I KKJIŽMICM | I EDVARDA KAGDELJAl V CEUS 11291jn Celje - skladišče D-Per 539/1981 'tj/'? J P ? glasilo delavcev sozd revirski energetski kombini iugsuug i edvarda kardelja s januar '81 Sc leto XVII COBISS o Št. 1 srečno Ocena doseženih proizvodnih rezultatov v letu 1980 Predstavniki-delegati našega kombinata so 11. novembra 1980 predali po sklepu delavskega sveta SOZD REK EK in družbenopolitičnih organizacij kombinata, zlati znak in plaketo, ki je bila ob praznovanju dneva rudarjev podeljena tovarišu Titu. Plaketo in zlati znak so predali Muzeju revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Našo delegacijo so tvorili Jože Žitnik* predsednik delavskega sveta kombinata, Jani Seme, predsednik KO OO ZS kombinata. Boris Jesenšek, predsednik FK OO ZSMS kombinata ter Marjan Novak, predstavnik mladinske organizacije. Znak in plaketo je v imenu delavcev kombinata predal muzeju Boris Jesenšek. Gospodarski rezultati poslovanja Zasavskih premogovnikov za leto 1980 potrjujejo nasledstva vseh vplivnih dejavnikov iz leta 1979 s to razliko, da je sedaj na zaključku leta spričo splošne težke gospodarske situacije mnogo težje poravnati izgubo. Celoten izpad prihodka v ZP Trbovlje za leto 1980 je 390.098.400 din, pri čemer je bil planirani prihodek dosežen le 79,6 0/'o. Na tako nizko doseženi prihodek v letu 1980 sta vplivala predvsem dva faktorja: Izpad prihodka zaradi nedoseženih cen, ki znaša 191.397.900 din Izpad prihodka zaradi nedosežene proizvodnje v višini 140 000 ton, kar znaša 98.397.500 din Supaj 290.098.500 din Trenutno ocenjujemo izgubo v višini 228.047.500 din, ki je v vsem posledica prej navedenega izpada prihodka v višini 290.098.400 din. Po kritični presoji teh dveh vplivov odpade na neizpolnjevanje fizičnega obsega plana proizvodnje sicer manjši del, vendar pa večja možnost lastnih odločanj. V kolikor lahko uspešnost ali neuspešnost teh odločanj v zvezi z manjkajočo proizvodnjo pripisujemo le svojemu delu in lastni odgovornosti, navajamo podrobneje naslednjo oceno: Proizvodni plan za leto 1980 je znašal 1.400.000 ton v 265 rednih delavnikih ali 5.280 ton/ TOZD doseženo osnovni Er. 285.205 plan 310.000 Oj. 260.695 275.000 Tr. 440.469 580.000 Ko. 243.950 215.000 RSC 29.681 20.000 ZPT 1.260.000 1.400.000 dan, od tega smo predvideli 560.000 ton kotlovca. Pogoji za izpolnitev tega plana so bili: — Predvideno število izvršenih šihtov v posameznih jamah. — Dobava in montaža predvidene odkopne in transportne opreme po programu. — Izdelava in aktiviranje jamskih objektov v predvidenih rokih. — Oddaja premoga — predvsem kotlovca po planu, ker ima vzhodna deponija za TET le za 110.000 ton kapacitet. — V II. kvartalu pričeti s suhim odsejavanjem premoga frakcije 0—15 mm. To so bile glavne postavke postavljene v programu izkoriščanja premoga ZPT — REK EK za leto 1980. Vsi ti pogoji pa niso bili izpolnjeni, zato je bila proizvodnja po premogovnih TOZD dosežena le v naslednji višini: razlika — 1 rebalans razlika — 2 plana — 24.795 305.000 — 19.795 — 14.305 285.000 — 24.305 — 139.531 527.000 — 86.531 + 28.950 250.000 — 6.050 + 9.681 33.000 — 3.319 — 140.000 1.400.000 — 140.000 Največji izpad proizvodnje je bil v TOZD Premogovnik Trbovlje. V prvih štirih mesecih je ZPT izpolnjeval proizvodne naloge (+ 3780 ton, Trbovlje pa že — 18.841 ton izpada). Z mesecem majem pa je že bil izpad proizvodnje v ZPT v višini 18.074 ton, TOZD Trbovlje 34.181 ton. V septembru je bil izdelan rebalans proizvod- nega plana za ZPT v prvotni višini, in sicer: — proizvodnja iz jam 1,342.000 ton — proizvodnja iz površinskih kopov 58.000 ton Skupaj 1,400.000 ton Rebalans proizvodnega plana je bilo potrebno izdelati, ker so bila določena odstopanja od osnovnega plana. Tako smo prvotno načrtovali, da bomo jamo Loke v TOZD Kotredež z mesecem majem zaprli, zato je bil plan za ta TOZD postavljen le v višini 215.000 ton, določeno število jamskih ljudi pa naj bi zaposlili v jami Ojstro, kjer je bistveno večja jamska storitev, s čimer bi se izpad proizvodnje ublažil. To pa ni bilo realizirano zaradi vedno večje energetske krize. Odkopavanje v jami Loke bi zaradi večjih zalog premoga od načrtovanih umetno prekinili in ga neodkopane-ga pustili v jami. Tako je odkopavanje odprtih zalog premoga" v jami Loke predvideno še v letu 1981. Povprečno število izvršenih šihtov in storitev v obdobju 1975—1980 a) odkopni šihti in storitev: 1975 1976 1977 1978___________1979 1980 st. ših. st. ših. st. ših. st. ših. st. ših. st. Hrastnik 171 9.93 155 11.86 141 14.51 157 13.65 131 12.74 130 14.42 Trbovlje 166 15.78 164 15.24 156 14.41 145 12.53 141 14.22 140 10.75 Zagorje 158 7.54 149 71.38 138 7.21 134 7.37 121 8.08 115 7.21 ZPT 495 12.05 478 12.19 435 12.95 436 12.03 393 12.25 385 11.71 b) jamski šihti in storitev: Hrastnik 577 3.05 568 3.36 566 3.73 558 3.96 502 3.33 527 3.61 Trbovlje 485 5.18 455 5.43 446 4.98 420 4.32 413 4.54 421 3.58 Zagorje 519 2.40 495 2.34 471 2.23 458 2.24 420 2.32 388 2.19 ZPT 1581 3.87 1518 4.07 1483 3.95 1436 3.85 1335 3.62 1336 3.36 c) šihti — rudnik in storitev Hrastnik 811 2.16 823 2.33 811 2.61 746 2.96 660 2.53 663 2.86 Trbovlje 636 3.93 588 4.22 575 3.87 552 3.29 512 3.67 508 2.97 Zagorje 725 11.70 709 1.64 668 1.57 641 1.60 557 1.75 522 1.63 ZPT 2175 2.86 2120 3.03 2054 2.93 1939 2.80 1729 2.84 1693 2.68 Iz navedenih tabel je razvid- zniževalo, in sicer od 495 š/dan in rudniške šihte — zadnji so no, da se je število odkopnih v letu 1975 na 385 š/dan v le- se znižali od 2175 na 1693 š/dan šihtov iz leta v leto postopoma tu 1980. Isto velja za jamske tj. za 482 š/dan. Tako odkopna, kakor tudi jamska in rudniška storitev dosežena v lanskem letu v primerjavi s prejšnjimi leti se je znižala zaradi občutnega izpada proizvodnje, ki je nastal v glavnem iz naslednjih razlogov: Težki odkopni pogoji na od-kopni etaži K. 292 v Zg. VII polju jame Trbovlje: V prejšnjih letih so bila posamezna odkopna polja v tej jami razmeroma suha ter ni bilo posebnih težav pri tehnologiji odkopavanja niti pri transportu. Pred dvemi leti pa so se že začeli pojavljati vdori vode in blata. Iskali smo različne rešitve ter končno poizkusili s sodobno opremo tj. s SHP Beco-rit na Širokem čelu v Zg. VII. polju, ki pa zaradi izredno težkih pogojev ni uspel. Zelo razgibana tektonika in rudarsko geološke razmere ostankov premoga v tem polju ni dovoljevala oziroma je otežavala obširnejše raziskave potrebne za brezhibno pripravo nižje od-kopne etaže na K. 292. Pri pripravi in izdelavi projekta smo se morali opirati v veliki meri na praktična izkustva, ki pa, kot se je dejansko pokazalo, niso bila brez rizika. Odkopna etaža je bila zato pripravljena po sporadično zelo glinastem, talninskem premogu s pronicajočo vodo, kjer je ena od glavnih prog prodirala celo v dolomit v dolžini 40 m. Odkopavanje v tem glinastem, zablatenem premogu je bilo kljub najsodobnejšemu podporju — Becorit vezano skoraj izključno le na ročno izdelavo, kjer je precejšen del dela v posameznih odkopnih fazah odpadlo le na vzdrževanje podporja in varovanje odkopne fronte. Podpor] e Becorit smo na etaži K. 292 vgradili v začetku februarja 1980. V dveh mesecih (marec in april) smo imeli ugodne rezultate, ker so bili odkopni pogoji dokaj ugodni (brez večjih dotokov vode). V marcu je znašala proizvodnja 51.203 ton, v aprilu pa 54.050 ton, t.j. po planu. V maju pa so se občutno poslabšali pogoji zaradi večjih dotokov vode, ki je povzročila močno zablatenost premo- ga, s tem pa že omenjene težave pri odkopavanju. Tako je znašala proizvodnja v juniju 41.545 ton, v juliju pa se je znižala celo na 23.689 ton. Kljub prizadevanju in naporom nismo uspeli obvladati tehnologije odkopavanja tako za blatenega premoga niti transporta. V septembru smo pristopili k demontaži tega podporja, ker je že obstajala nevarnost, da ga nam zalije. Neurejen transport: Transport tako zablatenega premoga je bil skoraj nemogoč, oviral je zvračanje vozičkov, separiranje, drobljenje itd., kar je povzročalo pomanjkljivo dostavo vozičkov tudi ostalim jamam. Pri tem moramo poudariti, da je vozni park zelo iz-strošen in pomanjkljiv, premajhno je število vozičkov, le 1560 v ietu 1980 na območju Trbovlje—Hrastnik, pred leti je bilo pa 2230 vozičkov, lokomotive so iztrošene, zaradi pomanjkanja rezervnih delov pa praktično onemogočena sprotna in tekoča popravila. Vse to so posledice še iz prejšnjih let, ko je bilo premogovništvo tako zapostavljeno, da smo bili prisiljeni zapirati posamezne jame, pri ZPT npr. jamo Dol. Res je, da družba posveča premogovništvu več pozornosti, vendar zaradi omenjene napake ne bo mogoče v kratkem času odpraviti težkih posledic. Pomanjkanje delovne sile: Število odkopnih šihtov v posameznih jamah se iz leta v leto znižuje kot je razvidno iz prejšnjih tabel. Za 1. 1980 smo planirali naslednje število odkopnih šihtov po TOZD: TOZD plan dosež. raz. Hrastnik 84 Ojstro 72 Trbovlje 139 Kotredež 124 ZPT 419 64 —20 65 — 7 139 ± 0 116 — 8 384 —35 Pri doseženi odkopni storitvi 11.71 t/šiht v lanskem letu (pri tem moramo omeniti, da je TOZD Trbovlje iz navedenih vzrokov dosegal le 10.75 t/šiht), kar pomeni manj kot 35 š/dan, znižanje proizvodnje pa 4101/ dan ali pri 287 obratovalnih dneh 118.000 ton. V lanskem letu je znašala fluktuacija 840 ljudi, od tega je odšlo v pokoj 100 kvalificiranih, izkušenih rudarjev z odkopov. To vrzel z mladimi, prihajajočimi rudarji ne bo mogoče kmalu zapolniti. Ta težak problem pomanjkanja delovne sile se bo še nadaljeval, ker ni stanovanj. Prva stanovanja v samskih domovih bomo dobili šele leta 1983. Tudi to je posledica gledanja družbe do premogovništva v prejšnjih letih. Pri planiranju proizvodnje za leto 1980 smo predvidevali tudi ca. 170 ljudi iz Geološkega zavoda Ljubljana (GZL), prihod teh rudarjev pa se je zakasnil za sedem mesecev. Prvih 50 za Hrastnik in Ojstro je prišlo v avgustu in septembru, v Trbovlje pa šele decembra (20). Skupaj torej le 70. Usposobljenost teh rudarjev za jamsko delo pa je bistveno manjša, ker se morajo še prilagajati novim prilikam. V II. kvartalu je moralo zaradi zakonskih predpisov precej upokojencev prenehati z delom na obeh separacijah (Trbovlje, Zagorje). Tudi tu so nastopile težave z novinci, saj ne morejo takoj nadomestiti izkušenih delavcev zaposlenih že dolgo let pri separacijskih delih. Vrzeli tudi na tem področju niso v celoti izpolnjene in delno še zdaj zaposlujemo na separacijah že tako manjkajočo jamsko delovno silo. Elektro-strojna oprema: Za proizvodnjo 1.400.000 ton je bil izdelan tudi plan nujno potrebne opreme: verižni transporterji, črpalke, stikala, elektromotorji, SHP itd. Vendar pa smo uspeli od planirane opreme dobiti le majhen del, pa še to v izredno zakasnelih rokih, (praktično še iz 1. 1979 SHP in odkopni stroj). Iz navedenega vzroka je zaostala tudi investicijska izgradnja jamskih objektov. Zaradi nepravočasne dobave določene opreme se je za pol leta zakasnilo obratovanje nove transportne poti po vpadniku Zvezno VII. obzorje v jami Hrastnik, kar je onemogočilo zvišanje proizvodnje, ker je transport premoga po glavnem šahtu v zadnjem času zaradi prevoza večjih količin jalovine (investicijska dela) predstavljal zelo ozko grlo. Vdori blata in mulja ter jamski ognji: Hrastnik: V tej jami smo imeli v C - polju, kjer so bili precej ugodni odkopni pogoji, vgrajeno SHP — Becorit. Tu smo imeli ugodne rezultate, s katerimi bi izničili izpad proizvodnje v ZPT. V začetku avgusta pa je prišlo do vdora blata in mulja ter zalilo čelo, ki ni obratovalo en mesec in pol. Kot v ostalih jamah je tudi tu občutno primanjkovalo odkopnih ših-tov, tako da kljub sorazmerno dobro doseženi odkopni storitvi 1506 ton/šiht, tudi ta TOZD ni izpolnil proizvodnih nalog. Nivo odkopnih etaž je tako rekoč na osnovnem, tJ. VIL obzorju (obzorje na K. ± O. iz znanih vzrokov — posledica iz prejšnjih let — pa še ni izdelano), zato so odkopne in odvozne proge v velikem pritisku, kar zahteva prekomerno vzdrževalnih partij na račun odkopnih. Ojstro: Proti koncu leta je nastal velik jamski ogenj na širokem čelu Javor sloja na etaži K. 160, pri tem je nastopal CO v večjih količinah tako, da je bila sanacija ognja otežkočena. Šele, ko smo namestili v zadnjem pasu širokega čela tervol in preuredili ventilacijo, se je koncentracija plina znižala, tako da smo uspeli v razmeroma kratkem času ogenj sanirati. V tem sloju so bile skozi celo leto izredno slabe odkopne prilike. Odkopavanje je potekalo pretežno v zelo zdrobljenem premogu na-riva, kjer je bilo čelo sicer pod-grajeno v Salzgitter podporju, vendar pa je bila širokočelna stena in strop — kljub 7.0 m visoki nadkopni višini tako zdrobljena, da je bilo potrebno steno pažiti, strop pa loviti na zatik. Stransko sipni nakladalec Salzgitter, ki je bil nameščen na tem čelu, praktično ni mogel obratovati, pa smo ga morali prestaviti na druga de- lovišča. Iz omenjenih razlogov so bili mesečni napredki čela izredno nizki, prav tako pa tudi storitve. Za razna dela t.j. čiščenje zalitih čel, sanacijo ognjev, smo morali angažirati najboljše kvalificirane kadre s širokih čel, s tem pa se je razumljivo znižalo že tako prenizko število odkopnih šihtov. Kotredež: V tej jami se je v vseh odkopnih poljih pojavljala voda iz starih del, tako da je bila izkop-nina bolj mokra kot na zgornjih etažah. Zaradi zakasnitve investicijskih odpiralnih del se na istih nivojih izvajajo istočasno investicijska dela v jalovini in odkopavanje premoga. Iz tega razloga se ne da ločeno transportirati jalovine in premoga, kar povzroča težave pri separi-ranju, končni rezultat pa je doseganje nizkih separacijskih izkoristkov. V drugi polovici leta so se pojavljali zastoji v proizvodnji v vseh jamah zaradi pomanjkanja repromateriala in rezervnih delov za transportno mehanizacijo, lokomotive, jamske vozičke, črpalke itd, kar je močno vplivalo na višino proizvodnje. Ker niso bili izpolnjeni vsi pogoji za normalno proizvodnjo, smo tako kot vsi premogovniki v Sloveniji v 1. 1980 obratovali na proizvodnji premoga tudi ob prostih sobotah (v 22 sobotah ca. 100.000 ton). Površinski kopi: Pri rebalansu proizvodnega plana smo upoštevali tudi proizvodnjo s površinskih kopov v višini 58.000 ton, in sicer: Ret j e 35.000 ton in iz Oj str a 23.000 ton. V oktobru in novembru pa je bilo veliko deževje, tako so nastajali plazovi, oba površinska kopa je zalivalo z muljem, obe cesti na površini pa na daljšem odseku razstrgalo. Tako je tudi nastal izpad proizvodnje za 49.000 ton. Suho odsejavanje rovnega premoga na separaciji Zagorje: Zaradi obstoječega tehnološkega postopka pri separiranju premoga v Zagorju spuščamo v Savo poleg drobne jalovine tudi droben premog, kar predstavlja izgubo toplotne vrednosti ca 1.32 GJ/t. Da bi preprečili te izgube in manj onesnaževali Savo, smo v II. kvartalu predvidevali suho odsejevanje premoga od 0 do 15 mm, s tem bi pridobili dodatnih 100 t/dan. To pa ni bilo mogoče v celoti realizirati zaradi premajhnih kapacitet Mogensen sita na eni strani, na drugi strani pa je bil vzrok tudi v mokrem premogu in prevelikih količinah jalovine. Kot že omenjeno, je bil glavni izpad proizvodnje premoga v jami Trbovlje. Vendar pa TET zaradi tega ni utrpela škode, ker je obratovala le z 80 °/o. Zaloge premoga v deponiji TET so bile naslednje: I 61.828 ton II. 54.860 ton III. 57.945 ton IV. 54.146 ton v. 107.665 ton v. 142.932 'ton VIL 139.014 ton VIII. 127.773 ton IX. 118.216 toh X. 114.217 ton XI. 106.806 ton XII. 107.703 ton Proizvodnja kotlovca je pričela močno upadati v III. in IV. kvartalu. Pri tem je potrebno omeniti, da bi pri doseganju plana TOZD Trbovlje polna deponija ovirala redno proizvodnjo kotlovca in bi še več premoga zgorelo na deponiji. Zaključili bi z naslednjim: Iz vsega navedenega nedvoumno sledi, da so bili s strani Zasavskih premogovnikov storjeni vsi ukrepi preverjeni na rednih zasedanjih samoupravnih organov, da bi planirano proizvodnjo in s tem obveznost do družbe izpolnili. Predvsem so bili to ukrepi: — za dodatno delo izven rednih delovnih dni (22 dodatnih sobot); — hitro odpiranje površinskih kopov v jesenskem obdobju brez kakršnihkoli vlaganj dodatnih družbenih sredstev za investicijska dela (žal zaradi znanih vremenskih prilik v oktobru in novembru majhen efekt v letu 1980, pa vendar večja perspektiva površinskih kopov v letu 1981); — z ostrimi ukrepi smo zmanjšali odsotnost z dela; —• z veliko požrtvovalnostjo smo obvladali več jamskih požarov, vodnih vdorov in mulja; — žal pa nismo uspeli zaradi neprimerne opreme, predvsem jamskega transporta, tehnološko obvladati mokrega zablatenega premoga s področja Trbovelj, kar se bo tudi v bodoče manifestiralo v čedalje hujši obliki. Navsezadnje pa naj omenimo to, da smo za potrebe široke potrošnje, prometa in industrije vse obveznosti 100 %> izpolnili, ves izpad proizvodnje pa se manifestira v neizdobavl j enem kotlovnem premogu za potrebe termoelektrarne Trbovlje, zaradi česar pa ta elektrarna ni obratovala niti ure manj, ker je sicer imela na skupni deponiji z Zasavskimi premogovniki toliko premoga, da je bila zaradi tega lahko v stalni pripravljenosti za obratovanje. KOVTOP — DO ZPT V jami Trbovlje vdor blati manjša proizvodnja premoga V noči med 19. in 20. januarjem so rudarji nočne izmene v TOZD Premogovnik Trbovlje opazili, da na glavni progi v polju AB na koti 300 vdira premog in da se nabira tudi glina. Opravili so vse potrebno, da ne bi prišlo do hujših posledic. Ponoči 21. januarja okoli 1 ure zjutraj pa je glina vdrla na progo v tolikšni masi, da je v severnem odseku čela v dol- IZPOLNJEVANJE PROIZVODNIH NAČRTOV V LETU 1980 a) Proizvodnja premoga DO Zasavski premogovniki: letno - ton doseženo izpolnitev TOZD II. I. načrta načrt načrt ton ± %> P. Hr. 305.000 310.000 285.205 — 19.795 93,9 P. Oj. 285.000 275.000 260.695 — 24.305 91,5 P. Trb. 527.000 580.000 440.469 — 86.531 83,6 P. Kotr. 250.000 215.000 243.950 — 6.050 97,6 RSC Trb. 33.000 20.000 29.681 — 3.319 89,9 Skupaj: 1.400.000 1.400.000 1.260.000 —140.000 90,0 Pripomba: Pri proizvodnji TOZD Premogovnik Trbovlje je vključena proizvodnja 7.765 ton iz dnevnega kopa R 80, pri TOZD Premogovnik Ojstro pa 1.085 ton iz dnevnega kopa Ojstro 80. Število načrtovanih rednih delovnih dni: 265 z delovnih (dodatnih) sobot: 22 b) Proizvodnja električne energije (v MWh) DO Termoelektrarna: TOZD načrt doseženo izpolnitve PEE PP 55.000 12.932 23,5 PEE Nova 545.000 450.547 82,7 Skupaj 600.000 463.479 77,3 Kombinirana 22.000 — 201 — Celokupna 622.000 463.278 74,5 c) Proizvodnja gradbenega materiala : DO TOZD enota letni °/o mere načrt doseženo izpolnitve ROD GRAMAT os. — opekarna enote 10.000.000 10,001.685 100,0 — kamnolom m3 40.000 57.079 142,7 ZPT PDH — betonarna kos — 72.850 — — kamnolom m3 — — — ZPT Kotredež — kamnolom m3 135.000 146.118 108,2 d) Ostala proizvodnja - — storitve: DO TOZD enota letni 0/o mere načrt doseženo izpolnitve RGD Avto- prevoz t/km 8,600,000 9,730.648 113,2 ZPT RESD H — toplarana Hrastnik Gcal 16.520 16.298 98,7 IMD SIMD din 41,265.000 53,695.251,85 EIMD din 22,782.000 27,917.652,55 ZPT PJL — žaga Trbovlje m! 1.273 1245,50 97,8 PDZ — žaga Zagorje m3 — 93,23 — Število zaposlenih dne 31. 12. 1980: — DO ZPT 3.065 — DO TET 487 — DO RGD 1.072 — DO IMD • 168 — DO ASO 47 — DO TSO 45 Skupaj 4.884 Erika Kovačič Predsedstvo SFRJ je v novoletni poslanici najprisrčneje voščilo narodom in narodnostim, vsem delovnim ljudem, borcem in mladini, pripadnikom oboroženih sil in varnostnih služb, vsem občanom naše države, v prepričanju, da bo leto 1981 v vsakem pogledu uspešno in plodno. Dejali so... France Popit, predsednik CK ZKS »;.. Naslednja stvar, ki je tudi povezana s tem, je sploh vprašanje razpolaganja z dohodkom delavca, kar je njihova neodtujljiva pravica. Vtis imam, da to, kar delajo delegati v sisih, pa tudi v občinskih skupščinah, delajo velikokrat na svojo roko. Namreč, da v eni od interesnih skupnosti ali pa v skupščini sklenejo nekaj, iz česar morajo potem delavci v temeljnih organizacijah dati denar. To je seveda vprašljivo, na kakšen način se razpolaga s temi sredstvi, ker delegati samo v svojem imenu tega ne morejo narediti. Po zakonu se morajo pravzaprav o dohodku izjavljati delavci-proizvajalci posamično. To pomeni, da ni treba za vsako malenkost hoditi na zbore delavcev, žal pa se dogaja, da velike stvari oziroma tehtne odločitve marsikdaj ne pridejo na zbore delavcev. Podobno velja tudi za interesne skupnosti materialne proizvodnje, kot so železnice, elektrogospodarstvo, luški promet itd. Tudi pri žini 12 m zatrpala progo in zalila ustje čela. Tu stoji tudi črpalka in povratna postaja enoverižnega transporterja. Zavoljo tega je za približno 3 do 4 tedne onemogočeno kakršnekoli pridobivanje premoga na tem čelu. Zaradi te naravne nesreče, v kateri ni bil nihče od 14 rudarjev poškodovan, bo znašala dnevna proizvodnja okoli 500 ton na dan manj, kot bi sicer lahko bila. Do izliva oziroma vdora blata je prišlo zaradi povečanih pritiskov, ki so ga povzročile razmočene mase glin v krovnih plasteh. Več bomo o tem pisali v naslednji številki našega glasila. Vzroki in problematika V ZVEZI Z NEIZPOLNJEVANJEM PROIZVODNEGA NAČRTA DO TET V LETU 1980. Na osnovi ovrednotene elektroenergetske bilance smo v DO TET sprejeli obveznosti proizvodnje električne energije v naslednji višini: — turboagregati TA 1 - TA 3 TOZD PEE-PP 55 GWh — turboagregat TA 4 TOZD PEE-N 545 GWh — plinska agregata PA 1 in PA 2 TOZD PEE-PP 22 GWh Pri realizaciji zadnjih nalog smo naleteli na več nepremostljivih težav tako v SOZD EGS kot tudi v DO TET. To je imelo za posledico, da smo proizvedli manj električne enrgije, kot smo načrtovali. Dosežena proizvodnja je takole odstopala od planirane: — turboagregati TA 1 - TA 3 TOZD PEE-PP 13 GWh — turboagregat TA 4 TOZD PEE-N 451 GWh — plins. agregata PA 1 - PA 2 TOZD PEE-PP 0,5 GWh Če analiziramo dosežene rezultate, moramo poudariti, da je neizpolnjevanje proizvodnega načrta posledica deloma politike racionalne izrabe energetskih goriv kot tudi večkratnih izsiljenih zaustavitev. Zato lahko zaključimo, da je dosežena proizvodnja v višini 24 °/» planirane proizvodnje turboagre-gatov v TOZD PE-PP posledica optimiziranj a elektroenergetskega sistema SOZD EGS, kajti kWh teh turboagregatov TA 1 -TA 3 presega prodajno ceno kWh na pragu sistema. Večjih okvar na teh proizvodnih agregatih ni bilo, tako da so večino razpoložljivih ur turboagregati »prebili« v rezervi. Na plinskih agregatih smo med letom izvajali popravila, zato tudi ni bilo moč doseči planirane proizvodnje. Druga slika se nam kaže na turboagregatu TA 4 v TOZD PEE-N. Zaradi iztrošenosti naprav in odložitve obnove kotla K 4 v letu 1981 smo imeli precej zaustavitev. Izsiljene zaustavitve predstavljajo 35 "/o obratovalnih ur turboagregata. Zaradi sistemskih rešitev in izdo-bave inozemske opreme se nam preložitev rekonstrukcije kotla K 4 in obnove generatorja izredno maščuje, tako da je 83-% doseganje proizvodnega plana ob maksimalnem angažiranju tako obratovalnega kot tudi vzdrževalnega osebja lep uspeh, ki je plod izrednih prizadevanj, da smo kljub iztrošenosti naprav zadovoljivo dosegli zadane cilje. Peter Jamnik teh moramo doseči boljši pregled nad sredstvi, ki so jih v svojem interesu združili podpisniki za razvoj teh dejavnosti, kako z njimi gospodarijo in ali jih res dajejo za dogovorjen namen. Ko govorimo o teh zadevah, mislim, da so tu komunisti preveč pasivni. Cesto poslušam, da se komunisti jezijo nad samoupravnimi interesnimi skupnostmi, namesto da bi se sami do kraja dogovorili in videli, kaj moramo pravzaprav izpopolniti v našem političnem sistemu. Zato moramo glavno akcijo usmeriti na ta področja. Tudi v občinah morate pogledati, kako je s podpisovanjem samoupravnih sporazumov, saj odklanjanje tega — brez vzrokov — lahko imenujemo politično sabotažo ali poskus rušenja samoupravnega sistema. Milan Daljevič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ » ... Petnajsta seja CK ZKJ je posebej poudarila, da smo izčrpali vse možnosti gospodarskega razvoja na starih osnovah. Zmanjkalo je manevrskega prostora za materialni razvoj, ki je zasnovan na nadaljnjem zadolževanju države in inflacijskem financiranju nerealnih ciljev. Ni več prostora za neracionalne rešitve pri graditvi proizvodnih zmogljivosti, ki vodijo v avtarkijo, v zapiranje pred svetom. Zato smo se odločili za tak petletni načrt, ki naj sanira sedanje stanje, pa tudi za plan stabilizacije, s katero moramo odpraviti negativne tendence v družbenoekonomskem razvoju in združenem delu zagotoviti pozicijo, ki mu po ustavi in zakonu o združenem delu pripada...« Šemsa Osmanovič ureja vozičke naložene s premogom na separaciji premoga v Zagorju. Foto A. Bregant Problematika izpolnjevanja načrtovanih obveznosti v DO IMD v letu 1980 Niso se še polegle težave izpolnjevanja raznih obveznosti preteklega leta, ko že bredemo po nejasnih, v meglo zavitih načrtih. Vse skupaj pa je posledica neresnega in do nekje neizvedljivega planiranja ali, po domače rečeno, »planiranja iz rok v usta«. Komurkoli je znana minimalna metodologija planiranja, ve, da je treba načrtovati v okviru svojih zmožnosti in analiz obstoječega stanja, ne pa, da s plani prikazujemo svoje želje oziroma apetite. In prav iz teh osnovnih pogojev izvirajo vse težave ob neizpolnjevanju začrtanih obveznosti. Po uspehu poslovanja ne bi mogli trditi o kakšnih neizpolnjenih nalogah v DO IMD v preteklem letu 1980, pa kljub temu ni šlo vse tako gladko. Nikakor ne smemo in ne moremo delati primerjav vseh pokazateljev realizacije plana za preteklo leto. Morda se lahko še najkonkretneje pomudimo ob ocenah finančnega uspeha, kjer smo poslovali po mesečnih terminih zelo variabilno v TOZD SIMD in nekoliko stabilne j e v TOZD EIMD. Tako smo bili v III. kvartalu tudi kršitelji družbenega dogovora zaradi prevelike rasti osebnega dohodka proti dohodku. Kljub resnim prizadevanjem nismo najbolje uspeli z dogovori o organiziranju elektrostroj-ne dejavnosti v okviru REK EK. Uspeh je že v tem, da smo spravili vsaj na papir dehtev dela po TOZD te dejavnosti in poskušali prikazati potrebe za investicijsko izgradnjo na področjih Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Vsako leto posebej si prizadevamo za ureditev boljših delovnih pogojev delavcev neposredne proizvodnje, pa tudi v preteklem letu nismo kaj prida uspeli. Glavni problem je v TOZD SIMD z ogrevanjem de- lovnih prostorov, saj se temperatura v hudem mrazu v montažni hali (baraki) spusti celo pod —10° C. Povsem zadovoljive delovne pogoje pa si je v teku preteklega leta uredil TOZD EIMD. Zaradi zastarehh in dotrajanih delavnic si ne moremo umiš-Ijati niti sodobnejših strojev in naprav, ki bi omogočile lažje, predvsem pa učinkovitejše delo v proizvodnem procesu. V kolikor govorimo o izpolnjenih oziroma neizpolnjenih nalogah preteklega leta je treba pogledati, kako smo izvajali dela rokovno in količinsko. Vsekakor smo imeli skozi celo leto svojo dejavnost usmerjeno največ za potrebe premogovništva. Zal vseh obvez nismo uspeli rokovno izgotoviti in smo nekatera dela morali zaradi prezasedenih kapacitet odkloniti. Ta težava se ponavlja že vrsto preteklih let, vendar je treba opozoriti, da se bomo le morali nositi nekoliko manj obrtniško in pristopiti k organiziranemu delu, ki bo podkrepljeno z realnim planom. Mnogokrat je čutiti, da investicijska dela niso koordinirana in dovolj strokovno pripravljena. Izkušnje nas učijo, kako se na samih objektih med seboj »lovijo« rudarska pripravljalna dela in nato dela z elektrostroj-nim opremljanjem. Nič bolje, morda še mnogo slabše je bilo v preteklem letu z remontnimi deli. Tudi remonte se da planirati. Pri tem mislim predvsem remonte jamskih lokomotiv, odkopnih strojev in strojev za izdelavo prog ter ostalih naprav. Zavedati se moramo, da imamo velike težave z uvozom rezervnih delov, na domačem tržišču pa so dobavni roki za repromaterial neverjetno dolgi in moraš imeti že veliko srečo, da določene vrste materialov sploh dobiš (lak, žice za previjanje EM, razno profilno železo, profilne žice v izolacijah, jekla točno določenih kvalitet idr.). Med poslovnim letom 1980 pa smo naleteli še na druge težave, ki niso tehnične oz. komercialne narave. Tako je nastala cela vrsta težav ob zamenjavi direktorjev DO. Namesto Vilija Brodarja je postal direktor Mihael Eržen. Vmes je nekoliko zaškripalo v čisto človečkih odnosih med zaposlenimi, med odnosom TOZD in delovne skupnosti. Z velikimi težavami smo se srečali, ko smo hoteli naš Pravilnik o nagrajevanju uskladiti s Pravilnikom DO ZPT oz. DO RGD. Težave smo imeli tudi ob uvajanju stimulativnega nagrajevanja, ki ga nismo sprejeli. Tem slednjim težavam smo želeli narediti konec in smo zato pristopili k nekoliko bolj detajlno obdelani metodologiji ocenjevanja posameznih del in nalog in upamo, da bomo s tem naredili kvalitetni premik pri nagrajevanju po delu. Nismo pozabili niti na družbeni standard zaposlenih in v veliki meri se bomo tudi v bodoče trudili za uvajanje boljše tehnologije dela in zboljšanje delovnih pogojev. Verjetno je tokratni prispevek nekoliko črno obarvan, pravimo pa takole: »Smo mlad kolektiv, ki ima zdravo sredino, iz katere pričakujemo, da bomo v bodoče bolje izpolnjevali zastavljene cilje in naloge«. Riko Majcen Požar v plinsko-parni elektrarni 00 TET Dne 7. januarja t.l. so pričeli preizkušati turbino plinsko-parne elektrarne v DO TET. Bila je namreč na večjem popravilu v ZDA. Pri preizkušanju sinhronizacije pa je prišlo ob 13,36 uri do požara v komandnih napravah plinsko- Del plinsko-parne elektrarne DO TET v katerem je nastal 7. januarja 1981 požar iz doslej še neznanih razlogov. Vzroke požara in nastale škode raziskuje posebna komisija ki pa do časa, ko pripravljamo gradivo za to številko, še ni objavila svojih ugotovitev. parne elektrarne v DO TET. Požar je zajel drugi blok te PPE. Pri tem požaru so se nekateri delavci v DO TET izredno prizadevali, da bi bil požar pogašen čimprej in da bi škoda, ki je pri tem nastala, bila čimmanj ša. V tem so bili zelo uspešni in izredno požrtvovalni. Z ugotovitvijo nastanka požara in vzrokov zakaj ni delovalo 110 kV stikalo, je bila imenovana posebna komisija, ki jo vodi inž. Rosina Jože ob sodelovanju drugih strokovnjakov in domačih sodelavcev. Več bomo o tem lahko napisali v prihodnji številki našega glasila, ko bodo rezultati preiskave jasnejši in dognani. Dejstvo je, da je bil prizadet eden od dveh 31,5 MW blokov PPE, da škoda ni majhna in da slovenskega elektrogospodarstva ta nesreča ni ogrozila. Plinsko parno elektrarno namreč vkla-pljajo v omrežje le v času naj-hujše energetske krize, ker je električni tok iz te elektrarne precej drag, saj obratuje na tekoče gorivo. Težave s PPE so že dali časa znane, o čemer smo tudi v našem glasilu že večkrat pisali. Upajmo, da bo možno nastalo okvaro čimprej sanirati in turbino vnovič usposobiti za obratovanje. V razpravi je osnutek samoupravnega sporazuma O TEMELJIH PLANA SOZD REK EK Dne 15. januarja t.l. je delavski svet SOZD REK Edvarda Kardelja sprejel sklep, s katerim je dal v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana našega kombinata za obdobje 1981 do 1985. Razprava traja do konca januarja t.l. Do začetka februarja je možno oddati pripombe in dodatne oziroma dopolnilne predloge, takoj nato pa bo predložen konkreten predlog delavskemu svetu SOZD REK EK zaradi sklepanja o nadaljnjem postopku sprejemanja. Čeravno je bilo za vse delovne organizacije, temeljne organizacije, de- lovne skupnosti, samoupravne organe in družbenopolitične organizacije ter delavce kombinata razmnoženo veliko število izvodov osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana sestavljene organizacije združenega dela Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja za STRAN 10 obdobje 1981 do 1985, smo se odločili za objavo kratkega povzetka v našem glasilu. Iz tega osnutka samoupravnega sporazuma povzemamo najbistvenejše postavke. a) Proizvodnja rjavega premoga v DO Zasavski premogovniki bo znašala po tem načrtu: leto količina ton 1981 1,500.000 1982 1,510.000 1983 1,500.000 1984 1,567.000 1985 1,640.000 skupaj: 1981—1985 7,717.000 Gornje količine premoga bodo namenjene za energetiko — 5,760.700 ton, za industrijo in promet 662.000 in za široko porabo 1,294.300. Premog, namenjen energetiki, bo v glavnem dobavljen DO TET, to je 3,145.000, ostalima dvema, to je TO Ljubljana in TE Šoštanj pa skupno 2,615.700 ton. b) Proizvodnja električne energije v DO Termoelektrarna Trbovlje. Proizvodnja bo znašala v naslednjih letih: » S R E C N O « St. 1.—januar 1981 PEE NOVA Proizvodna enota — v GWh leto PEE STARA PEE PP Skupaj 1981 420 55 85 558 1982 570 — — 570 1983 523 — — 523 1984 523 — — 523 1985 566 — 20 586 Skupaj: 1981—1985 2.602 55 103 2.760 leto transport Storitve delovnih ton/km strojev — ure 1981 9,200.000 12.010 1982 9,900.000 12.790 1983 10,600.000 13.620 1984 11,400.000 14.520 1985 12,100.000 15.500 Skupaj: 1981—1985 53,200.000 68.440 1984 171.642 1985 177.425 Skupaj: 1981—1985 824.371 Od skupnega števila načrtovanih delavnikov bo opravljenih za okoli 40 fl/o del v okviru SOZD REK EK, 27% delavnikov bo predvideno opravljenih za storitve izven našega kombinata v naši državi in 33 % vseh delavnikov za dela v inozemstvu. — Transportne storitve obsegajo cestni tovorni promet in storitve delovnih strojev: c) Rudarska gradbena dejavnost: Rudarska investicijska dela v naslednjem srednjeročnem obdobju bomo prikazali v obliki delavnikov, ki tvorijo merilo za fizični obseg načrtovane proizvodnje, posebej pa dejavnost avtotransportnih storitev in cestnega prometa ter proizvodnje opeke: — Rudarska investicijska dela: leto 1981 1982 1983 število delavnikov 151.883 158.831 164.590 Kratek oddih med delom so si privoščili Bojan Kramžar, Franci Romovz in Slavko Naraglav v Hrastniku. Za kratek postanek jih je naprosil fotograf. Foto A. Bregant — Proizvodnja gradbenega materiala: Med to proizvodnjo štejemo opečne izdelke in dolomitni drobljenem leto opeka dolomitni NF enot drobijenec 1981 10,000.000 — m 50.000 1982 10,000.000 50.000 1983 10,000.000 50.000 1984 10,000.000 50.000 1985 10,000.000 50.000 Skupaj: 1981-1985 50.000.000 250.000 Gradbena skupina za izvajanje zidarskih, pleskarskih in drugih pomožnih del pa bo o-pravila v vseh petih letih skupaj 12.752 delavnikov oziroma storitev v tem okviru. d) Elektrostrojna dejavnost: Pod to dejavnost štejemo tako strojno, kakor tudi elektro dejavnost. Storitve za kritje bodočih potreb ob sedanji organizaciji DO IMD so izražene v številu delavnikov in to: bo 79 milijonov din, tujih komercialnih kreditov 60 milijonov in lastnih sredstev 91 milijonov dinarjev. V tem sredjeročnem obdobju je predvidenih skupno 275 milijonov din za raziskovalna dela ske gradnje bo porabljenih v petletnem obdobju skupno 165.700.000 din, za zgraditev skladiščnega prostora in nabavo opreme za delavnice 34.310.000, za nabavo opreme za cestni kamionski transport 51.220.000 in za nabavo opreme leto strojna dejavnost delavnikov elektro dejavnost delavnikov skupaj delavnikov za opekarno in kamnolom in zgraditev novega dimnika na o-pekarni skupno 13.500.000 din. Od skupno potrebnih sredstev 1981 20.809 10.825 31.634 je predvidenih 50 %> lastnih 1982 21.237 11.569 32.806 sredstev, 10 ®/o domačih kredi- 1983 21.939 12.295 34.234 tov, 30 °/o bančnih kreditov in 1984 22.477 12.490 34.967 10 ^/o združenih sredstev. 1985 22.313 12.597 34.905 Za vlaganja v elektrostrojno Skupaj: 1981—1985 108.775 59.771 168.546 dejavnost bo potrebnih v na- e) Investicijska bave: dela in na- v Kotredežu in na Dolu. Za financiranje teh del bodo porab- slednjem petletnem obdobju 133 milijonov din. Za odpiranje novih predelov slojišč premoga na področju Hrastnika in Trbovelj je v petletnem obdobju predvidenih 1,796 milijonov din, na področju Kotredeža med VI. in IX. cbzorom 329 milijonov din, za odpiranje jame Kotredež zapad pa 111 milijonov din. Za odpiranje premogovnika Dol je predvidenih v vseh petih letih 831 milijonov din. Za mehanizacijo odkopov je predvidenih za Hrastnik, Ojstro in Trbovlje skupno 65 milijonov din, za mehanizacijo glavnega transporta v istih premogovnikih 22 milijonov din. Celokupne investicijske naložbe v osnovna sredstva bodo predvidoma znašale v vseh petih letih 3.154 milijonov din, čeravno predračunska vrednost objektov in nabav znaša 4.263 milijonov din, od tega je 182 milijonov bilo porabljenih do leta 1981, del sredstev od predračunske vrednosti pa bo porabljenih še po letu 1985. Z investicijskimi naložbami bomo odpirali nove predele premogovnih slojišč in nabavljali opremo za odkope ter glavni transport .Sredstva za financiranje teh investicij bodo pritekala iz združenih energetskih sredstev po programu ISE, to je 2.548 milijonov din. Iz združenih sredstev planske poslovne skupnosti 376 milijonov din, domačih komercialnih kreditov Ijena združena energetska sredstva v znesku 57 milijonov din, iz sredstev planske poslovne skupnosti 66 milijonov din, iz sredstev RRS 75 milijonov din in iz lastnih sredstev 77 milijonov dinarjev. Investicije v termoelektrarno-toplarno III za zmogljivost 150 MW električne in 75 MW toplotne moči so predvidene v petletnem obdobju v višini 3,443 milijonov din (predračunska vrednost 3,740 milijonov din). Del sredstev bo porabljenih do leta 1981, en del pa tudi po letu 1985. Predvidena je nadalje zgraditev daljnovoda Trbovlje-Beričevo (62 milijonov din), popravilo kotla OP 380 B v TE II (232 milijonov). Za dokončanje bo porabljenih 71 milijonov in za separacijo premoga 75 milijonov dinarjev. Od skupne predračunske vrednosti investicijskih naložb v DO TET v znesku 5,116 milijonov din bo v petletnem obdobju predvideno porabljenih 3,883 milijonov din. Del sredstev bo porabljenih do leta 1981, en del pa po letu 1985. * Oprema za rudarsko gradbeno dejavnost bo potrebna tako za izvajanje rudarskih investicijskih del, kakor tudi za vlaganja v elektrostrojne montažne delavnice, za opremo avto-transportnih zmogljivosti ter za gradbeni material. Za nabavo opreme za rudarske investicij- V investicijskih programih bodo vključene tudi potrebe po trajnih obratnih sredstvih. Posebno poglavje govori tudi c naložbah v objekte družbenega standarda. V tem srednjeročnem obdobju naj bi zgradili za potrebe celotnega kombinata 1.046 stanovanj za skupno predračunsko vrednost 849.457.000. Poleg tega naj bi zgradili še en samski dom s sto ležišči v Hrastniku za vrednost 33 milijonov din in en samski dom v Trbovljah s 100 ležišči prav tako za vrednost 33 milijonov din. Predvidena je tudi konstrukcija fi-naciranja gradnje stanovanj. Del sredstev bomo pridobili iz ISE, en del iz Plansko-poslovne skupnosti, del sredstev bo bančnih, del pa lastnih. Predvidena so tudi investicijska dela pri gradnji oziroma obnovi počitniških domov. Tako predvidevamo zgraditev novega počitniškega naselja na Rabu-Palit z okoli 230 ležišči in predračunsko vrednostjo 88,868.000 din. Obnovljeni bodo domovi še v Crikvenici in v Bohinju. Skupna predračunska vrednost novogradenj in obnovitvenih del znaša 91. 944 300 din. Sredstva za to bodo zagotovljena iz sklada skupne porabe in če bo možno tudi z bančnimi krediti. Za dela in nabave bomo združevali sredstva po posebnem samoupravnem sporazumu. V petletnem obdobju predvidevamo za celotni kombinat u-voz v vrednosti 1.040.206.000 din za potrebe vseh štirih DO. Uvoz načrtujemo v zvezi z investicijskimi programi za vlaganja v osnovna sredstva za u-voz opreme, za tekoče in investicijsko vzdrževanje opreme in in za kritje potreb uvoznega reprodukcijskega materiala. V načrtu je izvajanje investicijskih del v tujini. Neto devizni preliv za to srednjeročno obdobje znaša 59.487.000 din iz konvertibilnega področja. Število zaposlenih se bo v petletnem obdobju deloma povečevalo. V letu 1980 znaša število zaposlenih 4.840, v letu 1981 — 5.010, v letu 1982 — 5.245, v letu 1983 — 5.227, v letu 1984 — 5.282 in v letu 1985 — 5.336. Največje povečanje števila zaposlenih predvidevajo v DO ZPT, DO ROD in DO IMD, deloma pa tudi v DS TSO. V tem srednjeročnem obdobju obsega program štipendiranja 554 štipendij za rudarstvo, 128 za strojno, 53 za elektro stroko in 59 za ostale stroke. Skupno je predvidenih 792 štipendij v petletnem obdobju. V tem številu so kadrovske potrebe v okviru usmerjenega izobraževanja. Predvidoma se bo upokojilo v tem srednjeročnem obdobju skupno 731 članov kombinata različnih poklicev in kvalifikacij, največ od teh 558, bo kvalificiranih delavcev. Združevanje sredstev je posebno poglavje v temeljih plana kombinata. Združevali bomo sredstva za premogovništvo, e-lektrostrojno dejavnost, rudarsko raziskovalno dejavnost, gradbeno dejavnost, razvoj računalništva. Za potrebe ljudske o-brambe in družbene samozaščite izven SOZD pa je predvideno združevanje sredstev za proizvodnjo gradbenega materiala (Siporex, Cementarna), za proizvodnjo rudarske opreme in vlaganja v Zasavski računalniški center. Posebno poglavje govori tudi o skupnem prihodku in medse- bojnih dohodkovnih odnosih. Obstoječe dohodkovne odnose na temelju skupnega prihodka bomo uveljavljali na področju e-lektrične energije in posebej na področju premoga. Dohodkovne odnose med posameznimi DO znotraj kombinata bomo urejevali po načelu medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja. V tem srednjeročnem obdobju načrtujemo, da se bo realna rast družbenega proizvoda gibala najmanj v mejah načrtovanja rasti gospodarstva v SRS, ki znaša 3,6 %>. Po posameznih dejavnostih pa bo dosežena različ- Delovna organizacija Rudarsko gradbena dejavnost je po dejavnosti s svojimi štirimi temeljnimi organizacijami zelo raznolika. Zato programirati razvoj na naslednje petletno obdobje in ga kasneje v predvidenem planu tudi realizirati ni lahka naloga. Posebno, če se zavedamo, da v takšnem razdobju pride ničkoliko sprememb od zunaj, na katere TOZD nimajo vpliva, lahko pa bistveno vplivajo na izpeljavo planiranega razvoja. Delovna organizacija RGD je po obsegu zaposlenosti dovolj velika, da se pojavljajo težave na različnih področjih dela, h zahtevajo usklajeno delovanje in enotne poglede tako pri urejevanju tekočih zadev, kakor tudi akcij v pogledu nadaljnjega razvoja TOZD oziroma DO. V DO RGD je po številu zaposlenih in finančno najpomembnejša TOZD Rudarsko investicijske gradnje. Znano je, da delavci te TOZD izvajajo v glavnem podzemna rudarska investicijska dela, nujno potrebna pri jamskem pridobivanju premoga in drugih rudnin. Iz razloga, da so potrebe po tovrstni dejavnosti čedalje večje, bodo delavci te TOZD tudi v bodoče v glavnem na stopnja povečane rasti dohodka od 5,6 % v premogovništvu do 14,5 '%> v elektrostrojni dejavnosti. Produktivnost bo predvidoma naraščala od 3,1 %> v elektrogospodarstvu do 9,9 %> v elektroindustijskj dejavnosti. Zadnje poglavje govori še o denarnih tokovih in tekoči likvidnosti, skupnem jeziku in jamstvu, krepitvi in dograjevanju samoupravne organizacije, ekologiji in varstvu okolja, ljudskemu odporu in družbeni samozaščiti, programu dela delovne skupnosti in splošnih določilih. angažirani pri tipičnih rudarskih investicij, delih. Koncept poslovne politike TOZD RIG je, da naj bi bila 1/3 ljudi zaposlenih na jamskih investicijskih delih v Zasavju, 1/3 ljudi na tovrstnih delih izven Zasavja v Sloveniji oz. v drugih republikah v Jugoslaviji in 1/3 v inozemstvu. Zaradi velikih potreb pri izvajanju rudarskih investicijskih del v Zasavju pa je trenutno stanje takšno, da je 42 °/o delavcev te temeljne organizacije zaposlenih v rudnikih ZPT, 28 °/» na rudnikih izven Zasavja in 30 °/» na investicijskih delih v ZRN. Odstotek staleža zaposlenih v ZRN oz. inozemstvu ne bomo zviševali zaradi velikih potreb po izvajanju tovrstnih del doma, pa tudi ne zniževali, kajti devizni priliv nam občutno pomaga pri nabavljanju moderne rudarske opreme. Strmeli bomo za nabavo sodobne opreme za globljenje šahtov, izdelavo vpadnikov in prog večjega preseka. S sodobnejšo tehnologijo, posebno pri izdelavi prog večjega preseka, kakor tudi pri ostalih rudarskih investicijskih delih, pa bomo s tem dosegli boljše napredke. Razvojni program DO RGD v razdobju 1981-85 Vsemu temu pa mora v celoti ustrezati organizacija in kadrovska zasedba, kateri bomo morali še posebno posvetiti pozornost. TOZD Elektrostrojne mehanične delavnice bodo tudi v bodoče opravljale svoje storitve v glavnem za potrebe TOZD RIG in ostale TOZD delovne organizacije RGD. Elektrostrojne usluge pa bodo nudene tudi ostalim TOZD v okviru SOZD REK EK. Glavna skrb te temeljne organizacije v tem srednjeročnem obdobju bo veljala izboljšanju delovnih pogojev v delavnicah in nadomestitvi zastarelih obdelovalnih strojev in naprav. TOZD Avtoprevoz v okviru Delovne organizacije RGD vrši prevozne storitve in storitve s samohodnimi stroji v glavnem za potrebe SOZD REK-EK. S svojimi transportnimi storitvami pa se uspešno vključuje tudi v zasavsko regijo. Razvojni program je v bodoče v glavnem v tipizaciji težkih kamionov nad 12 ton RABA-MAN in kamionov izpod 10 t TAM. Pri samohodnih strojih pa je misliti predvsem na stroje, ki jih potrebuje gospodarstvo v Zasavju. Zaradi konstantnega dviganja cen za goriva in maziva in s tem višanje cen za tovrstne storitve bo potrebno iskati predvsem takšne dolgoročne po godbe za transportne usluge na relacijah katerih transport z železnico ni mogoč oziroma je otežkočen. Najmanjša TOZD v okviru DO RGD je GRAMAT s tremi samostojnimi obračunskimi enotami: — opekarna — kamnolom — gradbena skupina. Predvsem opekarna je zaradi nesorazmernih administrativnih cen opečnih izdelkov, proti dejanskim materialnim stroškom, v zelo težavnem in tudi perspektivno v nezavidnem položaju. V kolikor je v interesu širše družbene dejavnosti, predvsem gradbeništva, bo potrebno izdelati uspešen sanacijski pro- gram za opekarno, tako da bodo delavci te delovne enote ob izpolnjevanju plana lahko tudi normalno poslovali. V kamnolomu predvidevamo postopno povečanje dolomitnega drobljenca, ki je usklajeno s potrebami po betonskem agregatu v občini Trbovlje. Večje količine betonskega agregata bo možno pridobiti s prehodom na etažno odkopavanje. Potrebno pa bo nadomestiti že iztrošeno opremo ter izvesti manjše rekonstrukcije na drobilnik in sejalnih napravah in povišati kapacitete bunkerjev za betonski agregat. Gradbena skupina uspešno izvaja manjša gradbena in zi- darska dela v okviru SOZD REK EK. Glede na vse večje potrebe po tovrstnih storitvah bo potrebno povečati to skupino in jo primerno opremiti. To so v kratkem podane ok- -virne razvojne možnosti posameznih TOZD v DO RGD. Jasno pa je, da se te razvojne možnosti ne morejo končati v okviru proizvodnih zmogljivosti in da je potrebno vzporedno misliti tudi na izboljšanje standarda zaposlenih delavcev. Za vse pa so potrebna finančna sredstva, ki pa jih lahko pridobivamo le z dobrim gospodarjenjem in boljšo produktivnostjo dela. Boris Dolanc Plan in možnosti realizacije v DO UVID v letu 1981 Ko govorimo o gospodarskem planiranju, mislimo o zavestnem smotrnem človekovem delovanju v pripravi odločitev in akcij za doseganje zastavljenih gospodarskih ciljev. Ti cilji so usmerjeni k ustvarjanju optimalnega dohodka, iz katerega poslovni sistem pokriva obveznosti za splošno in skupno porabo, ostanek dohodka pa namenjamo za osebne dohodke, sklade in materialni razvoj. Za skladno delovanje poslovnega procesa v poslovnem sistemu morajo biti vse prvine poslovnega procesa količinsko, kakovostno in časovno usklajene na osnovi vnaprejšnjega predvidevanja — planiranja. Vsa navedena izhodišča pri planiranju pa lahko uporabimo, če nam to omogoča gospodarski položaj DO z vidika vključevanja in družbeno delitev dela in planiranja. Gospodarski-finančni plan delovne organizacije Industrijsko montažne delavnice (DO IMD) je izdelan za leto 1981 na osnovi doseganja dosedanjih planov v preteklem obdobju in bodočih prizadevanj. Pri tem smo upoštevali specifičnost in vlogo, ki jo ima, in ki naj bi jo imela DO IMD v okviru sestavljene organizacije združenega dela Rudarsko energetskega kombinata Edvarda Kardelja. Čeprav letni plan za leto 1981 v DO IMD obsega vrsto delnih planov s področja kadrovanja, socialnega skrbstva, investicij, družbenega standarda in drugih, bi se omejil predvsem na probleme izdelave finančnega plana za leto 19ol. Gospodarska dejavnost v DO IMD je usmerjena v glavnem za potrebe ostalih DO v okviru SOZD, del prostih kapacitet pa po potrebi usmerjamo izven SOZD. Razmerje med notranjo usmeritvijo in zunanjimi prostimi kapacitetami se spreminja v korist potreb za REK. Del dejavnosti za potrebe REK ima značaj svobodne menjave dela, del dejavnosti pa poteka na kupoprodajnih odnosih. Zaradi slabe organiziranosti elektrostrojne dejavnosti (ESD) v REK, je povezava DO IMD z ostalimi DO v REK na področju ESD nezadovoljivo. Opravljena je bila delitev dela, na osnovi 13. Del CD za rezervni DELITEV 10 : 5 72,88 sklad 1,401 11—14:5 27,12 14. Del CD za druge sklade 5,000 Mihael Eržen Javna pohvala Delavski svet DO Zasavski premogovniki je na svoji seji dne 23. decembra 1980 sprejel naslednji sklep: Delavski svet delovne organizacije Zasavski premogovniki Trbovlje izreka ekipam reševalnega moštva reševalne postaje Hrastnik in ekipam TOZD Premogovnik Trbovlje in TOZD Premogovnik Kotredež javno pohvalo za prizadevanje, uspešno in hitro sanacijo ognja v jamah delovne organizacije ZPT in jami Laško. Delavski svet izreka tudi zahvalo REK Velenju za hitro in uspešno pomoč v opremi, ki so jo posredovali v najkrajšem možnem času. Namestnik predsednika DS DO ZTP Franc Špajzer, s. r. katere bi se v bodoče dalo količinsko in stroškovno planirati. Na žalost pa obstajajo pri vodstvu ESD pogledi, ki proces organiziranja in združevanja ESD v REK zavirajo s tem, da dajejo prednost lokalističnim težnjam in ostalim subjektivnim interesom. Notranjo zaprtost rudarskih ESD omogoča sistem pridobivanja dohodka na posebno ugodnih osnovah. Proces prepočasnega združevanja ESD onemogoča realno količinsko in stroškovno planiranje za izvajanje storitev na področju remontov, vzdrževanja, izdelave delov in drugega. Interes DO IMD je, da se čim bolje in enakopravno vključi v izvajanje različnih storitev za potrebe REK. Zaradi nedoločenih planskih potreb po storitvah v količinskem in kakovostnem obsegu v DO ZPT, smo planirali za leto 1981 z obsegom storitev na osnovi predvidevanj, ki pa niso zadostno utemeljna. To nas vodi v določeno negotovost, ki bi je ob dobri organizaciji ESD v REK ne bilo. Ustvarjen dohodek DO IMD smo za leto 1981 planirali predvsem na povečani produktivnosti dela ob enakem številu zaposlenih kot v preteklem letu, z boljšo organizacijo dela in drugimi izboljšavami. PLAN DELITVE CELOTNEGA PRIHODKA DO IMD ZA 1981 — v 000 1. Celotni prihodek 1981 102,743 2. Materialni stroški 35,116 3. Družbeni proizvod 67.627 4. Amortizacija 1,501 5. DOHODEK 66,126 6. Del dohodka za obveznosti 9,565 7. Del dohodka za DS IMD 8,940 8. Del dohodka za DS SOZD 1,251 9. CISTI DOHODEK 46,370 10. Del CD za OD 33,796 11. Del CD za stan. izgradnjo 3,353 12. Del CD za SSP 2,820 Investicijski program P3, nove proizvodne enote iz leta 1977 je obsegal že tudi toplotni vir za oskrbo mesta Trbovlje v velikosti 75 MW. Termoelektrarna Trbovlje se je že takrat odločila za izgradnjo proizvodnega objekta ze električno in toplotno energijo, da tako zagotovi naj-smotrnejšo izrabo energije premoga, predvsem pa, da se z ukinitvijo individualnih kurišč zmanjša onesnaženost ozračja. Ta investicijski program je revizijska komisija zavrnila, ker ni bil izdelan v skladu z Minimalno metodologijo za izdelavo investicijskih programov. Ta je bila objavljena v Uradnem listu SR Slovenije, številka 9/77 po izdelavi tega investicijskega programa. Revizijska komisija Toplifikaclja Zasavja pa je ta program obravnavala z veliko zamudo šele julija 1979. Termoelektrarna Trbovlje je v skladu s pooblastilom, da je pooblaščeni investitor nove proizvodne enote TE-TO Trbovlje pristopila k izdelavi nove investicijske dokumentacije. V okvir temeljnih raziskav smo uvrstili tudi analizo toplotne potrošnje Zasavja: Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, ki jo obravnava Študija ogrevanja Zasavja. To študijo izdeluje IBE Ljubljana in je v fazi dokončanja, rezultate študije pa imamo že na razpolago. Študija dokazuje smotrnost ogrevanja celega Zasavja. Za tak pristop k reševanju oskrbe s toplotno energijo so se zasavske občine: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje odločile z družbenim dogovorom v letu 1978, ki je bil tudi osnova za tak pristop. V tem družbenem dogovoru je ocenjena maksimalna toplotna moč vira s 150 MW, za Hrastnik 40 MW, za Zagorje 35 MW in za Trbovlje 75 MW. Študija je okvirna vrednost ocene potrebne toplotne moči vira potrdila. Toplotna moč vira predstavlja 75 °/o priključne toplotne moči. Spodnja tabela prikazuje potrebno rast maksimalne toplotne moči za posamezna mesta in za celotno Zasavje od leta 1980 do leta 2000 v MW. _o M S cti u 0) o bJO CB _0) o -Q S-i 'c? a 5 M OJ K N H cn 1980 15,0 20,5 38,7 74,2 1985 29,2 30,0 66,3 125,5 1990 33,0 33.0 68,6 134,6 2000 54,1 40,0 85,0 179,1 Povprečna letna rast toplotne moči vira od 1980 do 2000 je: 179,1 —74,2 74,2.20 100 = 7 %>. Za pokrivanje te toplotne moči so mogoči naslednji viri: 1. Kotel 3 v Pl, ki daje toplotno moč 83 MW. Njegovo življenjsko dobo ocenjujemo s 15000 obratovalnimi urami. V planiranju ga vzamemo lahko le kot rezervni toplotni vir in za začasno oskrbo do zagona nove proizvodne enote. 2. Proizvodna enota P2 s toplotno močjo 90 MW in življenjsko dobo 15 let. Ta enota bo prenehala obratovati okrog leta 1995. Vzamemo je kot rezervni toplotni vir in za začasno oskrbo do zagona nove proizvodne enote. 3. Nova TE-TO Trbovlje s toplotno močjo 180 MW. Nova proizvodna enota bo kot enota za kombinirano proizvodnjo omogočala najracionalnejšo izrabo premoga. Naložba Zasavja v daljinsko ogrevanje iz TET je smotrna le ob izgradnji nove proizvodne enote za električno in toplotno energijo, saj življenjska doba virov pod 1. in 2. točko take smotrnosti ne daje. Anton Urankar Priznanja kombinatu V zadnjem razdobju je kolektiv SOZD REK Edvarda Kardelja prejel tri priznanja in sicer: — Komite za mednarodno i azstavo mineralov in fosilov in društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič nam dajeta priznanje za udeležbo na VIII. mednarodni razstavi mineralov in fosilov v letu 1980 v Tržiču, posebej pa nam dajeta priznanje za sopokrovitejstvo nad to razstavo. — Metalna Maribor je ob svoji 60-letnici (1920-1980), ki jo je praznovala v novembru 1980, poklonila našemu kombinatu srebrno plaketo v znak priznanja za dolgoletno, uspešno poslovno sodelovanje. — SOZD Elektrotehna Ljubljana je podelila našemu kombinatu ob svoji 35-letnici priznanje za uspešno sodelovanje. Svoj jubilej je praznovala oktobra 1980. Za podeljena priznanja se zahvaljujemo. Vsem kolektivom, ki so praznovali jubilej pa čestitamo z najboljšimi željami za nadaljnje sodelovanje. Uveljavljanje stimulativnega nagrajevanja v TOZD proizvodnja premoga S sprejetjem novega pravilnika za stimulativno nagrajevanje so TOZD Premogovnik Hrastnik, Ojstro in Premogovnik Kotre-dež že pričele uvajati nove elemente iz pravilnika. Ker v TOZD Premogovnik Trbovlje in TOZD RSC referendum za sprejem pravilnika ni uspel, uporablja TOZD Premogovnik Trbovlje še naprej stari veljavni pravilnik, le da je ta nekoliko prilagojen Samoupravnemu sporazumu o skupnih osnovah in merilih pri delitvi sredstev za OD v DO ZPT. Nekoliko drugačna je situacija pri TOZD RŠC, kjer starih veljavnih pravilnikov ni možno uskladiti z omenjenim sporazumom, zato so delavci stimulirani podobno kot v DS SS ZPT, vsi enako, s tem da odstotek stimulacije prilagajajo TOZD proizvodnje pre-premoga. Kljub omenjenim razlikam smo pristopili k načrtnemu delu z namenom, da bi na vseh temeljnih organizacijah dosegli enotnost pri tolmačenju veljavnih pravilnikov, enotno zajemanje podatkov, ki so zahtevani z normativi ter tekoče spremljanje vseh parametrov, ki vplivajo na izračun stimulativnega dela osebnega dohodka. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da so v posameznih premogovnikih na zelo različne načine obračunavali stimulacijo, posebno še pri prikazovanju različnih dodatkov in evidenci delavnikov izven storitev. Vse preveč je bilo tako imenovanih »pogodnin«, kjer se največkrat ni vedelo, kje je določena »delovna številka« delala in koliko je naredila. Poseben poudarek naj bi bil na kvaliteti dela, s katero je možno ovrednotiti predvsem prizadevanje posameznika, kajti količina dela je kot osnovni normativ enotna za vso brigado oz. delovno skupino. Ravno zaradi tega je pri spremljanju kvalitete dela za posameznike čutiti naj večji odpor, saj so navajeni takšnega obravnavanja, tega branimo vsi delavci, češ da se upravičeno bojimo sujaktivnega ocenjevanja našega dela. Trenutno še najbolje spremljajo kvaliteto v TOZD Premo- govnik Trbovlje, vendar pa so zaradi starega pravilnika omejeni le na A in B šihte. Uspešni so tudi v TOZD Premogovnik Kotredež, kjer so se v začetku omejili le na manjše skupine in ne na posameznike. Določene težave .nastopajo tudi pri določanju parametrov za količino opravljenega dela na odkopih, kjer transportirajo proizvodnjo z več čel v en bunker. Tu je seveda edina rešitev uvedba avtomatskih tehtnic na gumi trakovih, o katerih govorimo že nekaj let in bi jih nujno potrebovali tudi pri uvajanju hidravličnega podporja. Da bi takšno stanje presegli, so na vseh TOZD določeni prevzemni nadzorniki, ki morajo dnevno prevzemati opravljena dela in spremljati kriterije za kvaliteto dela. Za izdajanje normativov na začetku meseca ter za koordinacijo pri spremljanju kriterijev za kvaliteto so odgovorni operativni tehnični vodje. Ti se z vseh treh področij sestavljajo enkrat mesečno in dogovorijo za enotne kriterije v skladu z določili pravilnika. Pri dogovarjanju sodelujejo tudi predstavniki DO RGD. da bi na ta način preprečili razna nesoglasja, ki so dostikrat povzročila veliko hude krvi. V Vseh TOZD je uvedena enotna statistika, ki bo dala celovitejši pregled nad stimulativnim nagrajevanjem in bo kasneje v pomoč pri dograjevanju in izpopolnjevanju pravilnika. Poleg strokovnega nadzora nad uresničevanjem stimulativnega nagrajevanja bo nujno potrebna tudi akcija sindikata in ne nazadnje samoupravne delavske kontrole, če se bo izkazalo, da so ovira za uveljavljanje nagrajevanja po delu tudi nekateri subjektivni faktorji. Zavedati se moramo, da se nagrajevanje po delu ne začne šele pri izdaji- normativov in pri prevzemu del, ampak je dolžnost organizatorjev proizvodnje, da rudarjem z dobro organizacijo tudi omogočijo optimalne pogoje dela, ki bodo dali bolj prizadevnim delavcem več- ji zaslužek. Žal pa se sedaj največkrat dogaja ravno obratno, ko nedoseganje normativov in pa nekvalitetno delo opravičujemo s težjimi pogoji dela in uporabljamo razne dodatke tudi tam, kjer to ni potrebno. In ne nazadnje je pogoj za stimulativno nagrajevanje tudi realno postavljen letni plan proizvodnje in potrebnih kadrov, Podaljšanje družbenega dogovora Dne 30. decembra 1980 so v Ljubljani podpisali pooblaščeni predstavniki družbeni dogovor o dopolnitvi družbenega dogovora o upoštevanju osebnega dohodka doseženega v delu preko polnega delovnega časa v premogovnikih, za izračun pokojninske osnove in osnove za nadomestilo osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja. Družbeni dogovor so podpisali: za izvršni svet SRS predsednik republiškega komiteja za delo Marjan Simič, za republiški svet zveze sindikatov Slovenije Jože Leskovar, za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dr. Vinko Mozetič, za zdravstveno skupnost Slovenije dr. Stane Zupančič, za gospodarsko zbornico Slovenije Gregor Miklič, za SOZD REK EK - Zasavski premogovniki mgr. Srečko Klenovšek, za rudnik lignita Velenje Franc Krivec, za rudnik Senovo Anton Pleterski, za rudnik Laško Alenka Križnik in za rudnik Kanižarica Vladimir Breznik. Podpisniki družbenega dogovora so soglasni, da se veljavnost družbenega dogovora o upoštevanju OD, doseženega v delu preko polnega delovnega časa v premogovnikih, za izračun pokojninske osnove in kjer struktura delavcev bistveno vpliva na količino in kvaliteto dela. Dograjevanje našega sistema nagrajevanja po delu naj bo kontinuiran in stalno nadzorovan proces, le tako se bomo izognili raznim izkrivljanjem in kampanjskemu delu, kar lahko samo zavira naša skupna prizadevanja. Danijel Galuf osnove za nadomestilo OD iz zdravstvnega zavarovanja z dne 17. 7. 1973, dopolnitev tega družbenega dogovora z dne 16. 11. 1973 in z dne 27. 12. 1978, podaljša najdalj do 31. 12. 1985. Družbeni dogovor je torej stopil v veljavo oziroma velja še do konca decembra 1985. Problematika AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV SOZD REK EK Obstoječe stanje REK EK je že zelo zgodaj spoznal potrebo po avtomatski obdelavi podatkov, saj je pričel z uvajanjem prvih aplikacij že v letu 1972. Poslovno sodelovanje z razvitim centrom DEM Maribor in IBT Trbovlje je omogočilo hitrejši napredek ter uvajanje večjega števila aplikacij. Danes obdelujemo naslednje aplikacije: — osebni dohodki za celoten SOZD; — osnovna sredstva za celoten SOZD. Na računalniku IBT obdelujejo: — finačno knjigovodstvo z glavno knjigo za DO RGD, IMD, DS TSO, ASO. TET; — saldakonte (DO RGD, IMD, DS ASO); — materialno poslovanje (DO TET, DO ZPT — lokacija Trbovelj); — tehnično evidenco porabe goriva (DO TET); — spremljanje vzdrževanja po DN (DO'TET); — fakturiranje (ZPT — dnevno). Te obdelave so le delne rešitve kompleksnih informacijskih podsistemov, ki jih bomo obdelovali v bodoče in jih bo potrebno v celoti predelati. Hitrejše uvajanje aplikacij pa onemogoča tudi neustrezna za-jemalna oprema in šibka kadrovska zasedba. Od zajemalne opreme AOP razpolaga z luknjačem 80 kol. kartic in verificirko ter dvema MDS rekorderjema za zajemanje in prenos podatkov, ki smo jih najeli. Neustrezna oprema, njena velika izstrošenost ter zastarelost (na novih računalnikih je uporaba kartic nemogoča) so resna ovira kvalitetnejšega zajemanja ter s tem preprečevanja napak pri obdelavah. Poleg tega so kapacitete občutno premajhne, tako da kljub organiziranju dvoizmenskega dela koristimo usluge zunanjih centrov, kar še povečuje stroške. Da bi dosegli hitrejši napredek ter razvoj informatike v SOZD REK EK ter tako omogočili vključevanje v širšo informacijsko mrežo regije in elektroenergetsko informativno mrežo, bomo pripravili studijo in investicijski program razvoja AOP do leta 1985. Ta nam bo omogočila načrtna vlaganja v računalniško in programsko opremo, kadrovsko krepitev in razvoj ter s tem hitrejše uvajanje informatike v poslovno tehničnem procesu. Smernice razvoja AOP v REK EK bodo obdelane v naslednjih poglavjih: Program razvoja informatike do leta 1985. Razvoj informatike v SR Sloveniji. Izhodišče in globalne usmeritve za investiranje v računalništvo obravnava več dokumentov, ki so jih izdelale skupine pri gospodarski zbornici Slovenije in skupine pri raziskovalni skupnosti Slovenije. Usmeritve, ki jih nakazujejo ti dokumenti, so naslednji: Potrebno je graditi močne regijsko oblikovane centre z močno terminalsko razvejano mrežo, ki bo krila potrebe DO posameznih področij po AOP, s tem da se posamezni večji nosilci informacijskih vozlišč oblikujejo v svoje centre z opremo, ki je v celoti kompatibilna z ostalo opremo zaradi skupnega razvoja programske opreme, va v elektrogospodarstvu — poslovno računalništvo.« Sestavljali naj bi ga štirje veliki računalniki v sestavi z razvejano mrežo inteligentnih in neinteligentnih terminalov, ki bodo z izgradnjo telekomunikacijske mreže Slovenije omogočali pravočasno in kvalitetno obdelavo informacij za poslovno tehnične odločitve. Shema računalniške mreže EGS PU P3 cn ERC DES LJUBLJANA ERC REK ^ VELENJE FQ m ERC DEM MARIBOR O. M m Ph ERC REK EK m TRBOVLJE m vzdrževanja, izobraževanja in razvoja aplikacij ter tehničnega sodelovanja. Izhodišče za izgradnjo integralnega informacijskega sistema slovenske energetike. Elektroenergetski sistem Slovenije kot panoga posebnega družbenega pomena je upravičen do izgradnje lastnega informacijskega sistema za potrebe poslovno-tehnološkega procesa dejavnosti. Z rastjo in razvejanostjo elektroenergetskega sistema pridobiva na pomenu tudi njegov informacijski sistem, saj ta bistveno vpliva na kvaliteto in sigurnost delovanja nekega sistema. Integriran informacijski sistem EGS naj bi torej sestavljala dva podsistema: — obratovalno tehnični del, — poslovni del. Naloga prvega je sodelovati v tehnično tehnološkem procesu vodenja, naloga drugega je zajemanje, obdelava in posredovanje informacij. Osnova za izgradnjo poslovno informacijskega sistema EGS je opredeljena v študiji: Okvirni program razvoja računalništ- Razvoj informatike v SOZD REK EK Trbovlje. Upoštevajoč razvojne tendence informatike v SR Sloveniji in v elektrogospodarstvu Slovenije, katerega sestavni del je tudi SOZD REK EK s svojimi DO in TOZD, bo razvoj informatike usmerjen v potrebe po informacijah ter vključevanja v širši integralni informacijski sistem Slovenije ter informacijski sistem EGS. Razvojni program predvidene izgradnje kompleksnega informacijskega sistema, ki ga bodo sestavljali sledeči podsistemi: — kadrovski informacijski podsistem, — nabavni informacijski podsistem, — prodajni informacijski podsistem, — proizvodni informacijski podsistem, — investicijski informacijski podsistem, — finančno računovodski infor mac. podsistem. Uvajanje novih aplikacij bo potekalo postopoma odvisno od razpoložljive kadrovske in programske opreme ter razpoložljivih kapacitet računalnika. Po- — v letu 1983 terminal za DO ZPT (dve garnituri) S tako opremo bo mogoče dvigiti kvaliteto obdelave informacij ter omogočiti vsakodnevno prikazovanje rezultatov za poslovno tehnične odločitve poslovnih organov ter vključevanje v poslovno informacijsko mrežo elektrogospodarstva Slovenije. Z uvajanjem večjega števila aplikacij oz. celotnih informacijskih podsistemov bodo potrebe prerasle razpoložljive kapacitete računalnika, takrat bo potrebno pridobiti soglasje in potrebna sredstva za izgradnjo lastnega računskega centra. Predvidevamo, da bo to v obdobju po letu 1985. Alojz Bizjak Potek izgradnje dijaškega doma v Hrastniku stopen način uvajanja posameznih faz podsistemov je tudi organizacijsko laže izvedljiv, saj zahteva vsak tak poseg korenite organizacijske in smiselne preobrazbe zaposlenih. Priprava obdelave in posredovanje tako velike količine informacij pa zahteva sodobno in visoko sposobno računalniško opremo. Da bi zadostili tem potrebam, bo potrebno vložiti znatna sredstva ter uvrstiti investicije v računalništvo med prioritetne investicije v SOZD. Za obdelavo informacij do leta 1985 bodo zadostovale kapacitete v računskem centru ZRC (Zasavski računski center) za katerega SOZD REK združuje znatna sredstva. Za zajemanje, hranjenje in posredovanje informacij pa je predvidena sodobna terminalska oprema v DO, DS in dislociranih TOZD, in sicer: — v letu 1981 terminal za DS TSO in TET — v letu 1982 terminal za DO ZPT in RGD Po prihodu z dela si marsikdo oddahne, ko se lahko odžeja v okrepčevalnici. Boris Gunzek si jo je pogasil v okrepčevalnici TOZD Premogovnik Trbovlje Foto A. Bregant Vedno večja vloga primarnih energetskih virov premoga v narodnem gospodarstvu povečuje poleg potreb po premogu tudi zahtevo po rudarskih kadrih, ki jih primanjkuje zaradi fluktuacije, upokojitev in vedno manjšega zanimanja za ta poklic. Leta 1979 so bile v mesecu aprilu izdelane osnove programa izgradnje doma učencev v gospodarstvu v revirjih. Te osnove so navezane na investicijske programe za odpiranje novih predelov slojišč na področju premogovnikov v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju ter za modernizacijo tehnološkega procesa proizvodnje premoga, po katerih naj bi višina letne proizvodnje premoga postopoma naraščala od 1.400.000 ton v letu 1979 do 2.000.000 ton v letu 1990, nakar bi ostala na tej višini vse do leta 2000. Realizacija tako povečanih planov proizvodnje je možna samo z uvedbo modernizacije tehnološkega procesa in s sistematsko pripravo novih kvalificiranih in visokokvilificiranih kadrov, ki bodo sposobni izvajati moderne tehnološke postopke in nadomestiti manjkajoče kadre. Te in take kadre je možno zagotoviti samo potom sistema usmerjenega izobraževanja v poklicnih šolah in delno s tečajno obliko izobraževanja za pridobitev interne kvalifikacije. Analiza obstoječega stanja kadrov je pokazala, da se je vzporedno z dosedanjim zniže- vanjem potreb po naših rjavih premogih zniževal tudi stalež zaposlenih v REK EK. Pripomniti je treba, da so k znižanju staleža, razen zmanjšanih potreb po premogu, pripomogli tudi dosežki delnega izvajanja programa modernizacije proizvodnega procesa. Važen pokazatelj iz analize je tudi ta, da se kadruje učence v poklicno rudarsko šolo že leta dolgo, predvsem s področja ostalih republik. Tem učencem je poleg šolskih prostorov in šolskih delovišč potrebno zagotoviti tudi vse ostale prostore od bivalnih do prostorov za družbeno življenje in drugo. Program izgradnje doma učencev v gospodarstvu je bil posredovan Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki ga je vzela v zaznambo, vključila v temelje plana 81—85 in s tem prižgala zeleno luč za možnost izvedbe programa izgradnje dijaškega doma. Gradnja doma je bila v interesu vseh treh revirskih občin, ki so dale vsaka svojo ponudbo za lokacijo doma. Predsedstvo Skupščine skupnosti revirskih občin Trbovlje se je na podlagi sprejetih ponudb vseh treh občinskih skupščin in razprav o lokacijah odločilo za gradnjo doma v Hrastniku, kjer ima premogovništvo po zalogah premoga največ perspektiv. Za izbrano lokacijo je bila izdelana lokacijska dokumentacija in na- pravljene vloge za pridobitev lokacijskega dovoljenja in potrebnih soglasij zahtevanih v zapisniku o lokacijskem ogledu. Po ustaljenem postopku je potrebno za izgradnjo doma predložiti Izobraževalni skupnosti Slovenije idejno arhitektonsko zasnovo doma, ki služi kot dokumentacija za pridobitev sredstev pri ISS in za osnovo nadaljnjemu projektiranju. V ta namen smo iskali ponudbe in izbrali najugodnejšega ponudnika iz prispelih ponudb ter sklenili pogodbo o izdelavi navedene dokumentacije. Projektant je po pogodbi izdelal idejno arhitektonsko zasnovo dijaškega doma za prvotno predvidene kapacitete 360 ležišč, od katere naj bi za učence v rudarstvu odpadlo 240 ležišč ali 67 %, ostale kapacitete pa naj bi koristili učenci drugih panog. Glede na naj novejša določila v pogledu usmerjenega izobraževanja in na stabilizacijske ukrepe pa se je predvidena kapaciteta dijaškega doma v Hrastniku v planskih dokumentih zmanjšala od 360 na 240 le-lišč, kar je bil razlog, da smo morali pristopiti k projektiranju doma manjše kapacitete. Na gradbenem odboru za izgradnjo dijaškega doma v Hrastniku, ki ga je imenovala SO Hrastnik, so razen vprašanj o sami izgradnji doma v rokih in ostalem razpravljali tudi o vprašanju investitorstva. Najprej so bili mnenja, da bi bil investitor SOZD REK EK, TOZD RSC. Po izjavi predstavnikov izobraževalne skupnosti Slovenije, ki smo jih vprašali za mnenja, je investitor lahko ali Izobraževalna skupnost občine ali dom v gradnji. Odločitev še danes ni dokončna. Najveretne-je bo na začetku prevzela inve-stitorstvo dijaškega doma občinska izobraževalna skupnost, kasneje pa bo gradnja prešla pod dom v gradnji. Lokacija sama je predvidena na Novem Logu na južni strani hiše Alojza Kiška in širše gledano jugozapadno od nogometnega igrišča. Rezultati vrtanja z namenom preiskave nosil- nosti tal so po zadnjih informacijah ugodni in verjetno ne bo kakih posebnih zahtev glede temeljenja. V teku je tudi reševanje zemljiško imovinskih zadev za zazidalni in funkcionalni del zemljišča in komunalno opremljanje. Pričetek gradnje same bi bil možen v drugi polovici leta 1981, v kolikor ne bi prišlo do kakih nepredvidenih zapletov in bodo pravočasno izdelani projekti za gradnjo ter odobrena finančna sredstva. Milan Bole Problematika rudarskih škod Rudarji so več ali manj povsod po svetu, poznamo njihovo delo in cenimo rezultate tega dela. Na žalost pa rudarjevo delo in njegove rezultate spremlja rudarska škoda kot neizogibna posledica, ki spreminja podobo prvotne narave, naj si bo v obliki manjšega ali večjega posedanja terena ali pa zaradi odlaganja separacijskih jalovin oz. izkopane odkrivke s površinskih kopov. Škoda, ki jo povzroča rudarjenje, je včasih majhna, včasih pa velika in za marsikoga zelo boleča. Boleča za kmete — lastnike površinskih zemljišč, ki se morajo prejkoslej odseliti z ogroženih področij in boleča za ljubitelje in zagovornike lepe, neokrnjene, prvobitne narave. Razumljivo je, da se v zasavskih revirjih, kjer kopljejo rudarji premog že skoraj dvesto let, pojavlja problem rudarskih škod v vsej svoji razsežnosti. Ni treba posebej gledati fotografij ali slik iz preteklih obdobij in jih primerjati s sedanjim izgledom narave, da lahko ugotovimo, da je njena prvotna podoba na velikih površinah popolnoma spremenjena. In ta spremenjena narava je povzročala in še povzroča marsikatere probleme. Namen tega sestavka ni v tem, da bi pregledali in ponovno prebrali nekaj o rudarskih škodah doslej, ampak, da se seznanimo, kakšno je trenutno stanje in problematika na tem področju rudarske dejavnosti. Pa poglejmo: V zadnjih desetih letih, pa tudi še sedaj, je največ škod po rudarjenju na področju družbenopolitičnih skupnosti Zagorje in Hrastnik. Pri tem imam v mislih tisto škodo, ki jo je treba poravnati iz sredstev temeljnih organizacij, ker je nastala na zemljiščih, katerih lastniki ali uporabniki so fizične ali pravne osebe. Z drugimi besedami povedano pomeni to, da je ta škoda nastala na nerudni-ških — neodkupljenih zemljiščih in različnih objektih. Prav iz tega razloga rudarskih škod na področju občine Trbovelj ni veliko — vsa zemljišča v pri-dobivalnem prostoru, razen redkih izjem, so že pred precej leti odkupili prejšnji lastniki ali upravljalci rudnikov v Trbovljah. Ker je potemtakem premog v Hrastniku in Zagorju še dostikrat pod površinami, ki niso v upravljanju temeljnih organizacij iz sestave Zasavskih premogovnikov, je tu glavno torišče dela naših služb, ki se ukvarjajo z njihovim razreševanjem ali odpravljanjem. Pri tem mislim na Komisijo za ugotavljanje in ocenjevanje rudarskih škod, na pravno službo in na komunalne oddelke ter gozdarja. Komisija za ugotavljanje in ocenjevanje rudarskih škod ima nalogo, da si ogleda vsako škodo, ki je zaradi rudarjenja nastala na tujih nepremičninah ali premičninah ter da to škodo ali sama ali po za to usposobljenem izvedencu strokovno oceni. Največ problemov pri tem nastane zaradi tega, ker lastniki zemljišč niso zadovoljni s ponujeno odškodnino ali ker se enostavno nočejo ločiti od domačij, kjer so se rodili, zrasli in si na njih pridobili vse, kar so potrebovali za življenje. Zaradi obeh vzrokov prihaja do dolgih postopkov, ki niso v korist ne eni ne drugi stranki, seveda pa se običajno prejkoslej vsi končajo s podpisom pogodbe in izplačilom pravične odškodnine. Najakut-nejši primer navezanosti na zemljo in domačijo, ki ima za posledico desetletni postopek odkupa, ki še vedno ni končan, je primer kmetije Blaznik v Zagorju. Čeprav je posestvo in vsi objekti praktično popolnoma uničeni, čeprav smo se v letu 1980 že skoraj definitivno dogovorili za vse podrobnosti, se bo rešitev zadeve pomaknila v enajsto leto oz. mogoče celo v leto, ko se bodo objekti enostavno podrli ali pa zapeljali po pobočju navzdol. Opisani primer je sicer izjemen, lepo pa ponazarja, kako težko je včasih koga odtrgati od zemlje na kateri se je rodil. Pravna služba ima na področju rudarskih škod nalogo, da dosežene sporazume o kupninah ali odškodninah pravno izvede. Ta izvedba, na osnovi katere je mogoče kupnino-od-škodnino izplačati, se sestoji iz sestave ustreznih pogodb, če gre za nepremičnine, pa tudi iz dejanj za overitev podpisov prodajalcev plačila morebitnega prometnega davka in sestavo različnih zemljiškoknjižnih in drugih listin. Komunalni oddelki, ki so organizirani v sklopu DS Pomožnih dejavnosti, so glede svojih nalog z obravnavanega področja neločljivo povezani z gozdarjem. Znano je, da mora rudarska organizacija, potem ko preneha pridobivati rudnino na določenem območju le-to rekulti-virati, tj. spraviti v prvotno stanje oz. v stanje, ki omogoča kmetijsko proizvodnjo. Na našem območju ima ta rekultiva-cija največkrat obliko in vsebino pogozditve poškodovanih površin s sadikami bora, smreke ali mecesna, pogozdovanje s sadikami akacij pa je bilo pred časom opuščeno. Dela pri pogozdovanju in skrbi za mlade nasade je veliko, poleg vsega pa tudi delavcev, ki bi ta dela opravili, zaradi omejitve izplačil po pogodbah o delu, ni dobiti. Opisana je torej dejavnost zadnjega od udeležencev, ki sodeluje v procesu ugotavljanja in odpravljanja rudarskih škod. Ob zaključku tega sestavka naj omenim še to, da je ustavna dolžnost vsakega posameznika in vseh družbenih in civilnopravnih oseb, da skrbijo za naravo in da varujejo človekovo Vencljem Žurga iz TOZD Premogovnik Kotredež, ki je zaposlen pri rudniku že trideset let. Dvaindvajset let je delal v proizvodnji. Zaradi težkega fizičnega dela na odkopih je bil operiran na hrbtenici. Od takrat je invalid in opravlja delo čuvaja mehanizacije. Tovariš Vencelj je simpatičen sogovornik, ki dobro pozna življenje in delo rudarjev in se z vsem srcem zavzema za rešitev problemov, ki jih v rudarstvu na žalost še vedno ni malo in so med drugim tudi vzrok, da pri mladih ni zanimanja za ta poklic. Povedal je naslednje: Imamo vedno manj mladih rudarjev. To je posledica časa, ko je bil naš poklic zapostavljen. Če pogledamo današnje stanje, lahko ugotovimo, da so se rudarski pogoji znatno izboljšali, mislim predvsem na moderno mehanizacijo, ki so jo začeli u-vajati v zadnjem času. Kljub temu pa so delovni pogoji v primerjavi z »zunanjimi« poklici tako težki, da so rudarjevi osebni dohodki znatno prenizki. To je splošna ugotovitev. V našem TOZD pa se ubadamo z naslednjim: — Kot sem omenil, mnogo pripomore pri našem delu sodobna mehanizacija. Kljub temu pa še že tako ali tako ogroženo okolje. Poleg tega naj omenim še to, da opisani vidiki rudarskih škod niso edini in da je ena od izredno perečih škod, ki nas vsak dan bolj opozarja, škoda, ki jo povzročajo odplake s težkotekočinskih separacij. O tem in o njihovem škodljivem vpljvu na vodne prebivalce in na živa bitja ob vodi pa kdaj drugič. Drago Hribar vedno rabimo kramp in lopato. No, tega nujno potrebnega ročnega orodja smo imeli pred 25 leti dovolj v leseni baraki, danes pa ga nimaš kje vzeti. — Nujno bi morali čimprej nabaviti sto vozičkov. Če bi imeli teh dovolj, bi bila na vsaki tretjini proizvodnja za 80 ton večja, saj delavci čakajo zaradi neurejenega transporta tri do štiri ure, kar pa zanesljivo vpliva tudi na naš osebni dohodek. Organizacija dela ni dobra, izvoz namreč z direktno proizvodnjo ni povezan. — Veliko je defektov na transportu zaradi zastarele, izrabljene mehanizacije. — Zaradi slabega, zablatenega premoga iz površinskega kopa na Oj strem in Retju, zmrznjene jalovine, se na separaciji »zamaši«. Privatniki, ki vozijo na separacijo premog z dnevnega kopa imajo prednost, domačini pa moramo čakati. — Delo rudarjev, ki pridejo iz RGD in Geološkega zavoda ni dovolj efektivno. Najprej rabijo nekaj časa, da se na delo navadijo, nato pa navadno odidejo. — Pomembno je nadalje izboljšanje življenjskega standarda, to je sicer dolgotrajen proces, povezan z velikimi sredstvi. Morda pa bi lahko predvsem z Pogovor z rudarjem dobro voljo spremenili naš način prehrane v rudniški menzi. Ce že ne moremo uvesti pomembnih toplih malic, naj bi vendarle poskrbeli za boljšo izbiro. Tako pa nam dan na dan nudijo salamo in slanino, ki tudi nista poceni. Naj bi nabavili vsaj mineralne pijače v pollitrskih steklenicah. V bodočnost gledam z optimizmom. Raziskave v Zagorju so odprte, če bomo imeli dovolj, predvsem mlajše delovne sile in mehanizacije bomo precej pripomogli k zmanjšanju energetske krize. Surovina, ki jo izkopljemo doma, je naj cenejša. S sredstvi pa nam bo morala, dokler ne pridemo na zeleno vejo, pomagati tudi republika. Ne vem, če sem znala dovolj dobro prikazati, da iz vsakega stavka tovariša Venclja veje skrb za rudarski poklic in velika ljubezen do tega težkega dela, ki pa ti ravno zato, ker ni lahko, prinaša posebno zadovoljstvo. Dragica Bregant » .. Razvijanje samoupravljanja v družbenih dejavnostih je važna naloga socialistične zveze. Poleg pospeševanja samoupravljanja v delovnih organizacijah posameznih dejavnosti je treba krepiti tudi organe samoupravljanja, kakor so: skupščina skupnosti socialnega zavarovanja in organi samoupravljanja izobraževalnih skupnosti. Na drugih toriščih družbenih dejavnosti je treba preučiti možnosti, smotrnosti in oblike bolj neposrednega povezovanja interesov delovnih ljudi teh dejavnosti, uporabnikov, delovnih organizacij in širše skupnosti. Prav tako je treba posvetiti večjo pozornost javnosti dela, odprtosti in odgovornosti delovnih organizacij družbenih dejavnosti pred občani...« IZ RESOLUCIJE ŠESTEGA KONGRESA SZDLJ O RAZVOJU IN DEMOKRATIZACIJI DRUŽBENIH ODNOSOV V KOMUNI IN DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 1966. LETA (***-*-******-*-k-k-K-F-K-Mt-k-k-k-k-k*-* Objavljene so TEZE ZA HI. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE V polnem teku so priprave na III. kongres samoupravi]al-cev Jugoslavije. Potekal bo v okviru dolgoletnega boja za razvoj celovitega sistema socialističnega samoupravljanja in stabilizacije gospodarstva na temeljih neposrednega odločanja delavcev o pogojih in rezultatih dela, na temeljih obvladovanja in splošnega družbenega napredka. Posebna komisija je pripravila teze za razpravo na tem kongresu. Le-te naj bi predvsem spodbudile razpravo o aktualnih vprašanjih, ki so potrebna za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. Teze same še ne dajejo odgovorov, pač pa opozarjajo na pomembnost problematike. Rešitve in odgovore bo dal kongres sam. Iz tez lahko povzamemo, da obravnavajo pridobivanje in razporejanje dohodka, samoupravno povezovanje in združenje na podlagi dohodka in poglavje o združenih delavcih v delegatskem sistemu. V okviru teh glavnih poglavij pa so teze o pridobivanju dohodka in njegovem razporejanju, svobodni menjavi dela, socialni politiki, različnih oblikah združevanja dela in sredstev, združevanju in povezovanju ter pogojih gospodarjenja, samoupravnem interesnem združevanju in povezovanju dela, samoupravnem planiranju, družbeni reprodukciji in stabilizaciji, nalogah družbenopolitičnih skupnosti za ustvarjanje pogojev za združevanje in povezovanje, temeljnih pogojih delegatskega sistema, delegacijah, delegatih in delegatskih skupščinah, samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, samoupravnem pravu in zaščiti družbene lastnine in samoupravljanja, odgo- V neposredni soseščini separacije premoga v Zagorju stoji zgradba v kateri je obrat družbene prehrane za delavce našega kombinata na področju Zagorja. Foto Drago Jamnik V neposredni bližini TOZD Premogovnik Trbovlje ima svoje skladiščne prostore TOZD Predelava jamskega lesa DO ZPT. Jamski les postala pravo bogastvo, saj so se cene v zadnjem času tudi jamskemu lesu izredno dvignile. Foto V. K. 0 poteku LETNIH ČLANSKIH SESTANKOV OSNOVNIH ORGANIZACIJ vornostih v delegatskem sistemu, kolektivnem delu in odločanju, informiranju, znanosti, strokovnih službah, kadrovski politiki ipd. Sindikati so te teze podrobneje razčlenili in že javno objavili. III. kongres samoupravljal-cev Jugoslavije bo od 16. do 18. junija v centru Sava v Beogradu. Na njem bodo sodelovali 1804 gostje in delegati. Odločitev o tem je sprejel 19. januarja t.l. odbor za sklic in priprave na kongres, ki ga vodi Mika Špiljak. Sprejel pa je tudi navodila za izbor delegatov, ki naj bi jih izbrali do 15. aprila letos. Da bi na kongresu dosegli pričakovane rezultate, se bodo v razpravo morali vključiti vsi ustvarjalci naše družbe. Na kongresu bo treba odgovoriti na številna vprašanja nadaljnjega razvoja samoupravljanja. (tl) XIII. srečanje samoupravi jalcev JUGOSLAVIJE V dneh 15. in 16. februarja t.l. bo potekalo v Kragujevcu XIII. srečanje samoupravljalcev pod nazivom »Rdeči prapor«. Za to srečanje vlada povsod veliko zanimanje bodisi med delavci v organizacijah združenega dela, znanstvenih in družbenopolitičnih organizacijah in drugod. XIII. srečanja samoupravljalcev se bo udeležilo 700 delegatov iz združenega dela Organizatorji pripravljajo tudi razstavo, ki bo s številnimi fotografijami, založniško dejavnostjo in tiskom prikazala dosedanje XII-letno delovanje »Rdečega prapora«. ■^-k-K-K-F****-****-*******-*****' Republiški svet ZSS je že lani decembra sprejel sklep o pripravah in izvedbi letnih članskih sestankov osnovnih organizacij in letnih sej sindikalnih konferenc osnovnih organizacij in koordinacijskih odborov sindikata. Nekatere osnovne organizacije v našem kombinatu so že izvedle letne članske sestanke, večina pa se nanje še pripravlja. Tiste osnovne organizacije, ki so že imele letne članske sestanke, so jih izvedle v času priprav sprejemanja srednjeročnih planov ter analize gospodarskih uspehov ali neuspehov v svoji TOZD v preteklem letu, kakor tudi analizi dejavnosti osnovne organizacije sindikata. Osnovne organizacije sindikata, ki bodo v tem oziroma prihodnjem mesecu izvedle svoje članske sestanke, ti morajo biti zaključeni do konca februarja letos, pa že pripravljajo poročila, ocene in ugotovitve o delu v preteklem letu, istočasno pa pripravljajo program dela za tekoče leto. Prav gotovo pa bodo programi dela izdelani tako, da bodo zagotavljali vsem članom zveze sindikata usmeritev na bistvena vprašanja uresničevanja in razvijanja samoupravljanja kot celovitega družbenega odnosa, na razvijanje dohodkovnih odnosov ter na aktivnosti za uspešnejše gospodarjenje in poslovanje. Iz programa dela mora biti razvidna dejavnost sindikata v celoti, uresničevanje nalog v zvezi s sprejemanjem srednjeročnega ter letnega plana, pri čemer je treba upoštevati sklepe prve konference ZSS. Nadalje ostaja vprašanje aktivnosti sleherne osnovne organizacije okrog delitve sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela, o čemer so naloge sindikata opredelili na drugi konferenci ZSS decembra lani. Prav tako se mora v programih dela odraziti na- dalj nji razvoj samoupravne organiziranosti skladno z določbami zakona o združenem delu glede oblikovanja sleherne TOZD, združevanje v delovne organizacije, povezovanje v SOZD, kakor tudi organiziranost skupnih služb, zlasti administracije. Mnoge osnovne organizacije se premalo brigajo za delovanje delegatov v samoupravnih organih in delegacij, delegatov in delegacij v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih. Na članskih sestankih je treba spregovoriti o sodelovanju z delegati, seznanjanju s sindikalno politiko in stališči o posameznih vprašanjih delegatskega odločanja. V programe dela je treba vnesti evidentiranje vseh možnih kandidatov. V letu 1982 bodo volilne konference sindikatov, volitve v samoupravne organe na nivoju TOZD, delovnih skupnosti, delovnih organizacij in SOZD. Volili bomo delegate v zbore združenega dela obč. skupščine, v krajevne skupnosti, delegate v samoupravne interesne skupnosti itd. Če ne bomo pravočasno pristopili k evidentiranju možnih kandidatov, lahko v zadnjem trenutku nastanejo veliki problemi, saj predvidevamo, da bo, kot je tudi sedaj, več kot polovico vseh zaposlenih evidentiranih kot možni kandidati v razne organe samoupravljanja tako znotraj kombinata kot v širši družbeni skupnosti. Pa ne samo to. Letni članski sestanki morajo potrditi tudi finančne letne obračune. Pripraviti in ovrednotiti je s predračuni potrebno tudi plan dela. Pri vsem tem pa imeti v vidu stabilizacijsko, nerazsipniško obnašanje tudi v sindikalni organizaciji. Poleg tega morajo na članskih sestankih temeljito pregledati, kako se osnovne organizacije vključujejo v aktivnosti za povečanje dohodka in produktivnosti za razreševanje vprašanj delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, razvijanje družbenega standarda, usklaje- vanje politike socialnega stanja, stanovanjske problematike, urejanje varstva pri delu, širjenje možnosti za organiziran oddih delavcev, izgrajevanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, naloge na področju kadrovske poljtike, zaposlovanje itd. Skratka, naloge sindikata so vsestranske. Potrebno je, zlasti v izvršnih odborih sinek- Na kratko o delu mladih v Zasavju V soboto, 20 decembra, je OK ZSMS Hrastnik organizirala za mlade družbenopolitične delavce enodnevni seminar v poslovno-sta-novanjskem objektu v Hrastniku. Mladi so poslušali v dopoldanskem delu dve temi, in sicer: aktualne naloge ZSMS, ki. jih je očrtal predsednik RK ZSMS Boris Bavdek ter komuniciranje in vodenje sestankov, predaval pa je vodja medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS, tovariš Janko Savšek. V popoldanskem delu jih je predsednik Meobčinskega sveta ZSMS revirskih občin tovariš Slavko Stošicki seznanil s politično in gospodarsko situacijo v revirjih. Na zaključku seminarja so se mladi pomudili še pri nalogah, ki jih čakajo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V petek, 12. decembra ob 17. uri, so se v Trbovljah sestali člani medobčinskega COP. Spregovorili so o delu novinarskih šol ter akciji »Najboljše srednješolsko glasilo in Mladi novinar«. Dogovorili so se še o skupnih akcijah in nalogah na področju obveščanja in propagande. OK ZSMS Trbovlje oziroma predsedstvo KMVI je organiziralo v petek, 19. decembra ob 16. uri, posvet na temo »Usmerjeno izobraževanje in mreža šol v Zasavju« za predstavnike 00 ZSMS osnovnih, stro- kata, ustvariti vzdušje kolektivnega izvršnega organa, v katerem morajo imeti vsi člani enake pravice in enako odgovornost za delo, obenem je vsak član izvršnega odbora osebno odgovoren za delo celotnega izvršnega odbora in za svoje delovno področje. L O. kovnih cm srednjih šol. Spregovorili in dotaknili so se tudi samega zakona o usmerjenem izobraževanju. V četrtek, 11. decembra, je VVZ Zagorje organiziral informativni dan. Po dva predstavnika (učenca) in mentor vseh treh osnovnih šol (Ivana Skvarča, Toneta Okrogarja in Izlak) so se udeležili seje skupščine občine isn DPO, kjer so se seznanili z organiziranostjo in delovanjem. KMD pri predsedstvu OK ZSMS Zagorje se je v mesecu decembru soočal s kadrovsko problematiko, ki jo poskušajo reševati s pomočjo sindikalnih organizacij v združenem delu. Komisije pri OK ZSMS Zagorje so v prvi polovici decembra pričele z delom in si izoblikovale svoje programe dela. Z delom pa je pričela tudi komisija za politični sistem in volitve ter marksistične lin OZN Krožke, ki do sedaj še niso bile formirane pri OK ZSMS. V soboto, 20. decembra, je v 00 ZSMS Kotredež potekal razgovor s člani ZK o (ne) organiziranosti mladine v tej sredini. Skupno so ugotovili, da je potrebno v prvi vrsti najprej zamenjati vodstvo in zastaviti akcijski program dela. Priprave za ustanovitev 00 ZSMS v KS Mlinše potekajo že dobra tri leta. V petek, 12. decembra, pa so se sestali predstavniki OK ZSMS Zagorje 3n KO SZDL Mlinše in se dogovorili!, da v čim krajšem času skličejo sestanek s predvidenimi kandidati za člane predsedstva 00 ZSMS. Da bi ostareli ljudje kljub svoji starosti čutili, da niso pozabljeni in osamljeni ter da se medsebojno srečajo, je odbor RK Zagorje že pred petimii leti prišel na idejo, da organizira srečanje starostnikov nad 70 let. Srečanja po KS so v letu 1980 potekala v mesecu novembru in decembru. Prvo srečanje je bilo 22. novembra v _ stekleni dvorani delavskega doma Zagorje Dne 26. decembra 1980 so se v prostorih Doma upokojencev v Trbovljah srečali nosilci zlatega znaka ZSS na katerem je Klub samoupravi j alcev Trbovlje podelil delavcem za uspešno delo na področju uveljavljanja delavskega samoupravljanja in izobraževanja delavcev — samoupravi j alcev plaketo FRIC KERŠIČ, ki sta jo izmed članov kolektiva SOZD REK EK prejela Ivan KOBAV in Drago ŠPOLJAR. Predlagala ju je konferenca kluba samouprav-1 j alcev DO ZPT. Ivan KOBAV, rojen 1929, pralec premoga na separaciji. Po končani osnovni šoli se je učil za brivskega vajenca, vendar uka ni končal, ker je šel oče junija leta 1944 v partizane. Ker so zaradi tega hoteli družino Kobav izseliti, se je ta pred Nemci umaknila in se priključila narodnoosvobodilni vojski. Bili so v brigadi Miloša Zidanška, kjer sta padli dve sestri. Po osvoboditvi leta 1945 je začel ponovno delati za obnovo in ureditev naše nove Jugoslavije. V SKOJ je bil sprejet leta 1944, leta 1946 pa je šel na prvo delovno akcijo mladine s celjsko brigado na progo BRCKO-BANOVICI. Po treh mesecih dela na progi Brčko-Banoviči je nato delal v več organizacijah. Leta 1946 se je zaposlil pri Rudniku Trbovlje na obratu separacija, kjer dela za ostarele občane v KS Jože Marn čih opravilih. Humanost, ki zasluži in Rudnik-Toplice. Kulturni pro- vso pohvalo, bi lahko zapisali, če-gram so pripravili mladi 00 ZSMS, ravno nekateri trdijo, da mladi vse samo pogostitev pa Odbor RK. pogosteje obirajo stran pota. Vse nepokretne starostnike so mladinci pred novim letom obiskali na domu ter jim pomagali pri doma- Jamnik Drago Podelitev plakete Frlc Keršič članom kolektiva SOZD MK EK še danes. Na separaciji je bil leta 1948 sprejet v ZK. Za svoje nesebično delo je prejel leta 1945 državno priznanje »Medaljo za hrabrost« in nato še istega leta »Medaljo za zasluge za narod«, kar priča, da je bil v najtežjih časih, v časih po drugi svetovni vojni med graditelji nove, socialistične federativne države Jugoslavije. Na samoupravnem področju je aktivno delal, saj je bil eden izmed prvih predsednikov delavskega sveta in vseskozi pobudnik delegatskega sistema. Vseh 34 let je delal v političnih organizacijah, v odborih SZDL, ZB, UROJ in bil tudi terenski aktivist. V delovni organizaciji oziroma v TOZD je bil predsednik delavskega sveta, predsednik zbora delavcev, večkrat član komiteja v rudniku in telesih sindikata ter razvijal metode dela samoupravlj alcev. Posebno pa ga poznamo kot dobrega in aktivnega predsednika IO invalidskega pokojninskega zavarovanja na trboveljskem področju. Zaradi njegove izjemne požrtvovalnosti, saj je bil poleg svojega dela tudi družbenopolitično aktiven, je leta 1979 na pobudo DPO in DS TOZD Separacija premoga Trbovlje prejel srebrno plaketo SOZD REK Edvard Kardelj. Drago Špojlar, rojen 1936, varnostni tehnik, se je poleg svojega rednega dela uveljavljal na različnih področjih družbenega življenja. Svoj prispevek k razvoju samoupravnih odnosov je predvsem vlagal v naslednje funkcije: bil je predsednik delavskega sveta TOZD Premogovnik, sekretar OO ZK TOZD Premogovnik, delegat zbora združenega dela SRS, član delavskega sveta EGS, član delavskega sveta SOZD REK, član občinskega komiteja ZKS ter član tovariškega razsodišča. Vedno je zagovarjal stališča delavcev iz TOZD in jih seznanjal s stališči področja, kjer je deloval. Sedaj je aktiven član delavskega sveta TOZD Premogovnik in predsednik izvršnega odbora TOZD. Vseskozi pa je razvijal in izpolnjeval metode dela delavcev samoupravlj alcev. Podelitve plakete FRIC KERŠIČ so se udeležili tudi častni člani, in sicer: Miha MARINKO, Lidija ŠENTJURC in Alojz RIBIČ. Joža Pusovnik Q B 0 B Samoupravna preobrazba rudnika Laško ODPRLI SO NOV OBRAT DRUŽBENE PREHRANE V HRASTNIKU V soboto 17. januarja 1981 so ob 10. uri odprli novozgrajeni obrat družbene prehrane na Logu. Slavja so se udeležili številni člani kolektiva TOZD Gostinskega podjetja Jelka, predstavniki SOZD Mercator iz Ljubljane, predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter številni občani. Pobuda za zgraditev novega obrata družbene prehrane je bila dana leta 1975, in to zaradi nujnega skupnega reševanja problema organizirane prehrane med delom. Cilj je dosežen, in to kot rezultati skupnih prizadevanj celotnega združenega dela, kakor tudi vseh organov in organizacij, ki so s svojim aktivnim vključevanjem ter prizadevanji prispevali k doseganju teh ciljev. Slavnostni govornik, predstavnik sindikalne organizacije se je vsem, ki so kakorkoli prispevali k zgraditvi tega obrata, toplo zahvalil, posebno pa še vsem delavcem iz združenega dela. Tako so na temelju posebnega samoupravnega sporazuma združevali sredstva za izgradnjo tega obrata. Gradnjo je vodil posebni gradbeni odbor, dela je izvajal SGP Hrastnik, kot investitor pa je nastopal SOZD Mercator — TOZD Gostinsko podjetje Jelka, Hrastnik. V novozgrajenem obratu bo možno sčasoma zagotoviti dnevno po 15.000 obrokov hrane (zajtrkov, malic, kosil, večerij). S tem bi lahko zadostili vsem potrebam združenega dela, kakor tudi drugih občanov. Hotelski del tega obrata bo predvidoma prav tako kmalu dokončan. Organ, ki bo zagotavljal vpliv uporabnikov novo-zgrajenga obrata, bo svet obrata družbene prehrane, ki ga bodo tvorili delegati iz vrst uporabnikov in izvajalcev. Po slavnostnem govoru je predsednik gradbenega odbora odprl novozgrajeni obrat, nato pa so si ogledali prostore. V našem internem Biltenu številka 1/81 smo objavili prispevek Draga Hribarja, dipl. prav., vodje delovne skupnosti skupnih služb DO ZPT, o poteku integracije manjših slovenskih rudnikov, to je Senovega, Kanižarice in Laškega. Rudnika Senovo in Kanižarica sta že pristopila k sprejemanju ustreznih samoupravnih splošnih aktov za združitev svojih enovitih delovnih organizacij v SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, medtem ko se rudnik Laško o tem še ni dokončno odločil. Pred nedavnim pa je TOZD Rudnik Laško, ki deluje v okviru delovne organizacije TIM — Tovarna izolacijskega materiala, seznanil samoupravno interesno skupnost elektrogospodarstva v Ljubljani, da je pristopil k samoupravni preobrazbi. Na temelju tega obvestila lahko povzamemo, da se je v začetku januarja t. 1. začel postopek za izločitev TOZD Rudnik Laško iz DO TIM z namenom, da se organizira v samostojno delovno organizacijo Rudnik Laško. V drugi fazi bo sledilo združevanje podobno kot pri rudnikih Senovo in Kanižarica k enemu izmed REK. S tem bi izpeljali akcijo samoupravnega povezovanja premogovnikov, ki jo je spremljal in usmerjal Republiški odbor sindikata energetike pri zvezi sindikatov Slovenije. Smatrajo, da bo na ta način omogočeno njegovo nadaljnje delovanje oziroma obstajanje. Mnenja so, '(v Laškem) da bi v primeru, če bi se TOZD Rudnik Laško združil v DO ZPT prišlo do možne ukinitve tega rudnika, za kar pa niso zainteresirani. Pri svoji odločitvi se opirajo na družbene potrebe po premogu in ob tem na sprejeta stališča. Zavoljo tega bodo že letos usmerili jamske investicijske posege na od- piranje novega obzora, da bi za 10 let podaljšali proizvodnjo premoga. S tem bi omogočili proizvodnjo okoli 40.000 ton premoga letno v vsem novem srednjeročnem obdobju 1981-1985 in ne le do leta 1983, kot to navajajo nekateri dokumenti. Programirajo pa tudi kontinuiteto proizvodnje preko sedanjega srednjeročnega razdobja. Dne 15. januarja t.l. pa smo lahko v dnevnem časopisu prebrali, da se na celjskem območju ukvarjajo z mislijo, da bi ponovno odprli rudnik Pečovnik. Ta rudnik je bil leta 1959 zaprt zaradi velikega vdora vode. Neizkopanega je ostalo v tem rudniku še okoli 170 do 250.000 ton premoga. Pobudo za vnovično odprtje odpisanega oziroma svoječasno zaprtega rudnika Pečovnik je dal izvršni svet občine Celje. Njihova pobuda temelji na sedanji energetski stiski. Vemo, da je bil takratni rudnik Trbovlje — Hrastnik tisti, ki je zagotovil socialno varnost in zaposlitev vsem takratnim rudarjem rudnika Pečovnik in jih predvsem zaposlil na območju rudnika Hrastnik. Organiziran je bil avtobusni prevoz na delo in z dela iz Celja do Hrastnika in obratno, kar poteka še danes. Z vodo so se srečevali v Pečovniku v jami Konstanca že leta 1941, potem pa še 4-krat do leta 1959. Ko so po vojni rudnik Pečovnik obnavljali, so ugotovili tudi večje napake takoime-novane »prelomljene« proge, kar je bila še dediščina prejšnjega lastnika — kapitalista. Ze leta 1950 je kazalo, da bodo rudik zaprli, vendar so delali še naprej. Premog v rudniku Pečovnik ima okoli 5 do 6.000 kalorij oziroma 21 do 25.000 Joulov in zelo majhno vsebnost žvepla. Ko so se leta 1959 odločili, da rudnik zapro, so se odločili zavoljo tega, ker ni bilo denarja za nabavo dragih črpalk. Takrat bi potrebovali 42 starih milijonov din. Že takrat se je kazala tendenca zapiranja manjših rudnikov, po drugi strani pa je bilo vseskozi jasno, da bo voda še naprej ogrožala rudarjenje. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina je pred kratkim dejal naslednje: »Ob energetski stiski bi bilo najbrž prav, če bi rudnik ponovno odprli, saj bi lahko kopali tam še najmanj pet do deset let. Seveda pa pride odprtje v poštev, če se bo rudarjenja lahko lotila večja delovna organizacija. Rudnik Laško v okviru TIM, ki je v takšnem položaju in bi ga tudi že zaprli, če premog ne bi bil tako dragocen, zagotovo ne bi zmogel pri tem odločilno pomagati. Računamo pa na sodelovanje velenjskega rudnika«. Torej so Celjani zainteresirani, da se rudnik Laško združi z rudnikom Velenje oziroma REK Velenje. Se nekaj iz zgodovine rudnika Pečovnik. O rudarjenju na tem območju so govorili že 1. 1819, leta 1846 pa je bilo v državni lasti (Montanerar) že 10 jamskih mer. Leta 1855 je postal rudnik zasebna last Karla Bergmana. Leta 1918 ga je prevzela družba Bohemija, po zadnji vojni pa je bil priključen rudniku Laško. Samostojno podjetje je postal 1. 1953. Zaprli so ga decembra 1959, ko je okoli 237 zaposlenih nakopalo letno okoli 30.000 ton premega. Kakšnega mnenja pa smo v našem kombinatu glede rudnika Laško pa bomo brali verjetno že v naslednji številki našega glasila, (tl) Združevanje sredstev za izgradnjo energetskih objektov Dne 26 decembra 1980 so v prostorih skupščine SR Slovenije slovesno podpisali enega temeljnih planskih aktov republike-do-govor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za srednjeročno obdobje 1981-1985. Ta osnovni dokument je podpisalo več kot 180 delegatov-podpisnikov raznih institucij. Med redkimi organizacijami združenega dela, ki so podpisali ta dokument je bil tudi pooblaščeni podpisnik našega kombinata Jože Žitnik, predsednik delavskega sveta SOZD REK EK. Na sliki ga vidimo, ko podpisuje ta osnovni dokument. Koncem decembra preteklega leta sta oba zbora skupščine SR Slovenije sprejela zakon o združevanju dela sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov v letu 1981. Na temelju zbranih sredstev bi namreč tudi letos zagotovili potrebna sredstva za dosego osnovnih planskih ciljev na področju elektrogospodarstva, kar je predvideno tudi z dogovorom o temeljih družbenega plana Slovenije za novo srednjeročno obdobje 1981—1985. S tem zakonom zagotavlja v letošnjem letu del sredstev za nadaljevanje del na energetskih objektih, katerih izgradnja se je pričela v letih 1976—i980 na podlagi družbenega plana Slovenije. Združena sredstva bodo uporabili samo za izgradnjo naslednjih energetskih objektov: jedrska elektrarna Krško, termoelektrarna — Toplarna Ljubljana II, hidroelektrarna Solkan, hidroelektrarna Mavčiče, termoelektrarni Ugljevik in Kosovo B (sofinanciranje), rudnik urana Žirovski vrh (za odpiranje rudnika in izgradnjo predelovalnih zmogljivosti), REK V — Rudnik lignita Velenje (za zgraditev nadomestnih objektov jame Preloge), REK EK —- Zasavski premogovniki (za jamo Kotredež) in REK EK — Termoelektrarna (za zgraditev deponije premoga za TET). Nadalje bodo združena sredstva tudi porabi j e- Elektroenergerska bilanca za leto 1981 sprejeta na za zgraditev dela prenosnega omrežja s pripadajočimi transformatorskimi objekti — 380 in 110 kV ter za financiranje programa splošne ljudske obrambe male hidroelektrarne s pripadajočim prenosnim omrežjem. Na temelju tega zakona bodo uporabniki družbenih sredstev združevali sredstva po stopnji 4,8 % od zneska vsakega izplačila za investicijska vlaganja na območju naše republike. Pri tem pa so izvzete med drugim tudi investicije v elektroenergetske objekte, ki so v programu graditve samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, nadalje objekti in oprema za pridobivanje primarne energije za potrebe elektrogospodarstva, ki so v programu graditve samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, premogovniki, dogovorjeni s samoupravnim sporazumom o urejanju medsebojnih odnosov na področju razvoja proizvodnje in porabe premoga, industrijske toplarne in elektrarne, ki so sestavni del industrijskih TO in ne zahtevajo nadomestila električne energije iz javnega omrežja in vrsta drugih objektov. Ta družbena sredstva se združujejo v samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije — ISE. Svoje pravice, obveznosti in odgovornosti glede združenih sredstev ter odločanje o uporabi teh sredstev in nadzorstvom nad njihovo namensko uporabo uveljavljajo organizacije združenega dela po svojih delegatih v skupščini ISE. (tl) JUGEL — skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva je na svoji IV. seji dne 24. decembra 1980 soglasno sprejela elektroenergetsko bilanco jugoslovanskega elektrogospodarstva za leto 1981, vključno s pogoji in ukrepi za njegovo izvedbo. Skupščina JUGEL jo je sprejela na temelju odločitve delegacij elektrogospodarstva iz vseh republik in pokrajin. Iz te bilance lahko povzamemo, da znašajo skupne načrtovane potrebe po porabi električne energije v letu 1981 67,1 milijard kWh, medtem ko bo znašala načrtovana bruto proizvodnja električne energije za letošnje leto 63,2 milijard kWh, kar je za okoli 5,5 °/o nad proizvodnjo električne energije v preteklem letu. Načrtovana poraba električne energije v letošnjem letu je v mnogočem odvisna od obratovanja novih, velikih industrijskih porabnikov, pa tudi od klimatskih pogojev. Naj za primer navedemo, da v zimskih pogojih sprememba temperature za 1 °C vpliva na porabo za okoli 3 milijone kWh električne energije na dan. Od skupno predvidene proizvodnje električne energije v letošnjem letu bo znašala predvidoma proizvodja električne energije v HE okoli 24 milijard kWh. Ta proizvodnja je nekoliko manjša od dosežene v letu 1980, kar je bilo lansko leto v hidroloških pogojih zaradi dotoka vode izredno ugodno. To se običajno dogaja le 7-krat v 100 letih. TE bodo letos proizvedle po načrtu 39,7 milijard kWh ali 24,8 več od dosežene proizvodnje v letu 1980. Tu je všteta že tudi predvidena proizvodnja jedrske elektrarne v Krškem v drugem polletju. TE V prvih mesecih tega leta bo dograjena stanovanjsko-poslovna zgradba ob Ulici 1. junija v Trbovljah. Zgradili so jo poleg zgradbe revirskega muzeja ljudske revolucije na prostoru, kjer Je včasih stala hiša »Volkar« oziroma dom društva upokojencev Trbovlje. V levem delu zgradbe bodo imele svoje prostore družbenopolitične organizacije Trbovlje, v osrednjem delu zgradbe v I. in drugi etaži bo imela svoje prostore ljudska knjižnica, v desnem delu zgradbe pa bodo družbena stanovanja. Fotografija je bila posneta 8. novembra 1980. Gradnja je med tem časom že precej napredovala s svojimi zaključnimi deli. Foto A. Bregant na premog naj bi povprečno obratovale 5.600 ur, termoelektrarne na tekoče gorivo pa okoli 4.000 ur letno. Da bi TE dosegle načrtovano količino električne energije, bodo premogovniki morali zagotoviti 41,6 milijonov ton premoga ali okoli 8,3 milijona ton več kot preteklo leto. Porabile pa bodo tudi 1,2 milijona tekočega goriva. V letu 1980 so pričele obratovati naslednje nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije: II. agregat PAHE Čapljina, -210 MW, TE Oslomej - 120 MW, TE Kostolac III. - 210 MW in Pravkar je poteklo srednjeročno obdobje 1976—1980. V tem obdobju so bili ustvarjeni sistemski temelji za to, da bi delavci v združenem delu neposredno obvladali pogoje za pridobivanje dohodka in razpolaganja z njim ter celotne tokovne družbene reprodukcije za nadaljnje pospeševanje in razvijanje enakopravnosti in bratstva ter enostnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, republik, avtonomnih pokrajin ter za nadaljnje razvijanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije na podlagi delegatskega sistema in uresničevanja načela kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. Okrepljene so bile socialistične samoupravne skupnosti in močno razvit sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V pravkar končanem petletnem obdobju je družbeni proizvod celotnega našega gospodarstva rasel po povprečni letni stopnji približno 5,7 °/o, v družbenem sektorju pa 6,4 %>, k čemer je v naj večji meri prispevala 6,9 % rast industrijske EL - TO Zagreb - 30 MW. Skupno je bilo vključenih v preteklem letu 570 MW v proizvodnjo električne energije. V letu 1981 pa je predvideno, da bodo pričele obratovati naslednje nove termo in hidroelektrarne: jedrska elektrarna Krško- 664 MW, TE Bitola L, agregat 210 MW, TE-TO Novi Sad - 130 MW, HE Salekovac-140 MW, HE Grabovica - 113 MW, HE Bočac - 110 MW, HE Trebinja II. - 8 MW, HE Gazi-vode - 34 MW, in pa RHE Baji-na Bašta - 600 MW. Skupno je torej predvidenih 2009 MW novih zmogljivosti v letošnjem letu. (tl) proizvodnje, medtem ko je kmetijska proizvodnja rastla po stopnji 1,9 %>. Življenjski standard je rastel po stopnji približno 5,5 °/o, zaposlenost 4 °/o, izvoz blaga in storitev 2,9 %>, uvoz blaga in storitev pa je bil povprečno 0,2 % na leto manjši kot v prejšnjem obdobju. Poleg teh pokazalcev pa moramo omeniti tudi to, da so bile v prejšnjem petletnem obdobju dosežene pozitivne spremembe v socialni in ekonomski strukturi prebivalstva. Osnutek družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981— 1985 vsebuje tri dele. V vseh treh delih tega plana so zajeta poglavja o skupnih interesih, ciljih in nalogah družbenoekonomskega razvoja, nadalje smernice in okviri za sprejemanje ukrepov ekonomske politike, tretji del pa govori o posebnih obveznostih in nalogah. Uvodoma vsebuje družbeni plan skupne interese in cilje razvoja, pri čemer je posebej poudarjeno zagotavljanje odločilnega položaja združenega dela pri razpolaganju z dohodkom in celotnimi sredstvi družbene re- produkcije, zagotavljanje skladnejših odnosov v tokovih družbene reprodukcije predvsem z zmanjševanjem neusklajenosti v proizvodnji, odločna usmeritev v zmanjšanju strukturnih neusklajenosti v gospodarstvu, to je predvsem hitrejši razvoj proizvodnje, storitev ipd. Gre pa tudi za bistveno izboljšanje Jugoslavije v mednarodnih ekonomskih odnosih, stalno povečevanje dohodka z rastjo produktivnosti dela, zagotavljanje višje tehnično tehnološke ravni gospodarstva, skladnejši regionalni razvoj države, rast produktivnega zaposlovanja, zboljšanje pogojev za življenje in delo, dvig življenjskega standarda in socialne varnosti zaposlenih, zboljSevanje in varstvo človekovega življenjskega in delovnega okolja, nadaljnjo krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite ter uspešno obnovo in graditev gospodarskih objektov, stanovanjskega sklada ter drugih materialnih in družbenih dobrin na območjih, ki jih je prizadel potres. Govor je tudi o nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, usklajevanju in uresničevanju tokov družbene reprodukcije, razvoju ekonomskih odnosov s tujino, razvoju gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pridobivanju in razporejanju dohodka, financiranju in usmerjanju investicij, ekonomskih odnosih s tujino, monetarno kreditni politiki, trgu, politiki cen in rezerv, tehnologiji in znanosti, socialnem razvoju in družbeni dejavnosti, zaposlenosti in zaposlovanju, skupnih osnovah davčne politike, financiranju funkcij federacije, življenjskem in delovnem okolju, spodbujanju hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, obveščevanju ipd. Iz poglavja o materialnih tokovih reprodukcije lahko povzamemo, da se bo družbenoekonomski razvoj po ocenah gibal v okviru povprečne letne V razpravi je osnutek družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981 do 1985 realne rasti družbenega proizvoda približno 4,5 %>, industrijska proizvodnja približno 5 % in kmetijska proizvodnja prav tako približno 4,5 %>. Zaradi omenjenih možnosti zadolževanja v tujini bodo skupna razpoložljiva sredstva za končno porabo rastla v povprečju 2,8 % na leto, kar pomeni počasnejšo rast končne porabe od rasti družbenega proizvoda. Družbeni proizvod se bo povečal na podlagi povprečne letne rasti zaposlenosti približno 2,5 % in produktivnosti dela približno 2 °/o. Realni OD se bodo povečali v skladu z rastjo produktivnosti dela do 2 %>. Realen izvoz blaga in storitev bo rastel po stopnji najmanj 8 */o, uvoz pa po povprečni letni stopnji 1,1 %. Bruto investicije v osnovna sredstva se bodo povečevale po povprečni letni stopnji 1,5 %>, gospodarske investicije v osnovna sredstva 2,3 %>. Negospodarske investicije pa 0,1 %>. V okviru negospodarskih investicij bo stanovanjska gradnja rastla v povprečju 2,5 %> na leto, zmanjšale pa se bodo investicije za izobraževanje in kulturo, zdravstvo in socialno varstvo ter investicije v dejavnosti družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. Zaradi manjšega obsega tujih sredstev se bo bistveno spremenila struktura vseh razpoložljivih sredstev za končno porabo, pri čemer bo delež domačih sredstev v letu 1985 večji za 8,0 odstotne točke. V okviru 2,8 odst. povprečne letne rasti skupnih sredstev za končno porabo bo s politiko delitve družbenega proizvoda in dohodka zagotovljeno, da bo življenjski standard v celoti rastel po 2,7-°/o povprečni letni stopnji. Osebna poraba bo rastla po stopnji 3 %, družbeni standard pa po povprečni letni stopnji 1,5 %. Materialni stroški skupne porabe bodo rastli po povprečni letni stopnji 2,5 ®/o. Rast splošne porabe po povprečni letni stopnji 1,5'% bo znatno počasnejša od drugih oblik končne porabe. Vlaganja v material, rezerve se bodo povečevala približno 4,1 %> povprečno na leto. Skupni 3,8-% povprečni porast blagovnih skladov v državi bo zagotovljen z večjim deležem domačega blaga in storitev, in to za 2,7 odstotne točke. Med strukturnimi spremembami in proizvodnimi usmeritvami naj omenimo le tisti del, ki govori o glavnih težiščih v razvoju energetike. Ta bodo predvsem naslednja: — opirali se bomo predvsem na domače vire energije; — povečanje stopnje energije v prevozu in uporabi, povečanje raziskav za povečanje ravni rezerv nafte, plina in jedrskih surovin, na raziskavah in pripravah za začetek eksploatacije oljnih skrilavcev, na raziskavah in hitrejšem uvajanju v porabo novih vrst energije zlasti sončne, vetra, geotermalne in energije biomas in povečanju raziskav energetskih surovin v tujini; — nadaljnji poudarek oz. glavno težišče bo na graditvi premogovnikov s površinskim in jamskim kopom, z večjim vlaganjem v modernizacijo večjih premogovnikov, poudarek pa bo tudi na gradnjah zmogljivosti za pridobivanje nafte in plina v državi in tujini, nadalje proizvodnji jedrskih surovin itd.; — poudarek bo tudi na razvijanju obstoječih in graditvi novih zmogljivosti za energetske opreme, za proizvodnjo električne energije v kombinirani proizvodnji s toplotno energijo za tehnološke namene in ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov; — tretji poudarek pa bo na dokončanju oz. dograditvi in kompletiranju jugoslovanskega omrežja za prenos in transformacijo električne energije, na graditvi dispečerskih centrov v elektroenergetskem sistemu, pospešeni gradnji zmogljivosti za sekundarno obdelavo nafte, na zboljševanju tehnologije za pridobivanje plina iz domačega premoga in drugih oblik oplemenitenja premoga, pa tudi na razvijanju tehnologije in proizvodnje opreme za varstvo človekovega življenjskega in de- lovnega okolja ter racionalno izrabo energije. Proizvodnja električne energije bo zagotovljena v naj večjem delu na podlagi domačega premoga in hidroenergije. Ne bomo gradili novih TE na tekoča goriva, obstoječe in tiste, ki so v skladu s predpisi pa bomo uporabljali le, če potreb po električni energiji ne bomo mogli z razpoložljivimi zmogljivosti HE, TE na premog in jedrskih elektrarn, razen tam, kjer je proizvodnja električne energije povezana s proizvodnjo tehnološke pare in toplotne energije za ogrevanje. V naslednjem srednjeročnem obdobju bi po tem družbenem planu zgradili nove elektroenergetske zmogljivosti v obsegu 7.805 MW, tako da bi se skupne zmogljivosti v letu 1985 povečale na 21.500 MW. Te zmogljivosti naj bi v celoti stalno in kakovostno preskrbovale vse porabnike električne energije. Družbeni plan pa daje poseben poudarek temu, da je treba nujno zagotoviti, večje pridobivanje in porabo domačega premoga, tako da bo skupno pridobivanje premoga znašalo v letu 1985 približno 82 milijonov ton od tega naj bi bilo 32 milijonov ton pridobljenih z zgraditvijo novih zmogljivosti rudnikov. Rekonstruirali in modernizirali bomo obstoječe zmogljivosti, predvsem pa intenzivirali pridobivanje kvalitetnega in oplemenitenega nizkokaloričnega prmeoga. Proučene bodo možnosti in določen program večnamenske porabe premoga s stališča njegove nadaljnje predelave (briketiranje, sušenje, pridobivanje plina). Predvideno je nadalje, da se bo proizvodnja domače surove nafte dvignila do leta 1985 za najmanj 5 milijonov ton, uvoz surove nafte pa naj bi znašal v letu 1985 največ do 14 milijonov ton. Republike in avtonomni pokrajini bodo skupno s samoupravnimi organi in skupnostmi sprejele vrsto aktov, da bi zagotovili izpolnjevanje osnovnih postavk družbenega plana Jugoslavije v novem srednjeročnem obdobju. Sprejeta pa bo še posebna energetska bilanca države za obdobje 1981—1985, ki bo podrobneje določila potrebe države in prebivalstva po vseh vrstah energije. Prav tako bodo v tem času pripravili dolgoročno energetsko bilanco do leta 2000. Energijo pa bomo lahko uvažali le do ravni določene v V našem glasilu smo že objavili, da bo potekal XI. svetovni rudarski kongres v Beogradu od 31. maja do 4. junija 1982. Organizator tega kongresa je Jugoslovanski nacionalni komite svetovnega rudarskega kongresa. Sredi januarja je organizacijski komite objavil natečaj za izdelavo referatov, ki bi jih oddali posamezni strokovnjaki na kongresu. Organizatorji so zainteresirani za referate z naslednjih rudarskih področij: — možnosti pridobivanja mineralnih surovin, — eksploatacija in raziskave novih lezisc, — novi dosežki v tehnologiji podzemeljske in površinske rudarske eksploatacije, — pogoji dela v premogovnikih in vprašanje zaščite človekovega okolja. Referate lahko izdelajo posamezniki ali skupine avtorjev. Poslati jih je treba najkasneje do 1. marca 1981 vključno s povzetkom referata na eno do dve tipkani strani v treh izvodih. Avtorji, ki bodo prijavili referate, bodo pravočasno seznanjeni o njihovem izboru, rokih in tehniki izdelave referata. Naj poudarimo, da je v Jugoslovanskem nacionalnem komiteju zastopan tudi naš kombinat s svojim delegatom mgr. Srečkom Klenovškom, generalnim direktorjem. Ta komite vodi predsednik Ljubo Čuk, dipl. inž. Mednarodni organizacijski komite svetovnega kongresa vo- plačilni bilanci države oziroma v plačilno bilančnih možnostih posameznih republik in pokrajin. S politiko cen pa bodo vzpostavljene ustreznejše kvalitete cen posameznih oblik energije in porabniki trajnejše usmerjeni v porabo v skladu s splošno racionalizacijo in varčevanjem energije, (tl) di predsednik Benon Stranz s Poljske, podpredsednik je Norman Siddall iz Velike Britanije, podpredsedniki so: Luis Briceno Arata iz Peruja, Aleksandar Viktorovič Dokukin iz SSSR, Giinter B. Fetweis iz Avstrije. Generalni sekretar je Mieczy-slaw Najberg s Poljske. Naslov Jugoslovanskega organizacijskega komiteja XI. svetovnega rudarskega kongresa je: SAVA Center — za XI. SRK, 11070 Beograd. Uradni jeziki na kongresu bodo: angleški, francoski, ruski, španski, nemški in srbohrvat-ski. Koncem decembra preteklega leta smo po poprejšnjih razpravah, sprejemali odločitve o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje 1981-1985, pa tudi o programih in prispevnih stopnjah SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje za leto 1981. Sklepe o sprejetih planih 1981-1985 in prispevnih stopnjah za leto 1981 so zbirale službe pri občinskih izvršnih Dosedanji svetovni rudarski kongresi so bili v naslednjih mestih: I 1958 Varšava II 1961 Praga III 1963 Salzburg IV 1965 London v 1967 Moskva VI 1970 Madrid VII 1972 Bukarešta VIII 1974 Lima IX 1976 Diisseldorf X 1979 Istanbul XI 1982 Beograd Organizator Zveza inženirjev in tehnikov rudarske, geološke in metalurške stroke že sedaj vabi rudarske in druge strokovnjake, da se udeleže kongresa. Hkrati bo v okviru kongresa potekala tudi mednarodna razstava rudarskih strojev v Zagrebu na zagrebškem velesejmu. Udeleženci kongresa bodo imeli možnost, da bodo pred in po kongresu lahko obiskali številne jugoslovanske rudnike premoga, kovin in nekovin ter okrasnega in tehničnega kamna. Rok za prijavo za udeležbo na kongresu je 15. april 1981, kotizacijo v znesku 5.000,00 din za udeleženca kongresa pa bo treba plačati do 1. marca 1982. (tl) svetih, te pa so jih posredovale skupščinam posameznih interesnih skupnosti, ki so sprejemale ugotovitvene sklepe. Prispevne stopnje in stopnje davkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (republiki in občinah) in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 so v revirskih občinah naslednje: XI. svetovni rudarski kongres bo v Beogradu Davki in prispevki v letošnjem letu Vrsta davka oziroma prispevka — republiški davek iz OD — občinski davek iz OD — zveza skupnosti otroškega varstva -— občinska skupnost otroškega varstva 'po domicilu 'po delovnem mestu — izobraževalna skupnost — kulturna skupnost Slovenije — občinska kulturna skupnost — telesno kulturna skup. Slovenije — občinska telesnokulturna skup. — skupnost socialnega skrbstva — skupnost zdravstvenega varstva — skupnost pokoj, in invalid, zavarovanja v Sloveniji — zbirne stopnje davkov in prispevkov po domicilu delavcev — skupaj davki in prispevki občina_______________ Hrastnik Trbovlje Zagorje 1,00 1,00 1,00 0,50 0,50 0,50 1,16 1,16 1,16 1,09 1,15 1.04 1,26 1.50 1,45 6,19 5,51 5,87 0.56 0,56 0,56 0,92 0,66 0,53 0,055 0,055 0,055 0,385 0,555 0,405 0,86 1,12 1,13 1,47 1,42 1,42 11,10 10,10 11,10 11,560 11,110 10,740 26,550 26,290 26,220 Stopnje prispevkov iz dohodka so: A) Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka: a) Skupnosti zdravstvenega varstva b) Skupnosti za zaposlovanje Skupnost zdravstvenega varstva Hrast. Trb. Zagor. 11,59 10,84 10,95 Skupnost za zaposlovanje 0,27 0,23 0,26 c) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji: %> — za primer nesreče pri delu in poklicno bolezen 0,80 — za primer zavarovalne dobe s povečanjem (benefikacija) — povečanje od 12 na 14 mesecev — povečanje od 12 na 15 mesecev — povečanje od 12 na 16 mesecev — povečanje od 12 na 18 mesecev 3,50 5,20 7,00 10,50 d) Skupost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije B) Prispevek iz dohodka od osnove dohodka: a) Izobraževalna skupnost Slovenije 0,22 Poseba izobraževalna skupnost za: — agroživilstvo 1.60 — gozdarstvo 1,13 — usnjarsko in usnj. predelovalno stroko 1,15 — tekstilno stroko 1,22 — kemijo, farmacijo, gumarstvo, nekovine 1,43 — pomorsko gospodarstvo in pomorski transport 2,76 — letalstvo v SRS 1,09 — gradbeništvo 1,06 — gostinstvo in turizem 2,05 — blagovni in denarni promet 1,12 — tiska in papirja 0,82 — elektro stroko 1,62 — metalurgijo in kovinarstvo 1,70 — promet in zveze 0,93 — rudarstvo in geologijo 1,75 — zdravstveno varstvo 2,56 — pedagoška usmeritev 2,34 — družboslovna usmeritev 1,87 — kultura 2,85 b) Raziskovalna skupnost Slovenije — skupni program in program odkrivanja surovin splošnega pomena 0,28 — za posebne raziskovalne skupnosti: — kmetiistvo, živilstvo in veterinarstvo — gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko — promet in zveze — graditelistvo — trgovino, gostinstvo, turizem in drobno gospodarstvo — zdravstveno in socialno varstvo — družbene dejavnosti ter — tekstil in usnjarstvo 0,10 — energetiko, mineralne surovine in metalurgijo — elektrokovinsko industrijo — kemijo — družbeno infrastrukturo 0,14 c) Občinske raziskovalne skupnosti Slovenije: — občinska raziskovalna skupnost Hrast. Trb. Zag. 0,06 0,04 0,22 d) Prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva poslovnega sklada: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji: — zavezanci, ki opravljajo dejavnosti iz zakona o plačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in AP Kosovo, po stopnji 1,27 — zavezanci, ki opravljajo določene dejavnosti iz tega zakona, po stopnji 0,27 00E3E30E3E30 Proizvodnja premoga v Jugoslaviji v letu 1980 Po prvih podatkih, ki sp bili objavljeni, lahko povzamemo, da so rudarji jugoslovanskih premogovnikov v letu 1980 proizvedli skupno 47,026.000 ton vseh vrst premoga, to je črnega, rjavega in lignita. V začetku preteklega leta smo večkrat omenjali številko 52 in 53 milijonov ton, v energetski bilanci Jugoslavije za leto 1980 pa je zapisano, da bi ga morali nakopati 50 milijonov ton. Iz dejansko proizvedene količine pa lahko povzamemo, da predvidevanja v nobenem primeru niso bila dosežena. Po drugi stra- Jamskih vozičkov je premalo V prejšnji številki našega glasila, to je številki 12/80, je v.d. vodja TOZD Separacija premoga Trbovlje, Jože Tomažin, s širšo obrazložitvijo seznanil člane kolektiva in druge bralce našega glasila z vzroki pomanjkanja jamskih vozičkov na področju TOZD Proizvodnje premoga v Hrastniku in Trbovljah. V tej številki pa bi radi seznanili člane kolektiva tudi s tem, koliko in kakšne vozičke imamo zunaj in v jami na področju Hrastnika in Trbovelj. Osebnih vozičkov — 18 sedežnih smo imeli koncem leta 1980 skupno 8, osebnih vozičkov 12 sedežnih 15, železnih prekucnikov 1 m3 nič, železnih prekucnikov 0,75 m3 nič, zaprtih vozičkov za razstrelivo?, plato vozičkov 78, vozičkov za malto 0, lesnih vozičkov z gibljivimi ročicami 0, lesnih vozičkov s snemljivimi ročicami 0, vozičkov za orodje 9, vozičkov za vodo 1, etažnih vozičkov lesnih s čelnimi vrati 9, vozičkov za prevoz betonskih oblikovancev 0, vozičkov za prevoz vrhačev 0, že- ni pa lahko zapišemo, da je bila proizvodnja premoga v letu 1980 za 11,7 "/o večja kot v letu 1979, to pa pomeni, da je bilo pridobljenega 4,912.000 ton več kot v letu 1979. Lani je bil na prvem mestu lignit — 36,754.000 ton ali za 13,7 % več kot leta 1979. rjavega premoga so pridobili 9,883.000 ton, kar je 5,7 °/» več kot leto poprej. Najmanj ugodni pa so podatki o proizvodnji črnega premoga. Nakopali smo ga le 389.000 ton, to pa je 10,4 % manj kot leto poprej. Za letos predvidevajo, da naj bi leznih vozičkov Trbovlje — Hrastnik 1100 litrov 1806, železnih vozičkov Bischoff 1300 1 0, železnih vozičkov 3.000 1 125, lesnih vozičkov (cick) Trbovlje — Hrastnik s fiksno ročico 192. Vseh vrst vozičkov je bilo koncem preteklega leta na področju Hrastnika in Trbovelj 2250, koncem leta 1979 pa 2406. Pomanjkanje vozičkov je dejansko zelo občutno. Sprememba prispevkov in posmrtnine za leto 1981 Sklad solidarnostno posmrt-ninske samopomoči pri občinskem svetu zveze sindikatov Trbovlje je na temelju sklepa skupščine na seji 15. mala 1980 in upravnega odbora septembra 1980 razpisal anketo o povišanju članskih prispevkov in posmrtnine. Rezultat ankete je potrdil predlog, ki ga je dal sklad. Zavoljo tega se je upravni odbor tega sklada na svoji seji 13. 11. 1980 po ugo- znašala proizvodnja vseh vrst premoga 54 ali 56 milijonov ton vseh vrst. Če bo proizvodnja res dosežena v tem obsegu, pa je težko vnaprej predvideti, ker je tolikšno povečanje proizvodnje premoga v enem letu odvisno od številnih faktorjev. Poudarimo naj, da so se rudarji v vseh premogovnikih Jugoslavije zelo prizadevali, da bi nakopali čimveč premoga, da bi s tem zadostili potrebe elektrogospodarstva, industrije in široke porabe. Velikih skokov v proizvodnji premoga si ne moremo privoščiti, čeravno bi bilo to zelo zaželjeno. Zmogljivosti so, vendar je precej »čejev«, ki omogočajo ali onemogočajo večjo proizvodnjo. tovljenih rezultatih ankete odločil, da s 1. 1. 1981 uveljavi nove članske prispevke in posmrtnine. Za predlagano spremembo se je namreč odločilo 82,22 °/o od skupnega števila članov sklada. Od 1. 1. 1981 dalje znašajo mesečni članski prispevki 15,00 din ali za vse leto 180,00 din s tem da dosedanji način plačevanja ostane v veljavi kot doslej. S tem, da je članom o-mogočeno, da po lastni presoji izberejo in se odločijo za mesečno ali enkrat letno plačevanje prispevkov. Posmrtnine bodo znašale 10.000 din za člane sklada in za nezaposlene družinske člane sklada, ki so aktivni delavci. Posmrtnine za umrle otroke do 5 let starosti znaša 6.000,00 din in za umrle otroke od 5 do 15 let starosti 8.000,00 din. Povečana posmrtnina pripada članom sklada za smrtne primere od 1. 1. 1981 dalje. Dosedanji članski prispevki so se dvignili torej od 10 na 15 din mesečno, posmrtnine pa so se povečale od sedanjih 6.000 na 10.000. Varnostna svetilka V globine temne ti me vodiš, zvesto z menoj ti hodiš, se z mano spuščaš, vzpenjaš, me v temnih rovih spremljaš. Ko mrzel zračni tok me biča, s plamenom svojim me ogreješ, ti razumeš moje tihe želje, ti si sreča moja in veselje. Kjer tvoj plamen topel čutim, tam je varno, ni se bati smrti črne, ki me spremlja vse življenje. Ce ugasneš ti, ugasnem tudi jaz, umrl bom s teboj, kot ti živela si z menoj. Miha Gosak 50 let Zarje Naj ne izveni kot reklama, vendar je Moški pevski zbor »Zarja« v polnem zamahu ob pripravi svoje 50-letnice. Za ta visoki jubilej bo Zarja pripravila slavnostni koncert 20. februarja 1981 v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Poleg tega bo pripravljena razstava, ki bo prikazala nekakšno kronologijo o delu in življenju zbora ustanovljenega v decembru 1931 leta na pobudo delavcev rudarjev na Dobrni. Prav bi bilo, da zboru zaželimo še mnogo uspehov in da bi se zavedali, da ti, ki pojejo, to ne počno le zaradi sebe, ampak tudi za našo družbo, da so nosilci kulturnega utripa tako na delovnih mestih kot v svojem privatnem življenju. Riko Majcen Krstna izvedba Jamskih možičkov Dne 26. decembra 1980 so v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah krstili s prvo uprizoritvijo novo slovensko glasbeno delo — glasbeno pravljico z naslovom »Jamski možički«, avtorja teksta in glasbe Jožeta Skrinarja. Uprizorili so jo nato še štirikrat do 30. 12. od tega enkrat tudi v Delavskem domu v Zagorju. Za novo glasbeno pravljico, lahko bi že rekli tudi mladinsko opero, ki traja 40 minut z enim dejanjem in štirimi slikami, je avtor obdelal motiv znanih pravljičnih »perkmandeljcev« iz rudarskega življenja. V režijskem in scenskem pogledu je novo delo predstavila trboveljski in zagorski mladini Ani- ca Kužnik, pri izvedbi pa je sodeloval celoten mladinski zbor Trbovlje in 12 solistov iz vrst zbora pod vodstvom Ide Virt. Krstna uprizoritev in ponovitve so izredno lepo uspele in vzbudile lepo priznanje mladih poslušalcev tako avtorju kot tudi izvajalcem. Skladatelj Jože Skrinar je sprva že leta 1967 napisal to delo kot mladinsko igro, kasneje jo je predelal v libreto in v zadnjih mesecih uglasbil ter z režiserko pripravil prvo izvedbo. V začetku zbor napove, da so davno tega živeli v jamah možički, rudarjem skriti zvesti varuhi, ki so jim pravili »perk-mandeljci«, nato pa se zvrste možički: Podganko in Podgan-kec, Veleumko, Vrtavko, Do-brodelko, Hecko in Ostrovidko. Vsi ti poudarjajo, da so gospodarji pod zemljo, zaščitniki rudarjev, da jih varujejo zla teme, preprečujejo nezgode in skrbe za nerode, da je varen njihov korak. Zgodba temelji na hudo bolnem rudarjevem sinu Ivančku, ko mu noben zdravnik ne more več pomagati, govori pa tudi o pridnih in porednih sinovih rudarjev. Odločili so se, da bodo tem fantom pomagali in jih rešili stiske. Za Ivančka so pripravili zdravilo iz čudodelnih kapljic in v finalu Ivanček zapoje: »Zdaj spet sem zdrav, vesel, v meni zdaj vse poje! Kdo smrti me otel, ne vem, ne kje, ne kdo je!« Na koncu so možički odložili čarne plašče, da so otroci zvedeli, kdo so. In skupno so za-rajali in poudarjali večno prijateljstvo in veselje. Orkestrske spremljave si izvajalci niso mogli privoščiti, zato so instrumetalni del izvedli avtor za klavirjem in dva klarinetista, kljub temu domiselno in učinkovito. Upamo, da bo novo delo našlo številne poustvarjalce nove mladinske opere, morda bolje glasbene pravljice, tudi v drugih, predvsem rudarskih krajih. Tako avtorju kot tudi režiserki, predvsem pa izvajalcem, toplo čestitamo. Zadnji dedek Mraz je bil v Trbovljah zelo radodaren, kajti mladim je prinesel nekaj novega, nekaj ustvarjalnega, nekaj trajnega, nekaj, kar ni iz »lecta«. T. Lenarčič Slovenski kulturni praznik Rudarska pesem v petju, igri in besedi Slovenci že vrsto let proslavljamo 8. februar kot svoj kulturni praznik. Tudi letos ga bomo proslavili. V Trbovljah pripravlja kulturna skupnost skupno z raznimi izvajalci — kulturniki poseben program, ki bo posvečen rudarski pesmi v petju, igri in besedi. Proslava bo v petek 6. februarja 1981 ob 18. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. V okviru proslave bodo izvedene naslednje točke: 1. Stanko Premrl (F. Prešern) ZDRAVLJICA Mladinski pevski zbor 2. Tone Seliškar RUDNIK recitacija Jani Kužnik 3. Jože Skrinar (Rado Palčič) PESEM O RUDARJU Riko Majcen, solo s klavirjem 4. Tone Seliškar OTROŠKA PESEM recitacija Marja Kužnik 5. Jože Skrinar (France Kozar) BELEŽKA Ida Virt, solo s klavirjem 6. Tone Seliškar KONCERT 7. Jože Skrinar (Janez Mohor) KU BI BLE VSE VODE recitacija Jani Kužnik Riko Majcen, solo s klavirjem 8. Emil Adamič (Vlado Klemenčič) PESEM RUDARSKIH OTROK mladinski zbor PODELITEV PLAKET TONČKE CEC 9. Jože Skrinar JAMSKI MOŽICKI zbor s solisti glasbena pripovedka — dirigent Ida Virt, režija Anica Kužnik Iz programa je torej razvidno, da bo potekala letošnja proslava slovenskega kulturnega praznika na rudarsko tematiko. Prvikrat bo za odrasle poslušalce in gledalce uprizorjena Skrinar jeva glasbena pripovedka »Jamski možički« na temo znanih »parkmandelj cev«. Šolskim otrokom je to delo prvikrat bilo uprizorjeno koncem decembra preteklega leta, v okviru prireditev dedka Mraza. Med izvajanjem programa bodo letos podelili štiri plakete Tončke Ceč in to trem priznanim in uspešnim kulturnim delavcem ter eni kulturniški skupini. Scenarij za proslavo je pripravil Jože Skrinar, izvajalci pa bodo solo pevci in mladinski pevski zbor Trbovlje. Rigride Borisa Kraigherja slovenskim gospodarstvenikom Dne 5. januarja 1981 so slovesno podelili v dvorani kulturnega doma Ivana Cankarja v Ljubljani letošnje nagrade Borisa Kraigherja. Podelila sta jih predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič in predsednik komisije za nagrado Borisa Kraigherja, Vladimir Logar. Podelila sta šest naj višjih priznanj za dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu desetim slovenskim gospodarstvenikom. Ta priznanja in nagrade so prejeli: Silvo Hrast, Branko Brezočnik, Božidar Habič, Marko Kržišnik, Marjan Osole in delovna skupina SOZD ABC Pomurka iz Murske sobote. Ob tej priliki je imel Andrej Verbič daljši govor, v katerem je v uvodnem delu predvsem poudaril, da je bilo leto 1980 za vse nas dokaj naporno tako za vodstvene kot poslovodne in tehnične kadre ter delavce v neposredni proizvodnji. Pogoji gospodarjenja doma in v svetu so zahtevali, da v sorazmerno kratkem času spremenimo tokove v našem gospodarstvu in sledimo zahtevam trga in uravnavanju gospodarskih tokov. To je narekovalo spremembo miselnosti in gledanja na stihi jnost v našem gospodarstvu in predvsem preusmeritev v angažiranost, ki naj zagotovi kakovostno gospodarjenje. Cene električne energije S 1. januarjem 1981 je stopil v veljavo odlok izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o določitvi naj višjih cen za električno energijo. Na podlagi tega odloka lahko temeljne organizacije združenega dela elektrogospodarstva Slovenije zaračunavajo uporabnikom električno energijo največ v naslednjih zneskih: I. za gospodinjski odjem: 1. obračunska moč mesečno 14,20 din/kW 2. energija: a) pri enotarifnem merjenju 1,94 din/kWh b) pri dvotarifnem merjenju 1,09 (MT) in 2,18 din na kWh (VT); II. za krmiljeni odjem v gospodinjstvu: 1. obračunska moč mesečno 14,20 din/kW 2. energija 0,72 (MT) in 2,18 din/kWh (VT). Za druge odjemalce pa je določena posebna lestvica. Gibanje prebivalstva v revirskih občinah Znano je, da je zaposlenost v revirskih občinah sorazmerno precej visoka, posebno v Trbovljah, medtem ko število prebivalstva v posameznih občinah stagnira oziroma ne napreduje s takimi koraki, kot bi pričakovali. V zadnjem desetletnem obdobju, to je od leta 1971 do 1979 se je število prebivalstva v Hrastniku dvignilo le za 0,7 °/o, v Trbovljah se je zmanjšalo za 0,1 ”/», medtem ko se je v Zagorju povečalo za 4,1 °/°. Trboveljska občina je že med tistimi občinami, ki že nekaj časa v pogledu števila prebivalstva stagnirajo oziroma celo nazadujejo. To je sicer značilno za kmetijske in hribovske občine (Ormož, Lenart, Tolmin itd.), Za trboveljsko občino pa je že več let značilna ta stagnacija. To je razvidno iz naslednje razpredelnice: Leto 1971: aS c CD m G -CD« O CD O JO cti S-i u tuo cti GO K H N — gostota prebivalstva na km2 85 ,3 191,6 318,9 106,8 — štev. prebivalcev 1,727 .064 11.185 18.488 16.343 Leto 1979: — štev. prebivalcev 1,893 .137 11.111 18.499 15.706 Sprememba števila prebivalcev v obdobju 1971 - 1979 v °/o 9 ,6 0,7 - 0,1 4,1 naravni prirast 5 ,4 2,7 3,1 6,7 selitveni prirast 2 ,8 — 0,7 4,0 2,0 skupni prirast 8 ,2 2,0 7,1 8,7 Vir podatkov: Zavod SRS za statistiko Po osvoboditvi v letu 1945 so se številni člani kolektiva takratnega rudnika Trbovlje odločili, da na najrazličnejše načine pomagajo pri obnovi domovine. Na sliki je skupina profesionistov takratnega rudnika Trbovlje, ki je popravljala kmečko orodje in izdelala; nadomestne dele za kmete, ki so bili v osvobodilni vojni hudo prizadeti. Foto Karlo Gorjup Pregled katastrskih občin v Revirjih Skupščina SR Slovenije je 5. novembra 1980 sprejela zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin. Z zakonom je določen postopek za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja, ki ga dajo delovni ljudje in občani določenega območja v socialistični zvezi delovnega ljudstva. Iz zakona je razvidno, da pobudo oblikuje in sprejme občinska konferenca SZDL za katero se nanaša predlagana sprememba. Iz zakona je razvidno, da veljajo na področju zasavskih revirjev naslednje katastrske občine: Občina Hrastnik: Boben, Dol pri Hrastniku, Gore, Hrastnik, Hrastnik-mesto, Marno, Podkraj, Studence, Savna peč in Turje. Občina Trbovlje: Bevško, Čeče, Čebine, Dobovec, Knezdol, Ojstro, Prapreče, Trbovlje in Vrhe I. Občina Zagorje ob Savi: Brezje* Čemšenik, Hrastnik pri Trojanah, Izlake, Jesenovo, Kandrše, Kolovrat, Kotredež, Loke pri Zagorju, Podkum. Po-toška vas, Rodež, Ržiše, Šem-nik, Šentlambert, Vrhe II, Zabava, Zagorje in Zagorje-mesto. Praznovanje dneva šole 8. januar je dan naše šole, ki se imenuje po narodnem heroju Rajku. Rajko se je rodil leta 1922 v rudarski družini. Osnovno šolo je končal v Hrastniku, v Celju je obiskoval gimnazijo. Kot 16-letni fant je postal aktivni član SKOJ. Zaradi svojega delovanja se je zdel policistom in žandarjem zelo sumljiv. Zaradi tega se je preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval gimnazijo. Tam je urejal tudi mladinski list. Srečanje Lidije Šentjurc s katero se je srečal, je Rajku predlagala naj odide na Štajersko in se priključi Pohorskemuu bataljonu. Rajko je tako tudi storil. V Pohorskem bataljonu je prevzel mesto politkomisarja. Svoje naloge je opravljal zelo vestno. Ko so zvečer posedali ob ognju, je Rajko večkrat deklamiral. Bil je izvrsten deklamator. Rudarstvo DO LETA 1985 VEČJI IZVOZ PREMOGA Premogvniki SR Bosne in Hercegovine bodo v letu 1985 izvozili na inozemsko tržišče okoli 880.000 ton premoga ali za 400.000 ton več kot v letu 1980. S takšno izvozno orientacijo se bodo bosansko-hercegovski premogovniki pridružili splošnim naporom gospodarstva za povečanje izvoza, s tem pa tudi zmanjšanje plačilnega deficita. Za to sredjeročno obdobje, ki se je pravkar pričelo, imajo zagotovljenih dovolj kupcev na inozemskem trgu. TITOVI PREMOGOVNIKI BODO PROIZVEDLI 17 MILIJONOV TON PREMOGA Titovi premogovniki v SR Bosni in Hercegovini bodo leta 1985, v skladu s svojim samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981— 1985 proizvedli preko 17 milijonov ton premoga. Za to visoko proizvodnjo so predvideli velika investicijska vlaganja. Od predvidenih investicijskih vlaganj bodo več kot polovico porabili za rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječih naprav, v nove objekte pa bodo vložili manj Pohorski bataljon se je v zimi, ki je bila zelo ostra, utaboril na Osankarici pri Treh žebljih. Večkrat so člani bataljona odhajali v dolino k ljudem po hrano. To je opazil nek kmet, simpatizer fašistov in to takoj javili v Maribor. Fašisti so priliko izkoristili in napadli Pohorski bataljon. Boj se je začel ob 11.30, končal pa ob 15. ali 16. uri. Pohorski bataljon je pogumno padel. Partizanskih junakov je bilo komaj de-vetinšestdeset, Nemcev pa več kot 2000. Vsako leto priredimo proslavo, na katero povabimo znane komuniste in družbenopolitične delavce. Letos nas je s svojim obiskom počastila tovarišica Lidija Šentjurc. Za njeno 70-letnico rojstva in za njen obisk pri nas smo ji v znak spoštovanja podelili čudovito tapiserijo s podobo tovariša Tita, ki so jo izdelale tri učenke naše šole. Dolores Marinkovič OŠNHR Hrastnik in energetika doma in po svetu kot polovico vseh potrebnih sredstev. ZEMELJSKI PLIN V JUGOSLAVIJI Po družbenem načrtu naj bi v sredini tega desetletja znašala proizvodnja zemeljskega plina v Jugoslaviji okoli 5 milijard m3 letno. Vendar po mnenju delegatov skupščine organizacij naftnega gospodarstva v Jugoslaviji v letu 1985 še ne moremo pričakovati tolikšnih količin naravnega plina. Ti predvidevajo, da bodo v vseh domačih nahajališčih pridobili okoli 4 milijarde m3 zemeljskega plina, kar je za 20 % manj od načrta. V tem srednjeročnem obdobju bo proizvodnja zemeljskega oziroma naravnega plina narasla predvsem na račun novoodkritih nahajališč na Jadranu. Pot do komercialne eksploatacije teh nahajališč pa je precej težja kot so sprva predvidevali. Predvsem manjka potrebnih ladij s ploščadjo za nadaljnje raziskave. Naša ladjedelniška industrija pa bo prve ploščadi lahko dobavila šele leta 1983. Cena teh plovnih oziroma vrtalnih objektov bo precej visoka, saj bo znašala med 20 in 30 milijonov dolarjev, kar dokazuje, da so raziskave v tej smeri izjemno drage. Domnevajo, da bodo v letu 1986 pričeli z redno proizvodnjo zemeljskega plina na Jadranu. Šele takrat bi lahko računali na proizvodnjo 5 in več milijard m3 zemeljskega plina v Jugoslaviji letno. V letu 1980 je znašala proizvodnja zemeljskega plina v Jugoslaviji manj kot 2 milijardi m3, kar je za preko eno milijardo m3 manj od načrta proizvajalcev zemeljskega plina. KITAJCI IZPOLNILI PLAN V ENERGETIKI Kitajska energetska industrija je izpolnila plan proizvodnje za leto 1980 osem dni pred koncem leta. Do 23. decembra so namreč proizvedli 290 milijard kWh električne energije. Skupna lanska proizvodnja te energije pa je znašala 296 milijard kWh. Lanskoletni načrt so prekoračili za 6,5 %. Proizvodnja premoga pa je znašala v letu 1980 na Kitajskem 600 milijonov ton, kar je za 5,5 % manj od leta 1979. V letu 1979 so namreč proizvedli 635 milijonov ton premoga vseh vrst. POLJSKA PROIZVODNJA PREMOGA V letu 1980 je znašala proizvodnja premoga na Poljskem 193 milijonov ton. S planom za preteklo leto pa je bilo predvideno 207 milijonov ton. V letu 1979 so namreč proizvedli 201 milijonov ton premoga. Manjša proizvodnja premoga je rezultat štrajkov v oktobru 1979, ki so v največji meri prizadeli prav premogovnike v tej državi. ELEKTROGOSPODARSTVO V PRETEKLEM IN NOVEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU Po grobih podatkih je že možno izdelati primerjavo med načrtovanimi in izpeljanimi programi v pogledu izgradnje proizvodnih in prenosnih elektroenergetskih zmogljivosti v obdobju 1976 do 1980. Strokovnjaki govore o tem, da je bil program prejšnjega srednjeročnega obdobja, ki se je končal koncem leta 1980, realiziran v višini 62,5 °/o. Preostalih 37,5 %> pa je v fazi gradenj, ki ponekod močno kasnijo. Mnoga dela bodo tako končana šele letos ali prihodnje leto, kar pa že sodi v sedaj pričeto srednjeročno obdobje. Poudarek je v tem primeru na štirih nedokončanih HE in 12 TE. V prvem primeru je govor o 963 MW, v drugem pa o 3.367 MW. Iz vsega sledi, da je treba nujno povečati proizvodnjo električne energije od okoli 60 milijard kWh v letu 1980, na približno 88 milijard kWh v letu 1985. Nezadovoljivi tempo izgradnje v preteklem srednjeročnem obdobju bo v precejšnji meri povzročal oteženo oskrbovanje z električno energijo v naslednjih letih, kar se je že dogajalo v bližnji in daljnji preteklosti. V novem srednjeročnem načrtu elektrogospodarstva je predvidena izgradnja 14 HE z močjo 1564 MW. Na polovici teh objektov dela že izvajajo. V načrtu pa je zgraditev tudi 9 novih TE z močjo 2.200 MW. Tudi v tem primeru dela že tečejo na polovici novih objektov. Poleg zagotovljenih sredstev, gradbenih in drugih zmogljivosti, bo potrebno zagotoviti večjo zmogljivost v dobavi domače in odpraviti zamude pri uvozu potrebne opreme. KORAK BLIŽJE K ENERGETSKEMU REALIZMU Naj novejša podražitev nafte na svetovnem trgu pomeni za nas vnovič povečan izdatek za okoli 300 milijonov dolarjev. S tem se še enkrat srečujemo z že ugotovljenim dejstvom, da moramo več kot 1/3 skupno ustvarjenih deviz z izvozom izločiti oziroma nameniti za nakup nafte. Zavoljo tega je postalo tudi nafta-šem sedaj jasno, da je treba po hitrem postopku najti zamenjavo za tekoče gorivo, kjerkoli je to možno. Delegati so se na seji skupščine splošnega združenja industrije nafte in plina v Beogradu strinjali s tem, da je treba sistematično in podrobno geološko raziskati vse možne vire primarne energije. Ce bi to stališče zastopali že pred leti, bi cena za tako dolgo odlašanje ne bila tako visoka. Nafto bomo torej uvažali v našo državo v skladu z možnostmi plačilne bilance, po drugi strani pa je treba najhitreje razvijati premogovnike in iskati oporo v domačih energetskih virih. Leta in leta so minila, da so predstavniki naftne industrije in plina spremenili svoje stališče. Sedaj so »položili orožje« in ugotovili, da bodo v naših rafinerijah leta 1985 predelali največ 19 milijonov ton nafte, kar je v skladu s plačilno-bilančnimi možnostmi naše države. V letošnjem letu bo kot kaže uvožene za 6%> manj nafte kot v preteklem letu, vendar oskrba porabnikov tekočega goriva ne bi smela biti slabša kot v letih 1978 in 1979. Naftnih derivatov bomo imeli toliko, kolikor bomo imeli na razpolago deviznih sredstev za uvoz. Naftaši bodo v obdobju 1981—1985 polagali popravni izpit. S pospešenim korakom je treba zamenjati tekoča goriva s trdimi. V SRBIJI POTREBUJEJO VEC PREMOGA V Srbiji si zelo prizadevajo, da bi povečali proizvodnjo premoga, ker sedanja količina pridobljenega premoga ne zado- voljuje potreb TE, pa tudi ne industrije in drugih porabnikov. Z načrtom sporazuma o osnovah srednjeročnega družbenega načrta republike Srbije za razvoj energetike, je predvideno odpiranje novih premogovnikov, ker stalno naraščanje električne energije terja povečanje zmogljivosti tudi v tej veji. Poleg HE grade v Srbiji več TE, zato bodo v bodoče potrebovali čim-več premoga. V teh dokumentih za srednjeročno obdobje stoji na prvem mestu odpiranje novega površinskega kopa Tamnava v Kolubari z letno zmogljivostjo 6 milijonov ton premoga. Otvoritev Tamnave je povezana z izgradnjo novih zmogljivosti TE Nikola Tesla. Pred štirimi leti so začeli tudi z izgradnjo površinskega kopa Drmno. Pričetek obratovanja predvidevajo šele v tem srednjeročnem obdobju. Povezan je z začetkom obratovanja novega termoenergetskega objekta Drmno, ki bo imel zmogljivost 348 MW. V BIH MANJ ELEKTRIKE V letu 1980 so v Bosni in Hercegovini proizvedli 9,605 milijard kWh električne energije, kar je za 1,9 % manj kot so načrtovali. Vendar pa je proizvodnja za 4,5 % večja kot v letu 1979. HE so presegle svoj načrt za 7,2 °/o. Termoelektrarne so proizvedle v primerjavi z letom 1979 za 1 fl/o več električne energije, vendar za 7,9 % manj od načrtovane. TE so se namreč srečevale z večjimi okvarami in težavami pri preskrbi s premogom, predvsem v začetku lanskega leta. Trenutno stanje v zbiralnih jezerih, primerne zaloge premoga in obratovalne sposobnosti elektrarn dajejo določeno garancijo, da bo oskrba z električno energijo potekala v naslednjih mesecih normalno. IZ DOMAČEGA PREMOGA VEC PLINA V času od 8. do 10. januarja t.l. je v beograjskem centru Sava potekalo III. posvetovanje o najnovejših dosežkih pri upli-njevanju premoga. Potekalo je pod naslovom »Tehnologija premoga«. Srečanje sta pripravila Rudarski institut v Beogradu in zahodnonemška firma »Krupo Koppers«, ki sodi med tri vodilne svetovne tehnologije za pridobivanje plina iz premoga. Posvetovanja se je udeležilo preko 200 strokovnjakov iz naše države pa tudi od drugod. Veliko zanimanje so pokazali nekateri jugoslovanski premogovniki. Zelo zahtevne načrte za uplinjevanje premoga imajo na Kosovem in v Kolubari pa tudi v nekaterih drugih premogovnikih. Doslej smo pridobivali v naši državi le manjše količine plina iz premoga. Če se spomnimo 15 do 20 let nazaj, bomo ugotovili, da smo imeli zelo zrele načrte za uplinjevanje lignita v Velenju. Vendar je ta načrt v letu 1965 v okviru prve gospodarske reforme propadel. Že v letošnjem letu je predvideno, da bodo proizvedli iz premoga okoli 110.000.000 m3 plina, koncem tega srednjeročnega obdobja pa še enkrat toliko, četudi se zdajšnje zmogljivosti za uplinjevanje premoga ne bodo bistveno povečale. Računajo, da se bo proizvodnja plina iz premoga pred koncem desetletja v naši državi povečala na približno milijardo m3 na leto. PRVI KILOVATI IZ HE BOČAC ŽE KONEC JUNIJA Prvi kilovati iz nove hidroelektrarne Bočac na reki Vrbas bodo pritekli konec junija letos. Prav sedaj končujejo jez, ki bo širok 228 m, visok pa 66 metrov. Te dni montirajo tudi opremo. Elektrarna bo dajala 110 MW električne energije in bo med naj večjimi v BiH. Gradnja bo stala 2,5 milijarde dinarjev. KOLIKO BO PREMOG OBREMENJEVAL STROŠKE ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE? Po varianti, ki bi v Sloveniji terjala le z upoštevanjem stroškov enostavne reprodukcije 9- odstotno zvišanje cene električne energije v letu 1981, z upoštevanjem stroškov razširjene reprodukcije pa 23-°/o podražitev, je cena energetskega goriva upoštevana z 4822 milijoni dinarjev. To bi pomenilo, da bi se stroški premoga na kilovatno uro od 79,92 pare v letu 1980 povečali na 109,68 pare v letu 1981 oziroma za 37 °/o na kilovatno uro. Stroški energetskega goriva pa znašajo v strukturi vseh poslovnih stroškov za leto 1981 kar 38,7 °/o! (Iz informativnega biltena SOZD EGS) NAČRT VELENJA 4,700.000 ton Rudnik lignita Velenje, ki je združen v SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje (REKV) je v letu 1980, s skrajnimi napori dosegel svoj lanskoletni proizvodni načrt. Dosegli so ga praktično zadnji dan prejšnjega leta. Dosegli so ga s skrajnimi napori le tako, da so obratovali v 24 sicer dela prostih sobotah. Njihov proizvodni načrt za leto 1981 je enak lanskemu, to je 4,700.000 ton lignita. Količinsko je torej enak lanskoletnemu. Ta svoj načrt naj bi izpeljali oziroma izpolnili s približno enakim številom zaposlenih,. pa tudi z manjšim številom obratovalnih dni oziroma ob prostih sobotah. Že takoj v začetku leta so se lotili svojega načrta zelo intenzivno tako, da jih eventualne kasnejše težave pri doseganju plana ne bi ovirale. Računajo, da bodo mon-tan-geološki pogoji normalni, da bodo imeli na razpolago dovolj opreme, čeravno nastopajo izredno hude težave pri uvozu določene opreme iz drugih držav. V tem je tudi njihov največ ji problem, ker je sedanja oprema zelo izrabljena. Čeravno so svoj lanskoletni proizvodni načrt dosegli sicer zadnji dan v letu, vendar kljub temu niso izpolnili finančnega načrta iz znanih razlogov. Zato se dogovarjajo na različnih ravneh, kako bi pokrili izgubo, ki je nastala v poslovanju rudnika Velenje v preteklem letu. FRANCIJA PODPIRA PREMOGOVNIKE Francija bo dala v letu 1981 3,99 mlrd. fr. pomoči za premogovnike. Francija daje proizvodnji domačih surovin poleg ZRN najizdatnejšo pomoč. Vsota 3,99 mlrd. fr. predstavlja 30 procentov proračuna ministrstva za industrijo. VIŠJA PROIZVODNJA PREMOGA V EGS Od januarja do oktobra lani je proizvodnja premoga v EGS porasla proti istemu obdobju lani za 2,7 % na 203,9 milij. ton. Pri tem je Velika Britanija proizvedla 103,5 milij. ton, ZRN 79,7 milij. Francija 15,3 milij. in Belgija 5,3 milij. ton. Zaloge nakopanega premoga so se dvignile za 22 °/o, na 36 milij. ton. Uvoz iz tretjih dežel je znašal 49,2 milij. ton, kar predstavlja 35-'% porast. ZRN je uvozila 4,5 (milij. ton (+6%), Francija 15,5 milij. (+27,1 °/o), Italija 9,3 milij. (+26 °/o), Nizozemska 3,4 milij. (+34,3%), Belgija 4.4 milij. ( + 27%), Velika Britanija 5 milij. (+161%) in Danska 6 milij. (+70%). ENERGETSKA ODVISNOST EGS OD UVOZA Vsled pomanjkanja lastnih e-nergetskih virov, morajo države EGS kriti prek 57 % potreb iz drugih držav. Po posameznih državah znaša delež uvoza v celotni potrošnji energetskih virov kot sledi (v %): Nizozemska 7,8, Velika Britanija 16,7, Francija 81,2, Italija 83,4, Danska 98,1 Luxemburg 99,2, Belgija 93,2, Irska 81,7 in ZRN 60,4.' z MOČAN PORAST PREMOGA V EGS V prvem polletju lani je v EGS močno porasel pomen premoga v preskrbi koksarn in termoelektrarn. V primerjavi z istim obdobjem leta 1979 se je povečal uvoz premoga za 17,4 milij. na 84,7 milij. ton. Pri tem se je dvignil uvoz v medsebojni trgovinski izmenjavi držav EGS le za 4,3 % oziroma 2,7 mili j. na 64,5 mili j. ton, uvoz premoga iz ostalih držav pa za 7,96 mili j. na 20,2 mili j. ton (ZDA, Poljska, Južna Afrika). Delež uvoženega premoga v preskrbi termoelektrarn je porasel od 16,6 %> na 23,9 %>, v preskrbi koksarn pa od 24,5 %> na 28,6 %>. ITALIJI GROZI »OZKO GRLO« V ENERGETSKI PRESKRBI Energetski preskrbi Italije grozi »ozko grlo«, kolikor ne bodo povečali deleža premoga in jedrske energije v primarni energetski preskrbi. Že sedaj se uvršča Italija med industrijske države z naj večjim deležem uvoza v potrošnji primarne energije, saj le-ta znaša 83 % ter največjim deležem (68 %>) nafte v energetski potrošnji. Proizvodnja štirih italijanskih jedrskih elektrarn dosega le 1,5 mili j. kWh, medtem ko bo Francija sredi 80 let krila polovico potreb (Italija: 2 %>) po električni energiji z jedrskimi elektrarnami (1979: 66 mlrd. kWh). V planu prihodnjih let je predvideno do leta 1990 znižanje uvoza nafte z 20 na 100 mili j. ton, uvoz premoga pa dvigniti od sedanjih 8 na 50 milij. ton. V razdobju 1980—1990 bodo investirali na področje energije 73.000 mlrd. lir. Od tega bo odpadlo 12.900 mlrd. lir na gradnjo jedrskih elektrarn ter 90.000 mlrd. lir na gradnjo novih termoelektrarn na bazi premoga ter preusmeritve obstoječih z uporabe nafte na uporabo premoga. NIŽJA ENERGETSKA POTROŠNJA FRANCIJE V LETU 1980 Po dosedanjih podatkih je francoska energetska potrošnja lani dosegla 189 milij. ton naft. ekviv., kar je za 1,2 % manj kot v letu 1979. Potrošnja nafte je znašala 102 milij. ton in je za 6 °/o nižja kot v letu 1979. Stopnja francoske odvisnosti od uvožene nafte se je tako torej zmanjšala od 66 % v letu 1973 oziroma 56 °/o v letu 1979 na 53 % letos, energetski prihranek pa je porasel od 15,4 milij. ton naft. ekviv. konec leta 1978, na okoli 24 milij. ton naft. ekviv. konec leta 1979. VEČJA PROIZVODNJA PREMOGA V ZRN Po oceni strokovnega združenja je pridobivanje premoga v ZRN letos ponovno poraslo na skup- MANJ POPUSTA ZA PREVOZE NA ŽELEZNICI Po sklepu pristojnih samoup-ravih organov jugoslovanskih železnic so se s 1. januarjem 1981 spremenili popusti za prevoze ljudi na jugoslovanskih železnicah. Doslej so imeli namreč upokojenci in občani stari nad 65 let neglede na to, če so upokojenci, 50 °/» popust. Od novega leta dalje pa velja le 30 0/» popust pri nakupu vozovnice za prevoz po železnici, ki velja za vse občane stare nad 60 let, neglede na to, če so upokojenci ah ne. Na ta način se bo po mnenju železnice nekoliko poenostavilo poslovanje. Naprej pa še velja tudi 30 "/o popust za mladinska potovanja oziroma za šolske in športne skupine. Z večjim koriščenjem vlakov se pričenjajo krčiti popusti. ZAGORSKA GODBA IZDALA KASETO Letos bodo godbeniki Delavskega pihalnega orkestra iz Zagorja ob Savi praznovali 120-let-nico delovanja svoje godbe, katere predhodnica je bila Rudarska godba rudnika Zagorje. V decembru 1980 so RTV v Ljubljani posneli nekaj skladb za izdajo posebne kasete. Kaseta no 86,4 milij. ton proti 85,5 mili j. ton lani. Prodaja je bila za 10 milij. ton nižja kot v letu 1979, kar je v glavnem posledica manjšega izvoza. Prodaja evropskim jeklarnam se je znižala, dvignile pa so se dobave elektrogospodarstvu. Prvikrat po več letih pa se je dvignilo število v panogi zaposlenih in to za 4.000, na 196.000 oseb. Po oceni strokovnega združenja zadoščajo zaloge premoga v ZRN za kritje potreb za pribl. 120 dni. (tl) bo vsebovala na drugi strani tudi posnetke zagorskega mladinskega zbora Vesna. SODELOVANJE ZASAVSKIH OBČIN Dne 9. januarja t.l. so predstavniki občinskih skupščin Hrastnika, Litije, Trbovelj in Zagorja podpisali družbeni dogovor o medsebojnem sodelovanju. Gre namreč za srednjeročno. obdobje 1981 do 1985. Vse štiri občine imajo precej skupih interesov. Doslej so jih skupno reševale konkretno le občina Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Sedaj pa se k temu reševanju pridružuje tudi Litija. Gre za boljšo cestno povezavo, sodelovanje na področju topli-fikacije, kmetijstva, lesne industrije ipd. Posamezne interese in naloge pa bodo izvajale oziroma uresničevale organizacije združenega dela, skupnosti in drugi. Tudi v revirjih je zadnja leta čedalje bolj navzoče spoznanje, da je tesnejše povezovanje s sosedi, pa tudi širše v drugih republikah, nujnost, ki je ni moč prezreti. Listina, ki so jo podpisali predstavniki zasavskih občin upajmo, ne bo le deklaracija, pač pa dokument, ki bo vse podpisnike obvezoval h kon- V nekaj vrstah kretnim dejanjem in rezultatom. REORGANIZACIJA ZASAVSKE KMETIJSKE ZADRUGE Zasavska kmetijska zadruga, delovna organizacija s šestimi temeljnimi organizacijami združenega dela je združena v SOZD ABC Pomurka. Doslej so se povezovale te TOZD teritorialno, kar pa ni dalo pričakovanih rezultatov. Zavoljo tega so pristopili k samoupravni preobrazbi. Namesto dosedanjih šestih temeljnih organizacij predlagajo, da bi v bodoče delovale le tri, in to: TOZD Temeljna zadružna organizacija, Meso in TOZD Trgovine. Glede na možnosti razvoja kmetijstva bi nova organizacija lahko omogočila oziroma pripomogla k temu, da bi Zasavje prispevalo svoj delež pri predelavi hrane za svoje občane. V načrtu pa imajo tudi hitrejše izpopolnjevanje pospeševalne službe in drugih služb z namenom, da jih približajo kmetom. PODALJŠANE ZIMSKE POČITNICE UČENCEV Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je sklenil na predlog izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, da podaljšajo letošnje zimske počitnice za en teden. Vzrok podaljšanja so sedanje težave pri oskrbi z gorivi, predvsem s tekočimi in nujno varčevanje z njimi. Ta sklep pomeni, da bodo u-čenci osnovnih šol v Sloveniji imeli zimske počitnice od ponedeljka 12. januarja do petka 30. januarja. Učenci iz ljubljanskih in mariborskih osnovnih šol pa bodo na počitnicah od 26. januarja do 13. februuarja 1981. Srednje šole bodo same odločale o eventualnem podaljšanju zimskih počitnic. Tako učenci, kakor tudi učitelji pa bodo morali podaljšanje zimskih počitnic nadomestiti v naslednjih mesecih do konca šolskega leta, bodisi s poukom ob sobotah, bodisi s podaljšanjem šolskega leta ali kako drugače. Učencem in dijakom pa je bilo vreme v času počitnic kot naročeno. Že prve dni počitnic je zapadlo okoli 30 cm novega sngga na staro podlago. Vreme se je zjasnilo, sneg pomrznil in smuka je odlična. Otroci, učenci, dijaki, študenti, odrasli — vsi so se naužili čistega zraka, se nasmučali kot že dolgo ne in uživali v zasneženi naravi. Številni učenci so se udeležili raznih smučarskih tečajev in šol v bližnjih hribih. Svojo zimsko šolo so imeli v Domu Prvega junija taborniki iz Trbovelj, zimsko šolo pa so imeli pri Prvem juniju in v Domu REK EK na Partizanskem vrhu Z ozirom na pomembnost temperature, energije, dela, moči in toplote, podajamo pretvorniške tabele nekaterih veličin: »c 100 Temperatura °F ]210 -200 - ISO -180 170 160 ISO 140 130 120 110 100 90 ---(80 70 ---(60 50 30 20 10 0 10 Delo Energija Toplota kcal 1000 kw h 200 100 4187 1 - «000 — _ 03 - 3500 OJB -2 07 - 3000 - 06 - 2500 _E - 05 - 2000 04, £ 1500 113 -- ~E 02 1000 z h- — 01 -E _z - 500 0 3000 kJ 3600 2500 '2000 1500 1000 S 1. januarjem 1981 je pričel tudi v Jugoslaviji veljati zakon o merskih enotah in merilih. Znano nam je, da so po svetu različne države uporabljala različna merila oziroma mere tako za težo, ploščino, toploto, ipd. Zakon o merskih enotah in merilih je bil objavljen v Uradnem listu 13 iz leta 1976. Bilo je tore na razpolago 5 let, da se pripravimo na pričetek veljavnosti in uporabe mednarodno dogovorjenih enot in meril. O tem bomo v našem glasilu še pisali. V tej številki pa objavljamo le pretvorniške tabele nekaterih veličin. tudi šolarji iz pobratenega La-zarevca. V HRASTNIKU NOV OBRAT ZA FOSFORJEVO KISLINO Sredi januarja t.l. so v tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku pričeli s pripravljalnimi deli za postavitev obrata fosforjeve kisline, ki jo potrebujejo za povečanje proizvodnje natrijevega tripolifosfata in v predelavo odpadnega gipsa. V letih 1981 in 1982 bodo v kemični tovarni v Hrastniku vložili več kot 342 milijonov din za svoj nadaljni razvoj. Proizvodnja v novem obratu bo stekla koncem prihodnjega leta. Fosforjeva kislina in nov obrat bosta mnogo pomenila za izdelovalca pralnih praškov. Strokovnjaki v tovarni so z dolgoletnimi raziskavami odkrili lastno tehnologijo za proizvodnjo fosforjeve kisline. Po končani investiciji bodo v TKI v Hrastniku letno proizvedli 35.000 ton fosforjeve kisline. Del sredstev pa bodo namenili tudi za povečanje zmogljivosti obrata natrijevega tripolifosfata, in to od 18 na 23.000 ton s tem, da bi kasneje lahko povečali z dodatnimi vlaganji to zmogljivost na 40.000 ton, s čimer bi pokrivali tretjino potreb izdelovalcev pralnih praškov v Jugoslaviji. Tudi odpadnega gipsa ne bomo več odplavljali v potok in dalje v Savo, pač pa ga , bodo 30 do 35.000 ton predelali v trboveljski Cementarni kot dodatek pri proizvodnji klinkerja. Pri investicijah so se v pogledu združevanja sredstev izkazali nekateri izdelovalci pralnih praškov. PREBIVALSTVO V SFRJ KONCEM PRETEKLEGA LETA Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je štela Jugoslavija zadnji dan decembra 1980 skupno 22,442.000 prebivalcev. V primerjavi z enakim obdobjem leto poprej se je število Jugoslovanov povečalo za 181.000. Po sedanjih ocenah ima SR Bosna in Hercegovina 4,247 milijonov prebivalcev, Črna gora 599.000, Hrvaška 4,628 milijonov, Makedonija 1,903 milijonov, Slovenija 1,844 milijonov, ožje območje Srbije 5,575 milijonov, Kosovo 1,626 milijonov ter Vojvodina 2,020 milijonov prebivalcev. Upoštevani so tudi zdomci ter njihovi družinski člani, ki žive v tujini. Nataliteta jugoslovanskega prebivalstva še vedno pada. Lani se je rodilo na 1000 prebivalcev 16,9 otrok. Na Kosovem se je rodilo na 1000 prebivalcev lani 31,4 otrok, v Vojvodini pa 13,4 otrok. Stopnja naravnega prirastka v državi je bila 8,1. Hrvaška, Slovenija, ožja Srbija in Vojvodina so imele že pretekla leta nizko rodnost, zdaj pa se jima pridružujeta tudi Črna gora in Bosna in Hercegovina. V BiH se je rodilo na tisoč prebivalcev 16,9, v Črni gori 17,5, na Hrvaškem 14,6, v Makedoniji 21,2, v Sloveniji 17,5, Srbiji 17,3 otrok. V HRASTNIKU KMALU POVEČANA BLAGOVNICA Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, ki je združeno v SOZD Mercator Ljubljana, že nekaj časa gradi prizidek k obstoječi blagovnici na Ulici Aleša Kapla, v zgornjem delu Hrastnika. Predvidoma bodo v februarju letos odprli nove prodajne prostore. Nameravajo razširiti prodajo železnine, bele tehnike, čevljev in pohištva, akustičnih aparatov, športnih rekvizitov ipd. BOMO DOBILI NOVO REGIONALNO GLASILO? V letu 1965 je prenehal izhajati priljubljeni Zasavski tednik. O tem smo že večkrat poročali. Povezoval je občane vseh treh revirskih občinah in kar nekam toži se nam, ker ga že nekaj let ni več. Vse ostale slovenske regije: Dolenjska, Gorenjska, celjska, šaleška in druge imajo svoja pokrajinska glasila, le zasavski revirji ga nimamo. Radio Trbovlje kot lokalna radijska postaja lahko le v neki meri nadomesti bivše tedensko oziroma štirinajstdnevno glasilo, vendar tega »vakuma« še zdaleč ne more pokriti. Glede na to, da je treba občane, krajane, delavce, delovne ljudi in mladino sproti seznanjati o dogajanjih na področju vseh treh občin, so v začetku tega leta pristojni organi vnovič načeli vprašanje pričetka izhajanja novega tednika oziroma štirinajstdnevnika. Prvi koraki so bili v tej. smeri že storjeni preteklo leto. Omenja se tudi možnost, da bi to glasilo izhajalo kot priloga enega izmed časopisov (Ljubljanski dnevnik že tako prakticira za nekatere občine-Kočevje, Cerknico ipd.). Potrebo po pričetku izhajanja enotnega glasila so pokazale občinske konference SZDL v svojih programih, pri medobčinskem svetu SZDL revirskih občin pa so že imenovali delovno skupino, ki naj bi pripravila v čimkrajšem času konkretni predlog. TRBOVELJČANI BI RADI POVEČALI IZVOZ Delovne organizacije s področja Trbovelj, to so predvsem REK EK-DO' RGD TOZD RIG, ISKRA tovarna polprevodnikov, Strojna tovarna Trbovlje, MEHANIKA in RUDIS Inženiring, nameravajo v letošnjem letu povečati izvoz izdelkov in storitev na tuji trg, in to za najmanj 8 °/o. Do konca marca t.l. bodo pripravili posebne programe in ukrepe, da bi lahko zadostili občinski resoluciji, pa tud; splošnim družbenim ciljem. Sicer pa je predvideno, da se bo industrijska proizvodnja v trboveljski občini povečala za 3.5 °/o, produktivnost pa naj bi se povečala za 1,8 °/o. Prav tako se naj bi povečal letos v Trbovljah družbeni proizvod za 3.6 °/» ob 1 °/o stopnji rasti zaposlenosti. Predvideno je, da bo šlo v pokoj od 220 do 250 delavcev. Zato je treba posebej poudariti smotrnost zaposlovanja. KLUB SAMOUPRAVLJALCEV TRBOVLJE PODELIL ZLATE PLAKETE Dne 26. decembra 1980 so pripravili v družbenih prostorih doma upokojencev Franca- Salamona v Koloniji 1. maja, srečanje nosilcev zlatega znaka zveze sindikatov s področja Trbovelj v organizaciji občinskega sveta zveze sindikatov. Ob tej priložnosti je klub sa-moupravljalcev Trbovlje podelil štirim občanom, delavcem v raznih organizacijah združenega dela, plakete Fric Keršič v znak priznanja za dolgoletno in uspešno delo na samoupravnem področju. Med drugimi sta jih prejela tudi Ivan Kobav iz TOZD Separacija premoga Trbovlje in Drago Špoljar iz TOZD Premogovnik Trbovlje. To plaketo pa sta prejela tudi Simo Radulovič iz pokrajinskega štaba teritorialne obrambe in Anton Količ iz TOZD Elek-tro Trbovlje. Čestitamo! Tega slavja samoupravljal-cev in sindikalnih delavcev pa so se udeležili tudi Lidija Šent-jurc in Miha Marinko, člana sveta federacije ter Alojz Ribič. IZŠLA SO ZBRANA DELA MIHE MARINKA V petek 26. decembra 1980 se je sestal v Trbovljah uredniški odbor za izdajo zbranih del Mihe Marinka. Sejo so imeli na revirskem komiteju ZK v Trbovljah. Vodila jo je Lidija Šentjurc. Predstavila je prvo knjigo zbranih del Mihe Marinka, ki vsebuje govore in poročila iz prvih povojnih let. Služila bo mnogim raziskovalcem in zgodovinarjem, ko bodo opisovali razvoj ljudske oblasti in razvoj povojne izgradnje socializma. Ostale knjige oziroma zbirke bodo izhajale postopoma. SO LET MIHE MARINKA — PREGLED PRAZNOVANJA Koncem decembra prejšnjega leta se je sestal organizacijski odbor pod vodstvom Vinka Kovačiča, ki je imel na skrbi pri- pravo in izvedbo raznih proslav in prireditev ob lanskoletni 80-letnici rojstva Mihe Marinka, člana sveta federacije in našega častnega člana kolektiva. Na svoji 6. zaključni seji, je odbor ugotovil da je bilo izvedenih ob tej priložnosti vrsto raznih prireditev, proslav ipd., ki so v celoti obeleževale delo in življenje Mihe Marinka, našega rojaka. Vse proslave in prireditve, ki so potekale v počastitev njegovega jubileja so bile skrbno pripravljene ter lepo in dobro izvedene, kar je še posebej zelo pomembno. Pripravljalni odbor je sklenil zahvaliti se vsem organizacijam in posameznikom, ki so kakorkoli prispevali k izjemno lepi in bogati obeležitvi visoke obletnice rojstva tovariša Mihe Marinka. OBISK BOLNIH TOVARIŠEV Koncem preteklega leta so predstavniki sindikalne organizacije iz vseh štirih delovnih organizacij združenih v SOZD REK EK, obiskali svoje bolne tovariše v raznih zdravstvenih ustanovah širom Slovenije. Ob novoletnem obisku so jim izročili manjša novoletna darila in jim zaželeli čimprejšnjo vrnitev med svoje delovne tovariše. ZARJANI PELI BOLNIKOM Dne 29. decembra 1980 je moški pevski zbor Zarja Center pod vodstvom Riharda Beuer-mana pripravil tradicionalni novoletni koncert bolnikom in zdravstvenemu osebju splošne bolnišnice Trbovlje. Zapeli so več narodnih in umetnih pesmi. Tradicija se nadaljuje, kar je hvalevredno. ZASAVSKI HORTIKULTURNIM NA DELU Hortikulturno društvo zasavskih revirjev, v katerega se je v zadnjem času vključila tudi skupina hortikulturnih delavcev iz Sevnice, je organiziralo v času od 12. do 20. januarja t.l. vrsto predavanj. Vsa predavanja je izvedel Slavko Zgonc, in to na temo: Vzgoja, zaščita in spravilo lončnic. Po vsakem predavanju so bili tudi razgovori poslušalcev s predavateljem. Dne 12. januarja ob 17. uri je bilo prvo predavanje v Delavskem domu v Trbovljah, 13. januarja ob 17. uri v Delavskem domu v Zagorju, 14. januarja ob 17. uri v osnovni šoli v Hrastniku, 19. januarja ob 17. uri v osnovni šoli v Radečah in 20. januarja ob 17. uri v gasilskem domu v Sevnici, (tl) Podnebje Revirjev Zasavske občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik imajo sorodne klimatske razmere, ki so milejše kot v sosednji Savinjski dolini. Srednja letna temperatura je v teh krajih med 8,4 in 10 stopinjami C, srednja jamarska med 0 in — 1,6 in srednja julijska med 18,4 in 19,8 stopinjami C. Dolgoletno povprečje padavin je v Hrastniku okoli 1300 mm (Bantan), v Trbovljah okoli 1350 mm (Kovač), Izlakah 1545 mm, v Podkumu 1354 mm. Najbolj mokra sta oktober in maj, najbolj suha januar in februar. Zaradi visoke poletne temperaturte so dobro uspevali vinogradi, dokler jih ni uničila trtna uš, ponekod do 600 m visoko. Krajevna imena, kot so: Vin, Podvine, Zavine, Prvine nas še spominjajo na to. Jeseni je v višjih legah včasih slana in ajda zmrzne. Sneg dolgo leži. Neviht je malo, toča je redka. V dolinah se pojavlja megla in pozimi toplinski obrat (sneg). Višje Kumlansko ima ostrejše podnebje. Tu so zime dolge in ozračje je vetrovno. In kakšno je bilo vreme lani v letu 1980? Nič kaj se ne moremo pohvaliti. Bilo je razmeroma hladno in deževno. V letu 1980 je bilo 165 dni s padavinami snegom ali dežjem, in sicer: , . ali °ni, . (litrov padavin na ^ januar 13 16,9 mm februar 10 39,6 mm marec 15 65,9 mm april 13 166,5 mm maj 21 94,2 mm junij 20 124,7 mm julij 18 109,1 mm avgust 12 113,0 mm sept. 10 112,2 mm oktober 16 219,8 mm november 14 173,7 mm december 13 86,5 mm SKUPAJ 1322,1 mm padavin Največ padavin je bilo 9. oktobra 86,0 mm v 24 urah, kar se zelo malokdaj zgodi. Sneg je v tem letu ležal 69 dni, skoraj cel november in december. Megla se je razprostirala nad dolino 89 dni. Veter je pihal 17 dni. Poledica je bila dvakrat in sedemkrat slana. Grmelo in bliskalo je v letu 24-krat. Najbolj moker je bil spet oktober s skoraj 220 litri vode na m2, za njim november 173,7 litrov in april 166,5 1 vode na m2 Toče ni bilo. To bi bilo v glavnem poročilo za leto 1980, ki je bilo prestopno, ki veliko obljublja in malo da, dalo je sicer veliko vina, ki pa je kislo in veliko koruze, da jo še sedaj obirajo. Zadovoljni z vremenom so menda samo smučarji in pa tisti, ki prodajajo drva in premog. Vsi drugi pa se jezimo na zgodnjo zimo in sneg in upamo, da bo novo leto boljše, bolj toplo, bolj rodovitno. Zbral in napisal Milan Kovač ŽREB JE ODLOČIL Uredništvo našega glasila je prejelo do vključno 8. januarja 1981, na objavljeno nagradno križanko ob novem letu 1981, skupno 52 rešitev. Med reševalce, ki so križanko pravilno rešili, podeljuje uredništvo tri knjižne nagrade, ki jih prejmejo: I. nagrada Mojca Camer, Vre-skovo 41, 61420 Trbovlje II. nagrada Jelka Dolžan, Trg revolucije 3, 61420 Trbovlje III. nagrada Metka Koban, Cesta 20. julija 2, 61420 Zagorje ob Savi Vsem trem nagrajenkam čestitamo ! Knjižne nagrade bomo poslali po pošti. REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE Vodoravno: SLAP, ABA, MELOS, NELA, NOVO LETO, ANET, EK, JOPIC, TOGO, NOVE ZMAGE, OZON, EDAM, RE, AMUR, BES, SAND, UV, AKVAREL, PIJ, ERO, AGAR, VI, NERC, SK, AJD, KLIC, MADŽARSKA, TISKARNA, ASTIBO, ZAUŠNICA JA, NOC, PARAPUNOV, COPlC ALA, MI, DOL, PORA, ES, J, KLJUČAR, CITRE, ANTRACIT, FON, Pl, PRIZMA, VETO, EREMIT, FES, TATE, VARNOST, ATAKA, ATAL, IN, MALTA, STRAVINSKI, OR, CIN, IJ, GA, KLEN, ASMARA, ANAGRAM, LIM, JOSIP BROZ, RACA, NR, EMA, EK, ME, ENEJ, ILIJA, PR, TIGRIS, BA, JOŽE ZUPAN, ALAIN, KRK, KAPA, ŽALOST, NASAD, RAI, SA, NUBIJA, TR-SAT, PL, IV, PREPELICA, KROKI, NAIVNOST, LIPICANEC, REKA, BORZA, SOL, IBIS, GO, OLAV, ARIEL, EVA, TURA, AM, MARTINA, MJ, SAK. Navpično: KAP, PTIČAR, SPLIT, BEL-SAD, RANINA, KARIBU, ERITROCIT, NACIJA, EPIR, SOCIALIZEM, GALOP, PIŠA, BP, TM, AIR, IŽANEC, SAMOUPRAVLJANJE, USLUGA, AGA, NOE, AT, MRAZ, BIBOM, NADZOR, VRAG, UŽICE, DRŽAVA, EN, ALE, PAJAC, AU, ATOS, IMPALA, NEUVRŠČENOST, MARNO, KROM, NE- ODVISNOST, TRK, STRELA, SMOKVA, KIP, R, AL, SKAVT, ALOJZ, KE, AC, CETINJE, Al, I, POLOM, VRT, IRAN, OK-TANT, BAN, SEPARACIJA, TEKSAS, ILA, NORA, TIGER, SALK, MAKSIM GASPARI, OCE, ESK, ALFI, IMPERIALIZEM, ALKAN, JOTA, AB, IND, VALJ, ANATOM, ROMUN, TORRES, IN, BENO ZUPANČIČ, FARAON. KRVOSES, ALEGORIJA, APEL, ZEBRA, SOVA, ATON. JD, RIS, JAKI, TLAK. Kadrovske vesti v času od 1. 12.1980 do 31. 12.1980 DO ZTP —PRIHOD TOZD PT: Sladič Milan —vozač, Mikanovič Dušan — vozač, Grujič Vojislav — vozač, Sere Viktor — vozač, Gros Branko — kopač, Hribar Franc II — vozač, Pusovnik Milan — vozač, Brvar Ignac — vozač. TOZD sep. Trb.: Tojič Ljubomir — sep. del. Toljagič Dušan — sep. del., Škrbec Janez — stroj, delovodja. TOZD P Ojstro: Uhan jože — priprava dipl. naloge, Eminovič Simon — pom. del. v del., Jerkovič Nenad — učnik, Krašek Jože —■ učnik. TOZD PH: Vrabič Milan — učnik. TOZD RESD Hr.: Mestrič Magda — pom. del., Oplotnik Damjan — strugar, Rupnik Ivan — učnik. TOZD P Ko: Grabnar Franc — učnik, Murečehajič Ekrem — kopač, Karič Šahbaz — vozač, Ravnjak Ivan — učnik, Mizori Ivan — kopač. TOZD RESD Zag.: Drolc Franc — kovinar, Čebin Boris — kovinar. TOZD sep. Zag. Juvan Oto — sep. del., Osolnik Ivan — sep. del., Beganovič Seval — elektrikar, Brezovnik Vojko — pom. ključ. DO RGD TOZD RIG: Zagorc Valter — vozač, Ristanovič Dragan — kopač, Lastrič Josip—kopač, Repar Miroslav — kop. pom., Prt-njak Boris — vozač, Goreč Srečko — kopač. TOZD Avt.: Kranjc Jože—■ avtomehanik. TOZD ESMD: Selimovič Suljo — ključavničar, Koritnik Karel — strugar. DO IMD TOZD SIMD: Naraglav Alojz — pom. ključ. DS SS IMD: Bokal Majda —. ek. teh. ODHOD DO ZTP TOZD PT: Mak Vinko, kop. — inv. upok.; Jamšek Adolf, kopač — poki. rahabil.; Hamido-vič Mevludin, vozač — spor. prek.; Piljič Jakiča, vozač — pr en. v posk. dobi s str. DO; Iljič Prago, vozač — pren. v posk. dobi s str. del.; Isenaj Feriz, vozač — pren. v posk. dobi s str. del. TOZD RESD Trb.: Žibert Vid, elektr. — v JLA. TOZD PH: Rutar Alojz, kopač — upokojen. TOZD RESD Hr.: Kunšek Ivan, ključav. — spor. prek. Kožar Stanko, ključav. — spor. prek. TOZD P Ojstro: Tomas Peter, učnik —• pren. v posk. dobi s str. delavca. TOZD P Ko.: Režun Valentin, kopač — upokojen; Kosi Franc, kopač — umrl; Lovrič Dragan, — samov. prek. TOZD RESD Zag.: Tratar Silvo, kovinar — spor. prek.; But j a Ivan, pom. del. — invalid, upok. Zakrajšek Franc, sedlar — upokojen. DS PD Zag.: Herle Franc, vzdrževanje oseb. zaščit, sred. — upokojen. RGD TOZD ESMD: Bizjak Jože, kop. pom. — umrl. TOZD RIG: Muminovič Bego, vozač — samov. prek.; Cešek Dušan, učnik — pren. v posk. dobi s str. del. org.; Kenovič Nazif, pom. kop. — pren. v posk. dobi s str. del. org. DO TET TOZD PEE PP: Logar Jože, kovinar — spor. prek. PREMESTITVE Joger Davorin, del. — sep. Zag. Avtop.; Navrbac Hamza, kop. pom. — RESD Zag. + DS PD Zag.; Žibert Miha, vozač — PT + RESD Trb.; Mastnak Stojan, elektrikar — P Ojstro 4- RESD Hr.; Renko Marija, izvaj. admin. opravil — Gram. + DS SS RGD. Ljuba Poznič »Tovariš natakar, kako da ste mi prinesli prazen krožnik, ko sem vam pa naročil deset dek sira?« »Oprostite, tovariš, saj sem odrezal, pa ste prišli ravno na luknjo!« □ □ □ »Poglej, Jože, fotografijo moje žene, ko je bila stara 16 let. Ali ni zapeljiva in lepa ob tem originalnem oslu?« »O, pa na poročni sliki tudi«, mu odgovori prijatelj. □ □ □ Maks umira in v zadnjih zdihljajih prosi ženo Micko: »Obljubi mi, da boš šla za pogrebom skupaj z mojo žlahto.« »S tvojo žlahto nikoli! Kaj si pozabil, kako so me nosili po zobeh, ko sva se vzela?« »Ampak, Micka, to je moja zadnja želja, to mi boš pa ja izpolnila.« »No, Maks, pa naj bo, zaradi tebe, čeprav bom imela ves dan pokvarjen.« Marinka Strniša »Ata, kaj je treba narediti, če te piči strupena kača?« »Hm«, pravi oče, »takrat moraš vzeti nož, rano prerezati in izsesati strup.« — »Ja,« je sinko radoveden, kaj pa, če te piči kača na zadnjo plat?« »Ja, ljubi moj sinko, takrat pa lahko ugotoviš, če imaš res kakega dobrega prijatelja.« □ □ □ »Kako pa to, da kupujete že tretjo karto?« se čudi blagajničarka Janezu. »Imate ja zase eno dovolj.« »Veste,« potoži Janez, »pri vhodu v kino mi jo vedno raztrgajo.« Milan Kovač Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Rudi Kreže. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Skrinar, Hinko Jazbec, Matjaž Ce-rovac, Ivan Grobinko, Dragica Bregant, Janez Oberžan (predsednik odbora), Emil Kohne (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3.200 izvodov. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk KTL — TOZD TIKA Trbovlje.