Naročnina Dnevna udaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemsfvo mesečno 35 Din nede |»ka Izdala celole no vJugo-slavlll 120 Din, za Inozemstvo 140 D SEOVEHEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene ogl&sov l stolp, pelli-vnta mali oglasi po 1'SO ln 2 D/ve£)l oglasi nad 43 mm vtilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din n Pri veClam □ naročilu popust Izide ob 4 zJulrnJ razen pondelJKa ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6/III Rokopisi se ne vrata/o, netranhlrana pisma se ne sprejemalo ^ Uredništva telelon St. 20S0, upravntStva SI. 232ti • Čekovni 1.650 ln lO.34» xa Inserate, Šaralevošt.7563, Zagreb St. 39.011, Praga ln Jtunal St. 24.797 Uprava le vKopllarlevi ul.Sl. 6. račun: C/ublJana Stev. 10.6 Razšli so se - brez uspeha „Razredni bo; od zsorai" Pri zadnjih volitvah za nemški državni zbor so vse meščansko stranke in pa centrum, ki šteje k sebi tudi večino katoliškega delavstva, utrpele večjo ali manjšo izgubo. To dejstvo je gotovo vredno razmišljanja o vzrokih, zakaj to. Saj mora k takemu razmišljanju siliti jako značilno dejstvo, da so tudi demokrati, ki so zadnji dve leti bili v opoziciji, izgubili 25 odstotkov volivcev, in da je celo centrum, ki je od nekdaj delal gotovo najboljšo socialno politiko, izšel iz bitke z izgubo sedmih mandatov. Da se ne bi zdeli pristranslu, nočemo slediti v tem slučaju tistim, ki gledajo to reč z načeloma anlikapitalističnega stališča in vsako politiko, ki ima za predpostavko kapitalističen način gospodarstva kot tak, principielno obsojajo kot »brezplodni re-formizem«. Ampak postavimo se zaradi večje nepristranosti v presojanju obstoječega stanja tako rekoč metodično na stališče socialnega politika, ki ima kapitalizem kot tak za najboljši izmed dozdaj možnih gospodarskih sistemov in obsoja samo tiste njegove zle pojave, ki jih smatra samo za izrastke, in stoji zato na stališču, da se kapitalizem more reformirati in modernizirati tako, da bi se tudi delavstvo moglo pridobiti za tako zvani meščanski družabni red, kakor je n. pr. v Ameriki. Tak socialni politik je n. pr. Gregor Lo-rani, ki se izraža o vzrokih velikega nazadovanja meščanskih strank v Nemčiji v »Deutsche Arbeitc, glasilu tako zvanega krščansko, nacionalnega delavstva (št. 6, junij 1928), v bistvu sledeče: Bilo bi nespametno misliti, da močna komunisti čno-socialistična usmerjenost nemškega delavstva ne pomeni nič drugega, kakor nezadovoljnost s sedanjo višino plač, delavskimi pogoji in življenjskim standardom nižjih slojev. Kajti vse te reči so se od zadnjih volitev' vendarle zelo izboljšale in bi bilo pričakovati, da bi se bilo spričo zelo ugodne go-3podarsko konjunkturo 20. maja 19'28 število za obe socialistični stranki oddanih glasov rajši znižalo nego zvišalo. Zato sta pač dve drugi stvari, Iii sta pospešili odmik množic na levo, namreč: čuvstvo, da se jim kljub materielnomu zboljšanju položaja godi s socialnega stališča krivica v primeri z drugimi stanovi in pa drugič, globoko nezaupanje^ napram meščanskim strankam, ki se izraža v bojazni, da bi z nadaljnjo okrepitvijo tako zvanega desničarskega bloka mogla zopet nastopiti izrecna socialna reakcija. To sili, pravi Lorano, vsakega državljana k temu, da si izpraša vest. Kajti čisto napačno je stališče onih, ki menijo, da bo pri prihodnjih volitvah socialna demokracija izgubila, ker bo morala nositi odgovornost za vodstvo državnih poslov. Kajti treba je pomisliti, da bodo volivci, ako se meščanske stranke ne priznajo k bolj pravičnemu stališču napram delovnim množicam, zopet dali svoje glasove socialistom, ker se bodo le-ti izgovarjali na svoje meščanske zaveznike v vladi, češ, da zaradi njih niso mogli izvesti svojega socialističnega programa, in ker si bodo množice dejale, da je boljše slejkoprej voliti marksiste, kakor pa z oddajanjem glasov meščanskim strankam pospešiti možnost prežeče socialne reakcije. Napačno je tudi, če bi se kdo pomiril z dejstvom vedno večjega naraščanja marksizma, ki bo silil vedno bolj na levo h komunizmu in tako ogrožal vrednote na krščanstvu vzrastle evropske kulture, katerim on kljub njenim pomanjkljivostim nima postaviti nasproti nobene boljše. Ali se je tedaj z delovnim ljudstvom, to je ne samo z delavci, ampak tudi z malim kmetom in malim meščanom, v zadnjih letih ravnalo krivično, ali pa se čutijo zapostavljene po krivici? Na to vprašanje se ne more odgovoriti s tem, da se opozarja na veliko socialno politično delo in napredke zadnjega parlamentarnega zasedanja, ali da se hvalisa med tem časom izvršena gospodarska vpostavitev Nemčije, ampak je treba pomisliti, da tem pozitivnim rezultatom stoji nasproti veliko več negativnih. Kajti, kar je prišlo delavstvu potom zvišanja mezd v dobro, to se mu je zopet vzelo z zvišanjem carin, cen in tarifov. Nezaupanje delavcev zaradi tega pa bi tudi ne bilo doseglo take višine, ako bi se bilo to, kar se je delavstvu dalo, dalo rado. Tako pa je meščanski tisk vsakokrat, kadar so se mezde dvignile in delovni pogoji izboljšali, zagnal velik krik; postava se jo sicer naredila, tako da se lahko reče, da so meščanske stranke delale relativno dobro socialno politiko, toda zaradi omenjenega razloga se je zbudila sum-nja, da meščanske stranke vršijo socialno politiko ne iz poštenega prepričanja, ampak samo zato, da se po neizogibni nuji udajo pritisku množic. Ta sumnja je lahko neupravičena , vendar jo tisk težke industrije kriv, če je tolil.o delavstva oddalo svoje glasove socialistom, o katerih misli, da pod nobenim pogojem ne bodo vladali, kolikor je od njih odvisno, proti delavstvu, dočim meščanskim strankam pripisujejo možnost, da bodo pospeševale socialno rcakcijo, ako bi se jim za to nudila »srečna konstelacija«. K temu se pridružuje dejstvo, da je delodajalki tisk la- n Belgrad, 18. jun. (Tel. Slov.) Vsi znaki kažejo, da bo zunanji minister g. Marinkovič v najkrajšem času predložil narodni skupščini nettunske konvencije. Za proučevanje teh konvencij se mora izvoliti poseben skupščinski odbor. Ker je pred skupščino še vedno obtožba proti bivšemu pravosodnemu ministru Subotiču, za katero je prijavljenih še nad 20 govornikov, se ne more v tem teduu izvoliti ta odbor. Razen tega potuje g. Marinkovič jutri v Bukarešto na konferenco zunanjih ministrov Male antante, ld bo trajala tri dni. Govori se, da pride pred nettunskimi konvencijami pred narodno skupščino še zakon o agrarnih odnošajih v Dalmaciji. Minister dr. Andrič je izjavil, da bo predložil ta zakon še pred nettunskimi konvencijami narodni skupščini. n Belgrad, 18. junija. (Tel. »Slov.c) V nedeljo se je vršil občni zbor in kongres Glavne zadružne zveze, kateremu so prisostvovali zastopniki vseh zadružnih zvez v državi. Skupščini je predsedoval njen predsednik minister dr. Anton Korošec, ki je uvodoma poudaril važnost zborovanja, ker se razpravlja o osnovanju kmetijskih zbornic in zakonskem dodatku k zakonu za kmetijski kredit. Milutin Stanojevič, načelnik kmetijskega ministrstva, se je izjavil v imenu srbske Kmetijske družbe proti takojšnjemu osnovanju zbornic. Zbornice naj bodo zaključek velikopotezne kmetijske zakonodaje. Za enkrat naj vrše dolžnosti zbornic oblastne skupščine. Nato je izjavil gospod minister, da se naj osnujejo zbornice takoj, ker pri nas pomeni takoj najmanj tri leta. V nadaljnji debati, v kateri so sodelovali Mita Glicin, predsednik bačke oblasti, Aleksander Ž. Ilič, agr. inž., dr. Milorad Nedeljkovič, ravnatelj poštne hranilnice, Anton Kristan in vseučiliški profesor dr. Velimir Bajkič, so bila izražena zelo različna mnenja, v glavnem pa so se izrazili za kmetijske zbornice in je bila izdelana tozadevna resolucija. Popoldne je bil na dnevnem redu referat o novelizacijah o kmetijskih kreditih na podlagi prejšnjih zaključkov G. Z. Z in predloga kmetijskega ministrstva v amandementih fi- To ie zasmehovanje par'amenta! n Belgrad, 18- jun. (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob pol 11. Po svoji stari navadi je k zapisniku govoril Ivan Pucelj (SKS). Za njim Kosanovič (SDS), Drljevič (HSS) in končno radikal Radko Pare-žanin, ki je izjavil: Mi in vsa javnost moramo od dne do dne ugotavljati, da cela opozicija dela nered v skupščini z medklici. Deset do petnajst opomb ima k zapisniku in poslovniku. To je zasmehovanje parlamenta, izigravanje zaupanja, ki ga je opozicija zahtevala od ljudstva. Namesto da bi delala za ljudstvo samo, ovira skupščinsko delo. Prepričan sem pa, da bo hr- mentiral samo takrat, kadar so se zvišale proračunska bremena v prid delavstvu, da pa se ni oglašal takrat, ko so se zvišali državni izdatki v prilog drugim stanovom. Zvišanje rudarskih plač. n. pr. je znašalo 100,000.000 mark na leto, dočim je reforma uradniških plač jeseni 1927 zahtevala preobremenitev državnega gospodarstva za eno in pol milijarde, ki pride po veliki večini v dobro itak ne slabo plačanemu višjemu uradništvu. Množice so tedaj gotovo upravičeno sklepale, da meščanske stranke delavca in malega človeka sploh ne smatrajo za enakovrednega ostalim stanovom in da mu ne privoščijo tega, kar se jim zdi pravično napram drugim, tisk težke industrije pa se zgraža, če se najdejo delavci ua športnih igriščih ali se peljejo na sprehod v avtomobilu. Čisto drugače je v Ameriki. V Ameriki se veselijo, čc delavec prinese domov višjo mezdo, v Nemčiji in recimo v Evropi sploh, pa se jezijo. Zato pa Amerika ni poznala komunizma in socializma niti pred dvajsetimi leti, ko tam mezdni in delovni pogoji niso bili boljši, kakor so danes v Nemčiji. Zato bosta pa socializem in komunizem imela v Nemčiji še nadalje privlačno silo, čehidi bodo tu mezde na enaki višini kupne moči, katero imajo danes v Ameriki. Dobesedno pravi Lorani: »Razredni boj od zgoraj doli jo torej tisti, ki omogočuje razredni boj od zdolaj. Boljševizem se je mogel v Rusiji le zato ulioreniiuti, ker V skupščini še vedno ni prišlo do poravnave med različnimi skupinami. Danes dopoldne so se sestali v predsedništvu vodje vladnih skupin Velja Vukičevič, dr. Hohnjec, Ljuba Davidovič, dr. Spaho. Imeli so dolgo konferenco, kateri je prisostvoval tudi skupščinski predsednik dr. Perič. Popoldne se je vršila seja zastopnikov vseh skupin v parlamentu. Seji so prisostvovali za NRS-klub Joca Laloševič. za Jugoslovanski klub dr. Hohnjec, za DS-klub Ljuba Davidovič, ja JMO-klub dr. Hrasnica in za nemški klub dr. Krat't. Vladne skupine so bile do skrajnosti popustljive. 0 seji načelniki skupin niso hoteli dajati nobenih izjav. Edino Joca Jovanovič je časnikarjem izjavil samo to, da so se šefi vladnih in opozi-cijoualnih strank razšli brez rezultata. nančnega zakona. Ti predlogi so v glavnem identični s predlogi G. Z. Z. in je bila tudi tozadevno sklenjena resolucija. Na koncu razprave se je vršila razprava o kmetijskih zbornicah. Nastopil je vodja slovenskih socialistov Anton Kristan, ki je poudarjal, da slovenski kmet ni duševno zrel za kmetijsko zbornico in se je protivil temu, da bi bilo članstvo v Kmetijski zbornici obvezno. Razen tega je grajal, da jc Glavna zadružna zveza postavila na dnevni red ustanovitev kmetijskih zbornic. Med drugimi mu je odgovarjal poslanec Vladimir Pušenjak, ki je kot član izvršilnega Mbora G. Z. Z. ugotovil, da se je vprašanje ustanovitve kmetijskih zbornic postavilo na dnevni red na ponovno zahtevo kmetskega ljudstva, ki želi, da bi tudi kmetski stan prišel do zastopstva ,kakor ga imajo odvetniki, delavci, obrtniki, trgovci in drugi. Kakor uvidevajo vsi odvetniki, trgovci, zdravniki itd., da morajo brez razlike biti člani svojih zbornic, tako je gotovo tudi v interesu kmetov, da so vsi kmetje člani kmetijskih zbornic. Nastop socialnega demokrata Kristana jasno dokazuje, da ne privoščijo socialni demokrati kmetskemu ljudstvu kmetijskih zbornic, katerih cilj je zaščita kmetskih interesov. vatski narod enkrat spregledal in se obrnil od te gospode, ki zaupanje, ki ga je dobila od ljudstva, samo izrablja. — Za njim je govoril Stjepan Radič (HSS) in odgovarjal Parežaninu. Ob 12 se je seja prekinila in nadaljevala popoldne ob 5. Govorili so radičevci Čajkovac, Čelan, Matijevič. Končno je stavil radičevec Bačinič predlog, da se vrši tajna seja, ker ni mogel drugače ovirati skupščinskega dela. Večina je njegov predlog odbila. Ob 9 zvečer se jc skupščinska seja prekinila. Belgrad, 18. jun. Gospod Bogoljub Ko-jundmžič, minister pošte in telegrafa, osebno in kategorično demantira, da bi bil le en brzojavni drog od osvobojenja do danes kupljen ali naročen v inozemstvu za potrebe ministrstva pošte in telegrafa. Žerjav ne shaia brez napadov n Belgrad, 18. jun. (Tel. Slov.) Finančni odbor je na današnji seji nadaljeval razpravo o zakonskem predlogu o povišanju prejemkov uradnikom notranjega ministrstva v južni Srbiji. Po daljši razpravi o zapisniku je govoril proti dr. Žerjav. Nupadel je dr. Korošca radi velikega župana Stakiča, ki ga pa je notranji minister že preje odstavil, predno se je dr. Žerjav nanj spomnil v finančnem odboru. Dr. Žerjav je tudi trdil, da ga. Hacinova iz Celja ni dobila potnega lista. Šele po intervenciji nekega odvetnika, kateremu je morala dati 'jOO Din, ga je dobila v notranjem ministrstvu. Dr. Korošec je izjavil, da je dobila Hacinova pri njem potni list v pol ure, cla pa mu ni nič povedala o advokatu, ker bi takoj uvedel preiskavo. Ob 5. popoldne se je seja prekinila radi seje načelnikov parlamentarnih skupin. Prihodnja seja se vrši v sredo. Druge stvari, o katerih je govoril dr. Žerjav, niso spadale v resor notranjega ministrstva ali pa niso bile v skladu z zakonskim predlogom. Vse, radi česar je napadal notranjega ministra, se je zgodilo že davno prej, ko je dr. Korošec postal notranji minister. Dr. Žerjav dobiva najbrž informacije od uradnikov, ki so pripadniki SDS, ki izkoriščajo svobodo in mu dajejo podatke, ki absolutno ne odgovarjajo resnicL (Glej Kavčič!) Zagreb se Pzioči iz oblasti č Zagreb, 18. jim. (Tel. Slov.) Danes je bil v Zagrebu radikalni poslanec Sreten Sre-tenovič, prijatelj ministrskega predsednika Vukičeviča. Imel je v Zagrebu več važnih sestankov. Danes popoldne je posetil zagrebškega župana Heinzla in z njim kouferiral » izločitvi Zagreba iz oblasti. Po razgovoru je na vprašanje časnikarjev izjavil, da mora to vprašanje biti rešeno. Na posebno vprašanje je še odgovoril, da bo zadeva rešena še pred odgoditvijo sej narodne skupščine. č Zagreb, 18. jun. (Tel. Slov.) Danes popoldne je bil na zagrebški borzi občni zbor Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine SHS v Zagrebu. Zborovanje je otvoril član predsedništva ravnatelj Kostrenčič. Pe prečitanju tajniškega in blagajniškega poročila se je staremu odboru podelil absolutorij. Nato je bil sogla'sno izvoljen za predsednika Zveze Branko Pliverič, namestnik glavnega ravnatelja Prve hrvatske štedione. Ker je tekom leta potekel mandat nekaterim članom ravnateljstva, so bili na predlog uprave izvoljeni zopet isti gospodje. „Jutro" ima državni pravdnik »Jutro« piše, da je oblastni odbor odpustil vse uslužbence podkovske šole v Ljubljani z obvestitvijo, »da jih oblastni odbor samo in edino radi tega ne more obdržati v službi, ker niso »klerikalci.« — »Jutro« bo imelo priliko dokaza; oblastni odbor je že predal »Jutro« državnemu pravdništvu. — Isto »Jutro« poroča, da je odpuščen tudi upravitelj žrebčarne g. Gostič. Oblastni odbor o g. Gostiču ni izdal sploh še nobenega odloka. Če pa ga »Jutro« na tak način priporoča, naj se g. Gostič, če se bi event. upoštevalo to priporočilo, zahvali dobrohotnemu »Jutru«. je bilo tam razredno tlačenje največje, in sovjetski režim se že deset let samo zato tako Irdno drži, ker kmetje niso pozabili biča vla-stelinov in se od nadomeščenja boljševiškega sistema po kakšnem drugem boje povratka prejšnjega suženjstva in brezpravja. Zanje je komunizem takorekoč manjše zlo.« Res je, da bi, četudi bi bili zadnja leta na vladi socialni demokrati, mezde in delovni pogoji ne bili boljši, nego so sedanji. Tudi cene produktov bi ne biie vseskozi nižje, kakor so, ker se spričo modernega gospodarstva ne more zahtevati, da bi se v časih visoko konjunkture absolutno nobene cene ne smele zvišati. Vendar pa je treba razlikovati med cenami, katere diktirajo pod zaščito carin trg obvladajoči kar-teli, in onimi cenami, ki so v bistvu rezultat tržnih in prostih konkurenčnih prilik. Pri monopolnih cenah namreč mora biti država namesto trga nadzorni organ proti neupravičenim navijanjem, vendar pa je država povsod tam odpovedala, ko je šlo izrecno za fi-skalične monopole, n. pr. pri poštnih tarifih, kakor tudi pri navijanju lesnih cen na dražbah gozdnega fiskusa. Zelo pogrešena je bila pa tudi finančna politika. Rokodelec in mali trgovec plačujeta relativno vLšje davke nego veleindustrijalec in bankir, mali kmet več nego veleposestnik, delavec več nego samostojni obrtnik. Isto velja za izdatke. Penzije onih slojev, ki jih je preobrat strmoglavil iz ihovcga privjligiranega položaja, pa so sami na sebi premožni, so jako razkošno odmerjene, naravnost beraško pa so odškodnine za invalide in vojne vdovo ter za one male posestnike, ki so bili oškodovani po likvidaciji in so po inflaciji izgubili svoje krvavo prištedene rente. Večji izdatki za uradništvo državnih železnic n. pr. so se dobili na ta način, dn se je podražil IV. razred za 12 odstotkov itd., tako da pade 25 odstotno povišanje uradniških plač skoraj večinoma na rame delavstva, oziroma malih stanov sploh. Tem izvajanjem so ne moro odreči opravičenost in potrebna pozornost, temlvilj ker pohajajo od socialnega politika, ki stoji na temelju kapitalističnega gospodarskega reda. On pravi, da delavstvo privošči podjetniku bogati dobiček, da pa zahteva zase primerni delež, da se mu ne zavida večje blagostanje in dn hoče biti meščanstvu enakovredno. Zahteva pa ludi vpogled v potek gospodarstva. Vso to meni Lorani, se da lahko doseči, ne da bi se kapitalistični sistem gospodarstva bistveno menjal. Boljše plače, enakovrednost delavstva, možnost socialnega dviga so, tako meni, mogoči ob kapitalizmu, tla se le pametno modernizira po zgledu Amerike. Od toga 1k> imelo podjetništvo le še večji dobiček. Od njega se prosto zahteva, da opusti razredni l>oj od zgoraj! Ce ne, pa je boljševizacija po krivdi meščanstva neizogibna. Tako govori takozvaniin pridobitnim slojem — prijatelj. Zbor flliiie zadružne zoeze Žeblje, oijake, matice Spodnještajerska ljudska posojilnica y Mariboru Reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po 6°lo in 7Plo flM Q^^^ stalno vsako,množino kostanjevega H89IIBm1 ianinskega lesa, smrekove D m li ЦШ ilBH skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabtjene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. ntANC 0Ш. Sv. Pcler v Savlnisfti dol. Tudi Vaša obleka postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni Josip Reich Ljubljana, Poljanski nasip 4—6. Sprejemališče: Selenburgova ulica 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev. mestni tesarski mojster Tel. 2379. Ivan Zakotnfk Ljubljana, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljon, verande lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA TOVARNA FURNIRJA MALINOVEC Orangeade, Gtronede mallnov sukus In ekstrakte za kraberle izdeluje v najfinejših vrstah in prodaja po zmernih cenah 99 AL KO" tvornica konjaka, likerja, ruma in sadnih sokov LJUBLJANA. Zavod uršulink v Celovcu Žensko učiteljišče, ljudska, glavna in meščanska šola, obrtna in gospodinjska šola, otroški vrtec, kurzi za moderne tuje jezike, posebni kurzi za tujke, ki se hočejo učiti ali vaditi v nemščini, pouk v glasovirju, goslih, v sviranju na citrah, v orgljanju in igranju na harmoniju, pouk v slikanju in finih ročnih delih. Penzijonat ima zdravo prosto lego, velik krasen vrt, zračne solnčne prostore. Daljši izprehodi. telovadba in igre na prostem pospešujejo z dobro prehrano in skrbnim negovanjem zdravje in telesni razvoj. Zmerne cene I Natančni podatki in prospekti pri Predstolnfštvu uršullnskega samostana Celovec izdeluje žebljarska zadruga Kropa-Kamna gorica Telefon Podnarf 2., postaja Podnart-Kropa По sedaj na.tceneJS« »T-rdka v državi! Skladišče: M K B IM K L A H E R O L D Tovarna glasbil, gramofonov tn harmonik. B LOROBR, M A. R I B O R «1. 102-Л. Violino od Din 95'—, rofno harmoniko od Din 85'—, tamburice od Din 9R1—, gramofoni od Din 345 —. Zahtevajte nai veliki katalog, katerega Vam poiljemo brezplaino. Energij, gospod, razstava Umetn. razstava - Godba Športi - Jubilejni sejem - Poljedelska razstava -Razstava o razvoju mesta Na vsakovrstna vprašanja odgovarja Orazer nesse GRAZ, Landhausgasse 7 23. junija do 31. oktobra 19 2 8 PEČ „MONOEIT" najcenejša, naj izdatnejša. Velesejem, kofa G70. Zaloga Lutzovih peči ING. GUZEL] Ljubljana VII., Jernejeva cesta 5. Ravnotam Volthove male turbine ln Com-ovl elektromotorji. — Telefon 8252. K Mag. M. 21.787/27. — Ref. V. Razglas Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih in tesarskih del za ograjo kolonije mestnih vil za topničarsko vojašnico. — Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem uradu -ln 20. junija med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 22. junija do 11. ure. Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. junija 1928. Kostanjev faninsk! les in smrekove Skorje oziroma treslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem, na željo akreditivnem plačilu. Ernest Marine. Celic. Zrlnfskega ulica M. 4 Telefon interurban štev. 136. Popolnoma varno naloiite svoj denar v Vzajemni po$o|llnlcl v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujeio naiugodneiše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi li v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. različnega platna in Sifonov iz domačih fovarn, Kakor tudi svetovno znane znamke , Sthroir A. & E. SKABERUE - LJUBLJANA MtSTNI THG štev. 10 Ugoslne cenei Na žeijo vzorčil Zadružna gospodarska bartka a.d. Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana^ Miklošičeva cesta lO Telefon St.2057,2470 in 2979 Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 300,000.000 — Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va"/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. шганпннашанаш' l* Jugoslovansko tiskarno v LiublianL Karel CA Izdajatelj: dr. Ft. Kniovec. Uredniki Frane Tersetflavi Moderua eskimovka z otrokom; biva zdaj v Loa- Štora benediktinska opatija Benz v Kolnu, kjer so razstavljena dela katoliškega tiska in kulture se- Fifzrog, novi predsednik angleškega parlamenta, ki donu in se kaže v javnih prostorih. danje splošne tiskovne razstave »Presse« v Kolnu. u.>iva zaradi svojega gentlemanskega nastopa tudi zaupanje delavske stranke. Svei v slikal> Domačini poslušajo radio koncert v puščavi SeverHe Afrike. Zemljevid Sven Hedinove zadnje ekspedicije v osrčje Azije. Prehodil je Lomilec ledu, Garaža za otroške vozičke, ki jo je postavila neka berlinska bolnica za -1-1___.1___'___ I_ ___..__.__!_ 11.1 '____ .. I T...MaXl Mfli^J .nl ■ /A Л 1ЛМ l/l IfA'/tlA л4г/\1/0 L" TflfHMIlćLl 1ЛГП|о1"НП dolgotrajno in naporno pot iz Pekinga v Urumči, odtod pa naredil več pohodov v razne smeri, da dopolni raziskovanje svojih prejšnjih ekspedicij. s kakršnim hočejo prodreti do Nobila. tere, ki vozijo otroke k zdraviliški preiskavi. Emil Lučka: Prva feole^na Roland in Lizika sta sedela na brvi, ki je peljala preko nizkega potoka, in sta čofotala •/. noga ini [x> vodi. »Pazi!« je razburjeno zašepetal Roland. »Sedaj jo bom vjel!« — in daleč je stegnil svoj palec, da bi ga svetla ribica zfcrubila. In res je prišla čisto blizu pazljivo jo opazovala Rolandovo desno nogo. nenadoma pa se je premislila ler odplavala nazaj k »vojim tovarišicam, ki so jo poslale naprej kot izvidnico. Ničesar ui tam za polteno belico. jo sporočila, nakar se je vsa tolpa p >-gnula k bližnji skali, ne da bi se še enkr;tt ozrla na Rolandov palec. Lizika je gledala žalostno za njimi. »Sedaj so odplavale proč!<: --Toda Roland je menil, da bi velika riba prav gotovo zagrabila, ako se ne bj Lizika uepre-steno premikala. To jo je pa prepodilo! >Nič se nisem premikala! Popolnoma mirno sem sedela!« je užaljeno zakričala Lizika ler odločno zmajala z glavo, da sta ji dve rdeči kiti udarili ob lice. — »Premikala si se!« Tedaj se je maščevala Lizika z zvijdfo ter udarila tako močno z nogo v vodo, da je pošteno poškropila Rolanda. Seveda, tudi -e-be. Roland je sprejel to kot vojno napoved in tako so čofotale štiri noge tako dolgo, da ni bilo več suhega mesta na obeh vojskujočih se silah. Ko je bolela Lizika z enim udarcem preveč doseči, je zdrknila v vodo. Za hip je skremžiia usta, a takoj se je zavedla,'ao sklonila v votli ter poškropila Rolanda v obraz, nato na z zmagoslavnim krikom skočila na travnik. Roland je skočil za njo ter jo že skoraj ujel za kito — tedaj je legla v travo ter zakričala — da jo je pičila kača! Roland je smatral to za novo vojno zvijačo, zakaj Lizika ца je duševno prekašala — toda res, temna živa! ie sedela na Liakini noči! Otroka sta jo pazljivo ogledovala in spoznala v njej gosenico. »Skočila je s kakega lista na tvojo nogo!« je razložil Roland. Poiskal je ostro preslico ter skušal žival obglaviti. Toda žival je spretno izmaknila glavo in Lizika je izrazila pomislek, da gosenici mogoče ne bi bilo všeč, ako bi ji odrezali glavo. Mogoče bi celo vgriznila in pa goseničina kri bi lahko uma-i zala njeno nogo. Tega pn ne mara! Roland je lo uvidel, zagrabil velik list ter se zahrbtno približal sovražniku. Posrečilo se mu je, da je spravil gosenico na list nato pa se je zali je. Lizika se je oborožila z vejico, in grozna eksekucija je bila končana šele tedaj, ko je bila uboga grešnica raztrgana na drobne koščke. Sedela sta drug poleg drugega ter se vprašujoče glodala. Roland je predlagal, naj bi nalovila mnogo metuljev ter jih nataknila na bilko, da bosta imela lak venec, kakor ga ima mati iz čebule v kuhinji. Skočila sta kvi-i šku in začela loviti. A ujela nista niti enega metulja. Nenadoma pa je Lizika zakričala, da je izgubila svoje čevlje in svoje nogovice. Otroka sta letela k potočku, kjer je ležalo izgubljeno. Lizika je že hotela steči preko brvi, toda Roland jo je zadržal in pojasnil, da bi bilo boljše jezditj preko brvi. Takoj je tudi i izpeljal svojo misel ter prejezdil brv, in Ll-| zika za njim, vsa rdeča od razburjenja, še parkrat sta jezdila sem in tje ter divje kri-j fala. Nato je hotela Lizika smukniti v čevlje, toda Roland je predlagal, naj vrže čevlje naj-| prej v potok, da l>odo polni vode. Liziki je to ■ ugajalo. -Mogoče bodo prišle sedaj ribe?« je menil Roland, ko sin ležala na trebuhu in zrla v vodo. »Gotovo bodo hotele pogledati in zlesti v čevlje? A biti moraš popolnoma tiho!« Lizika je zadržavala sapo — toda uobena riba se ni zmenila za čevlje v vodi. ^Rumena piška io mrtva'« — Vsa zasopla je prihitela Nana. Njeno sporočilo je vzbudilo največje zanimanje. — »Popolnoma mrtva?« — »Ali zares mrtva?« »Ker je bila tako poredna!« je pojasnila Nana vsa blažena. »Zato je sedaj mrtva!« Seveda si je bilo treba sedaj takoj ogledati mrtvo piško! Zakaj nihče izmed njiju še ni videl kake mrtve piške. Roland in Nana sta hitro stekla tja, dočim je morala Lizika še potegniti iz vode svoje čevlje. Nato pa je tako tekla za njima, da ju je skoraj dohitela, in ni pozabila nič drugega kol le nogovice. Tam je ležala piška, šele nekaj dni stara, z iztegnjenimi nogami. Molče so jo ogledovali otroci, in Nana je bila zelo ponosna, da i je to njena piška. — »Ker je bila vedno tako poredna in ni hotela jesti!« je prepričevalno rekla. »Zato so jo druge umorile!« »Kaj bo sedaj z njzoper komuniste« in ko je d t/šlo do divjih protisov-je.sluh progonov, je Rusija morala uvideti, da je na vzhodu brez moči. »Izvestija« in »Prav-ua sta se omejili končno na to, da sta iznesla očitke proti Japonski, ki da je s svojim dejanskim nastopom v Šantungu kriva krvavih pokolov in s svojim dejanskim vmešavanjem v kitajsko državljansko vojno spodnetiia Ameriko, da je nastopila. Priznanje torej, da je Borodinova akcija, ki naj bi zboljševizirala ueizmerao Kitajsko, žalostno končala. Bolj zagonetno je vprašanje razmer do Nemčije in Francije. Nemški gospodarski krogi so pred kratkim zahtevali spremembo rusko-nemške pogodbe. Že oh tej priliki, ko so se pogajanja dejansko vršila, ni manjkalo glasov, ki so zmajevali nad dosedanjimi uspehi, ker so prejemali na ruski strani premalo jemslva, z drugimi besedami — denarja. Pa tudi tista struja, ki je za nadaljevanje dosedanje politike, je trenolno na mrtvi točki; pogajanja so namreč obstala. Velik proces, znan pod imenom »šaliti- ali donski proces«, v katerem je obtoženih tudi nekaj nemških inženerjev zarote zoper obstoječi gospodarski red, stavlja odnošaje med obema državama na trdo pre-skušnjo. Proces prikazuje Moskva kot politično demonstracijo, ki naj postavi vlado delavcem pred oči v pristni komunistični luči; je pa obenem dvorezen meč, ker je vprašanje, katera zunanja vlada se bo strinjala s progo-nom — špecijalistov, proti katerim gredo sovjeti. Se manj jasnosti je v tem, kaj je s Franc;jo Kakor je že znano, so Francozi zaplenili rusko tiato v inozemstvu, kar ni ravno pripomoglo k pospešitvi rusko-francoskih pogajanj, ki so enako na mrtvi točiti. De Monzie, ki jih je vodil, pravi, da se niso pretrgala radi tega, ker Francija še ni opustila upanja, da se Rusija povrne k prejšnji zvezni pogodbi. Pač pa ni daleč do trenutka, ko bo morala Francija slaviti sovjete pred jasno alternativo. Oas, ko se bo to zgodilo, bo določilo francosko-nemško zbližanje. Francoska delegacija je že itak raz-puščena. Kako misli ves anglosaksonski svet, je znano; omenjeno bodi, da je Angleški notranji minister znova ostro napadel sovjete, ker da pošiljajo v Anglijo propagandni denar, kakor tudi, da je Amerika bistveno podprla Kitajce in je celoini sovjetski tisk vznemirila kandidatura Hooverja. Tako izvoz kakor uvoz v in iz anglosaksonskih dežel pada. Razlika v lan-sk n letu je polovična. Morda je sovjetski diplomaciji še največ Škodoval Bi la Kun, v katerem so videli, ko je Rii.sel na Dunaj, agenla-provoltaterja komunizma in revolucij. Zastala so namreč tudi druga pogajanja. H Poljsko ne gre naprej; atentat -i. maja na člana ruskega poslaništva je potek le poslabšal. Ruska ekspanzija v Azijo ima zabeležili iu -ua ta uspeh, da je prišlo med Moskvo in A i ..anistanoni do pogodbe, ki urejuje zračni promet med Kabulom in Taškentom. Da bi bila sklenjena istočasno vojaška pogodba, se ne potrjuje. Angleško politično in gospodarsko blckado je čutiti torej na vseh koncih in krajih. Notnmje-polilifno stoje v ospredju gospodarske skrbi. Ni dvoma, da je Stalin popustil in se približal opoziciji. Sprejel je namreč borbo proti srednjim in velikim kmetom, da obdrži industrijsko delavstvo v prepričanju, da je — "komunist. Uvedel se je enoten zemljiški davek; 35 odstotkov kinetov-revežev je davka popolnoma oproščenih; veliki kmetje plačajo 62 odstotkov, srednji pa 39 odstotkov vseh davkov! Ali pa bosta z novim levim kurzom, katerega je ubral Stalin, rusko gospodarstvo in notranja politika ozdravljena, je vsaj veliko vprašanje. Napetost med mesti in deželo je pojačana. Vlada že sama računa, da letos ne bo mogočo spraviti skupaj niti izsiljene aktivne trgovske bilance, ampak da bodo končali s pa-sivi. Poskus dokazati, da se dajo uporabiti iste metode in sredstva v gospodarstvu kot v notranji politiki v ožjem smislu besede, je razočaral že Lenina, pa da ne bi Stalina! — mm® n Solun, 18. jun. (Tel. Slov.) Štrajk tobačnih delavcev se je razširil na celo Grčijo tako, da je pokret dosegel vrhunec. Vsi ostali delavski razredi so se izjavili solidarne s po-kretom tobačnih delavcev in izrazili pripravljenost podpirati njihovo akcijo v vsakem pogledu. Številni delavci raznih strok so stopili v štrajk, in sicer v vseh večjih grških mestih. Tudi zveza vseh delavskih sindikalnih organizacij v Grčiji se je odločila solidarizirati se s pokretom tobačnih delavcev. Delavci od sobote dalje ne pribijajo na delo. Vse tovarne so danes ustavile delo, ker delavcev ni bilo na delo. Izjemo delajo le nekatera majhna podjetja z malim številom delavcev. Zveza sindikalnih delavskih organizacij je včeraj poslala vladi ultimatum v obliki spomenice. V njem zahteva, da se sprejmejo vse zahteve tobačnih delavcev, če ne pa bodo proglasili splošni štrajk. Najnujnejša dela izvršuje vojaštvo. Vlada je morala za vzdrževanje reda podvzeti najenergičnejše ukrepe. Ker so delavci opustili delo na vodovodnih in električnih centralah, je vojaštvo zasedlo tudi te obrate. Vesti, ki prihajajo iz Grčije, še ni mogoče točno pojasniti, da bi si bila politika na jasnem, ali gre za navadno mezdno, ali za poli-tično-komunistično delavsko gibanje. Zaenkrat je dejstvo, da so se stavke ne samo že davno pripravljale, ampak tudi v gotovih predelih države dejansko izbruhnile. Vendar pa- ГВООШСНа de v oči, da so se nemiri pojavili neposredno potem, ko je priglasil svojo povrnitev v politično življenje ustanovitelj grške liberalne stranke, največji sin Krete, 70 lelni Venizelos, ki je kot diktator izdal proklamacijo na narod, da prevzema mesto dosedanjega finančnega ministra vodstvo stranke, da hoče rešiti domovino pred razkrojem in na vsak način ohraniti sedanjo obliko republikanske vladavine. Vsled tega ni neopravičeno spravljati trenotne dogodke v zvezo z Venizelosom, ki hoče priti do oblasti, a mu je sedanji vlasto-držci ne puste. Venizelos, kot je pokazala že poslednja kriza vlade, je izredna avtoriteta, ki ne more živeti kot zasebnik. Da pa se vlada z Venizelosom ne strinja, in to ne samo v notranji, ampak tudi v zunanji politiki, pa se je izpričalo v poslednjih zasedanjih parlamenta, ko so naenkrat prišle na dan hude obtožbe zoper Italijo, ko so postali zgovorni tudi tisti, ki so doslej molčali. Zanimivo je dalje, da se je od obeh strani hitelo zatrjevati, cla se Mihalokopulosova zunanja politika ne bo spremenila, ker da je pravilna, manjka pa še to in ono. Kajti, če bi namreč ne pomenil Venizelosov nastop popolnega preokreta, bi bile take in podobne izjave nekako odveč; saj je ja znano, da je od Venizelosovega umika v zasebno življenje plavala Grška popolnoma v italijansko-angleških vodah. Borba med staro in novo smerjo! Zdi se, da lahko upravičeno trdimo, da je to ozadje novega grškega revolucionarnega pokreta. Tifnlescu џшт&м mm ©"a«li v Bukarešt, 18. junija. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Tituiescu se je včeraj vrnil v Bukarešt in izjavil novinarjem o bodoči konferenci male antante, da se bo o mednarodnem položaju razpravljalo podrobno in da bodo posebnega pomena politična vprašanja, ki so na dnevnem redu. Naglasil je, da bo prišla do izraza popolna soglasnost male antante in da konferenca ne bo imela osti proti nikomur, temveč da bo edini njen cilj zavarovanje miru. Izjavil je, da je zelo zadovoljen z vtisi, ki jih je dobil v iuozemstvu. Posebno prisrčno je bil sprejet v Belgradu, Parizu in Londonu. Agencija »Rador« javlja, da je g. Tituiescu danes popoldne poročal ministrskemu sveln o položaju, ki je nastal po ureditvi vprašanja optantov v Ženevi. Obenem je poročal o cbčem mednarodnem položaju in o stališču Romunije kot članice Male antante z ozirom na zunanjo politiko. Dalje je Tituiescu obvestil ministrski svet o razgovorih, ld jih je imel z g. MarinkoviČem v Belgradu. Končno m ш MltSP v London, 18. jun. (Tel. Slov.) Ob 1 angleškega časa je danes prispelo letalo >The Friendiy v Burry Estuary na obali južnega VValesa. Na krovu se nahajajo Američanka Erhart, pilot Stultz, mehanik Gordon in Američan Elsworthy. Odletelo je v nedeljo ob 0.50 ameriškega časa iz Trepasseya v Novi Fund-landiji. Vreme je bilo ves čas poleta ugodno. Polet bi imel biti končan v 19 urah ln so bili letalci prvotno namenjeni v Southhampton, za to pot pa ni zadostovala zaloga bencina 750 galon. Američanka Erhart Je prva ženska, ki je izvršila polet preko oceana v vzhodno-za-hodni smeri. Ko. se je letalo »The Friendty« približalo južnowaleški obali, je pilot dalj časa krožil nad ustjem male rečice, da dobi primerno mesto za pristanek. Končno je letalo pristalo v samem ustju reke, kamor je takoj odhitel mo- Albanija bo monarhija n Tirana, 18. junija. (TeL Slov.) Ahmed beg Zogu je podpisal ukaz o volitvah za usta-votvorno skupščino. Volitve se bodo vršile e posrednim glasovanjem, ki bo trajalo od 10. julija do 6. avgusta. Ustavotvorna skupščina se bo sestala 25. avgusta. Spremenila bo ustavo iz 1. 1925. Namesto republikanskega sieteraa se uvede monarhija. Skupščina bo Ahmed beg Zoguja proglasila za albanskega kralja. V zvezi z volitvami in dogodki, ki bodo nastopili po proglasitvi Ahmed beg Zoga za kralja, se je zamenjal orožniški poveljnik, ki je bil doslej angleški general, z višjim :l::!>i.-ns!;;!rt oficirjem. Med Mehsk® m " iva je rfLTvil pvoj program konference Male antante in naglasil probleme, ki jih je obravnaval z g. MarinkoviČem. Dr. Beneš na potu v Bukarešt. Zunanji minister dr. Beneš je včeraj ponoči odpotoval v Bukarešt obenem s časnikarji, ki se udeležijo časnikarske Male antante. KaS le ponudi! dr. Bersš v Pariz, 18. junija. (Tel. »Slov.«) Perti-nax poroča glede konference Male antante v listu »Echo de Pariš«, da so se med dr. Bene-šem in nemško državno vlado vršili posebni razgovori, v katerih je češkoslovaški zunanji minieier ponudil Nemčiji izreden vpliv na države srednje Evrope in Male antante, če bi Nemčija opustila svoje stališče, ki ga je zavzela glede delovanja varnostnega komiteja, namreč da ne bi podpisala nobenih obveznosti, ki bi ji mogle otežkočiti eventualno revizijo vzhodnih mej ali priključitev Avstrije. torni čoln obalne straže, ki je cdvcdel letalce, ki so bili vei dobre volje, toda utrujeni. Pilot Stutz ni govoril o drugem, kakor o vremenu, ki da je bilo zelo slabo, da so leteli v gesti megli in da je neprestano deževalo. Prvotno so na-meravali spustiti se na tla na Irskem, izpreme-nili so pa smer, ker jim je primanjkovalo bencina. Američanka Erhard je samo omenila, cla je zelo srečna, da je polet končan, v ostalem pa je bila preveč utrujena, cla bi mogla še kaj govoriti. Zbrale so se v okolici velike množice radovednega občinstva, ki je lctalcc burno pozdravljalo- Francija г zlsio taisto v Pariz, 18. jun- (Tel. »Slov.«) Kot zadnji izmed držav, ki so se udeležile vojne, bo Fran, cija ta teden končno sanirala svojo valuto. V to svrho se morata v parlamentu sprejeti dva zakona: zakon o modaliieiali novega vr.!uinega sistema, t. j. v zlatu izražene vrednosti kovane enote in konvencijo med vlado in francosko narodno banko o likvidaciji obveznosti, ki jih je prevzela država napram centralnemu institutu za tiskanje bankovcev. Francija nc bo opirala svoje valute na dolar ali funt, temveč se naravnost vrača k zlati valuti in je določila kot podlago novega franka kurz v papirju, ki je že dve leti stabilen in ld bo imel približno 0.06 grama finega zlata. Zamenjava papirnega denarja v zlato bo ostala zaenkrat omejena samo na transakcije z inozemstvom. Zlatniki začasno ne bodo prišli v promet. Novčanice, ki krožijo od vojne dalje, bodo še dalje veljale kot plačilna sredstva. Novi kurz se izraža v razmerju napram angleškemu funtu, ki znaša trenutno 140.20 in med kurzom, ki ga priporoča Francija, 126.06, ki vzpostavlja relacijo ene petine predvojne vrednosti. Molov se posala o posojilu v Sofija, 18. jun. (Tel. »Slov.«) Finančni minister Molov se je od pogajanj za posojilo vrnil za 4 dni v Sofijo, da dobi od ministrskega sveta instrukcije. V glavnem gre pri tem za sporazum z nemško diskontno družbo glede nekega pred vojno dovoljenega predujma na posojilo, ki je bil sedaj zavarovan s tem, da so bila zasežena bolgarska dobroimetja pri nemških bankah. Bolgarska je stala do sedaj na stališču, da je bil to političen dolg, vendar pa se tudi v oficioznih listih sicer prikrito, pa vedno bolj priznava upravičenost zahteve nemške di?kontne družbe. Ker se pogajanja razvijajo zelo počasi, se bo izdaja bolgarskega zunanjega posojila izvršila morda šele meseca ok> tobra. Nem d !n so se razšli v Berlin, 18. jun. (Tel. Slov.) Zastopniki romunske vlade in romunske narodne banke, ki so se pogajali z nemško državno banko o njenem sodelovanju v akciji mednarodnih emisijskih bank za stabilizacijo romunske valute, so včeraj odpotovali brez doseženega rezultata. Nemška državna banka zahteva za svoje sodelovanje, da se prej uredijo zahteve nemških posestnikov romunskih državnih posojil, in odreka sodelovanje, če se o tem a& doseže sporazum. Hussolini izganja poslance v Pariz, 18. jun. (Tel. Slov.) »Populalre< poroča, da je bil bivši italijanski poslanec Mi* glioni, član katoliške ljudske stranke, na zahtevo italijanskega poslanika izgnan iz Francije. List protestira proti takemu vmešavanju Italije . ШаЊ rsadl Mobilom v Rim, 18. jun. (Tel. »Slov.«) Glasom uradnega poročila sta Rieser Larsen in Likzow-Ilolrn preletela ono mesto na polarnem ledu, j kjer se nahaja Nobile s svojimi tovariši, ne da bi bila opazila ponesrečenih polarnih letalcev, j Ncbile pa je brezžično javil, da je videl oba le-; tala. Dalje sporoča, da ga je morski tok zopet odgnal daije in se nahaja sedaj na 80 stopinj j 33 minut severne širine in 27 stopinj 12 minut ! vzhodne d-jlžine. Oba navedena letalca bosta ■ v nekaterih urah svoj polet ponovila. Nemški letalci so so vrnili. Oceanski letalci Kolil, Fitzmaurice in Hiinefeld so danes zjutraj s parnikom »Columbla« dospeli v Bremen, kjer so jih slovesno sprejeli. v Milan, 18. junija. (Tel. »Slov.«) V >czi s poročili o možnosti mirnega sporazuma med sv. stolico in Mehiko se kot podlaga za pogajanja imenujejo v vatikanskih krogih nastopni pogoji: 1. Vrnitev sekvestriranih pose- stev; 2. oprostitev Sol s svobodnim poukom; 3. enakopravnost za duhovnike in vernike enako drugim državljanom; 4. pripustitev inozemskih duhovnikov v nekaterih pokrajinah. V katoliJkih krogih se ne smatra za zelo verjetno, da bi Callee sprejel te predloge. Za resno zbližanje je potrebna izprememba v mehi-Ski vladi, dočim bi se sedaj moglo s Callesom dogovoriti le o ustavitvi sovražnosti. Jugoslov. odlikovanja Alzačanom. v Straesbourg, 18. jun. (Tel. »Slov.«) Na predlog jugoslovanskega poslanika v Parizu se bo več odličnim osebnostim v Alzaciji podelilo odlikovanje z redom sv. Save. Prefekt v spodnji Alzaciji bo imenovan za velikega i:u ; tra reda, ravnotako pa tudi rektor vseuči-I' ; v Strassbourgu. Ladja se je razletela. v Ne\vyork, 18. jun. (Tel. »Slov.«) Na Mag-dalcnski reki se je radi eksplozije kotla razletela kolumbijska topničarka »Herkules«. Rešenih je bilo 22 oseb, od katerih jih je več težko ranjenih, dočim pogrešajo 51 oseb, ki so najbrže mrtve. Potres v Mehiki. Včeraj je bil v Mehiki potres, katerega središče je bilo v Oaxaci. Mesto Pluma je pcpoh'.'fcma razdejalo. Materialna škoda je velika. Mrtvih je 6 eseb. Straussova »Šaloma«. Sncči je bila premiera Riciiard Straucsove epere Šaloma«. Naslovno vlogo je imela ga. Thiery-Kavčnil;cva. Ostcle vloge so peli Primožič, Kcv:č, Mcuvcduva, Bancvec in Betetto. j Opera je pravHepo uspela. Krono večera je od-; nesla ga. Ппсгу-Ki'.vćaikova, ki je, kakor smo 1 jo vedno kot umetnico v,..ko cenili, nadki'iilla vsa pričakovali]?, s svojo krav no kreacijo. Opero je dirigiral Nil:o S'.ritoi z r.ajvajiui uspshcm. V. I^? f** ip —1 . ^ •—. .-, - 1 I Dunaj. l>: vizc: Bclesrod 12 S0873, TJodanJ 1C0.53, London №(tt7Q, Milen N v.ynrk V10.50, Parit 2t.88, Varšav» .'■'■' > Vn|ute; dolarji 708.75, nv.iH..:i 1'iv k 2, i.', !:i.i i. o.l, di^ir 12.455, ČCHKT.I'OV. ;:•. ; rosi« 2l.?': :.' 5 Dinar: Kc\vvork J7C. |:.ч i'n V S"). T.--ulon 277.25. Dunaj. Podcn.-oavsl.1-j::il; .ul. - 5 .Tufo 10.60, Hipo 7.10, Alpine 41.1-0, Crei Miz ЛГО. Trbovlje 01.50, Kranjska inousii. :0, Mun.dvs 172. Budimpešta. Ter.dcnca oni 'чцг.Г-п. T'■ ■ i i r-a okt. 30.20, 30.30, zaklj. 80.2« : 0Ж mnrec -2'M, 32.34, znklj. 82.34 - 82.S6. rž okt 2'i. 2fi.0S, /.ЛН. 26.06—26.0«, mnrec 27.1):!, '?.'.! \ z-=kli. T.fi — 27.90. koruzi julij 29.56. 29.38, " k'j. 29. Vi- -M 60. maj 25.36, 25.84, zaklj. 25.84 —25.88. Dunajska vremenska napoved za 10 junij: Toplejše, nekoliko boljše vreme. Novosadska vremenska napoved: Sbb, sc-verozapnden veter. Deloma oblačno. Dežja ne bo- 1. iulija velika orlovska prireditev na Stadionu, □ Razstava Oskarja de Pistor iz Vuzenice. Kot učenec slavnega Delreggerja je bil že za časa svojega življenja priznan mojster, saj si je nabavil knez Lichtenstein za svojo svetovnoznano galeriio pt njegovih slik. Portretiral je tudi znano aristokratsko rodbino 1 lenkel-Donuersmark (60 slik), grofe Sauermann itd. Zapuščina znaša 300 slik. Omeniti je treba »dimnico« (Herdieuerj, stil stare idilične pohorske kuhinje. To sijajno izvršeno delo bi si moral nabaviti muzej, da ostane kot trajen spomin narodnega sloga mariborske najbližje okolice v naši posesti. Kot izredno delo stare umetnosti je omeniti »zidarje« (die Maurer), dovršeno sliko v nijansah luči in sence. Zelo prikupno vplivajo »Slovo« (der Abschied), »Molitev« (Waldan-dacht), »Nedeljska zabava« (Sonntagsplauderei), »Sosedni otroci« (Nachbarskinder) itd. in veliko število portretov. Zadnje umetnikovo delo sta portreta Nj. Vel kralja in kraljice. Pred platnom kraljice Marije je umetnika zadela kap. Razstava traja do 24. junija. □ Zakaj primanjkuje šolskih prostorov? O tem se je že veliko razpravljalo. Vsa skrivnost je namreč v tem, da pohajajo mestne šole otroci iz Krčevine, Lajtersberga, Pobrežja, Tezna, Studencev in celo iz Ruš. Ni čudno, da je premalo šolskih prostorov; saj so mestne osnovne ter meščanske šole predvsem namenjene mestnim otrokom. Na drugi strani pa je vendar težavno, zavračati kar a priori učence ter učenke iz okolice, ker ima vsakdo pravico do iz: obrazbe. Ker pa mora nositi mestna občina pri vzdrževanju šolskih poslopij ter spopolnjevanju šolskega aparata velike stroške, je končno prišlo lansko leto do sporazuma v tem smislu, da morajo starši okoliških posečevalcev mestnih šol vplačevati za vsakega otroka letno 200 dinarjev. Nagajalo pa je vprašanje, kaj bo potem z otroci revnih staršev, ki tega zneska ne zmorejo? In tudi v tem vprašanju se je našla ugodna rešiev. V slučaju, da so starši tako revni, da ne zmorejo vsote 200 dinarjev, naj pa občine priskočijo na pomoč ter prispevajo 200 dinarjev za njih otroke, ln kaj se je zgodilo? Občine Krčevina, Lajtersberg in Ruše so se sporazuma držale; tezenska, pobreska in studenška občina pa se za to sploh ne zmenijo. In ravno v teh ob-čniah se ponosno vije rdeča zastava. Tukaj se jasno razgalja popolna nebrižnost naših rdečkarjev za iz: obrazbo ubogih delavskih otrok, ki se bodo jeseni zavrnili, ako ne bodo omenjene tri občine izpolnjevale dogovora. Tendenca je na dlani: ohraniti mladino na čim nižji stopnji izobrazbe, ker jih potem lažje obvladaš. Kaj rdečkarjem do izobrazbe delavske dece in do tega, da bi pozneje ravno radi višje izobrazbe živeli delavski sinovi v večjem blagostanju? V tem slučaju namreč se hipoma zrušijo temelji, na katerih sloni njihova demagogija. Starši iz Studencev, Pobrežja in Tezna, pomnite! Ce bodo prihodnjo jesen naši ubogi otroci zavrnjeni pri vpi: su v mestne šole in če bodo skušali vaši občinski gospodarji zavračati krivdo na mariborski občinski svet češ, takšni so! — pozovite prave krivce na odgovor ter jih prisilite, da se malo več brigajo za revne otroke revnih staršev. Socialisti onstran Drave! Tukaj dokažite svoj socializem! П Driavno iensko uliteljište v Mariboru. Vpisovanje v prvi letnik drž. ženskega učiteljišča v Mariboru se vrši dne 2. in 3. julija od 9 do 12 dopoldne. Točni podatki na črni deski v zavodu. □ Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev se najvljudneje zahvaljuje vsem cenj. trgovcem in obrtnikom, ki so pripomogli k dobremu uspehu zadnje tombole, ter jih prosi, da društvo tudi v naprej blagohotno podpirajo. □ K zadnjemu poiitku bodo položili knjigo-veSkega mojstra Karola Koročina danes popoldne ob 4 na pobreškem pokopališču □ Zadnja pot dr. Orosela. Pogreba se je udeležilo veliko število pokojnikovih sorodnikov, prijateljev in znancev, mnogoštevilno zastopstvo častniškega zbora ter veliko občinstva. Ker je bil pokojni tudi rez. artilerijski častnik, ga je na njegovi zadnji poti spremljal tudi oddelek topništva z vojaško godbo ter je bil pokopan z vojaškimi častmi. Na grobu sta se poslovila od pokojnika gosp. župnik Valerijan Landergott in pa gosp. odvetnik dr. Milhl-eisen □ Bela je iskalo pri tukajšnji »Borzi dela« od 10. do 16. junija t. 1. 107 moških in 53 ženskih, prostih mest je bilo 89; dela pa je dobilo 26 moških in 22 ženskih, 32 jih je odpotovalo, 85 odpadlo. Dela dobi 16 hlapcev, 1 eilektriker, 1 pečar. 2 kotlarja za delavnico drž. železnic Niš, 2 lakirnika za delavnico drž. železnic Niš, 1 slaščičar, 1 mesar, 1 tesar, 10 pleskarjev, 5 soboslikarjev, 15 železo-strugarjev za delavnico drž. železnic v Zagrebu, 6 delavcev za gradbo ceste, več vajencev (ključavničarske, pekovske, sodarske. čevljarske, natakarske, eoboslikarske in kotlarske obrti ter trgovske stroke), 6 kmečkih dekel, 1 gospodinja za na deželo, 6 kuharic. 5 služkinj, 1 gospodinja s kavcijo, vzgojiteljica, 18 šivilj za perilo, 1 kuharica v gra.iščino, i kuharici k orožnikom, 1 kuharica v oficirsko »bednico, 1 mlada gospodinja k vdovcu. □ Desno nogo si ie zlomil pri sobotni tekmi med Rapidom (2. mladina) in Železničarjem (2. mladina), Rapidovec Ibleis Karel, klepar, ko je CfublfansJco gledališče OPF.RA Začetek ob 8 zvečer. Torek, 19. junija: Zaprto. Gledališka uprava opozarja vse posetnike, da |e od danes naprej začetek gledaliških predstav ločno ob 20 zvečer. Mariborsko gledališče Torek, 19. junija ob 20. uri: IDIOT. Ab. A. Kup. Sreda, 20. junija ob 20. uri: IDIOT. Ab. B. Kuponi. Zadnjič. "Prireditve in društvene -vesti Vsahn objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Maribor. ljudski oder. Običajni sestanek danes odpade. Poisevedovanfa Najdena žepna ura. Na potu Sv Ana—Krim so je našla žepna ura. Dobi se pri cerkovniku Sv. Ane pri Preserju pri Ljubljani. Donarnira 7. malo vsoto je biln najdena v bližini Kette-Murnove ceste. Zglasiti se je Zalokarje-va uL 4, desno. trčil pri igri skupaj z očividno odpornejšim Železničarjem Francetom Cičekom. Prepeljali eo ga v bolnico. □ Dimnik se je vnel v soboto zvečer v tukajšnji vojašnici vojvode Mifiiča. Požarni brambi nI bilo treba intervenirati, ker eo vojaki sami pogasili požar. □ Malo pojedino ti je privoiHl. 15 letni Franc L. je v okolišu Vrbanove ulice postal »popularen« radi »špuroveev«, o čemer smo že večkrat poročali. Kakor izgleda, bo fanta kmalu spoznala tudi Smetanova ulica. V nedeljo popoldne je neumorni fante šel mimo hiše št. 38 v Smetanovi ulloi. Vrže pogled skozi okno v pritličju in zagleda na mizi tri četrt kilograma ocvrte teletlne. Apetit se je oglasil z nebrzdan^ silo, v kuhinji pa nikogar. Smuk skozi okno v kuhinjo. Pa se ni zadovoljil samo s tele-tino. S teletino vred je izginilo namreč tudi бе dva in pol kilograma sladkorja, 2 surovi jajci in pa kos domačega kruha. Fant prizna vse glede tele-tine in kruha, taji pa, da bi bil odnesel tudi sladkor in surovi jaici. □ Pretep. V gostilni »Pod mostom« št. 4 so znani gostje vlekli kljukco s prsti. Nič posebnega. V tem slučaju pa je ta sicer neopažen dogodek imel to žalostno posledica da je odnesel delavec C P. domov krvavo glavo. Cisto mirno je opazoval omenjeno igranje gostov. Bogsigavedi kako — naenkrat se je vnel prepir. Neki hlapec se je s sto-lico spravil nad delavca C. P. in jo z vso silo spustil po njegovi glavi tako, da ga je nad levim ušesom ranil do krvi. Pri tem je razbil stolico ter sliko s Sipo ln okvirjem. Ko je prišel stražnik v gostilno, so pretepači izsrinili v temo, pred gostilno pa je našel omenjenega F. C., vsega krvavega po obrazu. □ Prve marelice in breskve so se pojavile na mariborskem trgu. Marsikdo bi si rad privoščil tega prežlahtnega sadja, pa ga bodo menda mogil zaenkrat pokusiti le nekateri srečniki, ki lahko žrtvujejo za kilogram 40 dinarjev. □ Policijski drobii. Aretiranih je bilo osem dobrih znancev mariborske policije: radi prepovedanega povratka, radi prekoračenja državne meje, radi beračenja, radi tihotapstva in radi vlačugar-stva. Prijave pa so naravno preko nedelje reraslle na cel kup (radi kaljenja nočnega miru, nagle vožnje, vožnje brez luči, ne loe'ojno;.'a vedenja, razgrajanja, navijanja cen in obrtnega reda). □ Za 1000 dinarjev je opeharil eleginten gospod ubogo trafikantinjo Marijo T. na voglu Ciril-Metodove in Majstrove ulice Ocenjeni gospod bi namreč rad menjal tisočdinsrski bankovec. V momentu, ko je trafikantinja odštela 1000 dinarjev v stodinarjih oz. desetdinarskin bankovcih, se pojavi drugi neznanec, ki prosi /a 20 cigaret »Vardar*. Medtem ko seže trafikaniinjn po cigarete, začuje porogljivemu krohotu podoben >l>ardon« — v na-naslednjem trenutku je Drvi neznanec z denarjem vred izginil proti Tomšičevemu drevoredu. Takoj se spusti za njim drug" ne/.nanec in še '.retji, ki ju je čakal v ozadju. Da je vse skupaj bila domenjena lopovščina, se je uveriln trafikantinja pozneje, ko n; bilo nazaj — nikogir □ Zblaznela je v nedeljo 30 letna P. N., soproga krojaškega mojstra. Revica je tavala po mestu sem ter tje in se zatekla končno v stolnico, kjer je vzbudila splošno sočutje vernikov v cerkvi, ki so prisostvovali službi božji Prepeljali so jo v bolnico. gospodarstvo Celife Ponovna zastrupljanje rib v Voglajni. Dne 14. junija je ena izmed tovarn ob Voglnjni zopet znstrupila ri'be. V dopoldanskih urah je začela voda prinašati mrtve ribe, da je bilo vse belo. Na tisoče in tisoče malih in velikih rib je zopet poginilo. Zal se niti ugotoviti ni dnlo, n-dkod zastrup-ljenje, ker je Ribarsko društvo za to prepozno zaznalo. Med drugimi ribami so poginili tudi sulci. Pri enem, 2 kg težkem, se je videlo, da ima ožgane škrge drugega kakih 5 kg težkega je voda' odnesla. Popoldne sta dva člana Ribnrskegn društva pregledala vodo ter ugotovila, da so poginile vse ribe od tovarne Westen nizdol. iz česar se da sklepati, da se je znstrupljenje izvršilo od Wesstna. Gospod direktor Pfeifer pa se je postnvil nn stališče, dn ima tovarna Westen za odtok odpadlih vod oblastno dovoljenje in da žive ljudje od industrije pa ne od rib. Tvrdka Westen je v zndnjem času postavila novo superfosfatno tovarno. Oblast nujno prosimo, da ji predpiše najmodernejše čistilne naprave za odtok odpadlih vod, saj je denarja dovolj. Prebivalstvo okrog Voglnjne bo pa storilo veliko uslugo, ako v slučaju ponovnega znstrupljenjn, naznnni to nemudoma policiji, oziroma Ribarskemu društvu. Kranj Kranjska demokratska žlahta. Na lažnjivi in surovi napad kranjskih naprednjakov v »Jutru« z dne 13. t. m. sledeči odgovor: Prav nobene potrebe ne čutimo zagovarjati se pred lažnjivimi napadi kranjske SDS, ker vemo, da je vsak pošten zagovor pri teh ljudeh bob ob steno. Sodijo nas pač po svoji izkvarjeni in falirani politiki. Na intrige, teror, maščevalnost in korilarijo, na to se oni še razumejo, poštenega dela pa od kranjske SDS ne vidimo nikjer. Če sploh kateri zasluži častno ime »politični persekutorji«, kar očitate naši stranki, ga gotovo v prvi vrsti in polni meri zaslužijo kranjski demokratje Vi sploh nikogar ne trpite, če ne trobi v vaš rog, pa magari če je najbolj pošten človek. Dokaz temu je ravno sedanje preganjanje puškar-ske šole iz Kranja v Srbijo, s čimer bi Kranj mnogo izgubil, osobito še, ko bi se ta obrt enkrat razvila. Evo vam podalke: Samo za prvo jx)lovico leta je sedaj nakazanega denarja za to šolo od ministrstva trgovine in industrije nad 130.000 Din, letno do 300 000 Din. Ves ta denar, ki prihaja iz Belgra-da v Kranj, bo potem za Kranj izgubljen. Koliko naših sinov bi imelo priliko se izučiti tega obrta in si na ta način služiti boljši kruh. Toda, kaj briga kranjsko naprednost strokovna šola in naši sinovi, to jim ne gre v njihov politični račun. Proč s šolo in te lokale uporabiti za razširjenje gostilniških I prostorov v Narodnem domu, to nam bo dalo denarja in naprednega duha! Potem naj pa še kdo . reče, da naši kranjski demokratje niso napredni. O pa kako. Marsikaterega že od te naprednosti boli glava, in smo prepričani, da jih bo še bolj. Kdaj se bodo pametni in pošteni Kranjci toliko skorajžili, da bodo kranjsko žlahto poslali tja, kamor že davno spada? Kamnik Stavka v tovarni »Titan«. Prlčalmvnnie sorln-listov, d ase v ponedeljek, včeraj, pridružijo stavku-jočim profesionistom tudi vsi drugi delavci, se je ; izjalovilo in so prišli nn delo rnz"n že zdaj slnvku-i JoČih vsi drugI. Delavci vidno insno. da dobiva 1 stavka vedno bolj politično obiležje in ne marnjo v ogenj po kostanj za socialiste in proti svojemu člo-| veku. Zjutraj včeraj je tovarna razglasila, dn so r d-puščeni i t slu*be vsi. Vi stnvknjo. Tn soe'nlistov Se ' ne sreča pamet, nadaljujejo, čeprav so morali že pred pričetkom delne stavke vedeti, da se bo izjalovila. Tako se vedno bolj izpolnjuje ono, knr jo napovedal ^Slovenec«; če bi ga bili socialisti poslušni!. koliko gorja bi bili prihranili delavcem! Naj znfno že takoj premišljati, kako bodo popravili, ako je sploh to še mogoče I župnik Anton Oblak: Intenzivna prašitiereia Od raznih vrst gospodarstva nam more skoro največ donašati prašičjerejn, katero smo zadnja leta precej povzdignili. Prnv zanimivi so polnvi v sosednih državah glede porabe prašičev Pred nekaj leti se je zdelo, da bodo Poljaki popolnoma preplavili Srednjo Evropo s svojo živino. Lani pa je padel poljski uvoz na Dunaj za 60%. Poljaki so si odprli pot na Angleško, deloma tudi na Nemško. Avstrija rabi prav veliko naših prašičev. Pri goveji živini so Avstrijci lani napredovali za 40%. naše mnslo in mleko so skoro popolnoma izrinili, toda pri prašičih iim ne gre. Lnni je znašal snmo nn Dunaj uvoz 740.000 živih prašičev, mesn pn nn stotisoče stotov. Češka uvozi na leto do 300.000 000 Kč prašičev. Mnsti in mesa pa še več. Mi jemljemo na Češkem veliko industrijskih produktov, torej bi morali tudi Čehi odnreti svoi trg našim prašičem. Zaenkrat se še ni bnti, dn bi imeli prašičev preveč, ker vsnk dan vidimo, kako nnglo narašča poraba svinjine. V zndnleim času je prišlo zopet več tisoč živali iz Nemčije nn Dunaj. Ponavlja se zopet, knr se je pred vojno znčelo. Nemci so v pnr letih dvirr-nili število prašičev od 9 na 25.000.000. To so dosegli z ruskim ječmenom in nnšo koruzo. Ce dnnes Ncmei shninjo s piteniem prašičev, ko imm'o Irilrrnt drnžje delovne moči in morajo krmila dovažnti iz tnke dnljnve. Kako lažie bi mogli mi shajati, ko dobimo doma poceni dobre delavce in vsa krmila. Tu vidimo, po kateri poti mornmo. K temu nns vzpodbuja tudi cenn prašičev. Najlepši voli se dnnes prodninjo po 10 Din, nnflooSi prnšiči do 14 Din. Vsak kmet pa ve, da Je veliko lnžje prašiče zrediti zn 1 kg kakor vola Danes je umna, moderna prnšičiereja najbolj dobičkanosnn vrsta našega gospodarstva. 1. PitaliSče v Št. Lorrentu. Leta 1913. je odprla naša mlekarna svoje pita-lišče za 300 živali. Najboljši strokovnjaki so odsvetovali risknntno podjetje, ker je nevarnost bolezni ln poloma prevelika. Niso me prepričali. Snm sem si ogledni pitališče na Nemškem in pregledal strokovne podatke. Tam je šlo sijnjno. Zakaj bi pri nas ne šlo? Imamo kmeta, ki je izimed najbolj inteligentnih v Evropi, imamo dekleta, ki jih ni na svetu boljših za postrežbo in dela. Zemlja naša ni bannška, ne rodi sajnn od sebe. Če ji pa postrežemo, nam hvnležna da obilni pridelek. Torej mora tudi pri nas iti. Sam bom na vse gledal in pazil, torej poskusimo. čez 15 let lahko rečemo, da se je poskns popolnoma posrečil. Dokaznll »mo, da je to nova vrsta gospodarstva, ki more kmetove dohodke po-trojiti. Vnžna je pri tem dobra pnsma, ker le pri prvovrstni živali se doseže najboljši uspeh. Todn še važnejši je dokup krmil. Doma ne pridelamo toliko krmil, kolikor je potrebno za naše živali, mi moramo dokupiti koruzo in pšenično zadnjo moko. V tem je bila in je še danes glavna ovira napredka. Nnši ljudje mislijo, da naj se za živali porabi le. kar doma zraste. »Kam bioim prišel, če bom tako drngo plnčeval?« Kar doma zraste, naj Se doma porabi Za eno deklo je bilo 10 prnSičev še preveč. Dajali so jim zelen.inve in domače otrobe, jeseni krompir in nekaj žita. Rnstli so počasi In slnbo. Cehi in Nemci so pokupili po naši državi na tisoče vagonov krmil, spltali z njimi svoje in pri nns kupljene suhe živali, pa nnm zapirali svoj trsre7.ko« uprnvo, prosijo pa Inhko snmo oni, ki so prolokolirnni trgovci nli pn imnjo obrtno dovoljenje. Kdor bi prodnfnl sol po drnžii ceni, se mu poleg knzni odvznme tudi vsa sol v skladišču. Konkurz je razglašen o imovini Antonije Pi-bernik, trgovke z delikntes-imi v Ljubljani, Vodnikov trg. Prvi zbor upnikov 7. jul., prijaviti do 18. avg., ugotovitveni nnrok 1. septembra. Nova dolniSka druilia v Srbiji. Od 20. do 25. t. m. se vrši vpis delnic nove d. d. »Opšte privred-no trgovnčko a. d.. Beograd.« Knpitnl znaša 2 milj. Din (nominnle 1000, vpis 400 in 40 Din ustanovnih stroškov). PoviSanje kapitala. »Livndsr, gospodarsko i štimnrsko d. d. v Zngrebu povišuje kapital od 0.3 nn 1 milj. Din z izdnjo 7000 novih delnic (3.7) po 100 Din. Rok je od 20. do 28. t. m. Proračun Osjeka za 192S znnšn v dohodkih 23.3, v Izdntkih 29.8 milj. Din. torej primanjkljaja 6.5 milj. Din, Primanjkljaj se bo kril iz doklad na najemninski davek in na druge neposredne davke. Investicijsko posojilu Bačke. Ia zadnji seji bačke oblastne skupščine je bil odbor pooblnSien za sklep investicijskega posojila za popravilo starih in zgradbo novih cest. Proračun za ta dela znaša 197 milj. Din. Važno za perutninarje. Tekom letošnje jeseni bo oblastni odbor mariborske oblasti porazdelil večje število plemenskih petelinov brezplačno med resne zanimance v oblastnem okolišu Razdelitev ee bo vršila izključno le potom kmetijskih korporaclj (zadrug, društev, podružnic) iu občin, kjer bo najmanj šestim posestnikov, ki so voljni gojiti samo štajersko kurjo pasmo. Prošnje morajo predložiti omenjene organizacije čimpreje na posebnem obrazcu, ki ga brezplačno dobijo pri vseli okrajnih glavarjih in pri kmetijskem oddelku oblastnega odbora. Na prošnje posameznikov se ne bo oziralo. Državno trošarine in takse Donos taks v aprilu t. 1. je znašal 106.1 (proračun 87.9) milj. Din, trošarin pa 57.7 (proračun 67.75) milj. Din. Skupni dohodki so bili višji od preračunanih za 8.1 milj. Din. Dobave. Gradbeni oddelek ravn drž. žel. v Ljubljani sprejema do 22. t m. ponudbe glede oddaje 25 kom.-.dov knjig v tiskanje. — Prometno-komercielui oddelek Direkcije istega ravn. sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave tiskovin. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 150 komadov svedrov za premog; do 25 t. m. glede dobave jeklenih vrvi in 40.000 kg portland-cementa; do 26. t. m. glede dobave 10.000 kg moke; do 27 t. m pa glede dobave 500 m3 jamskega lesa. — Drž. rudnik v Kaknju sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave gumijevih cevi. — Drž. rudnik v Zabukovci pri Celju sprejema do 26. t. m ponudbe glede dobave jamskega lesa. — 30. t. m. se bo vršila pri ravn. drž. žel. v Zagrebu ofert. licitacija glede oddaje nakladanja in razkladnnja premoga. Natančnejši podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Borza Dne 18. junija 1928. DENAR. Na deviznem tržišču sta se danes učvrstili edino devizi Dunaj in Trst, dočim je bil Newyork sla-bejši. Promet je bil srednji. Danes je bilo privatno blago poleg Newyorka tudi v Parizu in Budimpešti, ostalo pa je dala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi IH. junija 192*. povpraš |)ОП. srednji sr. 15. VI. Amsterdam _ 2293.50 I _ lierlin — 13П8.511 — 1358.50 Budimpešta 989.50 992.5' i 991.- — Curih 1093 ГО 1096.51 1095.— 1095.— Dunaj 798.45 801.45 799.95 799.85 London 277.(4 277.84 277 44 277.44 Newyork 56.7 • 56.92 56.82 56.84 Pariz 333.40 222.40 223.40 _ Praga 168. 0 I68.9U 168.50 168.50 Trst 298.7 i) 299.— — 298.80 Zagreb. Amsterdam 2290.50—2296.50, Berlin 1357—1360, Curih 1093.50—1096.30, Dunaj 798— 801, London 277.04—277.84, Newyork 50.6725— 56.8725, Pariz 222.40—224.40, Praga 168.10-169.90, Trst 297.88—299.88. Curih. Belgrad 9.1325. Ber'in 123.97, Budim- Sešta 90.60, Bukarešt 3.19, Dunaj 73, London 25.322 ewyork 518.70, Pariz 20.3925, Praga 15.37, Trst 27.295, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 85.60. Bolgrad. Berlin 1357—1360, Budimpešta 990.35 -993.35, Curih 1093.50—1090.50, Dunaj 798.45— 801.45, Newyork 56.70—56.90, Pariz 222.40—224.40, Praga 168.10—168.90, Trst 297.90—299.90. Trst. Belgrad 33.37 - 33.42, Curih 365.50-367.50, Dunaj 265.75—270.75, London 92.75—92^0, Newyork 1897—1898, Pariz 74 70—74.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji so danes neizpremenjeni, edino vojna škoda je nekoliko oslabela. Tečaj Prašte-dione se je ustalil na 950. Med industrijskimi papirji je čvrstejša Trboveljska radi vesti o doseženem sporazumu med rudniki in državnimi železnicami. Ljubljana. Vojna odškodnina 465 den., Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 165—175, Vevče 105 den., Ruše 280—300, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 92, agrari 56—57, vojna odškodnina 454- 455. junij 476 bi., dec 476, Hipo 59.50, Jugo 88—88.50, Praštediona 950-955, Ljublj. kreditna 126—130, Šečernna 499, Drava 382.50—385, Slavonija 11-12, Trbovlje 490-500, Vevče 105-109. Bolgrad. Narodna banka (1330—6980, vojna odškodnina 451.50-454 (290), uit junij 463.50— 455 (1400), uit. julij 45G, 463 50, uit. dec. 480.10, Belgr. zadruga 6510, 7% invest. posoj. 91—91.50, agrari 57—58. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrastovi neobrobljeni plohi 9, 11, 13 cm deb. od 25 cm šir. naprej od 3 m dolž. naprej fko vag. meja 1 vng. po 960, borovina re-znua ua živ rob, 15-20, 15-25, 21-25 4 ni dolž. fko vag. meja 1 vng. po 655, antene od 10—12 m premer v sredini 11 — 13 cm fko vag. meja 1 vag. po 310; nadalje je povpraševanje za vsnko množino desk smreka-jelka 12, 18, 24. 28, 38. 18 mm, 4 m dolž. od 16 cm širine paralelnih ostrorobih oče-ljenih I., II., III. monte cena za kubik fko vag. prihod Sušak. Zaklj. 3 vag. Tendencu neizpremenjena. 'Dež. pridelki (vse same ponudbe slov. post., plač 30 dni, dobava prompt): pšenica nova baška označena za julij 330—332.50. za avgust 337.50 - 342.50, baška 78-79 kg 2% 395-397 50, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plač po prejemu 530 do 535, koruza popolnoma suha 337.50— 340. čin-kvantin 350—355, ajda domača zdrava rešetana 295, oves baški zdrav rešetan 305—810. Zaklj.: —. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenicn bč. 847.50—850. potiska 352.50- 355, juž. ban. 347 50-350. gor. bau 345 do 347.50: oves bč., slav. 260 265; koruza: bč. 282.50-285, bela 297.50- 302.50, ban. 282 50-285, mokn 00 gg in 0 g 475-4B5S, štev. 2 467— 467.50, štev. 5 450—460, štev. 6 420- 430. štev 7 350-360, št. 8 240- 245; otrobi bč. 215-220. '-Promet: 10 vug. pšenice, 26 vag. koruze, 7 vag. moka. 3(aj/e novega KOLEDAR. Torek, 19. junija. Julijana Falk., Gervazij in Protazij. — 171. dan v letu. Po pravoslavnem koledarju 6. jun., po muslimanskem 30. dec. 1346., po židovskem 81. nov. 5688. ZGODOVINSKI DNEVI. 19. junija: 1623. se je rodil filozol Blaise Pascal. — 1899. je bil goriški nadškof dr. Mis-sia imenovan za kardinala. — 1867. je bil uiehikanski cesar Maksimiljan ustreljen. — 1903. se je dogradila železnica Grobelno-Ro-gatec. — 1896. se je otvoril kanal med Severnim in Vzhodnim morjem. — 1720. je kranjski deželni zbor sprejel pragmatično ч sankcijo. * ir Morda, še nisi videl orlovskega Stadiona v Ljubljani? — Pač, pred petimi leti, o priliki katoliškega shoda. — No, pa takrat je bila to samo še velika jama, nekoliko splanirana. A letos 1. julija — o priliki orlovskega velikega slavja v Ljubljani — pridi in poglej. Čudil se boš, kaj je zgradila požrtvovalnost Orla in njegovih prijateljev v teh petih letih. ir Abiturijentom! Ob prihodu na akademska tla, ob vpisu na našo Almo mater Laiba-censis, ko zapuščate ozko ozračje srednješolskih let, da se s svojo energijo in umom poglobite v študij in pripravite za poklic, kateremu nameravate posvetiti svoje življenje, vam kliče >Danica<: Pridite, pridružite se nam! — Kot katoliški akademiki hočete postati možje dela. trudite se ne za se, temveč za narod. Univerzn vam bo dala množico znanja; duh, pečat temu znanju si boste dali sami! Naj vam bo univerza opora v dosego znanja, klesalo duš vam hoče biti naše društvo. — Za vse informaciji za vpis v društvo, na univerzo in za druge stvari se obrnite tekom počitnic na predsednika »Danice«: Kalan Zdrav-ko, Stara Loka, p. Škof j a Loka. — Odbor ju-goslov. kat. akad. društva »Danica«. k Sv. Jurij ob Pesnici. V nedeljo, 24. junija, po sv. maši, se vrši pri nas javen shod SLS v gostilni Alojza Vračko. Govori narodni poslanec g. Frar.jo Zebot in drugi. Vabljeni vsi! •k Okrajna organizacija SLS Ljutomer ima v nedeljo, 24. junija t. L, po prvi sv. maši, t. j. ob pol osmih zjutraj v okrajni posojilnici v Ljutomeru redno sejo širšega odbora. Vabimo vse člane širšega odbora, da se te seje prav sigurno udeležijo. k V zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom ljudsko šolo (vsaj štiri razredno); zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prošnje za sprejem se naslove na škofijski ordinarijat v Ljubljani. Prošnji se priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Pripominja se, da ne smejo prosilci za v I. gimnazijski razred v smislu šolskih določb biti mlajši kakor 10 let in ne starejši kakor 13 let. Starši ali njihovi namestniki naj prineso prošnje s prilogami osebno v zavod sv. Stanislava v času od 28. junija do 10. julija t. 1. Z njimi naj se pridejo predstaviti njihovi sinovi, za katerih sprejem proeijo. Maksimalna plača znaša za dijake Iz ljubljanske škofije letno 6000 Din, za dijake iz drugih škofij pa 7000 Din. Zniža se po možnosti vrednim in potrebnim. Vsa druga pojasnila dobe stranke o priliki priglasitve v zavodu. V drugi razred in nadaljnje razrede se izjemoma in po možnosti sprejemajo samo dijaki z dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne repetentje. Čas priglašanja za na-daljne razrede traja od 28. jun. do 15. jul. * Na škofijski gimnaziji v št. Vidu so se 15., 16. in 18. junija vršili ustni višji tečajni izpiti pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Franca Novaka, gimnazijskega ravnatelja v pokoju. Izpite je delalo 21 pripravnikov, ki so izpite vse uspešno dovršili, in sicer 2 z odličnim, 5 s prav dobrim in 14 z dobrim uspehom. S tem so zreli za vseučiliški študij: Cvelbar Jožef iz Št. Jerneja, Čampa Franc iz Zapotoka pri Sodražici, Čoki Janez iz Zibike pri Šmarju pri Jelšah, Defar Milan iz Višnje gore, Duhovnik Anton iz Medvod, Hri-bovšek Avguštin iz Motnika, Jeglič Franc iz Podbrezja, Jerman Mih. iz Krke, Koren Janko iz Metlike, brata Ciril in Metod Kržišnik iz Bukovega vrha nad Poljanami, Kunstelj Jožel iz Boh. Bele, Novak Franc iz Moravč, Perkan Viktor iz Trnovega na Krasu, Preželj iz Ribčevega laza v Bohinju, Rigler Franc iz Babnega polja, Robič Pavel s Save pri Jesenicah, Šavora Ivan iz Središča, štular Filip iz Podbrezja, Votič Edvard iz Litije in Vovk Josip iz Dolenje vasi pri Litiji. V upanju, da so zreli tudi za življenje, jim želimo veliko uspeha pri njih nndaljnem delu. •k Diplomski izpit je položil te dni z vrlo dobrim uspehom na geodetski akademiji v Belgradu gospod Leopold Mandelj, absolvi-rani geometer iz Ljubljane. •k Zborovanje agronomov v Zagrebu. V Zagrebu se je v nedeljo dopoldne pričela glavna skupščina Združenja agronomov. Skupščini je prisostvovalo okoli 80 agronomov , iz Slove- Priznano nalbolJSa oblačila pri najnižjih cenah nudi renomlrana tvrdka J. MAČEK LJubljana. Aleksandrova cesta St. 12 nije, Hrvatske, Slavonije in Dalmacije ter predstavniki poljedelskih korporacij in zadrug. Agronomi so sprejeli več resolucij v obrambi gozdarske fakultete v Zagrebu in v reorganizaciji živinorejskega nadzorstva. Zagrebška oblast je poklonila agronom znesek 20.000 Din za osnovanje agronomske revije. Podpredsednik združenja in ravnatelj Kmetijske družbe za Slovenijo ing. Rado Lah je poročal o osnovanju kmetijskih zbornic in povečanju poljedelske produkcije, nadaljnji govorniki pa so poročali o zadružni lastnini in gospodarskem napredku, o aktualnih kmetijskih vprašanjih, o pospeševanju gojenja južnega sadja itd. Po kongresu so včeraj zborovalci obiskali posestvo gozdarske fakultete v Ma-ksimirju. ir Tehnična srednja šola v Ljubljani. Vpisovanje na višjih oddelkih Tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 2. julija dopoldne od 8. do 12. Višji oddelki so: Gradbena-, Strojna- in Elektrotehniška .srednja šola. — Vpisovanje na delovodskih in itrokovno-obrtnih šolah Tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 2. jul. dopoldne od 8. do 12. Razven strojne in elektrotehniške delovodske šole se letos zopet otvori prvi letnik mizarske in strugarske delovodske šole. Strokovno-obrtne šole so: Kiparska in rezbarska, Keramiška, Pletarska (učna delavnica za kolarstvo) in Ženska obrtna šola z oddelki za šivanje perila, izdelovanje oblek in vezenje. — Vpisovanje na Ženski obrtni šoli Tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 2. julija od 8. do 12., sprejemni izpit pa v torek, dne 3. julija. * Romarjem na Sv. Višarje, dne 4. in 5. avgusta. Kakor lansko leto tako priredi tudi letos Slovenska krščanska ženska zveza skupno romanje na Sv. Višarje in sicer v dneh 4. in 5. avgusta. Vabljeni so žene, dekleta, možje in mladeniči. Priglase sprejema do 1. jul. Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. Sporočite ime in priimek, poklic, rojstno leto in kraj bivanja ter pošljite Din 40,— za osebo za italijanski vizum in za vožnjo po Italiji, nakar- Vam pošljemo izpolnjeno nakaznico, na podlagi katere dobite polovično vožnjo do naše meje. Kupite cel vozni listek do domače postaje do obmejne postaje Rateče-PIanica, ki velja potem tudi za nazaj. Pazite, da nakaznic in voznih listkov ne izgubite! Od Ljubljane 4. avgusta zjutraj nekaj minut po rednem gorenjskem vlaku. Uro in podrobnosti še sporočimo. Posebni vlak bo imel ugodno zvezo z vsemi drugimi potniškimi vlaki. Prosimo, da nadaljne objave, posebno v drugi polovici julija natančno prečitate. Vzrok, da smo si izbrale ravno ta dva dneva za romanje je v tem, ker na Marijin praznik 15. avgusta pride od vseh strani toliko ljudstva na Sv. Višarje, da nam ni mogoče preskrbeti ne prenočišč, ne okrepčil. Spremljata nas na romanju g. dr. Tomaž Klinar, stolni kanonik kot duhovni voditelj in pa zdravnik g. dr. Stane Zaje mlajši. Iz tega je razvidno, da bo v vsakem oziru dobro preskrbljeno. — Slovenska krščanska ženska zveza. k Načrt novega vinskega zakona. Ministrstvo kmetijstva in vode je predložilo Vinarskemu društvu načrt novega vinskega zakona v pretres. Izvrševalni odbor je v svoji seji, dno 15. t. m. načrt zakona obravnaval ter napravil svoje pripombe. Da se slovenski vinogradnik seznani z načrtom zakona sklicuje Vinarsko društvo v Mariboru anketo vinogradnikov, ki se vrši dne 20 .t. m. ob 10. na Vinarski šolj v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Načrt novega vinskega zakona. 2. Slučajnosti. Ker je zadeva življenjskega interesa naših vinogradnikov ter izredno važna, pričakuje obilne udeležbe — odbor. * Obnovitev zemljiške knjige na Dunaju. Dodatno k vže izdanim zadevnim poročilom naznanja avstrijski konzulat, da je sedaj nadaljnji, 7420 vlog obsegajoči del dunajske zemljiške knjige obnovljen. Višje deželno sodišče na Dunaju je i razglasom od 10. maja 1928 uvedlo postopanje izprave za to skupino in določilo kot končni rok za prijavo pravic, katerih obnovljena zemljiška knjiga ne vsebuje, kakor tudi za zglasitev ugovora zoper sprejete pravice, 15. avgusta 1928. S tem so tri četrtine uničene /zemljiške knjige zopet obnovljene. Tretja skupina, ki bo najbrž največji del ostanka obsegala, bo v teku poletja dogotovljena. Izvod gori navedenega razglasa višjega deželnega sodišča Dunaj в številčnim seznamom je na vpogled pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani, Dunajska cesta 31-1. * Strela je udarila v petek (15. t. m.) zvečer v zvonik žebniške cerkve. Pri tleh pa je odskočila od strelovoda v zakristijo, kjer Je zažgala omaro za cerkveno obleko. Zgoreli so vsi cerkveni paramenti in dvojna vrata. Vsa cerkev z oltarjem vred je zakajena kakor dimnik. Škoda je velika, cerkev brez sredstev. Naj bi se je spomnili s kakim milodarom vsaj njeni številni obiskovalci. Darove sprejema župni urad v Radečah pri Zidanem mostu. ir Tatvina v Cerknici. Pred dnevi so neznani tatovi ukradli iz delavnice Janka Sežuna v Cerknici dvoje moških koles, več kolesnih plaščev in zračnih cevi, moško žepno uro, nekaj manjših kolesarskih predmetov in 300 Din gotovine. Sežun ima skupaj škode približno 2600 Din. * Velik vlom v Gružu. Ljubljanska poli-licija je dobila od dubrovniške policije obvestilo, da so v noči na 10. t. m. vlomili v stanovanje mornariškega poročnika Ivana Kerna neznani tatovi in odnesli cel kup razne zlatnine in drugih dragocenosti. Kern ceni škodo na 84.000 Din. Za vlomilci je izdana tiralica. ir Avstrijska zdravilišča. Avstrijsko ministrstvo za socialne zadeve, oddelek za splošno zdravstvo, je izdalo pred tedni »Oster-reichisches Baderbuch«, priročno knjigo o mineralnih vrelcih, zdraviliščih in zdravstvenih zavodih v Avstriji. Knjiga, pri katere sestavi so sodelovali odlični avstrijski strokovnjaki, univerzitetni profesorji, zdravniške avtoritete in poznavalci zdraviliških razmer, nudi lep pregled in točno sliko vseh avstrijskih zdravilišč. Zdravilišča v Avstriji tvorijo eno najbolj važnih bogastev te države in jim državna uprava, kakor tudi vsi drugi javni činitelji posvečajo vso potrebno pozornost. V Avstriji je 99 krajev z mineralnimi vrelci, 7 močvirnih kopališč,- 72 zračnih zdravilišč, 188 zdravstvenih zavodov in 64 zdravstvenih posvetovalnic. Vsa zdravilišča so točno preiskana po modernih načelih in vrelci kemično analizirani. — Zdravilišča so zadostno preskrbljena z zdravili, lekarnami, zabavišči in drugim. Omenjena knjiga navaja o vsem tem podatke in navodila ter je radi tega neizogibno potrebna za vse one, ki potujejo v avstrijska zdravilišča. Z njo so Avstrijci dokazali, kako skrbe za svoja zdravilišča in da smatrajo tujski promet za važno sredstvo k narodnemu blagostanju. Njihovo delo, zlasti pa njihova neumorna propaganda bi mogla služiti zlasti nam Slovencem za zgled pri dviganju ugleda naših zdravilišč. ir Cigani ukradli tri otroke. Na skrajnih delih Belgrada, v ulicah Barovem parku in Novi smederevski palanki se nahajajo ciganske naselbine. Pred kratkim je prišla tja tolpa ruskih ciganov, ki si je najela dvorišče neke gostilne in tam postavila svoje taborišče. Dva dni po njihovem prihodu pa so izginili trije otroci, štiriletni Djuro z neznanim priimkom, šestletna Zora Vučetič in štiriletna Nada An-tonijević. Otroke so zadnjikrat videli v družbi male ciganke, ki jih je s šaljivimi pravljicami izvabila v taborišče. O tatvini je bila takoj obveščena policija. Več stražnikov in s sekirami oboroženega občinstva se je podalo nato v taborišče, kjer so našli vse tri otroke, jokajoče in prestrašene. Vsi cigani so bili takoj aretirani, otroke pa so vrnili starišem. ■k Radi ljubezni v smrt. Pred dnevi je izvršil samoumor Hranislav Popovič, sin bogatega bankirja v Nišu. Hranislav s je v Šabcu seznanil z Dragico Dimičevo, hčerko višjega uradnika, in med obema je nastala vroča ljubezen. Hranislav je hotel Dragico poročiti, toda temu so nasprotovali njegovi stariši, ki se jim je posrečilo pregovoriti sina, da je Dragico zapustil. Mladenič je bil nato poklican na orožne vaje v Bitolj. Tam je v neki gostilni naletel na Dragico, ki je pela gostom v zabavo in se živela od tega. Hranislava pa ni hotela več poznati in mu je na njegovo vprašanje odvrnila, da ga ni še nikoli videla. Mladenič se je radi tega razžalostil in si očital, da je on kriv Dragičine bede. V bitoljski gar-nizijski bolnišnici si je pognal nato kroglo v srce in bil takoj mrtev. V poslovilnem pismu je sporočil, da je šel v smrt, ker ga je pekla vest radi Dragičine usode, k: Samoumor neznanca pod lokomotivo. Te dni se je vrgel pod zagrebški brzovlak v občini Sela pri Sisku neznan moški, ki je bil takoj mrtev Neznanca so pokopali v Sisku. Pri njem so našli 408 Din, robec in nekaj malenkosti. Neznanec je bil star 30 do 35 let, 170 cm visok, plavolas, zelenih oči in pristriženih brk. Oblečen je bil v črno sukneno obleko in ponošene čevlje. •k Malinovee pristni dobite na tehtnico v drogeriji-A. Kane sinova. Židovska ulica. ir Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz - Josef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef«- voda vsled svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. CfuMfavna NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nočno službo imajo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. ★ O Pogrešan. Usnjarski pomočnik J. Hafner je prijavil policiji, da že dober mesec dni pogreša svojega sina Martina Hafnerja, rojenega 1. 1905. na Hudem pri Radomlju, delavca v Lajovičevi tovarni v Mostah. Pogrešnnec je izginil, nc da bi vzel s seboj kake dokumente, in sc od tedaj ni več oglasil. Oče se upravičeno boji, da jc sin izvršil samoumor. "-A r Brezupno je če glavobol vsled prehlada, napora onemogočuje duševno delo. - postanejo v takih slučajih rešitelji. Prepode mučitelje, veselje Pristne samo v originalnem zavoju „ЈИвШиШж". Pogrešani Hafner je visoke, šibke postave, temnopolt in črnolas. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči to ljubljanski policiji. O Javna borza dela. Delo je na razpolago: moškim: 5 minerjem, 12 rudarjem, 2 pečarjem, 4 kleparjem, 2 kovinostrugarjem, 1 ključavničarju, 3 stroj, risarjem, 9 mizarjem, 3 Žagarjem, 1 strojniku, 1 vulkanizerju, 2 kožarjem, 2 ličarjem, 1 tapetniku star. kot' družabniku, 1 čevljarju za mešano delo, 1 dežnikarju, 1 slaščičarju, 1 kurjaču, 2 pleskarjem in soboslikar-jem, 5 hlapcem, 10 štukaterjem, 1 vodoinšta-laterju, 2 kotlarjem, 15 kovinostrugarjem, 21 vajencem; ženskam: 1 orožniški kuharici, 1 spulerici, 2 pletilkam nogavic, 2 kmečkim deklam. O Tatovi ena trgu in drugod. Dasi so se poklicni tatovi preselili za čas poletne vročine na deželo in izvršujejo tam prav številne vlome in tatvine, v Ljubljani vendar ne zmanjka raznih malih tatvin. Fotografinji Ani Čam-parjevi je v soboto nekdo zmaknil na Vodnikovem trgu zavitek manjših oblačilnih predmetov v vrednosti 150 Din. Branjevki Polonci Štirnovi pa je neka ženska pofulila lepo kokoš. Hlapcu Viktorju Grašiču z Bokavške graščine je v Weissovi gostilni v Zgornji Šiški neznan zlikovec odnesel velik zavoj moške obleke in trpi Grašič občutno škodo. Tudi kolesarske tatvine so na dnevnem redu. V nedeljo je izginilo v Rožni dolini 800 Din vredno moško kolo, last Hinka Privška iz Ljubljane. 0 Policijski drobiž. V sol)oto in nedeljo je policija spravila na hladno več oseb. Nande Z. se je v neki gostilni v Kolodvorski ulici napil. Ko ga je hotel stražnik prijeti, je naperil proti njemu revolver in mu zagrozil: »Pri tej priči te ustrelim!« Nandeta so k sreči prej razorožili, preden je mogel svojo grožnjo izvršiti. — Prav čuden prizor se je nudil v nedeljo zvečer stražniku na Sv. Petra nasipu. Tam na travici sta se stiskali dve glavici I in ko je stopil bliže, je opazil, da sta to dva stara znanca, prav nepoboljšljiva pijančka. Ker sta pila premočno žganje, sta morala na policiji »vedriti«. — Francosko se je poslovila v gostilni pri »šestici« Ana B. Najedla in na-pila se je do dobra, potem pa je šla, ne da bi kaj plačala. Toda ujeli so jo še ob pravem času in se bo morala sedaj nekaj dni pokoriti v zaporu. O Obleke kemično čisti, barva, plisira in ; lika tovarna Jos. Reich. 3228 Maribor □ Na svoje novo mesto v Uadovljico je vCeraj odpotoval g. sodnik dr. Andrej Dolinar, ki je bil v tukajšnjih družabnih krogih zelo priljubljen. Prijatelji so mu priredili v soboto poslovilni večer. Gospodu sodniku želimo da bi se tudi na svojem novem mestu počutil tako dobro, kakor se je med \ zabavnimi in veselimi Mariborčani. □ Na zasebnem tenskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru so bili zrelostni izpiti ob sklepu šolskega leta 1927/28 pod predsedstvom gospoda oblastnega inšpektorja dr. A. Pečovnika kot ministrskega odposlanca. K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 30 gojenk IV. letnika. Izdelale I so vse, in sicer 11 z odliko. 19 pa deloma s prav dobrim, deloma z dobrim uspehom. Maturirale so: Benkovič Elizubeta iz Dekleževja pri Beltincih; Bizjak Ivana iz Polzele (z odliko); Dovnik Ivana iz Vranskega, stanujoča v Mariboru; Duh Jožefa iz Borecev pri Ljutomeru (z odliko); Eiletz Lidvina iz Slovenj Gradca (z odliko), Golež Elizabeta iz Uniš pri Ponikvi; Grom Ana iz Vrhnike; Ilauke Natalija iz Šoštanja (z odliko); Kaiser Marija iz Maribora; Kavčič Jožefa iz Maribora; KlanČar Ana iz Rodin pri Trebnjem; Klethofer Friderika iz Maribora (z odliko); Kos Cecilija iz Poljan pri Škofji Loki; Kržišnik Angela iz Dobja pri Poljanah (z odliko); Kunst Angola iz Sp. Grušovlja v Savinjski dolini; Levičar 1'avla iz Anž pri Savskem Brestovcu; Mlaker Marija iz Maribora (z odliko); Mrlak Antonija iz Verda pri Vrhniki (z odliko); Puvlinc Ana iz Celja; Plavšak Marija iz Trbovelj (z odliko); Podboj Vera iz Ribnice na Dol. (z odliko); Posch Er-melinda iz Maribora; Praznik Jožefa iz Kokarja* pri Rečici; Reven Jožefa iz Velenja; Stražišar Fraii iSiška i/. Verda pri Vrhniki; Šavpah Ana iz Kočevja (z odliko); Šprager Danijela iz Beltincev; Volčjak Franja iz Maribora; Zupan Jožefa iz Hrastnika; Zebre Viktorija iz Škocjana pri Mokronogu. msvce Razstava sodobne kulture v Brnu Sobota je bila za vse prebivalce mesta Brna velik praznik; glavno mesto Moravske je obiskal prezident T. G. Masaryk. Ta obisk je imel dvojon namen: da g. prezident prisostvuje polaganju temeljnega kamna Masarykovi univerzi in da obišče jubilejno razstavo, kateri je protektor. Globoko prisrčen je bil njegov sprejem in kjerkoli ga je vedla pot, povsod je bil navdušeno pozdravljen. Razstava je bila slavnostno okinčana, plapolalo je nebroj zastav in obiskovalci razstave so napravili gost špalir od glavnega vhoda do ro-tunde, ki je bila vsa ovenčana. Ob zvokih fanfar je stopil gospod prezident do slavnostne dvorane, kjer ga je pozdravil predsednik deželnega odbora dr. Pluhar, ki se je spomnil univerzitetne slavnosti in povdarjal, da razstava ni samo pregled dela, ki ga je ustvarila republika v poslednjih desetih letih, ampak je prirejena tudi zato, da bi povdarila, kar je prezident Masaryk vedno učil: pomen prosvete za narodno življenje. Prezident Masaryk mu je na to odgovoril: »Gospod predsednik, nit'- ne slutite, kako ste me ganili s svojimi prijateljskimi besedami. S tem namreč, da združujete razstavo z univerzo. Ko sem prišel leta dvainsedemdeeetega preteklega stoletja na visokošolske študije, bila je leto pozneje, kar se gotovo spominjate, svetovna razstava na Dunaju In tu sem se prepričal kot študent, da mora znanost služiti življenju, pravemu življenju, praktičnemu, da mora znanost voditi k temu, da bi narodi in ljudstvo kulturno napredovali. Tudi me spominjate z združitvijo razstave in univerze, kakšen pomen ima znanosi za naše življenje, za naš narod in ljudstvo. Veseli me, da vidim vaše delo, želim vam pri nadaljnem delu popoln uspeh in se zahvaljujem vam in vsem, ki so z vami ustvarjali to krasno delo. Nazdarl« Nato si je prezident ogledal glavni paviljon, nakar je odšel v paviljon »Človek in njegov rod«, kje.r je razstavljen modeliran mamut v naravni velikosti. Daljo je obiskal razstavljeno elektrificira-no gospodarsko poslopje, ki je opremljeno z najmodernejšimi stroji. Vsi ti stroji so bili v obratu. Tu se je rezalo, mlatilo, žrjavi so dvigali velike kopice sena itd. Vse je bilo živo, kot bi se nahajal človek na pravem gospodarstvu za časa žetve. In to misel je pokrepila še poletna vročina, ki je pritisnila v poslednjih dneh v Brnu. Nato je obiskal prezident Masaryk paviljon nemškega Werkbunda in dalje VII. brnski velesejem, ki ima razstavljeno vso obširno industrijo Češkoslovaške. Povsod, kjerkoli se je prikazal iskreno priljubljeni prezident, izkazalo mu je občinstvo svojo globoko vdanost. Pravne vede Dr. Rudolf Andrejka: Društveno pravo v Sloveniji. Ljubljana 1928, samozaložba. 238 strani. Pisatelj je v priročni knjigi sistematično ob- j delal v Sloveniji veljavno društveno pravo. Upošte- 1 val je ne samo posebne društvene zakone, temveč tudi predpise občega državljanskega zakona, kazenske iri druge zakone, kojikor posegajo v društveno pravo. Izhodišče knjige so društva po splošnem društvenem zakonu iz leta 1867., po katerem je osnovana pretežna večina društev, dočim se druge društvene oblike kakor n. pr. manj praktični zakon iz leta 1852. obravnavajo samo toliko, da je sistem popolen. Poleg pozitivnih zakonov je pisa-tel uporabil tudi svojo večletno uradno prakso v društvenih stvareh, kar mu je omogočilo razpravo o mnogih praktičnih vprašanjih, na katera samo suho besedilo zakonov osobito laiku ne daje zadostnega odgovora. Knjiga bo torej dober pripomoček ne samo za urade in za študij, temveč tudi za društva in njiliove organizatorje. Pisana je v znanstvenem, a vendar lahko umljivem jeziku. Nekatera vprašanja avtor sam označuje za sporna, pa tudi v nekaterih drugih bi mogla biti mnenja različna, kar je umljivo, ker razmeroma kratki društveni zakon ne more dati popolnoma preciznega odgovora na vsako vprašanje, ki se javlja v tako obširni društveni praksi. V poglavju o pojmu društva bi bilo med_tvorbami, ki niso društva, zanimivo omeniti politične stranke. Stranke so danes najvažnejši politični faktor. V Rusiji in v Italiji izvaja vladujoča stranka diktaturo. V parlamentarnih državah ima stranka odločilen pomen, posamezni politik se mora ukloniti njeni volji. Tudi stranka ima iste znake kakor jih navaja definicija društva (stran 10), ima svoje organe in svoj statut, ali ga vsaj lahko ima. Vendar stranka ni društvo in sc ji tudi ne priznava ju-ristična osebnost. Bistvena razlika je v tem. da je članstvo pri društvu s pristopom in sprejemom točno določeno, pripadnost k stranki pa je nedolo- 8ena ln se javlja razven pri vodilnih osebah le v slučajnih aktih n. pr. v agitaciji ali delu za stranko, pri glasovanju ali tudi samo v mišljenju. Pri društvu ima vsak član možnost, da na občnem zboru odloča o društvenem delovanju, v strankinih stvareh pa odloča vodstvo, ki more upoštevati voljo somišljenikov le toliko, kolikor se javlja v javnosti. Po srbskem naziranju se stranka mnogo bolj približuje društvu, ker se tam pridobiva tudi formalno, članstvo s pristopom in s člansko izkaznico. Avtor morda preveč omejuje pristojnost društvenega razsodišča. Kot poravnalno sodišče sme poravnavati tudi spore vsled osebnih žalitev med društveniki, ker so društveniki v neki ožji osebni zvezi ter morejo žalitve pomeniti kaljenje društvenih odnošajev. Zato se razsodišče pri mnogih društvih imenuje naravnost častni sod ali slično, kar pomeni, da ima pravico razsojati v častnih stvareh med člani. Izključeno tudi ne more biti, da razsodišče poravnava civilnopravne spore, izvirajoče iz društvenega razmerja. Avtoriteta razsodišča pa sega seveda samo tako daleč, kakor društvena moč, ker ima društvo za izvršitev «vojih sklepov samo društvena sredstva, manjka mu pa drugačna ekse-kutiva. Če se društvenik ne ukloni, mu ne more biti zaprta redna pravdna pot, seveda samo v primeru, da bi bilo v konkretnem slučaju pristojno redno sodišče. Dvomljivo pa je, da bi bilo zoper sklepe razsodišča pripuščeno izredno pravno sredstvo ničnostne pritožbe na redna sodišča, ker bi sodišča take pritožbe morala pač odklanjati, če v stvari sami niso pristojna. Citiranje § 545 civilnega postopnika na strani 85 je pomotno. Najbrže je mišljen § 529 civilnega postopnika. Zahteva, da morajo oni, ki snujejo podružnico, izkazati obiastvu privolitev matičnega društva in potrdilo o njegovem pravnem obstoiu, v besedilu zakona ni utemeljena. Matične društvo ima še po ustanovitvi podružnice možnost, da podružnice ne prizna, g tem pa so podružn'ci odvzeti pogoji za pravni obstoj, ter jo oblastvo lahko razpusti. Glede drugega vprašanja pa bodi omenjeno, da se matično društvo ustanovi pred podružnico in ima torej oblastvo že itak v arhivu matična pravila, ali si jih vsaj lahko oskrbi od pristojnega oblastva. O pravnem obstoju se pa lahko uradno prepriča. Kako je podružnica odvisna od matičnega društva, se mora presojati po obojnih pravilih. Če pravila nimajo drugačnega predpisa, ni razloga zakaj bi se podružnica ne mogla sama raziti, saj je tudi podružnica prostovoljna združitev, katere ne more nihče siliti, da bi delovala. Kar se tiče v knjigi natisnjenega načrta za nori drnštreni in zborovalni zakon, je avtor sam na strani 10 podal izčrpneišo definicijo društva, kakor je v načrtu. Tudi definicijo s'>oda v § 17 načrta bo treba revidirati, za kar je že opora v knjigi na strani 128. t. j. da se o shodu v smislu zakona more govoriti le, če je sklican in če se vrši »po določnih formalnostih časa in kraja in pod enotnim vodstvom«. Tudi obhod mora- nekdo prirediti in ga organizirati. Zato se ne morejo podvajati pod pojem shoda ali obhoda slučajni sestanki ljudi ali slučajni obhodi n. pr. pri demonstracijah. Vsekakor bo pa knjiga dobro služila tudi pri obravnavi novega zakona. Nekaj tiskovnih pogrešk smisla ne moti. Pri tej priliki bodi omenjeno, da bi bila za študij na naši iuristični fakulteti pa tudi za upravno prakso zelo potrebna sistematična knjiga vsega upravnega prava, ki je raztreseno v različnih zakonih, tako da je sedaj pregled silno otežkočen. Morda bi se dobili strokovnjaki, ki bi se lotili dela vsaj potem, ko dobimo že napovedane važne uedinjene zakone o centralni upravi, o občinah, o državljanstvu ter o društvih in shodih. Vabilo na nareebo. Pevska zveza v Ljubljani bo izdala razpravo »O meri v slov. nar. pesmi«, ki jo je spisal naš dobri poznavalec nar. pesmi prof. M. B a j u k in je bila začela izhajati v letošnjem >P e v c u«, v posebni knjigi, ki bo obsegala krog 100 strani v velikosti »Pevca«. V njej bo kritično predelanih nad 800 nar. pesmi, ki so bile kakorkoli napačno objavljene in bodo v popravljeni pravi meri natisnjene. Poleg tega bo obsegala knjiga važna poglavja iz ritmike naše narodne glasbe sploh. Natisnjena bo do septembra t. 1. Ker je tva-rina posebno zanimiva in v naših razmerah prva in edina te vrste, ki bo pokazala marsikaj bistveno važnega zlasti našim skladateljem in onim, ki se pečajo s folklorisliko, vabimo na naročbo in sporočamo: 1. Kdor je naročnik »Pcvca« in pošlje naročnino do 1. sept. t. 1., dobi knjigo za 20 Din, 2. vsi, kt niso naročniki »Pevca«, jo«iobi.jo pod istimi pogoji za 30 Din, 3. za vse poznejše naročnike bo stala pri poznejših naročilih 50 I)in. Naročnina se plača lahko tudi v dveh mesečnih zaporednih obrokih. Naročnino sprejema »Pevska zveza- v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. — Odbor »Pevske zvezec. fianborska noroto Maribcr, 18: junija. UBOj. Na zatožni klopi sedi danes Andrej C uče k, rojen 19. novembra 1007 v Župetincih (srez Maribor levi breg), po poklicu čevljar. Obtožuje se, da je 21. februarja 1928 v,Župetincih v sovražnem namenu vrezal posestnika Alojzija Maleka v trebuh, kateri rani je Malek podlegel. S tem je obtoženec zakrivil hudodelstvo uboja. Plesa! je, godcu pa ni privoščil ničesar. Obtoženec se je na pustni torek t. 1. udeležil domače zabave, ki jo je priredil posestnik Alojzij Malek. Pred »polštertanccm«, ko plačujejo navadno plesalci godcu posamezne prispevke, se je obdolženec skril, pozneje pa se zopet vrnil. Radi tega se je vnel med obtožencem in godcem prepir, pristopil je tudi hišni gospodar Alojzij Malek. Vsa zadeva se je končala s tem, da so obdolženca vrgli na cesto. Ko se je nato podal Alojzij Malek na prosto in obšel hišo, boječ se obtožencevega maščevanja, začuje naenkrat na cesti obtoženca, ki se vrača nazaj proti hiši, kjer se je nadaljeval ples. Aljozij Ma'ek se približa obtožencu ter mu prigovarja, naj se ne vrne v hišo. Ctiček pa se ni dal pregovoriti, ampak je potegnil iz žepa velik nož ter z njim 3unil Maleka v trebuh. Radi infckcije rane in vnetja trebušne mrene je Alojzij Malek 6. marca 1928 umrl v mariborski bolnici. Porotni senat tvorijo: pod predsednik okrožnega sodišča g. dr. Pichler kot predsednik, kot votanta deželno sodni svetnik dr. Travner in okr. sodnik Kramer. Državni pravdnik Sever Zagovornik odvelnik dr. Mulej. Zapisnikar dr. Znider šič. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje uboja. Obtoženi Čuček je bil obsojen na dve leti težke ječe. TRILETNEOA SINA STA ZADUŠILA V VODI. Vnebovpijoč zločin brezsrčnih staršev. Pred porotnikom sta se danes zagovarjala tudi zakonca Ivan in Jožefa llausmeister, pristojna v Sv Peter pri Mariboru. Obtožujeta se, da sta na Plaču pri Svefini dne 14. marca 1928 triletnega nezakonskega sina obdolženke Jožefe Hausmeister, Ivana Dreisiebnerja, zadušila v vodi z namenom, da ga usmrtita, s čimer sta zakrivila hudodelstvo umora. Obtožnica razkriva sovraštvo obeh zakoncev do otroka, ki je menda bil stalen vzrok medsebojnih nesoglasij in očitanj. Priče so izjx>vedale, da je ubogi otrok moral veliko pretrpeti, da je stradal, da je tuje ljudi prosil kruha in da je celo zimo prezebel sam v nezakurjeni sobi popolnoma nag. Dočim sta obtoženca posedovala in tudi spala v topli kuhinji, je otrok prejokal celc noči v nezakurjeni sobi. Očividcn je namen obeh zakoncev, otroka izstradali ter se ga na ta način iznebiti. Toda otrokov organizem je bil odporen, njegovemu življenju navzlic vsemu trpljenju ni hotelo biti konca. Dne 14. marca 1928 pa je otrok nenadoma umrl. Otrokova smrt je nastopila tako ne- Cričakovano, da so sosedje takoj začeli sumiti, da i bil otrok umrl naravne smrti. Kaj pravi obdo'žcnka in obdolženec. Ne priznata krivde. Obdolženka trdi, da fe z otrokom vedno lepo ravnala in da se je otroka kritičnega dne polotila neka slabost. Mož je držal svečo, ona pa da je imela otroka v naročju ter mu vlivala v usta mleko in ga oblivala s pijačo, da bi na ta način otrok prišel k zavesti. Obdolženec pa zatrjuje, da je moral ženo večkrat strahovati, ker je otroka pretepala, in trdi, da je v kritičnem trenutku j odšel iz hiše na stran in da je našel otroka mrtvega, ko se je vrnil po 10 minutah. Značilno je, da je pozneje tudi obdolženka spremenila svoj zagovor v , smislu moževih izpovedb. Presenetljiva ugotovitev obdukcije. Otrok je imel po vsem telesu krvne podplutbe in praske ter sledove udarcev. Na podalgi notranjega izvida pa se je neizpodbitno dokazalo, da je bil otrok zadušen v vodi. Ob tej ugotovitvi sta zakonca, ki sta prisostvovala obdukciji od daleč, hotela pobegniti proti Mariboru. Beg obeh obtožencev pa so preprečili orožniki. Potek razprave. Za to razpravo je vladalo v mestu veliko zanimanje, tako da je bila porotna dvorana ves čas razprave natrpana radovednega občinstva, ki se rektrutira iz zastopnic in zastopnikov najrazličnejših stanov in poklicev Razprava se je opoldne prekinila. Popoldne ob treh se je nadaljevala in trajala pozno v noč. Izpovodbe nekaterih prič so nehote izvabljale občinstvu vzklike spontanega ogorčenja in začudenja. Porotniki pa so večkrat pod globokim utisom posameznih obtežilnih izpovedb dostojanstveno in častitljivo zmajevali z glavami. Sodna izvedenca dr. Jurečko in dr Zorjan izključujeta naravno smrt 3 letnega Ivana. Obtoženca sta zagovarjala dr. Komavli in dr. Reisman. Porotniki so z 9 glasovi za obtoženca in z 11 za obtoženko potrdili vprašanje umora. Oba sta bila obsojena na smrt na vešalih. Spori Velike konsko-soortne prireditve v Uub! rni »Kolo jahačev in vozačev prestolonaslednik Petar« priredi 23. in 29. t. m. na vojaškem vežbali-šču kasačke dirke in jahalne konkurence. Ozirajoč se na želje občinstva, je odbor sestavil sledeči program: Prvi dan, dne 28. junija 1928. Začetek ob pol 4 popoldne. 1. Ljutomerska dirka za 3—12 letne jugoslovanske kasačke konje. Darilo 3000 Din. Distanca 2200 m. 2. Nagradno skakanje čez 6 različnih zaprek. 3. Jugoslovanski trabaški derby. Nagrada 20.000 Din. Distanca 3200 m. Za štiriletne jugoslovanske konje. 4. Galop-dirka. Distanca 2000 m. 5. Ljubljanska dirka za konje kasače. Darilo 3800 Din. Distanca 2200 m Za 3—12 letne jugoslovanske konje. 6. Jeau de barre. To je jahalna konkurenca med tremi jahači, od katerih dobi eden trak na ramo prilepljen in mu ga morata ostala dva jahača v gotovem času in na določenem terenu odvzeti. Zmagovalec je ali jahač s trakom, ako ga obdrži v določenem času, ali pa dotični jahač, kateremu se posreči trak odvzeti. 7. Oalopna dirka vojaških obveznikov. Distanca 2000 m. Nagrada 1000 Din. Drugi dan, dne 29. junija 1928. Začdtek ob pol 4 popoldne. 1. Heat-vožnja. Darilo 4800 Din. Distanca 1700m. Za 3—12 letne jugosl. konje. Heat-vožnja pomeni večkratno dirkanje istih konj za darilo. Pravico do darila dobi konj šele tedaj, ako je bil pri dveh dirkah prvi. 2. Cigaretna tura. Pri tej prireditvi se postavijo jahači na eni strani dirkališča, dočim stoje na druei strani v daljavi ca. 400 in dame, ki so jih izvolili posamezni jahači. Vsak jahač dobi cigareto in dama vžigalice. Na gotovi znak dirkajo jahači do izvoljenih dam in te jim prižgo cigarete. Jahači se zopet vračajo na start in dotični je zmagovalec, ki pride najprvi nazaj. 3. Drugi del heat-vožnje (pod 1. razloženo). 4. Oalopna dirka. Distanca 3000 m. 5. Veliki handicap. Nagrada 3100 Din. Distanca 2200 m za 3—12 letne jugosl. kasačke konje. — Handicap pomeni izjednačenje dirkalnih kvalitet jx>-sameznih konj. Konji torej, ki so se izkazali kot posebno hitri, dobijo k določeni distanci dodatek tako, da je njih proga, ki jo morajo preteči do cilja daljša. Konji zofiet, ki so se izkazali kot počasnejši, dobijo dovoljenje, t. j. konji se jx)stavijo pred običajno štartno linijo. 7. Dirka za konje, ki niso dirkači. Ta dirka je odprta za vse konje, poljubne starosti in se sme vporabiti poljubni voz, le ne dirkalni voz. Distanca 2400 m. Darilo 1500 Din. Prijave se naj pošljejo do 24. t. m. na naslov dr. Luckmann v Ljubljani, Gradišče 4, kjer se dobe tudi eventuelne podrobne informacije. Program je sesfav'jen tako, da bo nudil občinstvu užitka in se obetajo lepi športni usj^ehi, ker je zanimanje od strani vseh športnikov veliko. LAIIKA ATLETIKA. Prvenstvene tekme akademikov v lahki alte- i liki so se vršile v soboto in nedeljo v Ljubljani ua igrišču 1'rimorja. Prireditve je m< lilo deloma slabo j vreme, kar se pozna tud; na rezultatih. ki niso j ravno dobri. V končni klasifikacij je dobila zagreb- : ška univerza 75 točk in ljubljanska 08 točk; ostale j univerze naše države niso bile castopane Posamezni , najboljši rezultati se glasijo: 100 m Steoišnik Ljubljana) 11.4 sek., 200 m isti 24 sek., 400 m Pitlig (Za ! greb) 55 3, 800 m isti 2:13, 1500 m Valentekovič (Z) I 4:45, 5000in isti 18:53, krogla Hellebrandt (Z) 11.02, ! disk isti 31.94, kopje Pekovšek (L) 45.20, troskok : Jakupič (Z) 12.70, skok v daljavo Hellebrandt 598, I skok v višino Medica (L) 160 cm. skok ob palici i Gašperšič (L) 250 cm. štafeta 4 krat 100 m Ljubljana (Omladič, Puc, Štolfa, Stepišnik) 47.4 sek, švedska štafeta 400—300—200—100 m Zagreb 2:14.4, NOGOMET. II. kolo državnega prvenstva. Prirnorje je v Sarajevu proti SAšKu v nedeljo zgubilo regularno tekmo z 1:2. SAŠK je s tem izravnal zgubljeno prvo igro v Ljubljani v točkah in razmerju (5:5), vsled česar je bil potreben podaljšek igre dvakrat 15 minut. Podaljšek je prinesel zopet neodločen izid 1:1. vsled česar je po razpisu treba igrati celo novo tekmo, ki se je vršila včeraj Rezultat ponovne tekme nam ob zaključku lista še ni bil znan. — SAŠK je bil < nedeljski lekmi znatno v premoči. Razmerje kotov 12:0 kaže to posebno razločno. Sorazmerno s potekom igre zelo zadovoljiv rezultat je predvsem zasluga vratarja Jančigaja. Izvrstno igro je podal dalje centerhall Slainič. SAŠK je igral neprimerno boljše kol teden dni prej v Ljubljani, imel pa ni sreče v streljanju na gol. Igro je izvrstno vodil zagrebški sodnik Fabris. HAŠK je zmagal nad SANDom tudi v revanšni igri v Subotici iu sicer г rezultatom 4:2, Relgrad-ski SK pa je v Osijeku dosegel proli Gradjanskemu SK isti rezultat 6:1 kot prejšnjo nedeljo v Belgradu na svojem igrišču Za regularne prvenstvene tekme, ki se prično 8 julija sla se kvalificirala torej, poleg vnaprej določenih klubov Gradjanskcga (Zagreb), Jugo- ZNRN5TVEN0 JE POTRJENO: Odol je dokazano najboljše sredstvo za nego zob in ust. Izpiranje ust z Odol-om daje ustom sveži vonj. Odot se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah parfumtrijuh in zadanih trgovinah. Steklenica Din 22—, velna steklenica Din35—, diojna steklenica Din 65•—. slavije (Belgrad) in splitskega Hajduka, doslej HAŠK in BSK. Šesti tekmec za državno prvenstvo bo zmagovalec današnje ponovne tekme Prirnorje: SAŠK v Sarajevu. * Danska:Norveška 3:2. V Oslu je nogometna reprezentanca Danske zmagala nad Norvežani. Amsterdam:Kairo 1:0. Egiptovski olimpijski team je igral kot reprezentanca Kaire s teainom Amsterdama, ki je bil pa dosti boljši kot kaže tesni izid. Gradjanski (Zagreb) je igral v soboto in nedeljo na domačih tleh s profesijonalnini dunajskim Floridsdorfer AC. Prvi dan so zmagali Dunajčani s 4:2, nedeljska tekma je končala neodločeno 1:1. SK Ilirija, nogometna sekcija. — Razdelitev treninga v tekočem tednu- L moštvo in rezerva igrata v torek in petek ob 18 na dva gola, poseben trening I. moštva v četrtek, rezerve v sredo. Na-raščaj vežba v sredo in petek ob 17.30. — Načelnik. Dopisi Rogaška Slatina Pevsko društvo »Maribor« je priredilo v nedeljo, dne 17. t. m. izlet v Rogaško Slatino. Pod vodstvom svojega jsevovodje g. Gašpariča so prekrasno pevali pri sv maši ob 10. Pozneje pa so si ogledali zdraviliške znamenitosti in se zvečer z avtom vrnili v Maribor. Nova Švicarija se bliža svoji končni izvršitvi in bo po vsej priliki izročena že začetkom julija v obrat. Hotel ima 30 lepih sob za goste, v pritličju pa velike prostore za švicarijo. Pred poslopjem se je zgradila monumentalna terasa s prekrasnim razgledom na lepo urejeni zdraviliški vrt z alejami tisočerih vrtnic, ki dajejo temu prostoru jx>seben sijaj, ozadje pa zaključuje mogočni Boč. Mekinje pri Kamniku. 25 letnica Prosvetnega društva v Mekinjah se bo slovesno obhajala v nedeljo, 24. 1 m. Spored bo v glavnem sledeči: Ob poldveh popoldne bo v župni cerkvi v Mekinjah govor g. župnika Tomažiča in pete litanije. Nato sledi v društvenem domu nastop posameznih in združenih moških ter mešanih zborov, kar bo veljalo obenem tudi kot letošnja prireditev kamniške-škega pevskega okrožja. Po končanem petju sledi vrtna veselica na Cajnarjevem travniku pod Društvenim domom, pri kateri bo igrala mengeška godba in se bo vmes vršil srečolov. Za jed in pijačo (tudi brezalkoholno) bo zadostno preskrbljeno. Prijatelji društva vabljeni. Romarski shodi pri Lurški Mariji v Rajhen-burgu pridobivajo leto za letom na razmahu. Zlasti je živahno ob tridnevnici, ki'jo obhajamo vsako teto na praznik obiskovanja D. M. od 30. junija do vštevši 2. julija, spominjajoč se časa, ko je bilo posvečeno to Marijino svetišče. Letos pa se obeta one dni v našem Marijinem donui še prav posebno innogo živahnega vrvenja in duhovnega veselja. Od več strani so priglašene romarske procesije, pa tudi posameznih romarjev in skupin ne bo manjkalo od bjizu in daleč. Častilce naše Lurške Marije bo za-ninia'o, da je dobila letos naša cerkev nove orgle od tvrdke Brandl v Mariboru. Veličastno je to največje delo g. Brandla. Najmodernejše orgle so to v Sloveniji, krasna dispozicija velikih strokovnjakov gg. Cor. Kimovea iu P. Hugolina. Štirideset regi. strov v tem umotvoru te kar zaziblje v n^ke višave, kjer se čutiš, kakor da bi bil tam nekje blizu nebes. Na 300.000 Din — toliko bodo namreč stale te orgle— se pri tem užitku kar pozabi. Torej, častilec Marijin, kar pridi in prepričaj se, kako učinkuje ta izredna harmonija 2500 piščalk na dušo in srce človeka. Ttidi sicer boš našel v cerkvi marsikaj novega in lepega. Za mogočno rimsko procesijo, !• ^e bo vršila v nedeljo, dne 1. julija zvečer, vzemi seboj majhno svečico. — Tridnevno romarsko pobožnost bodo vodili letos gospodje misijonarji družbe Jezusove v Ljubljani. Sv. mašo dne 2. julija oi- " 10 služi opat trapistov P. Placid Epalle v svojem pon-tifikalnem ornatu in s svojo asistenco redovnikov. Garalro posrejfnfštuo Josip Sinoković, Dravograd-Mcža obavlja sva uvozna i izvozna carinjenja kod vo-dašnje glavne carinarnice tačno, brzo i po niskim cjenama. Javna dralba Dne 22. julija 1928 ob 8 se bo prodajalo na Dunaj- ski cesti 14, v skladišču na dvorišču, na dražbi: oprema za trgovski lokal, večja množina slamnikov, klobukov, čepic, svile, trakov, baržuna, raznih okraskov itd. \veh iivknkh priimek Dr. V. Spora, specialist za notranje bolezni: O mazaštvu Težko je zdravniku pisati o tem poglavju. Zdi se mu, da bo mogoče kdo videl v tem kaj drugega in ne iskanja resuice. In vendar, kdo naj odpre oči zaslepljencem, ki v svojem trpljenju iščejo pomoči pri mazaču? Kdo naj posveti v temne kote raznih čudodelcev in naj razkrinka njihove laži in prevare? Silno se je razvila znanost na vseh poljih. Z letali se vozijo v Ameriko, radio-naprave prenašajo govor in glasbo od celine do celine. Tudi medicina se stalno razvija, uohen človek ne more zanikati njenih uspehov. Splošna izobrazba je v kulturnih državah toliko napredovala, da se zdi čudno, če pišem o mazaštvu. Kdo vendar še išče v današnjem času mazače? V dvoje skupin bi razdelil take bolnike. V prvi so težko bolni in neozdravljivi. Priznati moramo, da so bolezni, ki jim še ne poznamo vzroka in ki jih še ne znamo uspeš- leg zdravnikov za vse bolezni tudi zdravnike za posamezne panoge te znanosti. 0 mazačih-specialistili še nisem čul. To tudi ne gre! Prerok mora biti vseveden in vsemogočen, sicer ni prerok. Mazač se mora lotiti vsake bolezni, čeprav ne bi hotel. V to ga prisilijo razmere. Oglejmo si pa še mazače in njihovo zdravljenje! Spet bi jih razdelil v dve skupini. Prvi so pravi mazači, ki zdravijo po starem. To so neznatni ljudje, malo izobraženi, ki so pobrali svoje skromno znanje pri starih, še skromnejših ženicah. Spoznajo se na vodo, zdravijo z mazili, rožami, travami, obliži in zagovarjanjem. Včasih se spozabijo in lotijo krvavih operacij, pri tem pa padejo navadno sodniji v roke. Ta skupina se v kulturnejših krajih naglo manjša. To pa zaradi tega, ker imajo stare, obrabljene metode zdravljenja, ki »modernim« bolnikom že ne pristojajo. Drugi so pa »znanstveni« mazači. Ti so neprimeroma bolj zviti, pa tudi bolj izobraženi in delajo »moderno«. Pojavijo se kot čuda- Predsedstvo nemškega državnega zbora. 1. Predsednik zbornice socijalist Loebe; 2. podpredsednik Esscr, član centruuia; 3. podpredsednik Kardortf, član nemške ljudske stranke; 4 podpredsednik Gracf, nemški nacijonalec. no zdraviti. Cele množice učenjakov proučujejo bolezni in se trudijo, da bi prišli vsaj korak naprej. Kdo bi mogel našteti milijone brezuspešnih poskusov, kdo bi mogel povedati, koliko noči preMijo nad drobnogledi, v laboratorijih, v knjižnicah, da se enemu posreči najti le majhno zrno, nekaj novega. Žrtvujejo premoženje, celo življenje, da svetijo naprej v brezdanji temi, ki nas obdaja. Sadove svojega dela izročajo tovarišem, objavljajo jih v znanstvenih časopisih. Vidimo jih vsak dan: na klinikah, v bolnicah, pa tudi kot privatniki so vsem in vsakemu dostopni, kdor se priuči njihovi govorici. Organizirani so v društvih, shajajo se na kongresih, da se po-razgovorijo in ustvarijo nove smernice za sistematično delo, ki je vedno plodonosno. Te tihe kulturne delavce cenijo države; kajti niso le dobri čuvarji vseh zakladov, ki jih je zgromadilo človeštvo od pradavnih časov iz vseh delov sveta, ampak so pionirji bodočnosti. In vendar se ni tudi organizirani znanosti posrečilo razjasniti vzrokov vseh bolezni in poiskati pravih lekov. Razumeli pa moramo bolnika, ki naravnost ali po ovinkih zve, da je neozdravljiv. Mnogo jih izgubi razsodnost, začno se loviti kot utopljenec, menjava-jo zdravnike, pričakujejo čudežu iz samih nebes, nazadnje pa se oprimejo mazača. So to tudi ljudje na prav odličnih socialnih mestih. Zelja po življenju je splošna, mnogokrat zaplapola upanje po izgubljenem zdravju baš pred koncem tako silno, da se bolnik res popravi, vsaj za par dni, in razglaša čudovito ozdravljenje. Ta glas gre po deželi, učinkuje kot bomba in privede mazaču novih bolnikov. Zgodi se, da se med strmečim in navdušenim občinstvom bolnik nenadoma zmuzne na oni svet. Tega nihče ne opazi, zakaj ozdravljenje je čudovito in redko, smrt pa zelo vsakdanja. Večkrat neozdravljiva bolezen sama zastane v razvoju. Tudi to se pogosto razbobna kot sijajen uspeh skrivnostnega leka. Treba je tak slučaj hitro in spretno izrabiti, dokler je še svež. Kaj to, če gre bolezen pozneje svojo pot, kdo izmed občinstva se mesece in leta zanima, kako se počuti »za vedno« ozdravljeni bolniki Sijaj in glas mazača ostane, ko bolnik že davno spi pod zeleno rušo. So pa še drugi bolniki, ki raznašajo slavo mazaštva. Najprej obiskujejo vse zdravnike po vrsti. Ker jim pa ne morejo ugotoviti drugega, kot da so živčno bolni, niso s to diagnozo prav zadovoljni. V trdnem prepričanju, da mora biti pri njih nekaj drugega v neredu, ne le živčevje — ta ugotovitev se jim zdi včasih celo poniževalna — se zatečejo nazadnje k mazaču. Brezdvomno temelji vsako zdravljenje na zaupanju do zdravnika, zdravljenje živčno bolnih pa še posebno. Čudovito so neumne ugotovitve mazača pri takih bolnikih, čudovito je tudi zdravljenje, uspehi, ki jih včasih doseže, pa temelje na nenavadnosti zdravljenja in na velikem zaupanju, s katerim romajp bolniki k mazaču. So pa to manj izobraženi, sugestiji dostopni ljudje. Te vrste bolniki so njegovi glavni agenti. Priporočajo ga, pretiravajo svojo bolezen, ne da bj zavestno govorili neresnico. V svoji hvaležnosti navdušujejo sebe in druge za nove nauke. To pa je tudi njihovemu zdravju neobhodno potrebno. Zakaj če bi obledel skrivnostni sijaj preroka, če ne bi čuli o novih čudežih, če bi spoznali, da temelji njihovo ozdravljenje na lastni prevari, tedaj bi bili čez noč isti kot prej. To slutijo podzavestno, zato ga zagovarjajo vedno in povsod, sami se pa solnčijo v njegovi slavi. Ta luč je zanje poživljajoča. Kazen teh so včasih zaletijo k mazaču še drugi bolniki. On jih ne zavrača, ampak lovi vedno z veliko mrežo. V medicini imamo po- ki, ki so si v Indiji ali v Tibetu prisvojili to umetnost. Vedno nekje daleč, da jih ni mogoče kontrolirati. Nekaterim se pa posreči po dvajsetletnem študiju odkriti epohalna sredstva kar proti vsem boleznim naenkrat. Kako, to je spet zavito v temo. Preden začno osrečevati bedno človeštvo, preštudirajo poljudne knjige, se naučijo nekaj latinskih imen, ostalo poberejo od pobeglih bolniških strežnikov. Podjetnejši si najamejo celo skrahirano doktorsko diplomo in si vestno zavarujejo hrbet pred zakonom. »Znanstveni« mazači zdravijo s čudovitimi zdravili, pa tudi z električnimi napravami. Služijo se časopisne reklame, tako da jih je včasih res težko spoznati in jih imenovati s pravim imenom. Vseeno pa imajo stari in moderni mazači gotove značilne znake. Vedno so skrivnostni, mu jih stavlja na pot zakon in oblast. Cujejo se tofebe, da je zakon okoren, oblast malo-brižna, da izgleda, kako da bi šla mazaču — indirektno — celo na roko. »V potu svojega obraza boš jedel vsakdanji kruh,« stoji v sv. pismu. Tudi za vestnega zdravnika velja ta zapoved. Dolga so leta študija, težak in odgovoren je njegov poklic. Za mazača to ne velja. Vedno so bili in bodo ljudje, ki so jim maaači potrebni. Tem nisem napisal tega članka, ampak tistim, ki iščejo resnice, ki pa ne znajo ločiti zrna od plevela. Samostan na Ladoškem jezeru Dr. Lotte Sternbach-Gfirtner poroča v dunajski »Reichspost« o svojem obisku pri menihih na Ladoškem jezeru. Valamo je svetovnoslavni samostanski otok na Ladoškem jezeru, ki je največje jezero v Evropi ter spada sedaj politično pol k Finski, pol pa k Rusiji. Legenda pripoveduje, da sta pred več nego tisoč leti ua mlinskem kamenu priveslala na otok dva meniha z gore Athos in ustanovila samostan. Za vlade ruskih carjev se je samostan sijajno razvil ter postal slavna božja pot, kamor so se stekale množice romarjev iz vseh delov ruske države. Prišel je car, prišli so škofje, prišli so veliki knezi, veleposestniki in trgovci. Samostanu je pripadal cel otok s krasnimi gozdovi; njegove knjižnice so se polnile z redkimi in izbranimi deli, njegove zakladnice z dragocenostmi, tako da je dal iguman Da-maskin sveto steno skovati iz čistega zlata. Tedaj so morali zgraditi romarsko gostišče z dvesto obširnimi prostori, a ob velikih romarskih shodih so romarji napolnili tudi vse gospodarske prostore in čolnarske ute ob jezeru. V teku desetletij so pridni menihi s pomočjo radodarnih velikašev na čereh, ki obdajajo glavni otok, zgradili 23 manjših cerkva, samostanskih poslopij iu kapel, to so tako imenovani »skiti«, po katerih prebivajo »sveti« asketi. Askotično žive menihi na Valamu deloma še danes! Na neki pečini je menih, ki živi nag v svoji votlini; na drugi menih, kj spi v krsti, a v glavnem samostanu menih, ki se že mnogo let hrani s samim čajem in surovo repo in se biča, dokler se ne zgrudi v lastni krvi. Vendar je sijajna doba samostana zašla: bogatega, vernega ruskega ozadja manjka ... Otok pripada politično Finski — samo to ga je rešilo pred boljševiškim razdejanjem — in število menihov se je od < nekdanjih 3000 znižalo na pičlo 300. Spovednik zadnjega carja še živi tukaj in del umetnin in književnih zakladov še hranijo. Toda mnogo se je razneslo in razteplo na vse strani; ni več mogočnega carja, ki bi v samostanu slavil veliko noč in med menihi, izmed katerih so plemiči in izobraženci v času revolucije zbežali v Grčijo, jih je le še malo, ki bi se pečali z umetnostjo Herbert Clark Hoover na vrtu v Washuigtonu. za predsednika ne pustijo v bližino resnih znanstvenikov, bojijo se vsakega nepristranskega nadzorstva. Dobro vedo, da morajo v poštenem boju vedno in povsod podleči. Medicina je dostopna vsakomur, kdor se zanjo zanima, mazaštvo pa ostane družinska tajnost, ki jo oče izroča sinu. Vsi mazači zdravijo različne bolezni na en in isti uačin. To je njihova slaba stran, ki jo njihovi verniki hitro opazijo in ki jim je najmanj všeč. Razen tega so vsi veliki dobrotniki trpečih. Zdravijo samo iz idealizma, v blagor človeštva. To vsiljivo poudarjanje je zanje značilno. Da bi izročili svoje »iznajdbe« bolnicam, zdravnikom in da bi tako bil vsak bolnik deležen njihove dobrote, to jim pa ne gre v račun. Prenaglo bi jih razkrinkali! Pravijo, da jim zdravniki zavidajo uspehe, jih zaradi konkurence omalovažujejo in smešijo, ker nimajo diplome. V zgodovini medicine srečamo mnogo znanstvenikov, ki niso bili medicinci, ki pa imajo za razvoj medicine neprecenljive zasluge. Vsak pošten delavec je bil vedno dobrodošel. Vsi bolniki se sramujejo priznati zdravniku, da so že brezuspešno obiskali mazača, pa ne le zdravniku, tudi drugim ljudem. Bojijo se posmeha, zato ne povedo, kako so razočarani v svojem upanju. Seveda jo to dobro za mazača. Kajti tako ima pa res same »uspehe«. Razumljivo je, da raste slava mazača z neverjetno naglico, vkljub vsem zaprekam, ki Hoover kandidira na listi republikanske suaiike Združenih držav. in znanostjo. Val orno je le še senca samega sebe. Pri vsem tem je to še vedno svet poln fantastične lepote, uekak tujevrsten. neresničen svet. Poseben čar objema človeka, ko po triurni vožnji s parnikom stopi na otok pod samostanom z značilnimi makovkami. Na pristaniškem mostu stoje menihi. Na glavi imajo visoka popovska pokrivala, dolgi lasje jim padajo na rame, a obuti so v mogočne škornje. Preko črne meniške suknje so ipasani z usnjenim pasom in če jp mraz, si oblečejo čez še debele ovčje kožuhe. Prav za prav so to divji možaki, toda njihovo obnašanje je ponižno, njihov način tih in miren iu iz oči jim prav vsem sije dobrodušna, naravnost otroška prijaznost. Gosta spremijo menihi po visokih stopnicah v samostan, poleg katerega stoji v dolgi fronti bivše romarsko gostišče, sedaj tujsko prenočišče. Nastanijo nas v velikem golem celici podobnem prostoru. Na trdi klopi, kjer po v prejšnjih časih spali romarji, nam pripravijo ležišče; toda na mizi stoji kadeč se in šumeč ogromen samovar in daje trdi praznoti enostavno pobeljene sobe značaj prijetne domačnosti. Samovar stoji na pločevinastem podnosu, pred njim Čajna ročka s čajem, poleg sladkor in skodelica V vročem curku se vliie nre|u|e najbolje prebavo. Osti le lodec ln creva sigurno po priletno 1 omot v vsaki leharni Din 4 — voda iz samovara na suho čajno listje v mali ročki, ki ne obsega več nego točno za skodelico čaja. Toda ne spijemo samo ene skodelice, marveč mnogo in mnogo njih, čisto po ruskem običaju. Če se samovar izprazni in shladi, takoj prinesejo v sobo drugega. Gremo, da si ogledamo samostan, potem pijemo čaj. Prisostvujemo strogo ortodoksni službi božji, potem pijemo čaj. Gremo na izprehod po krasni gozdni poti do idilične kapelice, potem pijemo čaj. Od začetka je tujcu čaja preveč; toda menih, ki ti razkazuje, zanimivosti, smatra vsako toliko čašico čaja za obsebi umljivo potrebo; menih, ki streže pri obedu, postavi po vsakem obedu svež samovar na mizo, kakor da se to ob sebi razume; igu-man, ki nas sprejme z dostojanstvom, ka-teremu se ne moremo upreti in se mu uklonimo s spoštovanjem, nam takoj postreže s čajem; enako knjižničar in menih, ki prodaja fotografije — povsod morate popiti skodelico čaja. Tako se navadite dišeče pijače, da ne veste kdaj in pijete jo neštetokrat na dan vedno z novo slastjo. Čaj spada k pojmu va-lamskega samostana in kadarkoli se pozneje spomnite nanj, menite čutiti nežni čajni vonj. Eden, ki zna molčati V teh prvih vročih dneh, ko šport izvabi tudi najvestnejše poslance, se je pripetil v britanskem parlamentu znamenit dogodek: najstarejši poslanec, 82 letni Sir James Agg-Gard-ner je po 15 letih prvič izpregovoril! Sir James, trdovraten samec, je že 60 let član parlamenta in je edini med današnjimi poslanci, ki je še pod Disraelijem sedel v spodnji zbornici. V vseh teh letih je pa samo dvakrat govoril. — Prvič ga je spravila iz ravnotežja nevarnost ženske voiivne pravice, proti kateri je spregovoril par ogorčenih stavkov. Kaka zadeva mu je sedaj razvezala jezik, viri ne povedo. Gotovo je le, da ni žel bogve kakšne slave, ker je bilo navzočih le 40 poslancev. У varstvo kraljevih grobov v Egiptu Egiptovski nacionalistični krogi so že dolgo zahtevali, naj se kraljevi grobovi zaščitijo pred oskruinbo in naj se tudi mumije egiptovskih kraljev iz muzeja v Kairi preneso nazaj v prejšnje grobove, da ne bodo izpostavljeni radovednim očem postopajočih tujcev. Egiptovska vlada je tem zahtevam sedaj ugodila v toliko, da se bodo vse faraonske mumije prenesle v posebno dvorano, ki se bo odpirala le resničnim znanstvenikom. Tako po stane tudi grob kralja Amenhotepa v Dolini kraljev turistom nedostopen. Angleški kralj kot založnik V Londonu so imeli zanimivo pravdo. Ne ki podjetni državljan je ponatisnil imenik telefonskih naročnikov v Londonu in ga razpe čaval. Do tega ni imel pravice, ker je Сору-right telefonske knjige narodna last. Država se je odločila, da brani svoje avtorsko pravo. Ker pa narod juridično ne more nastopiti kol pisatelj, so na pateutnem uradu vpisali kol avtorja kralja Jurija V. Nato je kralj vložil tožbo in zmagal. Plagijator je bil obsojen na 500 funtov sterlingov odškodnine, angleško časopisje pa z zadoščenjem ugotavlja, da ima najbolje uspevajoče angleško založništvo kralja za avtorja. Kako se hranijo zvezde Znanost pravi, da zvezde z izžarevanjem same sebe použivajo, tako da mora biti vsake zvezde prej ali slej konec. Doslej so prisojali zvezdam sto milijonov let življenja, toda po zadnjih ugotovitvah doba njihovega življenja presega ta račun. Harlow Shapley, ravnatelj Harvavdskega observatorija v Severni Ameriki je dognal, da se zvezde na nekak način hranijo s kometi in meteorji, ki krožijo okolu njih, slednjič pa padejo vanje. To je dognal s pomočjo spektroskopa, s katerim je pre-iskal veliko število zvezd. Na vseh zvezdah je dognal cyanogen, ki je sestavljen iz ogljika in dušika. Ker vsebujejo kometi in meteorji ta dva elementa, smatra, da naslaja cyanogen na zvezdah na ta način, da padajo vanje re-patice in meteorji, ki v silni vročini zgore, pri čemer se razvija cyanogen. Na ta način dobivajo zvezde vedno novo nadomestilo za porabljeno moč in morejo tako nedogledno dolgo živeti. Posrečilo se mu je V zaporih okrožnega sodišča v Ljubnu je odscdeval svojo štirimesečno kazen zaradi goljufije trgovski pomočnik Jožef Buzar i i Dunaja. Te dni je pospravljal v porotni dvorani; pri tem je v sosedni sobi opazil obleko državnega pravdnika. Pustil je metlo in cunio. se hitro preoblekel, nato pa povsem mirno odkorakal po hodnikih v vežo in na cesto. Portii ga je spoštljivo pozdravil. Ko so Bu-zarja pogrešili, je bil žc bofive kje; dobili đa še do danes niso.