_ Kupujte ^JNE BONDEI Najstarejil liloveiiski dnevnik ▼ Ohio Oglati v tem listu »o utpeini xxvii.—leto xxvii. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI K upu jte VOJNE BONDEI The Oldest KByKTUKT Slovene Daily as In Ohio Best Advertising Medium ^_) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 2G, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 172 Rdeča vojska drvi proti Varšavi apel nehskih ceneralov iz lov. rusije ^jeti nemški generali poživljajo nemško vojsko, preneha z brezmiselnim klanjem" Moskva, 25. juiija. — mos- ovski časopisi so danes obja-' splošen poziv 16. nemških §eneralov, ki se nahajajo v Ru-v ujetništvu, na nemške ^astnike in vojake, da se upro dolfu Hitlerju in napravijo hi-konec vojne s tem, da se ne-boriti. Pfvi na listi generalov, ki so podpisali poziv, je gen. Velkers, komandant 27. nemškega ^'"ttiadnega zbora. V apelu je rečeno, da so ge-I^^Pali 12 skušenj, dobljenih v Slovenski ameriški častnik našel dva Slovenca med nemškimi ujetniki v Franciji dveh vojnah, prišli do zaključ- , da je nadaljevanje vojne •"^zpomembno, in da nadalje-odpora pomeni edinole ne-P'^trebno prelivanje krvi. ^ apelu je rečeno, da je dolž-vseh nemških častnikov, ^ pojasnijo svojim četam. I'oziv razposlan po radiju liusi dos, so poskrbeli, da je apel '®gel Nemčijo. Oddajali so po kratkovalnem radiju in BU na stotisoče tiskanih le-akov iz letal na teritorij, ki se ^haja v nemških rokah. apelu je dalje rečeno, da je ° tekom poletne ruske ofen-uničenih 30 nemških divi-J' m da bi nadaljevanje vojne "ženilo samomor za Nemčijo. London, 25. julija. — Adoif la nocoj imenoval marša-^ Gtoeringa za predsednika po- sebne ®Sa obrambnega sveta in g dekret za totalno mobili-Nemčije in okupiranih de- Novi grobovi ANTON PUCEL g. testni bolnišnici je po dol-"olezni umrl Anton Pucel, 63 let, stanujoč pri družini Zigmund na 6728 Bayliss Doma je bil iz vasi Vine ^ ' Sodražici, odkoder je prišel . Cleveland pred 30. leti. Bil je društva Camp št. 115 W. g ■ ^ Pogreb se vrši v petek ob ■ zjutraj iz Zakrajškovega j^Srebnega zavoda, 6016 St. lat'^ ■^ve., v cerkev sv. Vida in ° "a Calvary pokopališče. Vč ★ * STELLA STANISH Cg . je na posledicah ope-umrla v bolnišnici Stella ^^lish, rodom Srbkinja, stara iz 1249 East 67th St (To pismo je napisal sin slovenskih staršev v Ameriki. Pisal ga je svojemu stricu. Ta a-meriški Slovenec je šel prostovoljno v ameriško armado ter je danes nadporočnik z ameriško invazijsko armado v Franciji. Bil je že ranjen, toda je okreval, in zopet vrši svojo vojaško službo. Pismo, ki nam ga je dal na razpolago neki naš naročnik, se glasi; "Dragi stric in teta: "Končno je vendar spet posijalo solnce danes, toda navada je že tukaj, da se dan zaključi z dežjem. Kar se tiče mene, sem zdrav; nekako tako je z menoj, da imam vedno malo več sreče kot moj sosed. "Naši vojaki so vjeli nekaj Nemcev ter jih pripeljali v ozadje. Kako ^em bil presenečen, ko sem našel med njimi dva Slovenca. Oba sta mlada in sta doma iz vasi blizu Maribora. Zanimivo jih je bilo poslušati, ko s t a mi več ur pripovedovala svojo zgodovino. Med pripovedovanjem sem si mislil: Tu sta dva Slovenca, ki sta se pred nekaj urami rabila puške za nem' ško armado; sedaj pa govorita z menoj slovensko v Franciji. "Pripovedala sta mi, kako 30 Nemci izropali kmetije in domove. Pobrali so jim vso živino in poljske pridelke. Tudi če je poginil prašič, so se bali, da se bodo Nemci maščevali nad njimi. Naglaševala' sta, kako, so Nemci grozili, da bodo pobili družine, ako bi onadva ne šla v nemško armado. Eden je pripovedoval, da je videl, kako so Nemci pretepali sosedovo družino. Vzeli so tudi njegovega očeta, ki je bil star 55 let, in dela prisilno delo. Rekla sta, da so mnogi poizkušali, da bi pobegnili na Angleško preko Italije, toda se jim ni posrečilo. Potem so bili pripravljeni, da vstopijo v Titovo osvobodilno vojsko, toda so jih zajeli Nemci ter jih poslali na rusko fronto. Eden izmed ujetnikov je star le 19 let ter je v nemški armadi že dve leti. Temu je bilo stavljeno na izbero: Umri od lakote a-li pa vstopi v nemško armado. "Tako bi lahko pripovedoval še veliko drugih doživljajev, toda nimam časa. Povedal vam bom enkrat pozneje. Vojna je pekel, in tako človek včasih premišljuje, zakaj prav za prav imamo vojsko. Toda ko človek sliši pripovedovanje slovenskih ujetnikov,' potem pride ; do prepričanja, da je za to sa-I mo ena rešitev, to je, da se iz-j trebi vse nemške voditelje in o-j ne, ki jim sledijo. Potem bo enkrat mir. "že precej časa iščem, da bi kje našel banjo, da bi se skopal. Ampak takih stvari ni na razpolago v tukajšnjih krajih. Pozdravite vse prijatelje in jim povejte, da jih imam večkrat v misHh, toda časa nimam, da bi jim pisal." Teror, ki ga pripravljajo naciji za okupirane dežele, predno jih zajame poraz iz soproga Jakoba, doma K ^"lacije, tri sinove, izmed se starejši nahaja z y °^^arico na Irskem, drugi pa j^J*iornariški šoli, in dve hčeri. J Se bo vršil v petek ob g popoldne iz pogrebnega IftRn Grdina in sinovi, ^ E. 62 St. bla ^ ^' pokojnikom ohranjen v s spomin, preostalim pa na-, '"žal je! LONDON. (O.N.A.) — Francoske oblasti v Alžirju so prišle v posest informacij, ki močno potrjujejo sumnje, da Nemci nameravajo mučiti vojne ujetnike, suženjske delavce in talce v prihajajoči poslednji fazi vojne. Na podlagi teh informacij so Francozi predložili zavezniškim vladam v begunstvu memorandum, ki jih poziva, da naj se pridružijo poslednjemu resnemu svarilu nacijem, proti izvršitvi njihovih namer. Trije cilji nacijev Memorandum opozarja, da so trpinčenja, ki so v načrtu pred propadom Nemčije, privpavlje-na za dosego treh ciljev: 1. Zagotovitev, da Nemci vkljub porazu ostanejo številčno v premoči. | 2. Preprečen je in potlačitev' uporov v zasedenih deželah v zaledju v zadnjih fazah vojne. 3. Uporaba groženj za pridobitev gotovih koncesij od zaveznikov, kot na primer izpustitev važnih Nemcev, ki so sedaj v zavezniških roTcah. Francoska nota je sedaj v rokah norveške, nizozemske, belgijske, češkoslovaške, luksem-burške, jugoslovanske in grške begunske vlade, ki jo resno pre-udarjajo. Predlagana akcija proti nemškemu terorju Ta predlaga proceduro treh točk: Prvič, da zavezniki ponovno potrdijo odločitev, kaznovati vse zločine v soglasju principov, o katerih so že odločili. Drugič, da bo svarilo podano tako, da se bo videlo, da je razlika v odgovornosti med nemškimi voditelji in nemškimi masami, kar bi slednjim dalo priliko, da se izrečejo in izkažejo proti zločinom, ki so jih izvršili naciji z njihovimi pripadniki. t> In tretjič da se svarilo sporoči nemški vladi po nevtralni državi, in obenem razširi po radiju in potom letakov po Nemčiji. MIHAJLOVIČ NE PRIZNA ŠUBAŠIČEVE VLADE NEW YORK, 25. julija. — Radijska oddaja takozvane Jugoslovanske novinarske agencije javlja, da Jugoslovanski narodni odbor gen. Mihajloviča ne bo priznal vlade ministrskega predsednika šubašiča, ki je bila formirana po mandatu kralja Petra, in da si pridržuje svobodo akcije. Mihajlovičev odbor, ki trdi, da zastopa Srbe, Slovence in "del Hrvatov", pravi, da bo nova vlada samo povečala razprtijo v Jugoslaviji. Nemci rabijo pivske steklenice za mine S FRONTE V NORMANDIJI, 25. julija. — Na več sektorjih fronte se je našlo nemške mine, ki sestoje iz pivskih steklenic, napolnjenih s strelivom. Odkriti so bili tudi drugi dokazi, da Nemcem primanjkuje vojnega materijala. Iz zaplenjeni^ nemških povelj je razvidno, da se je pritrjevalo signalne samokrese na žične cbrambe in se jih sproževalo iz razdalje, da bi se ustvarilo vtis, da so čete na pozicijah, kjer jih v resnici ni bilo. Dalje, da se obratuje motorje v stoječih transportnih truckih, s čemur naj bi se ustvarilo vtis vojaških kretanj. Vesti z bojišč Umrli - ranjeni - ujeti SEJA PODR. ŠT. 48 SANS Nocoj, ob 8. uri se vrši seja podružnice št. 48 SANS, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Na tej seji se bo volilo delegate z a prihodnjo konvencijo SANSa. Opozarja se vse društvene zastopnike in člane posameznike, da se seje udeležijo. V Franciji je bil ubit 26. junija Pvt. Stanley Zupančič, star 20 let, sin Mr. in Mrs. Ignatius Zupančič, 6708 Bonna Ave., ki se je nahajal v armadi eno leto, preko morja pa je bil poslan preteklega decembra. Pokojni je pohajal v farno šolo sv. Vida in graduiral v East Tech High School. Pred odhodom k vojakom je delal pri Graphite Bronze Co. in zapušča poleg staršev dva brata, Pfc. Henry, ki služi nekje na Pacifiku, in Frank, ki se. nahaja doma. V sredo 2. avgusta ob 10. uri dopoldne se bo vršila za pokojnega zadušnica v cerkvi sv. Vida. Pfc. Joseph F. Debelak, sin Mr. in Mrs. Frank Debelak, 1368 E. 53 St., ki je bil poslan v Italijo prošlega decembra, j 3 pogrešan v akciji izza 12. maja. Pvt. Debelak je odšel k vojakom v decembru 1942. Hodil je v East Tech High School in bil prad vstopom v armado zaposlen kot mašinist. Charles Godic, 15622 Saranac Rd., je prejel obvestilo, da je bil njegov sin Pfc. Joseph Godic, star 35 let, v Franciji 8. junija lahko ranjen. Preko morja se je nahajal izza prošlega novembra. Pred odhodom k vojakom je delal pri Independent Lumber Co. in ima brata Charlesa jr. in dve sestri, Mrs. Mary Berus in Mrs. Anne Juben. Resno je bil ranjen na Saipa-nu 24. junija saržent John Sa-jatovič, čigar mati, Mrs. Julija Sajatovič biva na 15714 Calcutta Ave. Sgt. Sajatovič se nahaja v armadi izza septembra 1941, preko morja pa je bil poslan v marcu 1942. Udeležil se je bojev na otoku Makin. Pohajal je v Collinwood High School. Njegov brat Nick služi Napad na poveljnika nemške okupacijske sile v Franciji i _ LONDON, 25. julija. — Sno-či je pariški radio poročal, da so francoski partizani ' vprizorili napad in resno ranili gen. Otto-na ven Stuelpnagelna, poveljnika nemških okupacijskih sil v Franciji. Brzojavne vesti iz Švice pa javljajo, da so razjarjeni Nemci po napadu od strani partizanov, francosko vas St. Guin-golph, ki se nahaja blizu Ženevskega jezera, spremenili v drji-ge Lidicc. Glasom pariškega radija js bil napad na, gen. Stuelpnagela vprizorjen 21. julija — dan pred poizkušenim atentatom na Hitlerja v Nemčiji, ko je bil nemški general na inšpekciji okupacijskih čet v vzhodni Franciji. Poročilo pravi, da je bil napad delo "oboroženih teroristov." Obeta se val terorja Napadu na gen. Stuelpnagelna utegne slediti val terorja i:i eksekucij, kakršen je Aledil napadu patrijotov na nemško gar-nizijo v vasi St. Guingolph. Švicarske vesti pravijo, da s J francoski gerilci v soboto planili iz gorovja v vzhodni Franciji in napadli nemško garnizi-■jo. Nekatere vesti pravijo, da je bilo ubitih par Nemcev, do-čim druga poročila trdijo, da je bila nemška posadka "pokončana". Vas se je nekaj časa nahajala v rokah gerilcev. Vas totalno pokončana V nedeljo so Nemci udarili nazaj z nezaslišno brutalnostjo. Medtem ko so švicarski državljani in orožniki z grozo opazovali z druge strani meje, je bila vas na povelje nemških oficirjev najprej izropana, potem pa do tal požgana. Nemci so rabili metalce plamenov in žveplene bombe, poroča list "Neue Zuericher Zeit-ung." Mnogo talcev ustreljenih Ko je skupina prebivalcev, med katerimi je bilo mnogo žensk in otrok, skušala pobegniti, so Nemci streljali za njimi. Nekaj žensk in otrok je skočilo v reko Morge, ki tvori mejo med Francijo in Švico. Nekaj moških so Nemci ujeli in švicarske brzojavke pravijo, da je bilo kak ducat talcev ustreljenih. Župan sosednega švicarskega trga je šel preko meje in skušal Nemce odvrniti od uničenja vasi, ampak njegov apel je bil zaman. v poljski prestolici se 2e (uje grom ruske artilerije Sovjetske sile samo 7 milj od Visle; vdrle so na ulice Lvova LONDON, sreda, 26. julija; — Mogočni valjar Rdeče vojske je včeraj udaril južno od Varšave, kjer se že čuje grom ruske artilerije, v očividnem namenu, da se nemško silo v poljski prestolici obkoli. --* _ _ _ , (Brzojavka, ki jo je kores- |\|'3tKG V0Sti pondent Reuterjeve agencije danes zgodaj zjutraj poslal iz Moskve, pa pravi, da so sovjetske sile že dospele do Visle.) Ta nenadni manever Rdeče vojske je postavil nemško komando pred silno krizo. Nemška meja je v premi črti, po kateri prodirajo Rusi, oddaljena samo 150 milj. Zmage na drugih st^ktorjih PANIKA ZAJEI^ ROMUNSKI REŽIM ISTANBUL, 25. julija. — Romunski premier Antonescu bi rad odstopil in prepustil vlado komurkoli, pravijo poročila iz Bukarešta, ampak z ozirom na očividno katastrofo, pred katero stoji Nemčija, ni mogoče najti nikogar med odgovornimi političnimi strankami, ki bi bil pripravljen prevzeti vlado kot lutka nacijev. ANGLEŠKI KRALJ NA OBISKU V ITALIJI Na drugih sektorjih 800 milj dolge vzhodne fronte poročajo Rusi, da so na direktnem pohodu proti Varšavi in so samo še okoli 40 milj od poljske presto-lice. Vdrli so v obkoljeni Lvov, tretje največje poljsko mesto; NEAPELJ, 25. julija. — An-j nadaljevali z borbo v predrrrest-^leški kralj George je včeraj do-j jih obkoljenega Bjalistoka; pre-spel tukaj z vojaškim letalom, rezaii zadhjo progo med Rigo in in bo obiskal fronto v severni I- i Dvinskom, po kateri bi mogli taliji. Kralj je bil zadnjič v Ita-1 naciji bežati iz ruskih klešč, in liji leta 1930. SPELLMAN ZANIKUJE MIROVNO MISIJO vrgli nadaljne zanjke okrog vrat nemških armad v Brest-Litovsku in Stanislavovu. 26 milj od Vzhodne Prusije Severno od Bjalistoka so bili Rusi včeraj manj kot 26 milj RIM, 25. julija. — Newyor-ški nadškof Spellman je danes zanikal, da je prišel v Rim, da govoi'i s papežem glede mirov-jod predvojne vzhodne pruske nih pogajanj, potem pa se je z meje. Zazveli so mesto Lipsk in letalom podal v bližino fronte,; potem napredovali dalje. kjer ga je pozdravil gen. Mark i W. Clark, poveljnik pete armade. pri armadi v Walnut Ridge, Ark. Corp. Edwin Novinc je pisal svojemu očetu Louisu Novincu, 1911 Kewanee Ave., da je bil 23. aprila na Novi Gvineji lahko ranjen. Edwin je bil pred odhodom k vojakom v januarju 1942 zaposlen pri Midv/est Forge Co. in je hodil v Collinwood High School. Preko morja je bil poslan prošlega januarja. Ima dva brata, ki se oba nahajata pri vojakih preko morja, Robert, star 19 let, in Ber-nie, star 17. I USODA 500,000 ŽIDOV j V ROKAH HORTHYJA LONDON 25. julija. — Vatikan in Mednarodni rdeči križ j sta poslala na admirala Hor j th)(ja, regenta Madžarske nu- j jen poziv, da ne izroči 500,000 madžarskih Židov v nacijske roke. Medtem se poroča, da je neki madžarski urednik izjavil, da so bili na Ogrskem ubiti samo oni Žid je, ki so postali žrtei^ angleških in ameriških bombnikov, in da se bo preprečilo izbruh anti-semitizma edino, ako zračni napadi na Ogrsko prenehajo. LETEČI ROBOTI RAZBIJAJO LONDON LONDON, 25. julija. — London je bil tekom noči zopet tarča letečih robotov; in več jih jo padlo tudi na razne kraje v juž-j ni Angliji. Vendar pa napadi ni-I S3 tako resni kot so bili prete-jkli teden. I NASPROTNIK NEW DEALA PORAŽEN NA VOLIŠČU I WASHINGTON, 26. julija. — I Pri primarnih volitvah v South ! Carolini je bil včeraj poražen senator "Cotton Ed" Smith, strupen nasprotnik New Deala. Demokratje so nominirali gov. Olina Johnsona. V Arkansasii pa so d'^mokratje porazili Mrs. Hattie D. Caraway, ki je bila edina ženska v zveznem senatu. Naši fantje-vojaki Na eno-mesečni dopust je prišel iz Južno-pacifične fronte T/Sgt. Eddy Racic, sin Mr. in Mrs. Račič, 14405 Darwin Ave. Eddy se je nahajal dve leti z Maline Air Corps na Južnem Pacifiku. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Preteklo sredo je odšel služit Strica Sama Stanley Hribar, sin Mr. in Mrs. Mike Hribar, 889 E. 137 St. Stanley je bil pred leti priden icaznašalec Enakopravnosti. NA BOLNIŠKI POSTELJI Rojak Anton Drobnič, stanujoč na 1051 E. 72 St., je resno zbolel in želi, da bi ga obiskali sin Anton in hčeri Josephine, ter Antonija, katerim ni znano, da je oče bolan. Ako kdo ve kje se nahajajo, je prošen, da jim to sporoči. Želimo, da bi se mu ljubo zdravje čimpreje vrnilo! Klipujte vojne bonde In vojno-varče-valn« znamke, da bo čimprej poraženo osiši^e in vse, Icar ono predslavljit! IZGUBIL OČALA Preteklo nedeljo je rojak zgubil očala v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pošten najditelj je prošen, da jih vrne tajniku S.N.D. ali v u-rad "Enakopravnosti." .SiliAN 2 ENAKOPRAVNOST 26. julija, 1944 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by lUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Currier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto).......................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece).............................................................................2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Poi One Year — (Za celo leto) ___________________________________________________$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ____________________________________________________________ 4.00 f or 3 Month! — (Za 3 mesece) _______________________________________________________2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) __________________________________ For Half Year — (Za pol leta) __ ......$8.00 ____4.60 Entered am Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 DELO ZDRUŽENEGA ODBORA Obširno poročilo č delu Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev je objavil izvršni tajnik Rev. Stra-liinja Maletič, ki se glasi: S skupščinami, ki jih je imel Zedinjeni odbor J. S. A. začetkom meseca julija na obalah mehiškega zaliva, je ZOJSA uspešno završil svojo turnejo zborovanj. Tekom leta dni so se vršila zborovanja s pomočjo predstavnikov ZOJSA po osrednjih naselbinah Amerikancev jugoslovanskega porekla, od katerih omenjamo posebej: New York, N. Y., Johnstown, Penna., Pittsburgh, Penna., Cleveland, Ohio, Detroit, Mich., Chicago, III, Gary, Ind., Milwaukee, Wis., Kansas City, Kans., St., Louis, Mo., San Francisco, Calif., Los Angeles, Calif., New Orleans, La. Razen v omenjenih krajih, so se vršile skupščine naših lokalnih odborov tudi v mnogih manjših krajih jugoslovanskimi naselbin. Na vseh teh zborih je bila očitna moč ZOJSA in silni iziazi navdušenja so pričali, da uživa ZOJSA zares zaupanje ogromne večine Amerikancev jugoslovanskega porekla. Začetkom meseca julija sta se g. Zlatko Balokovič, delujoči predsednik ZOJSA in g. Strahinja Maletič, njegov tajnik, odzvala pozivu naših lokalnih Zedinjenih odborov in prisostvovala zborovanjem v New Orleansu, La,, Biloxi, Miss., in Buras, La. Zborovanje v New Orleansu se je vršilo 2. julija. Nekaj dni pred tem zborovanjem je neworleanski tisk posvetil zborovanju veliko pozornost in je interviuval g. Balokoviča in g. Maletiča p aktualnih dogodkih v Jugoslaviji. Poleg dnevnih član-Jiov ki so izšli v tamkajšnjem časopisju so bile odjavljene mnoge fotografije o borbi partizanov in o Narodno-osvo-bodilnem pokretu. Na zborovanju v New Orleansu v Jerusalem, Templu so govorili g. Mato Bilich, predsednik krajevnega odbora, g. Balokovič, rev. Maletič. Dr. P. Sa-latich je prečital govor S. Kosanoviča, ki zaradi prometnih zaprek ni %ogel priti v New Orleans. Povdarjajoč edinstvo Amerikancev jugoslovanskega porekla, je g. Balokovič povdaril, da se Slovani sedaj borijo za boljšo bodočnost vsega človeštva. Zavedajoč se tega, prosijo in čakajo na razumevanje in moralno podporo narodov Združenih držav. , "Partizani Jugoslavije so nosilci demokracije \ balkanskem področju Evrope," je rekel rev. Maletič, povdarjajoč, da se svoboda enega naroda ne more ločiti od svobode drugega naroda. Samo zmaga resnične demokracije po vsem svetu more zagotoviti trajen mir med vsemi narodi. Zborovanju je predsedoval dr. A. G. Juracovich. Prisotni so manifestirali svoje navdušenje za osvobodilno gibanje Titove armade in zbrali preko $2000 za fohd Ze-dinjenega odbora. Dne 3. julija je priredil krajevni odbor v Biloxi, Miss., predstavnikom Centralnega odbora ZOJSA iz New Yorka svečan banket v Hotelu Buena Vista, kateremu so poleg odličnih zastopnikov Jugoslovanov prisostvovali kongresman W. M. Colmer, župan mesta Chester A. Dela-cruz; poveljnik vojnega letalskega vežbališča Keesler Field, Col. R. E. M.* Goolrick in mnogo drugih odličnih osebnosti iz ameriških javnih in socialnih krogov. Na banketu je govoril g. Balokovič o kulturnem doprinosu Južnih Slovanov in Slovanov vObče današnji civilizaciji, objasnivši cilj in smisel borbe jugoslovanskega ljudstva p jd Titom. Banketu je predsedoval sodnik John M. Se-kul, fin odličnega Jugoslovana, Steve Sekul. Isiega večera se je vršilo veliko in uspelo zborovanje v mastnem Slovenskem domu, na katerem sta govorila g. Baloko . : in rev. Maletič. Dne 4. juiija -e je vršilo zborovanje v Buras avditoriju v Buras, La. Po uspelem banketu so govorili na zborovanju District Attorney Leander H. Perez, Zlatko Balokovič in tajnik lokalneg. odbora Luka Zbilich, med tem ko je predsedoval g. Vincc :t, Jasprica. Na vseh omenjenih zborovanjih je bilo nabranih pre- ko $5,000 za fond ZOJSA. Naše jugoslovanske kolonije na jugo-zapadu, v Louisiani in Mississippi, so razmeroma majhne toda zelo napredne. Ugled našega ljudstva je na zavidanja vredni višini in Amerikanci govore z velikim spoštovanjem o našem ljudstvu, med katerimi je mnogo profesijonalcev in poslovnih ljudi. Naša emigracija v teh krajih je stara preko sto let in prvi pijonirji industrije ostrig so bili naši Dalmatinci. Amerikanci smatrajo jugoslovanske priseljence za najkulturnejše in najnaprednejše. So precej preniožni in materialno brez skrbi; večina jih ima lastne ribiške ladje; njihove tvornice za pakiranje rib-školjk so v tem predelu največje, a v Burasu imajo mnogi plantaže pomaranč, kakor n. pr. naš vrli rodoljub Andro Pobrica, in drugi. Naše tamošnje ljudstvo živi skoraj izolirano od naših ostalih naseljencev po Ameriki in zato so z velikim veseljem pričakovali zastopnike ZOJSA iz New Yorka, da slišijo in zvedo vse podrobnosti o borbi jugoslovanskih narodov za svobodo. Njihova topla, prijateljska gostoljubnost je bila izvanredna in prisrčna čez vse pričakovanje. Zanjo in za njihovo nesebično delo se jim ZOJSA prisrčno in iskreno zahvaljuje. Volitve delegatov za SANSovo konvencijo Cleveland, Ohio. — V petek I zvečer dne 28. julija, se vrš zelo važna seja podružnice št. 39, SANSa v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave Na tej seji bo volitev šestih delegatov, kateri bodo zastopa li to veliko pddružnico na prvi konvenciji Sloi^enskega ameriškega narodnega sveta (SANS), ki se vrši v dneh 2. in 3 septembra v Clevelandu. In kei je SANS organiziran na demokratični podlagi, je dolžnost vseh članov podružnice, kate rih jp nad 500, in okoli 70 za stopnikov osemintridesetih dru štev, ki so včlanjeni pri tej po družnici, da se vdeležijo te se je in izvolijo delegate po svo jem najboljšem prepričanju. SANSova konvencija bo zelo važna zadeva. Poleg volitev no vega odbora bodo na dnevnem redu tudi razprave o političnem gospodarskem, socialnem in kulturnem vprašanju bodoče Jugoslavije. V svrho razčiščenja pojmov in, analize glede odnošajev med nasprotujočimi skupinami v Ju goslaviji, se bo skušalo dobit reprezentativno osebnost na tc konvencijo, naravnost iz stare domovine. Dalje se bo na tej konvenciji razmotrivalo o uma zani gonji napram SANSu, ki jo vodijo gotovi klerikalni ele menti v tej deželi. Ta gonja je v prvi vrsti naperjena proti voditeljem SANSa kot so: Ada mič, Kristan, Kuhel in Rogelj. Namen tega je, da se iznebijc teh odločnih in naprednih mož nato bi pa dedščino SANSa prevzela črna reakcija in jo nesla na krožniku Fotiču in Mihajlo-viču. Taka akcija bi imel* precejš njen političen vpliv na bodoče razmere v Sloveniji in klerikalci bi najbrž zopet skušali dobi ti neomejeno kontrolo nad u bogim izmozganim ljudstvom Vsled budnosti in odločnosti, SANSovih voditeljev so se kle rikalcem vse te mahinacije te meljito ponesrečile, zato je se daj toliko kričanja v "Amerišk Domovini" in drugih nazadnjaš kih listih. SANS vrši svojo nalogo častno in dostojno. Organiziran ji; bil zato, da propagira v prid povojne demokratične in svobodne Jugoslavije (vključiva i Primorsko, del Koroške in Prek-murje.) Skušnje so nas že v prvi svetovni vojni izučile, da barantanje s kralji glede demokracije ne prinese nobenega u-speha, zato bi bilo nesmiselno od strani SANSa, da bi navezal stike s Petrom, Mihajlovjčem, Foticem in ostalo velesrbsko I kliko. Preostajalo mu je samo j eno; podpreti Osvobodilno fronto, ki se bori za svobodo, enakost in bratstvo vseh slojev jugoslovanskega prebivalstva. A- ko čitamo izjave partizanskega tiska, pridemo do zaključka, da se to geslo izvaja že od početka borbe med partizani in fašističnimi hordami. * Ko je bila sprejeta začasna u-stava v Bihaču, nismo nikjer o-pazili, da se mora vera v Jugoslaviji zatreti, temveč se je po vdarjalo, da naj bo svobodna Kaj torej še hočejo nekateri klerikalci? Isto se je povdarjalo glede trgovine, industrije, tiska itd. V bistvu ni torej partizanska ustava nič bolj radikalna kot je na primer, ameriška. Precešnje zasluge ima SANS odnosno ZOJSA tudi pri tem, da je pomagal izpodnesti udoben stolček Fotiču in da je neposredno prisilil kralja h kapitu laciji. Giavno vlogo je pri tem seveda igrala Titova vojska, k ima v kraljevo ne;;rečo puške in topove, dočim je Mihajlovič — pozabljen mož. Nova šubašičeva vlada š: davno ni popolna. V njej ni ni ti enega delavskega zastopnika toda vpričo dejstva, da ji je bi Churchill boter, bo pač najbolje da se začasno sprijaznimo z njo Nova vlada tudi ni po Titovem okusu, zato odlaša z njenim pri znanjem, ampak tudi on je odvi sen od Churchillove milosti gle de vojnih potrebščin zato se bo moral hočeš nočeš—ukloniti. Bodi že karkoh, nova jugo slovanska vlada je zaokrenila situacijo v napredno in demokra lično smer. S priznanjem nove jugoslovanske vlade od stran zaveznikov bodo Jugoslovan deležni v polni meri "Lend lease" potrebščin, kar že veli ko šteje in če bo Peter mož be seda, da ne bo intrigiral v svo, prid, tedaj si bodo po vojni Ju goslovani vstanovili zares svo bodno in demokratično vlado ki se bo eventuelno raztegnila skozi celi Balkan. SANS, ki je v bistvu le nada Ijevanje bivšega JRZ, in Zdru ženi odbor južnoslovanskih A meiikancev bosta pa s tem do vršila svojo težko nalogo vzlii vsem zaprekam, ki so jima bik na poti. Do tedaj pa podprimc te dve organizacije in narod \ domovini nam bo hvaležen. Za publicijski odbor Frank Česen nizozemski patrijoti so pripravljeni LONDON. (O.N.A.)—V pri čakovanju nemških razdejanj v poslednjih trenotkih, so nizo zemski podtalni časopisi poziva li prebivalstvo, da naj vso ži vino in hrano skrijejo. Vsa pre vozna sredstva morajo b i t skrita, vsi patrioti naj se raz pršijo, da jih Nemci ne bod: mogli aretirati in naj nikdar nc spijo doma, in naj pooblaščajo druge o svojih dolžnostih kolikor mogoče. Ruske klešče se s+iskgjo okrog Varšave TARAVA-RUŠŠA X.PSKOV LATVIA EllKIE-LUKI LITHUANIA EAST {"*7«/;^'^ IRSHA^SMOLENSK PRUSSBAi^ MINSK MOGkEVg POLAN I WARSAW GOMil BREST-LITOVSK ^ PINSK MARSHES I III I 0 Ml ........ , LUBlAl%^#KOWEL mKOROSTE Yiicwrrffmrfri,mm,,Ml,I........... rKrirrrum Ko so Nemci evakuirali iz Kovela, je bila Rusom uglajena pot za uporabo svojih panzer čet, ki bodo stisnile obroč okrog Varšave. Zgornja mapa kaže možnost, da se bodo Rusi poslužili zavzetega Minska in Kovela kot točke, iz katerih se bo napravilo vpad na Varšavo. Seja podružnice štev. 48 SANS-a — volitev delegatov Podružnica štev. 48 Sloven-1 skega ameriškega narodnega i sveta bo obdržala svojo mesec-j no sejo v sredo, 26. julija (danes) v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Redna mesečna seja bi se i-mela vršiti v petek, ker pa sta predsednik in tajnik odpotovala iz mesta, se je sejo premestilo na sredo. Zato se tem potom ob ■ vešča vse društvene zastopnike in člane posameznike, da gotovo posetite sejo, kjer se bo volilo delegate za prihodnjo konvencijo SANSa, ki se bo vršila 2. in 3. septembra v Clevelandu.. Po pravilih sklepa glavnega odbora SANSa, naša podružnica izvoli in pošlje štiri delegate aa to konvencijo. Zato je dolžnost slehernega društvenega zastopnika in posameznih članov, ki imajo članske karte, da s3 te važne seje gotovo udeležite. - SANS je važna in potrebna organizacija. Dosedaj je ta organizacija naredila veliko dobrega za pravično rešitev našega naroda v Jugoslaviji. Pobijalo se bo neresnično in krivično propagando, vprizorje-no po raznih agentih gnilega starega režima, informativno ja nas seznanila o resničnem položaju v domovini in obvestila tudi zavezniške vladne kroge o tem. Delo pa še ni končano. Doba prihaja, kp bo treba začeti pri tisljati na zaveznike glede ure ditve meja nove Jugoslavije Ravno sedaj je SANS izdal bro 3uro v angleščini "The Italo-Ju goslav Frontier", kjer se raz pravlja pereče primorsko vpra šanje, posebno Trsta. To razpravo je spisal Ivoi Thomas, član angleškega par lamenta in Mato Vučetič, uvod pa Louis Adamič. Že enkrat preje se je založi lo in izdalo dr. Čokovo "Pro blem of Trieste". Mogoče b j kdo vpraševal, da zakaj se tc tiska v angleščini? Mislim, da Slovenci smo edi ni v tem, da želimo vse kraje kjer so naseljeni Slovenci in o stali južni Slovani, da pridejo nazaj pod novo Jugoslavijo in to nam je znano; zato je po trebno seznaniti one, ki imajo vajeti pri določevanju mej, ka terim ta zemlja ni tako važna kot je na primer nam. Zato na dfelo za SANS. Louis Kaferle, zapisnikar. UREDNIKOVA POŠTA Ali je potrebno ali ne? Cleveland, Ohio. — Kakor vam je znano, nabirajo Progre-5ivne Slovenke denar, katerega, ko ga bo zadosti, bodo darova-e Rdečemu križu za nakup ambulance, ki se jo bo darovalo borcem v Jugoslaviji. Žene pridno nabirajo, čeprav je težko vprašati človeka za prispevek. Vseeno se bo po malo in malo .labralo. Od hiše do hiše hodijo, in marsikateia je vesela, ko se srca odpro in so vprašani radodarni, v drugih slučajih pa mora katera marsikakšno grenko odnesti. I od mladih let. Vseeno me je pri-I silil, da sem vzela nekaj, j V slučaju, da kdo dvomi res ; ničnost tega, se mu lahko pove ime tega zaved;;\ega mladeniča I Tu, cenjeni bralci, je odgo-I vor na vprašanje, ali je potreb-■ no zbiranje za ambulanco za na I še Slovence ali ne! ' Zato vas prosim, čitatelji, da kateri še niste darovali, odprite vrata in srce. Vidite, da fantje, ki se borijo za našo svo-j bodo, hočejo pomagati, zakaj ne bi mi? Fiances Mezget, ' članica Progresivnih Slovenk, I št. 3, in Slovenske ženske ' zveze št. 14. Povem vam pa zgodbo, ki jo resnična. Ko sem trkala na vrata, sem prišla tudi do mladega slovenskega fanta, ki služi Strica Sa-' ma pri Merchant Marines. —: Vprašala sem ga kaj on misli o' cej zadevi. Ničesar mi ni odgovoril, pač pa posegel v žep in; hotel darovati večjo vsoto, ka-' tere pa nisem mogla vzeti, ker j je sam revež in brez staršev žs' Piknik društva "Soča" Cleveland, Ohio. — Da ne o-pustimo našo staro navado, js članstvo društva "Soča" št. 26 3. D. Z. tudi letos, kakor druga leta, odločilo, da priredi svojo vrtno veselico, in sicer dne 30, julija na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave Pričetek ob 3. uri popoldne. Članstvo je prošeno, da se go- tovo vsi udeležite te društvene prireditve in vsak naj pripelje tudi svoje prijatelje, članstvo bratskih društev in cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno n3 poset. Za ples bo igrala izvrstna godba Frank Zaje trio. Kar se tiče postrežbe, je člaD-' stvo marljivo na delu, tak d' bo vsak dobro in točno postih žen. Ker so dobro urejeni prostO' ri, se bo piknik vršil tudi v slučaju slabega vremena. Torej, na veselo svidenje dne 30. julija na vrtu Doma zapa^' nih Slovencev! Pozdrav! Joseph Mikius, tajni''' Iz urada podr. št. 48 SANS Cleveland - Collinwood, 0^'°' — Sledeče prispevke sem spr^ jel v juniju: Frank Terbec ^ Mr. in Mrs. Louis Lemut . Ivanka Glažar $3.00, Mrs. Cesnik $1.00, Društvo št. 3NPJ $5.00, Frank Tegel $2.0"; Progresivne Slovenke št. 1 Mrs. Angela Paulin $2.00, Amalija Terbižan $5.00; ^ Wolf $1.00; Dr. "V boj" št. ^ 3NPJ $12.50, Martin Plut ?!' družina J. F. Durn $4.00. Sk"' paj $53.50. Članstvo oziroma zastopn"" te podružnice opozarjam, da bo seja za ta mesec vršila 26. julija, namesto 28. kot običajno vsaki četrti p®'® v mesecu. Torej pomnite 26. lija. Vzrok, da se seja prei®^ šča, je, ker bosta predsednik tajnik odsotna iz mesta dne. Na tej seji bodo volitve delegata za prihodnjo SA^, ovo konvencijo, katera se ^ dne 2. in 3. septembra in v trebi tudi 4. septembra, tu P nas v Clevelandu. Zaželjivo bi bilo, da bi bil' malo več zanimanja za SA^ posebno še pri naši podruž^ ci. Delokrog, katerega obs^ ta podružnica, je vse pr®'®' narodno zaveden. Zakaj? 2®^ slenost v toliki meri ne jmo vsi zaposleni, včasih še P** več. Torej pri vsej naši zap"' aosti je potrebno in je naša rodna dolžnpgt, da vsi strn' svoje aktivne sile in doprin' tno svoj delež. Prispevajmo po svoji moči, če hočemo, da tudi SANS imel uspeh, da narod v resnici dosegel združenje Slovenije, in svoje f cialne pravice v demokrat državi Jugoslavije. Reakcija se poslužuje vS' da bi preprečila uspehe te like zgodovinske borbe na® naroda v stari domovini. oS^ Danes bije boj za svojo boditev vsa Primorska, ka je bila prodana v zadnji sv^ ni vojni. Trpljenje tega ^ telesa našega naroda zadnji'' let, je p r i š 1 o do vrhunca, j vzkipelo, in ljudstvo si želi P M 3to3ti iz suženjstva, ter za va svoje narodne in pravice. Kot razvidno iz iajočih poročil, je v pretežr*' , Sini Primorska danes osv^ la po osvobodilni vojski. Ne ozirajmo se na dvou""^ sti, na razne preroke, Keržetove članke, ki jih od do časa piše, ter nam hoc®^ povedati, da nam ni politična akcija potom ii4 Narod tam ne želi več iija in nam ne bi torej sm®^" ti vseeno, kaka usoda jih ^ ne. To ne bi bilo kako pr •enaf m ogrevanje za domovino, je bila enkrat naša. Vsal< ^ bode željni človek bi mora' iati, da če njemu nekaj j in če on uživa dobrote, da j bil deležen tudi so-človek' sebno še krvni sobrat. (Nadaljevanje na 3. straul' 26. julija, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG I (Nadaljevanje) V Seno in rž sta dozorevala in zibala v velikih prostranih valeh v solncu. Martin je pregledoval grabilni stroj in ma-zal z oljem kosilnega. Judita je "golila, da ne bi deževalo in ne bi bilo zamude s košnjo. Kaleb pohajal okoli in si spričo lepote svojega polja veselo mel roke. Dnevi so naglo potekali Ela se je čudila, da je treba toliko časa tesati čoln. Cena živine se je dvignila za dve stotinki in Kaleb je poslal ®lo in Martina na postajo z drugim krdelom. Ko so zagostoleli zunaj prvi operjeni pevci, sta šla z doma, da ne bi hodila v pripekajočem Poldanskem solncu po preriji. je do solnčnega vzhoda na-Pol dremala na sedlu in je ves čas gojila želje, da bi bila Judi-^ zanesljivejša; potem bi jo Kaleb lahko poslal kdaj name-^0 nje na postajo. Poslušala je Martinov glas, švrkanje njego-^6ga dolgega biča in šum, ki ga delala živina, troča se s svo^ Jimi boki- Drozgi in šoje so se ^preletavale čez cesto in sled-oper j eno grlo v grmovju se J® prebudilo in je žgolelo. Toda Ela se je v mislih mudila v Hekem težkem svetu brez petja. Gonjača sta šla z živino ob Severovzhodni obali Bjarnas-sonovega jezera, toda njegove "iše nista mogla videti s te po-ti, kajti zakrivala jo je dolga ^rsta borovcev. Ela se ni ozi-nazaj proti jugu, boječ se, da Martin ne bi tega opazil, ^redi jezera sta zagledala dva ^olna in raven plav. 'Stavim, da Bjarnasson zopet rana po jezeru," je opomnil Martin. . Ela ni nič odgovorila. Mislila sama pri sebi, kako mirno bi s® Počivalo v jezeru. Voda je bi-a svetla ko steklo, bele in more pege so se odražale v čisti svetlobi. Nobenega šuma ne bi 'lo pod jezersko gladino, sam ^ekaljen pokoj v blestečem so-^raku Domov sta se vračala kakor P® navadi pod večer, ko so reg-Jale žabe po oddaljenem sever- Your Fat's in the Fke "Hindenburg Bastion" padel HOUSEWIFE AMARILLO, TEX. FARMER nem barju, žabe so reglj'ale v zvednem svitu, ne meneč se, kdo prihaja ali odhaja po cesti. Nekega zadušno soparnega dne je povrgla Kalebova nagrajena svinja dvanajst pujskov in je nepričakovano poginila. Kaleb je bil v Yellow Postu, ko se je prepetila ta nesreča, in vsa družina je kot en sam zadrževala sapo, ko je pričakovala njegove vrnitve. Ko je Kaleb zagledal crknjeno svinjo, se mu je obraz zagonetno nakremžil. Uboga, napihnjena žival je ležala v majhnem novem svinjaku. Martin je porazdelil male sesavce drugim trem svinjam, ki so imele manj številen zarod. Brez besede je stopil Kaleb h koritu in pričel pregledovati ostanke krme, ki so jo bili nazadnje dali živali. Nato je otipaval svinjsko truplo, ali nima morda kake rane ali poškpdbe od brcanja pod trebuh. * "Kdo jo je krmil na zadnje?" je vprašal Martina • "Jaz," je odvrnil Martin. "Uh," je zamomljal Kaleb. "Mislil sem, da jo je morebiti Judita." Nato je odšel k pujskom, da bi videl, kako je z njimi. Vsi so pridno vlekli za sesce svojih dojilj- Stopil je zopet k Martinu in mu dal navodilo, kaj naj ukrene z mrhovino. "Pel j i jo na pašnik in jo za-koplji," je dejal kratko, kakor da Martin ne bi bil sam dobro vedel, kaj mu je bilo storiti. Po tem dogodku ni Kaleb tri dni z nikomer govoril in nihče ga ni ogovoril, razen v skrajni sili. Njegovi odgovori so bili krajši od enozložnic, a često ni niti poslušal domačih. "Kaj meniš, ali je nisi pustil predolgo na solncu, Martin?" je vprašala Amalija mimogrede, da bi ji odleglo. "Saj je ves dan ni bilo na solnce, dokler ni na zadnje šla iz svinjaka in poginila," 'je dejal Martin. Amalija je vzdihnila in odšla na delo. ' Ela je slednji večer po molži urejevala svojo cvetlično gredo, ki je bila pod oknom na za-padni strani hiše. Kadar se je' poti za močvirjem, za Brandovo ' Pfc. James Echols of Atlanta, Ga., shows a flame thrower in action. The tanks on his shoulders hold fuel oil and nitrogen. Fuel oil, forced up by the nitrogen, feeds the flames that spurt out to a distance of 180 feet. Used fat is an essential ingredient in the manufacture of this fuel. What used to be throvyn away in the kitchens, now throws back our enemies. FAT COMES FROM gilt Kf^EK wF V nebo vpijoče, toda ali se je kdo kdaj zavzel, da bi oblažil te krivice? Ali je kdaj jugoslovan-j ska vlada poskušala odpraviti te krivice? Ne! In Slovenci sami, kateri so se nahajali nekoliko na boljšem v Jugoslaviji, so moiali gledati in prenašati tudi bol, ko so gledali krivice, sto^ene krvnemu bratu v Pri-morju. In veliko boljše ni bilo z Slovenci na Koroškem ali Štajerskem, kateri so bili priključeni Dolfussovi in Suschnikovi vladi v Avstriji. Zato, rojaki, je naša dolžnost, da v tem resnem trenutku odločujoče se usode in zgodovin- i Zavzeta zapadna stena, ki so jo zgradili Nemci, in je i trenutka našega naroda, , 1 , ,,.TT- 1 , -n, ■ T • , • i ne smemo stati mirno ob strani : bila poznana kot Hmdenburg Bastion,je sedaj prebi-1 ob potokih krvi, vahšče sarženta Savage m njegovih "Chindits" vojakov, j katero preliva ta naš mali, po ki kažejo na njihov napis na steni, ki se glasi, da je orne-1 duhu visok slovenski narod, njeni prostor pod novim vodstvom. j Zato je potrebno, prispevaj- ___i te, in postanite član SANSa in ' kjer še ni take postojanke, u-stanovite je. Narod v domovini vam bo hvaležen za vsak dober 180 LBS. OF KITCHEN WASTE FAT 153 LBS. OF OIL OUT OF ONE ACRE SOY BEANS 212 LBS. OF OIL OUT OF ONE ACRE PEANUTS Housewives of Amarillo, Texas set a national record during March, salvaging more than 15 pounds of used kitchen fat a family. This is at the rate of 180 pounds a year, which Is .more oil than a farmer gets from an acre of soybeans, and nearly the yield of an acre of peanuts. Every time a Woman adds even a drop of used fat to her kitchen fat salvage container she takes her place alongside the farmer and factory worker in the greatest all-out production job this country has'^ver been asked to do._ da razni razlogi. Veliko tistih,no vsled tega bije primorski ro-bojevnikov in idealistov, ki so|jak boj, da bo še enkrat po to-bili takrat med nami, danes kri-1 likih letih lahko molil k Bogu v je ameriška zemlja, dočim so|svojem jeziku, in da bo slišal ti; korak, katerega boste storili v pa nekateri še med nami, ki se I nauk v svoji materinščini, ki 1 dobro starajo ne le ■ samo po letih, j mu je bila prepovedana skozi zasluži, si tudi lahko menda tudi po možganih. To; dolgo četrtstoletno dobo. nam znači, ko se večkrat zale-: Tisoče in tisoče nedolžnih žr- j svojega na- odtrgamo v ta pravičen namen. Ne dopustimo, da je med na- tijo in stoje raje ob strani re-ltev je padlo, ker so bili Sloven-j J® pozrtvovalmkov, I . J .. . . , , ... dolžnost slehernega, ki cuti clo- ^KCije. I ci. Med niimi le bil eden mojih! _ . . i : , . , . . .. : vesko je, da prispeva m poma- V Sloveniji in Jugosla.vijisei8tiiccv, ki je prosil poraja nov rod. Dviga se iz'kr- i je'', da naj nikar ne lomijo vej i i v v . .. , . 1 ! irocici. VI nov preporod, ki mu je ljub- j cretnjevih areves, ampak obe- jjg no2 ša smrt, kot pa suženjstvo sad in puste dr^o, da bo g^gove seje ' trpljenje. i rodilo se prihodnje leto. Takrat' •' j Naš naiod je predemokrati- j napadli z kopiti svojih I cen, da bi zašel v kake ekstre-1 P^šk in ga na mestu ubili. I me. Narod v domovini se je str- j To je le en slučaj izmed tiso-I nil vtem zgodovinskem mo -' čerih. I mentu ne oziraje se na razne j Krivice, katere so se godile j frakcije ali veroizpovedi. Rav- med našimi v Primorju, so bile Ponovno, ne pozabite na spre- št. 48. Seja bo važna, in je dolžnost vseh, da smo na sejah navzoči.' Za podružnico št. 48, J. F. Durn, tajnik. OGLAŠAJTE V- 'ENAKOPRAVNOSTI' okrenila, je imela pred očmi cestni ovinek za topolovim nasadom in pasom borovcev — in za njim odprto, cesto, kjer se je jezdec črno odražal v zahajajočem solncu. Vsakega jezdeca, ki je pri.fezdil z Bjarnas-sonove farme, je mogla opaziti na tisti cesti po nobeni drugi poti ni mogel prihajati Elina vrtna greda je bila nadvse skrbno opleta; zdelo se je, ko da bi se cvetlice na njej zavedale tega. Nekoč je Karli pri večerji omenil novico, ki jo je Ela hišo. Vrne se še. Kozjeoki bi te rad še videl, Ela," se je namuz-! nil Karli. Kaleb ni nekaj časa nič; opomnil. Potem je rekel: "K Eriksonu poj dem nocoj. Pripra-j vi voz, Karli Kmalu odrinem." i "Danes sem videla gručo o-| trok pri šoli, gospodična učite-■ Ijica. Mislim, da so bili Good -1 manovi. Bržkohrl^i se bili radi j vtihotapili v poslopje in na-j pravili kako škodo," je dejala; Ela Lindi. Linda je nekaj od-; govorila, ali Ela je ni slišala. negotovosti pričakovala. Karli [.Morda odide Kaleb, preden se: je bil tisti dan v Yellow Postu. * "Malcolm je dokončal delo pri Bjarnmassonu in odpotuje nocoj proti severu. Mahne jo po I i ! t : i t I i I I I y I I I I i Ako iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV vojne industrije, ki oglašajo V TFM dnevniku iščejo... pomoč! % Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti i' i I v t X i X I v v I * t ❖ I I I t v t t I I I I ? Ji tX' Malcolm vrne? Po Kalebovem mnenju je že njegova odsotnosti tako vplivala na Elo, da jo je | i odvračala od vsakega koraka,j ki ga ne bi bil sam odobraval, j O tem je bil trdno prepričan. | (Dalje prlliodnjlč) 1 Urednikova pošta ■ (Nadaljevanje z 2. strani) le JPO, SS akcija, da nam je potrebna, potrebna nam je tudi politična akcija, katero vrši SANS. Res je, da mogoče ni tistega navdušenja med nami, kot na primer v prvi svetovni i vojni pri JBZ. za kar so seve- Opomini glede raci-joniranja SLADKOR Znamke št. 30, 31 in 32 so se-j daj veljavne vsaka za pet fun-I tov sladkorja, do preklica, j Znamka št. 40 je veljavna za pet fimtov sladkorja za vkuha-vanje konzerv, in sicer do 28. februarja 1945. MESO, MAŠČOBE Rdeče znamke A 8 do Z 8 so veljavne do preklica. PROCESIRANO SADJE IN ZELENJAVA Modre znamke A 8 do Z 8 in A 5 so veljavne do preklica. ČEVLJI Znamki št. 1 in 2 z aeropla-nom V knjižici št. 3 ste veljavni do preklica. GASOLIN V 17 državah na vzhodu, je kupon A-12 veljaven do 8. avgusta. V drugih državah je veljavi kupon A-12, in sicer do 21. septembra. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke Ure od 10. z j. do 5.30 pop. V četrtek — samo en dan! THE MAY CO.'S koncem meseca razprodaja 1.39 CHECK in- DOTTED JERSEY, jd............................................................. 1.69 NOVELTY SPUN RAYON, jd.................................................. 2.25 CALIFORNIA PRINT RAYON, jd.................................•................ 1.25 PRINTED RAYON SHEERS, jd........................................................ 3.50 EYELET EMBROIDERED PIQUE, jd..................................................... 1,25 STRIPED SANFORIZED GABARDINE, jd.....•...................................... 2.50 RAYON BOUCLE MESH, jd.............................................. THE MAY CO, . , , ČETRTO NADSTROPJE Otroška oprava 2 25 KRILA za deco; plaids in navadne barve: mešano volneno blago ........... 10.95 SNOW SUITS v "Quixy" stilu za deco: gabardine blago, mere 1 do 4 .... 6.25 SUKNJE za dečke; iz belega gabardine: mere 1 do 4 za deco . . 3.95 do 5.95 OBLEKE, različni stili in barve ..•............................ 3.25 POSTELJNE ODEJE za otroke: z podlogo iz bombaževine .................... 59c SPODNJA OPRAVA: irregularni Komadi iz fine bombaževine; mere 2 do 12 .................................................... 3.95 POSTELJNE ODEJE; rayon tafet- ta: rozaste in modre barve .................. , THE MAY CO. . , , DRUGO NADSTROPJE 98c 98c 1.69 98c 2.98 88c 1.49 1.59 8.95 3.97 2.95 do 3.95 2.59 44c 2.95 Spodnje perilo 3,95 PRINT NOČNA OBLAČILA: dobro narejena iz rayon satin in crepe blaga: mere 32 do 38 ............................... 1.69 SPODNJA KRILA iz bombaževine: okrog 97 v skupini, samo majhne mere ............................... $10 LOUNGE HALJE iz novelty rayo-na; okrog 49 komadov v skupini; mere 12 do 18 ............................................ 16.50 LOUNGE PAJAMAS za žene; vrhnji del iz pisanega blaga, spodnji del pajamas v eni barvi; samo 10 v skupini ..... ........................ THE MAY CO. TRETJE NADSTROPJE $3 $1 5.95 $10 Oprava za deklice in visokošolska dekleta 17.95 SUKNJE za hi-school dekleta; iz vsega volnenega in z volno-mešanega blaga ................................................... $25 SUKNJE za vlsoko-šolke; boy stili in krojaško umerjene; mere 10 do 16 14.95 in 17,95 SUITS za hi-school dekleta; mere 10 do 16 .............................. 22,95 SUKNJE iz finega volnenega blaga v lepih stilih; mere 10 do 16 ........ 8,95 OBLEKE iz spun rayon blaga; prints in eno-barvne; mere 10 do 16 10,95 OBLEKE za visoko-šolska dekleta; mere 10 do 16 ....................................... 16,95 OBLEKE; ^ date" stili z lepimi okraski; mere 10 do 16 ................ $5 COTTON PINAFORES; živo pisane barve ter ene barve; mere 10 do 16 .... 17.95 in 19.75 SUKNJE iz finega blaga za trajno nošo; mere 7 do 14 ............ 22.95 SUKNJE za dekleta v starosti od 7 do 14 let. Trpežno blago................... 14.95 in 17.95 SUITS; mere 7 do 14 za deklice; plaids, checks eno-barvni THE MAY CO, , , , DRUGO NADSTROPJE 12.35 15.95 9.75 11.95 4.95 6.95 10.95 3.95 12.50 15.95 9.50 Moška športna oprava-po Vz ceni 16,95 do 29,75 ŠPORTNE SUKNJE, iz vsega volnenega blaga; po ena in dve O /kH "I ^ OH ene vrste; mere 34 do 44 0.411 Q0 J-Tt.O J 10,95 GABARDINE HALJE; khaki barve: rayon gabardine blago; majhne, srednje, velike in ekstra velike mere 16,95 DEŽNI PLAŠČI; iz gabardine blaga, ki se ne premoči: dvojno-prsni in s pasom; mere 36 do 44 ................... THE MAY CO., , , DRUGO NADSTROPJE 5.47 8.25 Deška obleka Knjige 50c do S3 RAZLIČNE KNJIGE; vklju- 9Qp čivši fikcijske in nelikcijske ................ 25c do 1.50 POŠKODOVANJE KNJIGE; referenčne knjige in mnogo knjig za F _ mladino ............................................................................tlC oOc do $10 KNJIGE; vključivši biblije, referenčne, umetniške in različne vrste 25c dO $5 knjige THE MAY CO, 4 ČETRTO NADSTROPJE 6,95 LOAFER JACKETS; idealni športr ni topper za dobro oblečene dečke; mere 6 do 10 ........................................... 3,95 POLETNE ŠPORTNE SUKNJE; za dečke;-mere 3 do 8 ..................... 7,95 do 10,95 ŠPORTNE SUKNJE; iz volnenega in corduroy blaga; po polovični ceni ..................... THE MAY CO, , . . DRUGO NADSTROPJE 4.63 1.98 3.98 do 5.48 50 NADSTRl Pleteno spodnje perilo 59c RAYON BRIEFS v tearose in beli barvi ........................................................... 59c BOMBAŽNI BRIEFS v prijetnih stilih ........................................ $1 PANTIES iz bombaževine in rayo- na ..................................................... $1 UNION SUITS iz fine bombaževine ............................................................. 39c 39e 69c 78c STRAN 4 ENAKOPRAVWQOT 26. julija, 1944 ČRNA ŽENA Zgodovinska povest Prir(^dil Javoran "0 (Nadaljevanje ) "Kaj, ti si tudi videl belo ženo?" so ga križema vpraševali drugi radovedni, "kje neki?" "Tam pri križu ob potoku, ko sem prišel z Bleda." "Za božjo voljo, nikar ne govorite praznih besed!" jih je prekinila vzdihujoče in proseče Zalka; "takoj moramo iti pogledat, da najdemo Franceta . . Morebiti mu še lahko pomagamo." "Ženske ostanite vse skupaj doma," je določil Anželj; "če bo svaku treba pomagati, nas je mož dosti!" Čez nekaj minut se je pomikal sprevod osmero mož, prvi z bakljo v roki, vsi pa oboroženi z ostrimi sekirami, proti gozdu. — Ženske so zrle za njimi skozi okno. Nestrpno so se ozirale proti gozdu, kjer se je zdaj-zdaj pokazal svetel plamen obdan od črnega dima prasketajoče baklja izza drevja in jim kazal sled, kje hodijo možje; skrbno so napenjale ušesa, da b: vjele kak razlpčen glas, ki bi jih potolažil, da bi začule vesel pozdrav srečnega svidenja: in res, slišale so semtertja glasove, a bili so le zamolklo odmevajoči nerazločni glasovi, ki so jim le čimdalje bolj množili nestrpno napetost. Zalka je stokala obupno kakor otrok, rftedtem ko sta molili ostali dve med seboj tihe goreče molitve za srečen izid. Minuli sta dve uri, ko so se vrnili možje z žalostnim poročilom, da niso videli ne Franceta, ne bele žene, da niso našh niti najmanjšega sledu, kam bi bila izginila, da so preiskali ves gozd in klicali na vse strani, a niso našli odgovora od nikoder, da je bilo torej zaman vse njihovo naporno iskanje. Zalka je bila vsled tega poročila vsa obupana: "O France, moj France! Zakaj si mi naredil to? Zakaj si mi napravil tako žalost?-- Ne, jaz ne verjamem — — France mora priti! — Ne, France se ni izgubil, ne! Ah, saj bo prišel, kaj ne, da bo prfšel!" Vsa prigovarjanja in tolažila niso imela uspeha. — Zalka se ni dala nikakor pomiriti. Naslednjega jutra so se takoj po solnčnem vzhodu zbrali vsi možje, kar so jih nosila mala Brda, in skupno odšli iskat Bregarja. Prišli so v usodepolni gozd in se tu razšli na vse strani. Kmalu nato sta dva hlapca oprezno hodila okoli nekega brinjevega grma in iskala sledu. Kar se nekaj zasveti izpod grma. Bila je Francetova sekira, s katero je odšel z doma v boj s črno ženo. Kakih sto korakov od tega grma sta našla novo sled: tla so bila namreč popolnoma poteptana in pomandra-na, kar je pričalo, da se je tu morala vršiti ljuta borba. Na njiju močan klic so takoj vsi prihij;eli na ta kraj. Spoznali so na mestu dvojno sled: velike, okovane Francetove čevlje in odtis majhnih ženskih čevljev. Na bližnji jelkovi veji je visel šop dolgih, svilenomehkih ženskih las. Krvavih sledov niso našli nikjer in sploh niso zasledili nobenega znamenja kakega nasilja. Ugibali so na vse strani in iz najdenih sledov sklepali na vse mogoče slučaje, a ker niso nikjer prišli do jasnosti, jim je preostajal samo sklep: iskati Š3 dalje, zasledovati naprej. In iznova so šli na svoje delo. Nekoliko globlje v gozdu so našli zopet sledove Francetovih velikih čevljev; z vso svojo iz-vedenostjo so mogli iz teh spoznati le toliko, da je France šel navadnih korakov v smeri proti Izmed vseh domnevanj in govoric pa se je zdela ena ven- Bj darle nekoliko resnična. I Dva pastirja iz Bodešič sta B! namreč pripovedovala, da sta ! videla v torek zvečer na seno-žeti ob Savi tri čudne ljudi: ble-I dega, žalostnega moža, beloo-(N blečeno ženo z ogljenočrnim o-ISSlIDlISSSBSil^S^SHi j brazom in staro, sključeno ča-stezi, ki vodi k "slepemu Bogu", j fovnico. To svojo izpoved sta Za lučaj kamna daleč od te-1 slovesno zatrdila pred mestnim ga mesta je ležal na tleh košček j župnikom v Radovljici. bele svile. In na tem mestu, kjer i Brž ko se je raznesla ta no-vodi ravno pot skozi gozd, so; vica, se je takoj spomnila krč-prenehali vsi sledovi. | marica iz Ribna, da se je neka- Možje so iskali še pol dne, i ko pred tremi tedni mudila v prebrskali so vsak grmiček, pre-, njeni hiši neka poštama, sklju-tipali vsako skalno votlino, vsa-' čena tuje žena podivjanega o- ko razpoko v kamnu so pogledali, duplino pri "slepem Bogu" so preiskali do zadnjega kotička celo večkrat; vse špikove skale, vse njegove kamnite klopi jim niso mogle dati odgovora, nemi Špik je molčal in možje, ki so prišli v gozd z nado, da najdejo Franceta ali vsaj pot do njega, so morali zapustili gozd zopet sami, negotovi, kaj se je zgodilo z Bregarjem. Še istega popoldne in naslednje dni so prihajali tudi možje* iz sosednjih vasi in pomagali iskati. Preiskali so vso okolice na vse strani na vse mogoče načine od vrha Jelovice pa doli do Bohinjke, in še na drugi strani, pa ves trud je bil zaman, brezuspešen. Kmalu so se začele širiti govorice, da je ta ali oni videl Bregarja. Nekdo ga je baje srečal na poti v Radovljico; nagovoril ga je, a France je kakor neumen zbežal od njega in potegnil klobuk na obraz. Nekdo drugi ga je slišal, kako je stokal v gozdu na vrhu Jelovice. Tretji pa je celo prinesel vest, da je videl, kako ga je Bohinjka odnesla in da so ga pri mestu potegnili iz vode. Vsako tako novico so hitro sprejeli, ker bi jim pač utegnila podati novih* sledov za nadaljno iskanje; toda pri vsaki so kmalu spoznali, da je le učinek nesporazumi jen ja in prazna izmišljotina. Razhčna domnevanja o skrivnostnem dogodku z Bregarjem so postajala od dne do dne bolj čudna, celo strašna, špikov duh ga je zaradi njegove predrznosti, ker si ga je upal zasledovati, pahnil v Savo, so pripovedovali prestrašeno nekateri; drugi so celo vedeli, da ga je duh raztrgal na drobne kosce; tretji pa so menili, da ga je bela žena zaklela v tuj kraj, kjer mora izvršiti nekb težko delo, s katerim bo rešil tega duha; ko dovrši svojo težavno nalogo, bo prišel zopet domov in prinesel s seboj za plačilo vrečo zlata. braza in da je vpraševala Bregarjevih razmerah, ki je ravno šel mimo hiše. Tako so se množila domnevanja o izgubljenem Francetu dan za dnem, a jasnosti ni prineslo nobeno. Zalka, žena izgubljenega Bregarja, je trpela neizrazne bolesti. Zdaj so ji povedali zmotno veselo novico, in žarek upanja ji je zasijal v dušo; a kmalu nato so ji prinesli drugo, žalostno novico; vsled sočutja so ji to povedali samo na polovico in prepustili njeni lastni domišljiji, da si jo je naslikala celotno; in taka novica jo je po-trla skoro do obupnosti. Večkrat je kar odrevenela bolečin; jokati že ni mogla več, včasih jo je po cele ure tresla mrzlica, zdaj ji je zopet silila vsa kri v glavo, zdaj se je naslonila na zid in nepremično zrla v tla. Preselila se je z otrokom k svojemu bratu, Anželju. P r i Bregarju ne bi bila mogla več strpeti, zakaj vsaka stvar bi jo neprestano spominjala na izgubljenega moža. Razen tega so jo vsi ti dogodki tako prestrašili, da bi sama ne mogla več biti v hiši. Že deset dni je bivala Zalka pri svojem bratu, kar se prikaže nekega večera čudni kupče-valec z žeblji, Kroparski možek, ves upehan in zasopljen na An- KID SALVAGE željevem dvorišču. Zahteval je, da mora govoriti z Bregarico samo. Takoj so ga peljali na vrt, kjer je sedela Zalka, jokajoča na klopi. "O ti uboga stvar, nikar tako ne jokaj", jo je pozdravil Štefuljček napolglasno in se ji približal. Žena je vzdignila glavo in globoko vzdihnila. "O, Štefan — ko je pa tako hudo! — — Čvrst in zdrav je odšel in zdaj ne slišim več o njem in ga ne vidim več!" "Nemara ti pa jaz prinašam nekaj od Franceta!" . "Štefan, ti?" je zakričala žena vsa iz sebe, "od njega? — Je-li resnično? — ti si ga našel?" "Našel ga ravno nisem; ampak imam neko pismo, katero moram oddati samo tisti osebi, na katero je naslovljeno.-- In na pismu stoji tvoje ime, — Zalka". "Kje imaš pismo? — Daj mi ga hitro!" je viknila žena, tresoča se presenečenja. "Zalka, le počasi; ne tako divje in hitro", jo je opominjal Štefuljček; "paziti moraš tudi nase in na otroka.--Sicer pa niti sam ne vem, kaj ti prinašam; toda najsi bo že dobro ali slabo, vsekakor moraš misliti, ljubi Bog je še nad nami in On bo uredil vse prav in o-brnil na dobro". "Štefan, daj mi pismo!" ga je priganjala žena. Zdaj je segel možek počasi in oprezno v žep na telovniku in prinesel iz njega zmečkan zamazan papir, ki je bil zapečaten z rdečim voskom. Bliskoma mu ga je iztrgala iz rok in takoj zavpila: "Jezus, Marija, Jožef! — sam pošilja — to je. njegova pisava!" V naslednjem trenotku je bilo pismo že odprto in razpro- strto v njenih rokah. Začela je brati. Kakor duh je postajala bleda; ihtela je, ječala, zdaj celo zacvilila in se zvijala, kakor bi morala prestajati najgrozo-vitejše muke. — Dokončala je in spustila pismo na tla, se vrgla na klop in stokala k ak o r smrtnoranjena. — Presenečen jo je možek nekaj časa motril, nato jo je rahlo vprašal: "Zalka, ali smem prebrati pi-smo?" Ni se zganila in šepetala le sebi grozne vzdihe; samo z glavo je nekoliko pokimala in mu 3 tem pritrdila na vprašanje. Štefuljček je pobral pismo in bral sledeče vrstice, ki si bile o-čividno pisane v največji naglici: (Dalje prihodnjič) Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba,. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 Knpnjte vojne b6nde in vojno-varče-! Talne znamke, da bo čimprej poraženo nsišče in vse, kar ono predstavlja! Scrap COLLtCTION JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdlcott 0583 Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD; 452 East 152nd Street Tel.: KEnmore 3118 AMERICAN HEROES BY LEFF ■gpg Major Lyie J. Dcfeiihuugli, Infantry, of Omaha, earned his Silver Star for gallantry in action in Tunisia. Under heavy machine gun fire aimed directly at Iiis position, which silcnccil the radio, he,disregarded all personal safety, and remained in full view of the enemy within close range to shout directions and orders to two of his companies. Our praise for his heroism is not enough, tee must buy If 'ar Bonds and hold 'em. U. S.TrtasHry Department s "Beets on the shelf,Tinsieyl^;, Beans coming up!!... And stop yelling Attagirll!!'" HNITIP NATIONS F/fOM FOffEST TO 7H£ SeA MAHOGANY THOM THE TOUESTS OP NICARWUA 1$ USED For tHE HUH* OF HARD-HII-fINO "P.T. BOATS Of THE O.S NAVY / ,-awsv RUSH 0/iD£/f/ Jin šiisAm * BRITISH,Factory «/orkinci on a new INDUSTRY -unbreakable "PLASTIC SPECTACLE LENSES- IS Hushing Throu6h an TOR A MILLION fROM The u s SH WT/C£ ~ fO/f DAAf£S THE DANISH UNDERGROUND PAPER /wy j>Ahiei vos-nsD PHo-TosRAPni OF BOMBED Btlf-m ON BILLBOAROJ. KtSERVtD fOt» GERMAN W0PA6ANPA/ Za delavce NAM JE DOVOLJENO NAJETI DELAVCE DIREKTNO Mi potrebujemo moške (5), da bi se trenirali za važno delo za sedaj in bodočnost. Jamčena plača in bonus. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS ' Mali oglasi B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Dajte vaš fornez sči-stit sedaj! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dim nik sčiščen po "vacuumu" $4 do $6 National Heating Co. Postrežba sirom mesta F Air mount 6516 F. J. MARTIN CO. Ekspertna popravila na radio aparatih, ledenicah in pralnih strojih. Poskusite nas. 7207 Wade Park Ave., EN. 4690 NAŠI OBEDI so obče po- koši." znani širom mesta posebnost "Barbecued rebra in ko- Weber's Famous Barbecue Serviramo posebne obede ob nedeljah 8521 Hough Ave., CEdar 9579 Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PABKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih bksiwiws BDNDEX WATERPROOF CEMENT PAINT REG. U.S. PAT. OFF. STENSKI PAPIR tisoče vzorcev Linolej, barva, itd. J. BERGER 6919 Superior Ave. EN 3659 852 E. 185 St. IV 6250 Za delavce ŽENSKA klerkinja, vešča "comptomctry" Tedenska plača LEMPCO PRODUCTS Dunham Rd. Maple Heights Voznik avto trucka in delavec za pomagati pri delu na jardu in za nakladanje premoga. Plača $1.00 na uro in čas in pol za nadurno delo. BLISS COAL CO. 22290 Lakeland Blvd. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni T tednu 48 ur dela na teden Plača za ZACETEJK Moški 77 Vie na uro Ženske 62%c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. , Nobene starostne omejitve, ^ ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za ras. Zglasite. ise. na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St National Carbon Co., Inc. Lathe operatorji in vajenci Inšpektorji Plača od komada 52 ur tedensko STROJNI OPERATORJI iN VAJENCI PREKLADALCI TEŽAKI Plača od ure in od komada OHIO PISTON 5340 Hamilton Slovenska zadružno zveza išče MESARJA za svojo glavno trgovino na 152 St. Dobra plača in dobri d®' lavski pogoji. Zglasiti se je poslovodji LOUIS IŽANCU, 6® E. 152 St. Mali oglasi Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Oglašajte v Enakopravnosti ZAKAJ BI PLAČALI VEC ZA POPB*' VILA FORNEZOV, KO JIH MI PRAVIMO ZA MANJ Ml upostavimo, popr»*'' mo, in sčistimo z uum forneze vseh kov, parne kotle in th®' mostat kontrole, ^ predvojnih cenah. ° novih fornezih niid''''^^ dobo treh let za odplačevanje, bre* kojšnjega vplačila. Pregledni proraW\ brezplačni. V biznesu v Clevelandu že 17 let. GLAVNI URAD HE '<9* Ob večerih In nedeljah GL 5491 ; Podružnica na zapadni strani MA G3 I Isče se stanovanj® s 7 ali 8 sobami, najraje hišo eno družino; s fomezom. ima za oddati, naj pokliče 6377.