gospe Courtoiseve In ihtenje male služkinje v veži je motilo grobno tišino. »Saj veste, da sem vaš prijatelj,« je rekel oče Plantat, »da, vaš pravi, najboljši prijatelj . . . Govorite, zaupajte mi — povejte mi vse!« »Naj bo! . . .« je začel gospod Courtois. »Vidite — —« A solze mu niso dale nadaljevati. Sredi stavka je pomolil očetu Plantatu zmečkano in s solzami namočeno pismo, rekoč: »Nate* črtajte . . . njeno poslednje sporočilo . . .« Oče Plantat je stopil k mizi in čital trudoma, zakaj pisava je bila na večih krajih zabrisana po mokroti: »Draga, ljubljena roditelja, Rotim vaju, odpustita svojemu nesrečnemu otroku žalost, ki vama jo pripravlja. Gorje mil Moja krivda je velika, toda kazen je strašna f— o Bog! V uri zablode, omamljena po usodni strasti, sem pozabila vse, vzgled in nauke svoje dobre, blage matere, sleherno posvečeno dolžnost in vso vajino neizmerno ljubezen. Nisem se umela ustavljati človeku, ki je plakal pred menoj na kolenih ter mi prisezal večno zvestobo — njemu, ki me zdaj ostavlja! Zdaj je vse končano; izgubljena sem in osramočena. Noseča sem in nič več mi ni moči skrivati pogubonosnega greha. Ne preklinjajte me, draga roditelja. Vajina hči sem. Ker se ne čutim zmožne, da bi sklanjala čelo pred zaničevanjem svojih bližnjih, ne maram živeti delj od svojega dobrega imena. Ko dospe to pismo v vajine roke, me ne bo več med živimi. Sklenila sem ostaviti tetino hišo in se zateči daleč kam, kjer me ne bodo spoznali. Tam hočem končati svojo bedo in svoj obup. Zbogom tedaj, predraga roditelja — zbogom! O, da bi vaju mogla kleče prositi odpuščanja! Imejta, mila mamica in dobri očka, sočutje z menoj ubogo zablodnico; odpustita In pozabita me. Naj moja sestra Lucila nikoli ne zve, zakaj se je zgodilo . . . Še enkrat zbogom! Pogumna bom, da izpolnim, kar mi veleva čast. Vam trem je posvečena zadnja molitev in poslednja misel vaše uboge Laurence . . .« Debele solze so tekle staremu sodniku po velih licih, ko je čital to brezupno pismo. Kdor ga je poznal, je moral videti mrzli, nemi, a tem strašnejši gnev, ki je krčil mišice njegorega obličja. Ko je dočital, je izrekel vso svojo misel v eni šamf, Irrk pavi besedi: »Podlež! ' ' x Gospod Courtois je slišal ta vzklik. ’■ »Da, podlež!« je viknil tudi on, »podlež in propalica, zapeljivec, ki se je plazil v temi, dokler mi ni ugrabil ljubljene hčere, najdražjega zaklada, ki sem ga imel. Joj, sirotica ni poznala življenja! Zasledoval jo jo s sladkimi besedami, ki vznemirjajo srca vseh mladih deklet; zaupala mu je, in rt zahvalo jo zdaj ostavlja. Oh, če bi ga poznal , ; , če bi ve* del — •—*« . Župan je zdajci premolknil. ' ' * Zarek razuma je zasijal v brezdno njegovega obupa. »Ne,« je dejal, »kdo bi se odvrnil tako tebi nič meni nfiS od lepega in blagega dekleta, ki nosi v predpasniku milijonsko doto? Nihče, ako ni v to primoran. Kjer mine ljubezen, ostane vsaj lakomnost. Lopovski zapeljivec ni bil svoboden, bil je oženjen. Ta podlež ne more biti nihče drugi nego grof Trčmorelski. On je morilec mojega otroka!...« Molčanje, ki je pritisnilo po njegovih besedah Še turob-neje, mu je pokazalo, da je izrekel prepričanje vseh navzočih. »Slep sem moral biti,« je vzkriknil jarostno, »da sem spre* jemal tega človeka v svoji hiši, nudeč mu svojo pošteno roko in nazivaje ga svojega prijatelja. Oh, če ima kdo pravico do strašne osvete, jo imam jaz!« A že se je spomnil snočnjega zločina ter povzel z globokim malodušjem: »In vendar se ne morem maščevati! Ne morem ga ubiti s temile rokami, naslajati se nad njegovimi mukami, slišati ga prositi milosti! Mrtev je. Izdihnil je pod udarci morilcev, ki so bili manj zavrženi od njega!« Doktor in oče Plantat sta zaman skušala utolažitl nesrečnega župana. Gospod Courtois je tarnal venomer, opa-jaje se z žalostjo svojih lastnih besed: »O, Laurence, miljenka moja, zakaj nama nisi zaupala?. Bala si se mojega srda, kakor da morem prestati ljubiti svojo hčer. Če bi bila še tako izgubljena in ponižana in bi padla ma-. gari v najgloblje zavrženstvo, ljubil bi te vendarle. Saj si moje dete — mari ne? Joj mi, da nisi vedela, kaj je očetovsko srce. OČe ne odpušča, on pozabi. Ah, vzlic temu bi bila lehko srečna. Tvoj otrok bi bil tudi moj. Rastel bi v našem krogu in moja ljubezen do tebe bi odsevala nanj. Tvoje dete bi bilo košček mojega bistva. Zvečer pri topli peči bi ga pestoval na kolenih, kakor sem pestoval tebe, ko si bila še majhna . . .« Koncert vokalnega kvarteta „Primorje“ v Rogaški Slatin!. V nedeljo, dne 2. julija t. 1. se )e iVrsll v veliki dvorani »Zdraviliškega doma* prvi koncert tekoče sezone. Ravnateljstvo fdravilišča je imelo v izberi srečno roko. •Vokalni kvartet »Primorje« je častno otvo-ril ciklus letošnjih koncertnih prireditev. Koncert hi se imel — kot napovedano — ivršlti že v soboto 1. julija. Vsled nenadne fikutne obolelosti I. tenorja g. Banovca je mogel nastopiti šele drugi dan v nedeljo. Ravno ta nepričakovani kruti slučaj, ki je prirediteljem občutno škodil v gmotnem oziru, je z ene strani jasno dokazal moralno vrednost, discipliniranost in kulturno zavest mladih slovenskih umetnikov, z druge pa osvedočil mlačnost, nepojmovanje kulturnih zahtev in nezainteresiranost tukajšnjih slovenskih krogov za našo stvar. — Prekrasna dvorana, ki slovi vsled svoje polne akustike širom Jugoslavije je bila le do polovice zasedena. Razven par oficiiel-nih zastopnikov Rogaške Slatine In nekaj domačinov so zasedli dvorano edinole navzoči bratje Srbi na čelu jim sivolasi prota g. Trifunovič in nekaj gostov tujcev. Pogrešali smo docela takozvanlh rodoljubov iz dežele, ki Jih Je gotovo zadržalo kako žegnanje. Tudi Maribor, Celje in Žalec so bili častno nezastopani. Kdor toraj reflek-tira na moralno oporo Slovencev, naj ne hodi koncentrirat v Rogaško Slatino. Žon-glerle-tujce, razne proslule čarodejce in umetnjake svetovnega slovesa pa vsak čas radi sprejemamo. Koncert sam posebi je bil pravi programni koncert — krasno uspela kulturna prireditev. Program, ki je obsegal častno število naših najznačilnejših umetnih proizvodov, med njimi par mojstrsko dovršenih In rafinirano težkih skladb Josipa Prohaska, Emila Adamiča in Josipa Michla ter slovensko in srbsko narodno pesem v originalni harmonizaciji g. Marolta, je bil skrbno izbran. Kvartet ga je absolviral precizno ubrano in s takim muzikalnim razumevanjem, da je težko reči, kaj nam Je bol) ugajalo. Preko latentnih harmonij in priproste melodike starih znancev Hajdrihove »Cerkvica« in Volaričevega »Izgubljenega cveta« je posebno ugajala lepo zaokrožena Eisenhtitova »Tebe zlato ja mi-lujem«. Baritonsko partijo je z lepim raz- umevanjem odlično odpel g. Rajer. Naravnost frapiral pa je Foersterjev »Spak«, ki s svojimi dramatičnimi efekti, izvrstno pelja-nimi melodičnimi linijami in značilno podanim baladnim tonom vpliva na poslušalca slično kot na gledalca živa dramatična slika. Kvartet je z dovršenim prednašanjem te skladbe, ki zahteva glasovne potence in tehnične preciznosti v vsakem posameznem glasu, v celoti pa popolne skladnosti in ubranosti, jasno dokazal, kje leži moč njegovega Izraza. — V »Katri;!« in »Jutru« — krasnih liričnih proizvodih primorskega mojstra Vasilija Mirka smo imeli priliko občudovati ubranost celote in Izborno šolane, obsežne za polprazno dvorano, skoro premočne glasove posameznikov. V »Katri-cl« je posebno ugajal mehki metalično barvani tenor g. Banovca. V »Jutru« pa smo občudovali mogočni, poln in razsežni bas g- Zupana. Notranja glasova II. tenor gosp. Pečenka in bariton g. Rajeria sta se ubrano prilegla zunanjima in tvorila ž njima celoto, ki je na posameznih mestih uprav klasično ubrana. To je kvartet dokazal posebno v sledeči Prohaskovl »Moravski narodni«, ki se mi zdi od vseh podanih skladb muzikalično največ vredna. V Adamičevi »Kregata se baba in devojka«, ki bi bila bolj priklad- na za zbor, sta bila prav dobro pogodena oba dueta in štiriglasni kanon. Skladba je vsled glasovnega obsega razsežnih posto-pov in nenavadnih harmonij dokaj težka in za muzikalnega laika težko razumljiva, dasi prav Izrazita in lepo zaokrožena slika iz »Bosanskega perivoja«. Miclilovo balado »Atila in ribič«, najtežji del programa, je kvartet absolviral s čudovito lahkoto In u-branostjo. Osoblto so ugajali kontrasti in stroga izpeljava tempa. Učinkovit je bil posebno srednji del in lapicTarni sklep, zanimivi pa do malenkosti izoeliani recitativi. Prav posebno je ugajala tu kot pri vseh pesmih jasna, razločna vokalizacija in dosledno natančna intonacija celote in posameznikov. Izmed okusno in originalno har-moniziranih narodnih g. pevovodje Marolta, sta vzbudili pozornost pred vsem »Zar je morala doč« in »Soldaškl boben«, kjer je g. Zupan briljiral s svojo sonorno polno nižino. Nebo odveč, če končno omenim in rouda-rim mirni, dasi zavestni nastop celote, komaj opazna intonacija brez zadržkov, absol-viranje celega programa na pamet so dejstva, ki smo jih imeli priliko občudovati le pri prvih čeških zborih. —in. Sloviti zgodovinski roman M. 2EVACA (508 strani) je izšel krasno vezan oba dela skupaj in stane Din 40.— Naročila sprejema Zvezna knjigarno, UubUana Marijin trs štev. 8. MALI OGLASI PRODAJA: MALA /USA z vrtom v mestu. Stanovanje takoj na »azpolago. Naslov v podružnici »Jugoslavije«, Maribor. 129 W MAJHEN VOZ (koleselj) in en mlekarski voziček na vzmetili. Naslov v opravi lista. 128 HIŠA Z GOSTILNO In vsa oprava, zraven, nekaj posestva. Cena 300.000 din. 115 DVONADSTROPNA HIŠA v Šiški. Poizve se pri Anton Valjavec, gostilničar, Sp. Šiška 87. Istotahi se sprejme tudi natakarica. 121 12 STAVBENIH PARCEL V velikosti po 300—500 m* y Zg. Šiški. Dopisi pod šifro »K 120:—« na anončno dru-fbo Aloma Comp., Ljub-J»na, Kongresni trg 3. 99 POSESTVO, 14 oralov obsegajoče. z gostilno, trgovino, mesarijo in mostno vago, celim invemar-Jem 600.000.— Din. VINOTOČ z 5 oralov krasnega zemljišča, 2 hiši in gospodarsko poslopje, 300.000.— Din. GRAJŠCINICA z 21 oralov zemljišča In lepim inventarjem 800000.— Din. INDUSTRIJSKO POSLOPJE v sredini Maribora, velikanske stavbe in prostor 500.000.— Din. VILA, takoj prosto stanovanje, posestva, hiše, gostilno, dobro idočo — pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 104 SLUŽBE: IŠČEM kompanjona s trgovsko koncesijo, s kapitalom od 25.000 do 50.000 kron za trgovino z meša-pim blagom in deželnimi rridelkl. Prilika ugodna, aslbv v upravi lista. 126 SPREJMEM takoj 1 trgovskega pomočnika In prodajalko v veletrgovino železnine Peter Majdič, »Merkur«, Kranj. 112 UČENEC za brivsko obrt se sprejme. Hrana, perilo ln stanovanje v hiši. Poizve se Josip Bakar, brivec. Hrastnik. 106 ZANESLJIVEGA in vestnega ŠOFERJA Išča delniška družba. Ponudbe na poštni predal 160. 130 RAZNO: DVA LEPA LOKALA se oddasta v teku treh mesecev. Naslov v upravi lista. 122 FRANCOSKE toalete In kostume po najnovejših modelih izvršuje v najhitrejšem času speclialn! modni salon za dame S. Potočnik, Še-lenburgova ulica 6/1. 117 R Blago za prevleko divanov in drazsga pohištva v veliki Izberi, talit različno platno Id jote za tapet-oike, MeitipripGromka 40 letni gostilničar krepke postave, jako miren človek, sedal brez obrti, z malim premoženjem, se ieli poročiti s 35 do 40 let staro gostilničarko v kateremkoli kralu Slovenile. Cen/ene ponudbe s sliko pod »št. 40« na podružnico »Jugoslavije« v Ptulu. ~ 'Vf v - UM diltUUllJlllullIliuillll draški sememl 1922 od 26. avgusta do 3. septembra Posebna razstava gospodarskih strojev, orodja In vseh potrebščin za kmetijstvo Glavno zastopstvo: GRAZ, Burggasse Nr. 13. •••»»»»•»O«« «•••••••<»•£« Po^or kapitalisti in lesni industrijci! Na novo zgrajena, moderno opremljena parna žaga in tovarna Besenih žebfliev se v ponedeljek, dne 24. l. m. na prostovoljni javni dražbi z vsem inventarjem in zalogo proda. Dražba se vrst ob 14. uri na licu mesta. Izklicna cena 500.000 Din. Natančnejša pojasnila daje ,2ora“, lesna industrijska družba in tovarna lesenih žebljev v Črnomlju, Slovenija. k ozdrav-stane niti Spisal sem knjigo, da z njo pokažem milijonom bolnikom edino možno pot ljenju. Ta svet ne vinarja ter g a pošljem vsakomur, ki se čuti bolnega, nerazpoloženega ali obupanega — zastonj. Ta knjiga je produkt 50 letnih študij in 50 letnih izkušenj, ter vsebuje zelo mnogo praktičnih slučajev in dovolj dokazov prvih učenjakov. KDOR SE HOČE REŠITI naj se ravna po mojih načelih, ki so pomagali že tisočim in tisočim, najsi so nastale te bolezni vsled skrbi, prenapomosti ali lahkomiselnosti in nezmernosti. Vsem tlačenim in dela nezmožnim brez samostojne energije pokažem pravo pot za okrevanje živčnobolnih, fizično in duševno šibkih, glavobola in drugih bolečin. — Pišite še danes dopisnico in zahtevajte zastonj, franko MOJ KAŽIPOT. Dopisnico naslovite na: E. Pasternak, Bsriin KO., flliciiaeiftirctiplatz 13, flbt. 10. RUSKI EAU DE COLOGNE. Že 8 let niste dobili tako fino dišeče koionjske vode. Cena srednje steki..............K 120— velike steki. . .......... 260 — Milo: Rus. Eau de Cologne Savon. „ 50 — Krema za lice: Ruska Eau de Cologne Cream, za osebe katere imajo mastno lice (teint) ceria . ... m 601— Gospodje naj rabijo to kremo pri brijanju. im-nillia, ljubljana, Mni trg II. e 1 MODELE ČEVLJEV v celih serllah Iz le-,penke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarjev. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezljo. ZGORNJE DELE izdelujem iz od naročnika mi dovoslanega materijala prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnost v montt ranju zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura in prodaja ČEVLJARSKIH STROJEV. Zahtevajte prošpekte od RALPH F. RICHTER, Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah modem*, mehanične izdelave obuvala. ZAHTEVAJTE PROŠPEKTEI ?v t I- svinjska mast I- soiieno slanino I- salamo prvovrstne tovarniške Izdelke dobavlja stara špecijalna veletrgovina 3ulio Schmidlin, Zagreb, Preradovlčeva ulica 24. Zahtevajte cenlkel Zahtevajte cenlkel Večje množine prvovrstnega splitshega porfiond cementa na razpolago pri tvrdki: H.PETRIČ. UiniDANA, skladišče BALKAN. PRODA se skoro popolnoma nova naprava za izdelovanje penečih vin »RADIATOR*, in sicer: priprava za penjenje (Rieselappa«. rat), stroji za mašenje s plutovino, z žico in s klobučkom (Verkorks-, Verdraht- und Verkapselmaschine) in precej alnica (Ker zenfilter). V zalogi so tudi nove steklenice za šampanjec, zamaški, žične spone (Drahfr* agraffen), kapselni, stanijol (zlato, srebtt), rdeči lak). — Naslov pove upravništvo lista Maribor. Mrgouina z vinom v fiaribora sprejme dobro izvežbanega POTNIKA • nastop takoj.— Prošnje, opremljene z dp^ kazili v sposobnosti in zahtevkom pla$0 je nasloviti na upravo Jugoslavije1' pod „Sposoben potnik" * £llavni ln odgovorni urednik Zorko Fakiij, j&daja »Jugoslov. oovinsko d. d.«, Tiska »Zvezna tiskarna« v Liublianl