Glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva obči n Kočevje In Ribnica
★
Izdaja CZP »Kočevakl tlak- Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grlvec. Uredništvo ln uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon upr. ln uredništva 86-090. Letna naročnina 600 din, polletna 400 din ln Jo je treba plačati vnaprej. Za Inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun OOO-n-1-SW pri NB podružnica Kočevje
Le«o Vlil. - $t. 47
KOČEVJE 15. novembra 1963
Cena 20 din
^OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KOČEVJE
ZAČNIMO Z RAZPRAVO 0 STATUTIH
Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Kočevju, ki ^ bil 6. novembra, je tekla razprava predvsem o statutih, 42-ur-neni delovnem tednu, kadrih in izobraževanju ter proizvodnji in
samoupravljanju.
STATUTI
>7tčina kolektivov v naši občini
VSjn
•stutr«reve^ odlaša z izdelavo sta-na ^ L« v nekaj podjetjih je E^ee ern. P°diočju napravljenega rn0	Pa vse preveč odlaša-
b'-'ga la^Pravami. Ugotovitev obč-';akatZ°ora j'6 bila, da je napačno xtatuV 2 razpravami o osnutku ka,. Razpravo naj bi začeli So jb? Posameznih poglavjih, ki k°it,u‘delana. Le tako bodo člani El v a res vsestransko sodelo-vaniii dopolnjevanju in izdelo-br01 ' statuta ter bodo 1 (krati doda^ seznanjeni s svojo zakono-
/V*>Rl in izobraževanje
bilo ^adrih In izobraževanju je Prav i ^dnjih tednih že več raz-ski , '°bčinska skupščina, občiin-^Ztnite ZK itd.), zato bi vas vsera Ul le 2 nekaterimi prod-Pre<y0 n°vimi ugotovitvami in Sredstva dela (stroji, PtX‘<jv 7 50 premalo izkoriščena ker so na delovnih °bra2u ijudje z nezadostno iz-obiskov .^e^eme Sole preneha iz različnih vzrokov
precej slušateljev, zato naj bi delovne organizacije izredne šolarje nagrajevale za opravljene
Na posvetu je bilo predlagano delovnim organizacijam, naj bi povečevale narodni dohodek in celotni dohodek predvsem z večjo produktivnostjo in racionalizacijo dela, manj pa z novimi investicijami. Vsaka delovna organizacija naj bi skrbela za izboljšanje standarda zaposlenih (realni osebni dohodki, stanovanja in ostali objekti družbenega standarda) in
izpite. Kader iz obrti, za katerega je potrebno večletno šolanje, ima sorazmerno nižje osebne dohodke kot industrijski, kjer ga je lahko hitro priučiti, zato bežijo delavci iz obrti v industrijo.
KRAJŠI DELOVNI TEDEN
Če hočemo preiti na krajši delovni teden, hkrati pa si zagotoviti vsaj enake, če ne že večje osebne dohodke, je nujno povečati produktivnost. Produktivnost pa ni odvisna samo od boljših delovnih, ampak tudi življenjskih pogojev. Prav zato naj bi delovne organizacije vlagale še več sredstev za izboljšanje standarda zaposlenih. Čeprav se malo čudno sliši, je vendar ros, da večkrat izračun pokaže, da je ročno delo cenejše kot strojno ali pa, da je proizvodnja s starimi stroji cenejša kot z novimi. Temu so vzrok predvsem neprilagojeni tehnološki postopki pa tudi predpisi. Nadalje pa je razprava ugotovila, da so v vseh delovnih organizacijah pogoji za krajši delovni teden, da je nujno preiti povsod na nagrajevanje po delu, če je mogoče učinek meriti in da ni nujno preiti takoj na 42-umi delovni + (Konec na 2. str.)
dobro proučila možnosti izvoza. Delovne organizacije naj bi tudi opustile investicije, ki niso nujne.
GOSPODARSKE INVESTICIJE
Ko so razpravljali o gospodarskih investicijah, so menili, naj bi imela prednost usposobitev kemične tovarne za polno proizvod-♦ (Konec na 2. str.)
Pripravljamo
statute
VPRAŠANJE: Nisem pravnik, vendar delam na tem področju in me zanima: pravimo, da bo statut zakon za delovno organizacijo. In če bo za vse obvezujoč, kako bo poskrbljeno za prisilno izpolnjevanje doiocil statuta za tiste, ki bi ta pravila kršili, Ali bo to določeno v samem statutu in kako bo urejen pritožbeni postopek?
ODGOVOR: Statuti in drugi samoupravni predpisi delovnih organizacij se sicer razlikujejo od pravnih predpisov, ki jih izdaja država, ki tudi poskrbi za prisilno izpolnjevanje predpisov. Vendar ne bi bilo prav, če bi dejali, da so te razlike tako globoke, da je izpolnjevanje določil statuta prepuščeno volji vsakega posameznika. Kdor bo kršil delovni red, opuščal varnostne predpise, neizpotnjeval sklepe organov samoupravljanja in podobno, bo za take kršitve kaznovan. Ali ga bo kaznovala disciplinska komisija, ali pa bo to pristojno sodišče, je odvisno od posameznega primera, oziroma od tega, kako to urejujejo predpisi.
Vsebinsko dober statut bi bil brez praktične vrednosti, če se v delovni orgg.nizaeiji po njem ne ravnajo. Da postanejo v statutu uveljavljene rešitve in ureditve stvarnost, je treba njihovo uporabo v praksi tudi zagotoviti. Za vsako dejanje, s katerim se kršijo določila statuta, pa naj bo to namerno ali iz malomarnosti, je treba predvideti kazni.
V statutu, najbolje med končnimi določbami, je treba določiti, katere kršitve statuta so hujše in se zanje izrekajo tudi strožje kazni. Disciplinski organi v delovni organizaciji bodo tako že vnaprej vedeli, za katere kršitve (disciplinske — denarne) bodo uporabljali posamezne določbe statuta.
Kjer so kazni, mora biti tudi pravica do pritožbe. Vsak statut mora zagotoviti dvostopenjsko pritožbeno pot. Ce izreče kazen disciplinska komisija, bo o zadevi dokončno odločil delavski svet. Ce pa o neki zadevi prvi odloči delavski svet, bo na drugi stopnji odločala občinska skupščina ali kak njen organ.
Poskrbeti je treba, da pritožbena pot ne bo razvlečena. Zagotoviti je treba hitro, tekoče in zakonito reševanje pritožbe. Pri upravičenih pritožbah je prav, da tudi sindikalna organizacija pomaga svojemu članu.
Z OBČNEGA ZBORA ObSS KOČEVJE
Posvet o planu 1964
Na posvetovanju predstavnikov občinske skupščine in delovnih organizacij, ki je bilo pred kratkim, je bilo ugotovljeno, da so možnosti za 14 do 15 odstotno povečanje celotnega dohodka z ozirom na lani in za 16 do 17 odstotno povečanje narodnega dohodka (na podlagi dosedanjih podatkov podjetij naj bi se CD povečal za 10,3 odstotke, ND pa za 13,5 odstotka). Število zaposlenih naj bi se v prihodnjem letu povečalo za 1,6 odstotka, izvoz za 47 odstotkov (z ozirom na letošnjo oceno izvoza), investicije pa naj bi znašale blizu 3 milijarde dinarjev, od tega nad milijardo iz sredstev delovnih organizacij, ostalo pa kot krediti iz različnih bolj ali manj zagotovljenih virov (po podatkih delovnih organizacij).
Posvet o planu 1964
♦ (Nadalj. s 1. str.)
njo. Med podjetji, kjer so potrebne za bolj urejeno proizvodnjo oziroma poslovanje večje investicije, so še ITAS, Tekstilana in gostinstvo. Kmetijstvo ima za investicije lastna sredstva (razen za novo klavnico). Med važnejšimi investicijami, ki naj bi bile predvidoma opravljene v prihodnjem letu, so še daljnovod Novo mesto — Kočevje in samopostrežna trgovina Trgoprometa s poslovnimi prostori podjetja.
2E PRIHODNJE LETO KOPALIŠČE?
Med negospodarskimi investicijami je v prihodnjem letu najvažnejša izgradnja zdravstvenega doma do I. faze, na drugem mestu pa je izgradnja kopališča (odprti bazen), ki je pomembno predvsem za našo mladino, pa tudi za odrasle in za turizem. Po sedanjem predlogu naj bi bilo kopališče med kemično tovarno in stolpnicami. Vodo bi ogrevali iz toplarne kemične tovarne. Kopališče bi bilo odprto, veliko pa 20 X 33 m. Stroški za gradnjo in ureditev okolice bi znašali okoli 70 milijonov din. Gradnja prve faze, ki naj ,bi bila predvidoma dokončana prihodnje leto (bazen za odrasle, filtri, stanovanje, razne instalacije), bo veljala okoli 44 milijonov dinarjev; otroški bazen, ureditev okolice, slačilnice in bife pa še 26 milijonov din. Med razpravo je bilo poudarjeno, da ni zanemariti interesa Oo-čanov, posebo pa mladine, za novo kopališče, saj bi bili prav gotovo pripravljeni pomagati graditi kopališče s prostovoljnim delom in raznimi prispevki.
Med ostalimi negospodarskimi investicijami, ki so predvidene za naslednje leto, so še pokopališče, ogrevanje v Šeškovem domu, dokončati gradnjo vodovoda (rezervoarjev), dom predvojaške vzgoje, gradnja novih stanovanj in
Politična šola v Laščah
Prejšnji petek je pričela v Velikih Laščah delovati politična šola, ki jo je organiziral občinski komite ZK skupno z delavsko univerzo občine Ljubljana-Vič-Rudnik. šola ima precej slušateljev, namenjena pa je predvsem
ureditev Rinže. Sredstev za gradnjo stanovanj bo v prihodnjem letu malo, predvidoma pa bo dokončana 4. stolpnica. V razpravi je bilo predlagano, naj bi skušali na razne načine (zadružna gradnja in podobno) mobilizirati sredstva privatnikov za stanovanjsko gradnjo, razen tega pa naj bi prodajali že zgrajena stanovanja interesentom in stanovalcem (če oni to žele) ter tako Zbrali sredstva za gradnjo novih stanovanj.
*
O vseli teh predlogih (planih, gospodarskih in negospodarskih investicijah ter ostalem) naj bi razpravljali še v delovnih kolektivih in svoja mnenja posredovali Občinški skupščini. Seveda bodo v kratkem razpravljali podobno tudi zbori občanov. Plan za prihodnje leto bo predvidoma sprejet v decembru.	(jp)
Aktualno:
9.	novembra je bila v Ribnici seja sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem. Na dnevnem redu je bila razprava o razvoju gostinstva in turizma in perspektiva teh dveh dejavnosti ter pripojitev trgovskega podjetja SUHA ROBA k podjetju DOM Ljubljana.
Posebna komisija, ki jo je imenoval na eni prejšnjih sej svet, je podala podrobno poročilo o stanju gostinstva v ribniški komuni. V občini je eno gostinsko podjetje, ki združuje 7 gostinskih obratov ter točilnico in sodavi-čamo. V Sodražici je samostojno gostišče družbenega sektorja »Majolka« ter še dvoje privatnih gostišč, v Loškem potoku pa se je osamosvojila gostilna »Pod Taborom« in posluje kot samostojna gostilna družbenega sektorja. Poleg navedenih gostišč imamo še večje število privatnih gostiln.
Kljub določenemu napredku
komunistom, družbeno političnim delavcem in gospodarstvenikom s tega področja. Ob zaključku šole bodo slušatelji izdelali naloge, ki si jih bodo sami izbrali in povezali z različno krajevno problematiko.
Preteklo nedeljo je krajevnaorganizacija ZZB v Banja loki odkrila spomenik padlim borcem. Na spominski plošči je izpisanih 83 imen ljudi iz 23 vasi, ki so padli med vojno, kar predstavlja hkrati 14 odstotkov vseh prebivalcev bivše občine. Na slovesnosti ob odkritju spomenika je govoril organizator vstaje v teh krajih Jože Klarič. Odkritja spomenika se je udeležilo nad 500 ljudi, med njimi tudi predstavniki družbenih in političnih organizacij občine Kočevje.
gostinstvo in turizem
dosedanja gostinska mreža ne zadovoljuje potrebe Ribnice, še manj pa naraščajočemu prometu tako glede kapacitete sedežev kakor ureditve lokalov. Potrebna so prenočišča. V konicah prometa primanjkuje strežnega osebja. Zato je treba misliti na usposabljanje novega strokovnega kadra v gostinstvu v Ribnici. To se bo posebno pokazalo, ko bo dograjen sodoben gostinski obrat, ki je v gradnji.
Nova cesta na široko odpira vrata turizmu tako Ribniški dolini kot Sodražici in Loškemu potoku. Toda na to moramo biti pripravljeni, kjer pa še nismo, se moramo pripraviti. Pri tem lahko odigrajo zelo pomembno vlogo turistična društva, ki so si že doslej nabrala vrsto izkušenj. Potrebno pa bo še več sodelovanja med TOD in krajevnimi faktorji in prebivalci na sploh.
Zato je zelo velikega pomena, da se posveti vsa skrb kadrovanju v gostinstvu in še posebej vodilnim gostinskim delavcem.
Pa še podatek o realizaciji gostinskih uslug v času od 1. I. 1963 do 31. 9. 1963. Gostinsko podjetje Ribnica je v tem času ustvarilo okrog 96 milijonov din prometa, »Majolka« Sodražica blizu 9,500 tisoč, privatno gostinstvo
pa skupaj nekaj nad 28 milij°' nov din. Pa še en podatek: Gostinsko podjetje Ribnica je v primerjavi z istim obdobjem Wr ni ustvarilo za 18 milijonov diP večji promet, v gostišču »Majolka« pa za 400.000 din. Za privatni sektor gostinstva nimamo podatkov.	-v
Statuti
♦ (Nadalj. s 1. str.) teden, ampak naj bi ga zniževal* z ozirom na pogoje, ki jih irn. posamezna organizacija, se pi'aV'1' prestopoma (lahko najprej 46* umi delovni teden, nato 44 1,1 končno 42-urni delovni teden.)
TEŽAVE MAJHNIH PODJETIJ
Na občnem zboru je bila živahna razprava o proizvodnji in 1 vozu, delavskemu samoupravlja nju ter še nekaterih problemi delovnih kolektivov in sindikalni podružnic. Poudarjeno je bilo S < da imajo manjša podjetja veti težave s kadri, modernizacij proizvodnje, nakupom stanovanj pa tudi na drugih področjih, K dobivajo kredite v glavnem večja podjetja.
»STARA GARDA« —Končno so zrušili diktatorski režim v Južnem Vietnamu. Diktator Ngo Din Diem in njegov brat Nhu sta napravila kmalu po prevratu samomor, po drugi verziji pa sta bila ubita. Zdaj so v Sajgonu že sestavili začasno vlado, razglasili začasno ustavo dežele in imenovali v. d. južnovietnamskega predsednika. Začasno vlado vodi podpredsednik pod Diemovim režimom Nguyen Ngok To, ki vodi tudi gospodarski in finančni resor. Dejanski gospodar pa je general Van Min, šef vojaške jun-te, ki je strmoglavil Diema. Kljub vsemu pa se v deželi ne bo skoraj nič spremenilo, saj so vsi sedanji voditelji »stara garda« iz prejšnjega režima. To tudi po-
trjujejo vesti, da bo nova vlada nadaljevala boj proti osvobodilnemu gibanju Vietkong.
OB OBLETNICI VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE je bila v Moskvi slavnostna akademija. V vojaški paradi pa so prvič pokazali nekatere nove tipe raket, med katerimi so vzbudile največ zanimanja medcelinske sovjetske rakete, usmerjene na daljavo, kakor tudi rakete, s katerimi je opremljena sovjetska vojna mornarica. Civilni del parade je trajal več ur, njegovo geslo pa je bilo: »Mir, svoboda, delo, enakopravnost, bratstvo in sreča vsem narodom sveta, za mir in soda-ližem.«
PREDSEDNICA GO SZDL SLOVENIJE Vida Tomšič je prejšnji
petek sprejela državno in partijsko delegacijo Malija, ki jo je vodil premier Jean-Marie Kone. Malijska delegacija je bila v Jugoslaviji več dni.
7.	NOVEMBRA je v Džakarti umrl prvi minister indonezijske vlade dr. Džuanda Kartavidžaja. Vlada je razglasila enotedensko žalovanje. Dr. Džuanda je bil od leta 1945, ko je Indonezija dosegla neodvisnost, na več visokih položajih v vladi, sicer pa ni bil neposredno povezan z nobeno indonezijsko politično stranko.
PREDSEDNIK ITALIJANSKE republike Antonio Segni je pove-ril demokrščanskemu političnemu sekretarju Aldu Moru mandat za sestavo nove vlade. Velika večina vodstva demokrščanske
stranke se je izjasnila za P°6al,e nja s socialisti o sestavi nov vlade levega centra.
KATASTROFI — Konec P™ njega tedna je prišlo na skem do dveh strahovitih nc5j«ši v rudniku Omuti na otoku R y0 je eksplodiral vnetljiv Plin' hte-prvih podatkih je nesreča vala nad 450 mrtvih in P(a? .^0 ko ranjenih. Ob eksploziji je o v rudniku 1148 delavcev, p so trčili tovornjak, vlak } ^ dva vlaka, prav tako na J skem, pa je bilo nad 160 m .g.
NOVA GRŠKA VLADA Pre za-ra Giorgisa Papandreuja J ier prisegla kralju Pavlu. \\ra in Papandreu je šef Unije cen j^i star politik, v vladi pa rrnef0. resor ministrstva za prosu
Prvi jugoslovanski rudnik URANA
V nedeljo je član zveznega izvršnega sveta" in predsednik konti si je za jedrsko energijo Avdo Humo odprl v Gabrovnici blizu Kalne v jugovzhodni Srbiji nov rudnik urana, prvi v Jugoslaviji. Pred tem je tov. Avdo Humo v daljšem govoru govorni o pomenu tega novega rudarskega objekta. S slovesnosti so poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu, Avdo Humo pa je rudarjem, delav-cem, inženirjem, tehnikom in
znanstvenim delavcem čestital k velikim uspehom, ki so jih s skupnimi napori dosegli pri gradnji rudnika in njegovih naprav in z osvojitvijo zapletenega tehnološkega procesa za predelavo uranove rude. Predsednik Tito pa je za posebno prizadevnost in dosežene uspehe odlikoval večje število strokovnjakov in delavcev tega rudnika.
Odslej borno torej imeli trdno osnovo za nadaljnji razvoj na
področju nuklearne energije. Postali bomo popolnoma samostojni: uranovo rudo bomo kopali, pa tudi predelovali.
Jedrske reaktorje že imamo in jih bomo še gradili. Atomsko centralo bomo tudi gradili, predvidoma do 1970. leta. Razvoj pa se ne bo ustavil pri tem; za to imamo sedaj trdno osnovo — novi rudnik urana, ki je skoraj v celoti delo domačih rok.
(JZ STATISTIKE SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA)
Analiza gospodarskega poslovanja
Tudi v mesecu oktobru smo zabeležili na področju občine Kočevje zelo visoko aktivnost v poslovanju, tako gospodarskih organizacij kot ostalih koristnikov družbenega premoženja, kar se odraža zlasti v doseženem finačnem uspehu.
V primerjavi s septembrom je pri gospodarskih organizacijah vnovčena realizaci ja porasla za 16 % in je za 33 % nad desetmesečnim povprečjem, medtem ko so materialni stroški porasli le za 5 % do 15 % nad povprečjem januar — oktober letošnjega leta.
Pri isti primerjavi je investicijska potrošnja porasla za 113 % (od te potrošnja za investicije v osnovna sredstva za 235 %), prispevki za družbene potrebe za 36% (zaradi vplačil obveznosti po Periodičnih obračunih) ter sredstva za potrebe gospodarskih organizacij za 16 %, od tega osebni dohodki in prejemki za 11 %.
Najbolj intenziven porast pokazateljev opazimo vsekakor v industriji, kmetijstvu in gradbeništvu ter delno v obrti.
Zelo ugodna je tudi pomerjava ®stalih pokazateljev z istim raz-^°bjem preteklega leta. Tako je .^Včena realizacija porasla za materialni stroški za 20%, tiatrošnja za investicije v osnovna r-d«tva za 27 %, prispevki za ružb-_ine potrebe za 22 % ter tedstva za potrebe gospodarskih organizacij za 6 %, Iz porasta po-^wieznih elementov opazi mo, da le ti v pravilnem medseboj-'m sorazmerju z doseženo vnovič0 realizacijo. Da pa so v ne-oliko višjem porastu prispevki ružbeni skupnosti, je posledica Povečanih stopenj posameznih
Prispevkov.
^ desetih mesecih letošnjega gospodarske organizacije
lela so
ustvarile skupno 10 milijard 883 milijonov vnovčene realizacije, od katere odpade na industrijo 34 %, na kmetijstvo 25 %, na trgovino 17 %, na gradbeništvo 10 % ter na ostale gospodarske oblasti 14 %.
V	industriji je v primerjavi z lanskim raztiobjiem vnovčena realizacija porasla za 10 %, materialni stroški za 6 % ter neto osebni dohodki za 22 %. Le-ti so v višjem porastu pri vseh gospodarskih organizacijah te. oblasti, razen pri gospodarski organizaciji KOČEVSKI TISK Kočevje ter prehitevajo vnovčeno realizacijo. Ta ugotovitev ni najbolj ugodna in kaže tendence povečanja osdb-nih dohodkov, ne glede na povečano proizvodnjo odn. realizacijo.
V	kmetijstvu je vnovčena realizacija porasla za 6 %, pri čemer
varSred dnevi je organizirala sindikalna podružnica kemične to-ttioo »Melamin« prijateljsko srečanje, združeno s športnimi tek-s sindikalno podružnico uvozno-izvoznega podjetja Ke-7oy '!mpex iz Ljubljane. Gostje iz Ljubljane, prišlo jih je okoli Dr o c si °Sledali kemično tovarno in se zanimali za proizvodni V ,<;,Des’ nato pa še Seškov dom in dom telesne kulture ter mesto. Qostjrtnem srečanju so zmagali domačini v šahu in streljanju, hiUnr pa v kegljanju. (Na sliki: dvoboj šahistov kemične in Ke-ja'Irnpexa).
so materialni stroški porasli kar za 39 % in to v glavnem pri najmočnejši gospodarski organizaciji (vnovčena realizacija 109, materialni stroški 158), medtem ko so neto osebni dohodki ostali na lanskoletnem nivoju. V tej gospodarski panogi je dosegla dober finančni uspeh VODNA SKUPNOST s povečanjem vnovčene realizacije za 16 % in padcem materialnih stroškov za 5 %, v nekoliko previsokem porastu pa so neto osebni dohodki.
V	gradbeništvu (ZIDAR Kočevje), kjer je bilo stanje v I. polletju zaradi slabih vremenskih razmer skrajno kritično, je v tem razdobju dosežen praktično najvidnejši uspeh. O tem nam zgovorno govorijo finančni pokazatelji, saj je vnovčena realizacija prekoračila milijardo oz. porasla kar za 60 %, v pravilnem sorazmerju pa so tudi materialni stroški s porastom za 58 % in neto osebni dohodki za 43 %.
V	trgovini, ki je ustvarila preko milijardo in pol prometa, je vnovčena realizacija porasla za 18 %, materialni stroški za 16 % in neto osebni dohodki za 56 %. Da so neto osebni dohodki v tako visokem porastu, je vzrok predvsem v tem, da je TRGOPROMET v preteklem letu trg. delavcem izplačeval zelo nizke osebne dohodke, ki so bili na skoraj najnižjem nivoju v občini.
Tudi v ostalih gospodarskih oblasteh je viden porast vnovčene realizacije in sicer v gostinstvu za 29 %, obrti za 30 % in komunalni dejavnosti za 31 %.
*
Oktobra so ustanove, ki poslujejo po načelih gospodarstva, dosegle 139 milijonov vnovčene realizacije, odnosno za 50 % več kot s iptombra. Pri tem je pomembno dejstvo, da so materialni stroški celo padli za 10 %.
Prispevki družbeni skupnosti so pri isti primerjavi porasli za 39 %, od tega največ obresti ali za 103 % ter sredstva za potrebe ustanov za 10 %, pri tem neto osebni dohodki za 11 %.
Da se je stanje gospodarstva stabiliziralo, nam kaže tudi podatek o stanju kreditov in posojil. Le-ti so se v primerjavi s preteklim mesecem znižali za 80 milijonov. Skupno je bilo odplačanih 115 milijonov kreditov, na novo pa je bil odobren en kredit v znesku 35 milijonov za zaloge surovin.
ZVEZNA SKUPŠČINA O STATUTIH
Sodelovanje med občinami
že precej časa v odborih zvezne skupščine razpravljajo o občinskih statutih. Na skupni seji odbora za družbenoekonomske odnose in odbora za organizacijsko politična vprašanja zveznega odbora zvezne skupščine so npr. največ govorili o razširjeni reprodukciji in o medobčinskem sodelovanju. Poudarili so, da ponekod obstaja napačno mnenje, da morajo v razširjeni reprodukciji sodelovati s svojimi sredstvi samo delovne organizacije ali samo občinske skupščine. Nekateri pa celo predlagajo, da bi občinski organi že vnaprej določili namen sredstev gospodarskih organizacij v razširjeni reprodukciji; to pa ne bi bilo v skladu s samoupravnimi pravicami teh organizacij.
Za zdaj je še vedno v rabi, da občinski organi odločajo o tem, kje bodo gradili posamezne objekte. Zato pa je investicijska gradnja pogosto draga, Ce bi v razširjeni reprodukciji bolj sodelovale delovne organizacije, bi bolj poskrbeli za namensko trošenje sredstev.
V osnutkih občinskih statutov še vedno ni dovolj natanko določeno medobčinsko sodelovanje. Ureditev tega vprašanja pa je zelo velikega pomena za gospodarsko in drugo sodelovanje med občinami in republikami. Seveda, določila statutov pa morajo biti v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi in besedilom nove ustave.
Za zdaj je mogoče sestav-Ijalcem statutov očitati še eno slabost; v osnutkih statutov se včasih celo izognejo osnovnim vprašanjem socialne zaščite, kot so npr. pomoč družini, onemoglim, materialno nepreskrbljenim ljudem, rehabilitacija otrok in odraslih. Na seji odbora zveznega odbora za socialno zdravstvena vprašanja zvezne skupščine so poslanci poudarili, naj bi v občinskih skupščinah sprejeli načrte dejavnosti na tem področju zdravstvene zaščite in socialne politike, pač glede na možnosti, ki so v posameznih občinah; te programe pa naj bi potem tudi kmalu uresničili. Poslanci so podprli pobudo posameznih občin glede sodelovanja med posameznimi občinami. Le-te naj bi imele skupne službe, specializirane zdravstvene ustanove in centre za socialno delo.
Iz navedenega lahko upravičeno pričakujemo, da bo zaključek poslovnega leta pokazal uspešne rezultate.
Gvido Carman
STRAN 4
OBOROŽENI SPOPAD NA MAROŠKO-ALŽIRSKI METI
V puščavi grmijo topovi
Nikomur niti v sanjah ne bi prišlo na misel, da bi utegnili na maroško-alžirski meji izbruhniti oboroženi boji. Toda res je tako: kar naenkrat, dejali bi, da čez noč, je po puščavi zahrumelo, v boje so se zapletali vedno novi tisoči borcev, vedno več je bilo mrtvih. Vojaki, ki so si bili pred slabima dvema letoma še tovariši v orožju, so naperili puške drug proti drugemu. Med osvobodilnim bojem alžirskega naroda so le-ti našli nemajhno oporo prav v Maroku. No, sedaj pa so se stepli, in to zares ... Poglejmo kako in zakaj.
NEZNANA DEŽELA
Do izbruha sovražnosti na maroško-alžirski meji so nam bili kraji in mesta, kjer so bili naj hujši boji, skoraj neznani. Kdo je vedel za mesteca Tinjoub, Tinfouchy, Hasi Beida in Colomb Bechar? Več stoletij so bila to mesta, ki so jih obiskovali afriški nomadi. Kako je mogoče, da je prišlo na lepem do oboroženega obračuna med deželama, ki sta se skoraj istočasno znebili kolonialnega jarma in sta si po rasi, veri, jeziku ter preteklosti tako zelo podobni?
Prvič v zgodovini se Maroko in Alžirija bojujeta med seboj.
Zgodba o sedanji vojni je dolga in se vleče že od 1956. leta, ko so v Maroku objavili zemljevid »velikega Maroka«. To je bilo kmalu, ko je Maroko dobil samostojnost. Na prestolu je bil kralj Mohamed V. Maroko je s tem zemljevidom razkril ozemeljske zahteve do dela alžirske Sahare in Mavretanije.
MEHUR JE POČIL
V	zadnjih letih so ozemeljske zahteve vedno bolj napihovali. Maroški mehur je hitro počil. K temu je veliko pripomoglo dejstvo, da mejna črta na jugu ni bila nikoli točno določena. Tinjoub, ki ga Maroko zahteva, je bil Alžiriji upravno priključen že leta 1934. Kar zadeva Mavretanijo, razlagajo v Maroku, da so bila mavretanska plemena vedno podložna maroškemu sultanu.
Dve leti no natisu zemljevida »veliki Maroko« se je tudi kralj opredelil. Vpričo delegacije saharskih plemen ie Mohamed V. izjavil, da je pripravljen delati za priključitev Sahare k matični državi v duhu spoštovanja zgodovinskih pravic Maroka. Najprej so poskušali z osvobodilnim gibanjem v Sahari. Ustanovili so posebno vojsko. Vendar je sčasoma Maroko lahko obdržal samo še diplomatski pritisk. Maroko se je uprl ustanovitvi Mavretanije, odbil, da prizna mavretansko vlado in zavlačeval s sprejetjem v Združene narode. Na konferenci v Adis Abebi je maroški kralj Hasan II. napravil maihen politični incident, ko je zahteval, da Mavretanijo izključijo.
OKOSTJE SEDANJE VOTNE
V	alžirskem delu so Maročani že med razgovori s prvim predsednikom začasne alžirske vlade Ferhatom Abasom postavili zahtevo, da mejna vprašanja uredijo, ko bo dobila Alžirija samostojnost.
leta 1960 so podpisali »skrit sporazum« v Rabatu. Obe strani sta se strinjali, da bosta vprašanje uredili na miren način s samoodločbo ljudi. Ti načrti so bili potrjeni tudi po smrti kralja Mohameda V.
Hasan II. ie nadaljeval s politiko svojega očeta. Nekaj mesecev po sklenitvi premirja v Alžiriji ie Alžircem povedal. da je prišel čas. ko bo treba urediti mejni problem. Alžirci so zavlačevali. Imeli so veliko boli važnih nalog. Maročani so začeli na meji z izgredi, Alžirci na so modro molčali. Maroška vojska se je pričela premeščati na mejo. Alžirci še vedno niso verjeli, da gre zares. Dva ministra: alžirski in maroški, sta v zadnjem trenutku skušala naiti izhod. Ni se jima posrečilo. Osmega oktobra so počile prve puške na maroški strani. Ben Bela je čez teden dni objavil splošno mobilizacijo.
Ozemeljske zahteve niso same no sebi dovolj velik razlog za voino. Alžirija je preveč radikalno osnovala svoj razvoj, da bi jo nien sosed lahko gledal z mirnimi očmi. Razen teea skuša tudi tujina s takšnim vmešavanjem zadržati Alžirijo privezano na preteklost. Po ocenah, ki jih ie bilo slišati ob priložnostih, ie Maroko fevdalna diktatura, Tunizija pa životari pod diktaturo reformistov. Zaradi tega bi alžirska revolucija lahko slej ko prej zajela tudi sosednji državi. Tega pa se v Rabatu močno bojijo.
Svetovna javnost le bila zaradi oboroženega spopada v maroško-alžirski puščavi zaskrbljena. Mnogi državni voditelji so se zavzeli za mimo rešitev spora. Tako je bil etiopski cesar fki je v začetku meseca obiskal tudi našo državo) pobudnik za srečanje Ben Bele in Hasana II. Medtem ko so boji na meji še trajali, so se na konferenci v Bamacu, glavnem mestu Maliia. dogovorili za mirno rešitev spora z razgovori, v čemer lahko spet vidimo pomembno zmago miroljubnih sil v svetu, zmago, ki se je pridružila številnim podobnim v zadnjih letih in ki dokazuje, da ni spora med državami, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti na miren način ...

?tap’ Krajevni NOO	Izvoljeni kandidat za okraje0 NOO skupščino Banja loka
8. Vrh	Miha Klarič
9. Slavski laz	Alojzij Rauh
10. Fara	Tomaž Južnič
11. Vas	Matija Malnar
12. Potok	Alojzij Ojak
13. Jakšiči	Franc Jakšič
14. Pirče	Katica Sevšek
15. Grivac	Ivan Kristan
16. Kuželj	Ivan Bauer
17. Bosljiva loka	Anton Švab
18. Osilnica	Vinko Mavrovič
19. Kočevska Reka	Albert Kovač
20. Gornja Briga	Fani Kovač
21. Dolnja Briga	Marija Ožbolt
22. Mlaka	Franc Bartol
23. Novi Lazi	Jože Zidar
24. Morava	Anton Butina
25. Vencenbah	Marija Jordan
26. Nemška loka	Božo Pršle
27. Spodnji log	Pepca Murn
28. Mozelj	Stefan Gorše
29. Kolpska dolina	Neža Staudohar
30. Skrilj	Ana Flak
31. Muha vas	Janez Pirnat
32. Koprivnik	Maks Torbar
Za dva krajevna narodnoosvobodilna odbora so navede^e	
samo številke oddanih glasov, izvoljeni kandidati za okraji10 skupščino pa niso navedeni.
Kakor je razvidno iz seznama odposlancev okrajne naroda0 osvobodilne skupščine Banja loka, je bilo vseh članov 41. V Banja loka so bili kooptirani še naslednji člani, ki so zastopa tiste kraje, kjer se volitve niso mogle izvajati zaradi okupatorjev-Ti člani so bili naslednji: Alojzij Novak iz Mahovnika, Polde Vič iz Konca vasi, Ivan Goršič iz Stare cerkve, Dar Batič iz čevja, Vilko Kajfež iz Kočevja in Ervin Hude iz Kočevja.	,
Zapisniki s sej krajevnih narodnoosvobodilnih odborov niso ohranili. Ohranjeni pa so zapisniki sej okrajne skupščine Banja loka.
V	okraju Loški potok so se v istem času izvedle volitve P°
vsem okraju, arhiv o tem se x>a ni ohranil. Aktivno pa so del° vali kraievni narodnoosvobodilni odbori v draaarski dolini. W v. na svojih sejah reševali vse tedanje probleme v vsem času ° osvoboditve. V odborih so bile skoro same ženske, ki so P°* a. vovalno iznolnjevale vse vojaške in oblastvene dolžnosti v kr jevnem NOO.	«
V	okraju Ribnica. Sodražica in Velike Lašče se volitve žara? okupatorjev. ki so bili v postojanki Ribnica in Velike Lašče, wf monle izvajati. Vse tiste nalone. ki so jih na osvobojenem oze?lnA Kočevske izvajali izvoljeni NOO. so v teh krajih opravljali odo , OF. ki so še nanrej obstojali kot politični in oblastveni or9a na svojem območju.
ZASEDANJE OKRAJNE SKUPŠČINE BANJA LOKA .f
Dne 28. maja 1944 se je okrajna skupščina Banja loka P^L^ sestala na svojem, zasedanju. Na. tem zasedanju je bil rrrts ^n. Zoran Polič kot odvoslanec vredsedstva SNOS in AVNOJ pjtf variš Potrč kot predstavnik tiska. V svojem govoru je Zoran P ^ nazdravil novoizvoljene člane okrajne skunščine in vouda^ so izvedene volitve nlod boja vseaa slovenskega naroda, za- ^ za to ima naša NOV. brez katere ne bi mogli doseči tako vep0ii( usnehov, kakor smo jih dosegli. Izvoljenim članom ie Zoran _f0. zaželel veliko usneha v njihovem delu. ki naj se izraža v d bit vseh prebivalcev okraja Banja loka.	.
Na prvem zasedanju okrajne skupščine Banja loka je dnevnem redu 12 točk. Po prečitanju sklepa okrožnega ® pjjff OF Ribnica o sklicanju okrajne skupščine ter ostalih točk, so prišli na volitve, novega izvršnega odbora okrajue	se
ščive. Predloženi sta bili dve kandidatni listi, o katerih P0 kmalu sporazumeli, da je predlagatelj druge kandidatu '^ji svoj predlog umaknil in so potem soglasno izvolili na' ~a Z° izvršni odbor okrajne skupščine Banja loka, glasovali so vsakega posebej.
Predsednik: Alojz Rauh. kmet iz Slavskega laza.
Podpredsednik: Anton Švab, kmet iz Bosljive loke.
Tajnik: Jože Klarič, trgovec iz Novih sel.
Kdo bi si mislil, da se bodo srečali v teh gozdovih ljudje iz vseh koncev naše dežele. Srečali so se sredi slovenskih gozdov, zbrani iz vseh vetrov, njihovo življenje je naenkrat postalo enako, z istimi cilji, z enakimi ideali in zdelo se jim je, da so ogromna družina, ki se bori za lepšo prihodnost, za eno samo, toplo ognjišče. Tu so se srečali ljudje iz različnih krajev, toda v njih je bila prava slovenska zavest, ki je prekipela in dvignila roko nad sovražnika. Delavec je postal tovariš študentu, kovač uradniku in kmet je pomagal premagovati napore učitelju. Tu, med smrekami in jelkami, pred sovražnikovimi bunkerji, pred zublji grozečih strojnic, bomb in tankov', se je porajalo tovarištvo, nepremagljivo, enotno, ki je moralo prinesti lepše ognjišče, pri katerem bo vodno dovolj prostora in ne bo nihče prikrajšan za toplino doma. Četa le mirovala, toda pod tem mirovanjem je dihalo življenje, polno mladostnega poleta, volje in hrepenenja po bojih. Potuhnila se je, toda v tem njenem prikritem zatajevanju je bilo življenje, ki je hotelo prekipeti in je samo čakalo...
VI.
Sneg je skopnel in v gozd je prihajala pomlad. Sprva nekoliko neopazno, tiho, a potem vse krepkeje in ohrabrujoče. Drevje se je odevalo v zeleno prevleko in prvo spomladansko cvetje je napolnilo doline, jase, jasice... kot bi hotelo reči: »Zopet smo tu, ni Pas uničila zima, le poglejte nas, kako smo lepi. Lepši kot lani.«
Tudi taborišče se je prebudilo iz zimskega spanja. Borci so kot mravlje lezli iz koč in njihov smeh se je razlegal po Črnivcu in se Ustavil pod obronki Ostrega vrha. Lahni vetrič ga je ponesel v do-hPo kot grozeč opomin sovražniku: »Tu smo, srečno smo prestali •dmo in sedaj, prav kmalu se bodo prebudile naše puške, letos še krepkeje, še odločneje kot lani. Pripravljeni smo!«
Tudi Andrej je čutil pomlad, ki je prihajala. V njem so se mešali občutki veselja in žalosti. Pomlad mu je prinašala nove bolehne. Vse preveč je zopet mislil na dom. Daleč je bil od Klare in Tomaža, toda mogoče sta še dalj, morda sta kje v kakšnem tabo-rkšču, ali pa ju ni več med živimi. V zadnjem času se je toliko go-v°rilo o fašističnih grozodejstvih. Zamišljeno se je potikal po go-Z(lu in ni se mogel otresti občutka, da se je moralo nekaj zgoditi s Tomažem in Klaro. Čutil se je utesnjenega, omotanega v trpke °bčutke v_mislih na drage.
Večkrat je hotel potožiti Andražu svoje skrbi, toda premagal to je. ni ga hotel nadlegovati, posebno sedaj ne, ko je vedel, da se 'nratfi rada z Vero - Ni hotel motiti njune sreče, ki je prihajala s Pomladjo.
Vera in Andraž sta se med vsemi najbolj veselila pomladi. Cu • hla sta jo, vedela sta za vsak njen gib. za vsako njeno igrivost. Po Vse ure sta bila skupaj in trgala cvetje. Pozimi sta sanjala o pokadi o prvem cvetju in že tedaj se je v njiju zanetila iskra ljube-Zru. ki j,e s prvim cvetjem privrela na dan in se razraščala v vse jtočje preišče sreče. Njuni srci sta se veselili. Bila sta kot otroka, Rl se veselita vsakega ubranega cveta, vsake vejice, ki vzcveti, vsak(wa mn a. ki se odene s cvetjem. Tekala sta za živobarvnimi '"Vetovi trobentic, se veselila zvončkov ter trgala teloh, ki se je be-1 no dolinah. Živela sta pomlad, prvo skupno pomlad, prepojeno ® srečo svojih src. Želela sta si, da ne bi šla nikoli od tod, da bi za todno ositala tukaj in uživala neskaljeno srečo.
. Toda ti srečni dnevi so bili kratki. Četa je kmalu zapustila svo-"Ptozimovališče. Hodila je po razrušenih vaseh, kjer je bila pov-toolo sprejeta. Borce so bolela srca. ko so videli ožgane kamne ’■tudi, ki so izgubili svoje domove. V četo je prihajalo vedno več nvtncev. ki so se hoteli boriti za nravično stvar. Markova četa je ^Liiala iz dneva v dan številnejša in •ny>čnejša. Napadali so so-'tonika ki je doživljal poraz za porazbfn in se čedalje bolj umi-izl D,'°,ti mestu Čutiti ie bilo. da je čedalje bolj bojazljiv in da "ubija moralo. To je dajalo borcem nove moči. veselo so šli iz r J® v boj. močne«!, trdnejši v veri do zmage. Četa se je večkrat čeri f!*'a ’n napadala na različnih krajih, čutila se je močno in ualie večje zaupanje je imela v svojo moč.
Bilo je proti koncu julija. Sonce je neusmiljeno pripekalo.
čndrej
L v'la dolina, v katero je vrezal potoček svoio strugo. Ob njej je jU tesno speljana železnica, ki je komaj našla prostora za svojo :	Po ozki soteski. Na obeh straneh pa se je širil porasel breg, ki
nuAd'l zavetje četi.
Žbi o udre} je pomislil: »Kako lep utežni,čil™----	i„:_____
ie ležal za neko skalo z mitraljezom in čakal. Pod njim se
ga le
.	. je ta košček prirode, kazi
PzniSka proga, ki se zahrbtno vije v daljavo « slišal* nao^ro" ie vladal mir in če si malo bolj prisluhnil, si leni:] šumenje potočka, ki je brezskrbno poskakoval in se veselil u°te svoje okolice.
ževaAndre'u se 'e zdel° okrutno, da bo prišel skozi to neomade-tHj dno lenoto vlak, oklopnik s tujimi vojaki, ki bo prinesel v to da Z10 sotesko morijo in klanje, želel si je, da bi bil kje drugje, je y m sprožil v to divjo lepoto svoje morilno orožje, toda vedel ip’ n o,0 moral to storiti, pa čeprav se mu je zdelo to oknutno eprizanesljivo do narave.
Najprej v Ribnici, nato pa, nedavno tega, so tudi v Sodražici ustanovili čebelarsko družino. Slika je z ustanovnega občnega zbora v Sodražici.	Foto Mohar
Obiskal sem Poljansko dolino
Ponudila se mi je ugodna priložnost za obisk Poljanske doline, krajev, kjer sem pred devetnajstimi leti nekaj časa delal kot aktivist. Megla se je usedla globoko nad Krko, ko smo zgodaj zjutraj krenili na pot, polno spominov na dni NOB. Skozi obnav-
ljajoče se Dolenjske Toplice, skozi znano topliško dolino, Poljane, Crmošnjice, mimo Tajčbirta skozi prazne vinograde pod Semičem in že smo vozili skozi partizansko metropolo Črnomelj, ki se že sedaj pripravlja, da bi prihodnje leto kar najbolj svečano sprejel goste ob 20-letnici prvega zasedanja SNOS. Nove stavbe, stolpnice, nove ulice, vse to je slika novega Črnomlja ...
Vse bliže smo bili Poljanski dolini in njenemu središču — Starem trgu, ki je bil to jutro ves v pripravah na praznovanje dneva mrtvih. Na pokopališču je bilo veliko ljudi. Posebno lepo so okrasili partizanske grobove, škoda le, da še niso postavili primernega nagrobnika.
Ko sva potem koračila z ženko proti Predgradu, sem se spet in spet spominjal, kako smo pred 19. leti prišli v ta kraj aktivisti OF, da smo se vključili in- vežbali v treh bataljonih sedmega korpusa,
ZAKAJ SO AFRIČANI ČRNI?
Afričani imajo črno polt ko pridejo na svet. Najprej so Skrilj astosi ve barve, drugi dan so rjavkastorumeni in šele čez šest tednov je njih koža črna. Ta temna afriška polt je potrebna kot varstvo spričo hudih sončnih žarkov, ki so jim Afričani posebno izpostavljeni. Sami po sebi vemo, kako nas peče koža, če smo predolgo na hudem soncu. Saj sonce ne izžareva zgolj vidnih žarkov, marveč tudi nevidne. Neka vrsta teh nevidnih žarkov so ultravioletni žarki, ki nam povzročajo hude opekline. Spričo tega se telo samo zavaruje, saj ima na zgornji plasti kože posebno varovalno plast. Ta sestoji iz rjavega barvila: to so tako imenovana pigmentna zrnca, ki nastajajo iz krvi. Pigment prestreza škodljive žarke in varuje notranje plasti kože. Zato so rjavi ljudje, ki so veliko na soncu.
ki je bil tedaj v tej vasi prelepe Poljanske doline.
Pri nekdanjem gradu, ki je bil med vojno porušen, sva obstala. Sedaj je v njem zadružni dom, kinodvorana, trgovina in šola. Na zidu je tudi spominska oznaka, da je bilo tu zbirališče sedmega korpusa. Kar milo se mi je storilo, ko sem stopal potem po vasi in se spominjal: tu je bila naša komanda, tu smo prirejali mitinge, tu smo se učili, tu spali, tam so bila naša stražarska mesta itd. Vse se mi je zdelo tako domače, blizu, kakor bi ne bila vmes dolga leta. Pa tudi malokdo me je še spoznal, da sem jaz tisti Učo, ki je pred devetnajstimi leti učil njihove otroke. Nekdanji pionirji so sedaj že odrasli državljani ...
Bojazen pred nočjo nas je pregnala, da smo krenili proti domu, tokrat proti Zagozdecu, mimo Nemške loke in skozi lepe jesenske gozdove proti Doblički gori, posejani z vinogradi. Pred nami se je odpirala lepa panorama vseh teh goric vse do Črnomlja in proti Ozlju v ozadju.
Marjan Tratar-Učo
PREDGRAD
Tudi letos je bila ob dnevu mrtvih na pokopališču v Starem trgu lepa komemoracija. Miha Kranjc je govoril o tem dnevu, ko počasti spomin mrtvih, predvsem tistih, ki so za svobodo žrtvovali življenja. Pri komemoraciji je sodelovala predgrajska gasilska godba ter moški pevski zbor.
*
Pred kratkim je imel Jože Dolar, član lovske družine Pred-grad, spet srečo. Ustrelil je težko divjo svinjo.
*
Prejšnjo nedeljo je imela predgrajska lovska družina skupen lov. Clan LD Drago Aupič je ustrelil divjega merjasca, Rudi Majerle pa je v visoki praproti pomotoma ustrelil medveda, misleč da je merjasec.
*
Predgrad je dolg blizu 1000 metrov, ima pa okrog 300 prebivalcev. Poštni nabiralnik je nameščen prav na koncu vasi. Ljudje tu pravijo, da bi bilo bolje, če bi namestili še en nabiralnik sredi vasi.
Elektronarkoza v boju proti bolečinam
Kirurgi in anesteziologi ne vedo, kako nova metoda deluje, vendar so gotovi, da je v nekaterih pogledih boljša kot dosedanje kemijske.
BOLNIŠNICA NIMA TEŽAV
To se je dogodilo že v začetku 1961. leta. V operacijsko sobo medicinskega centra univerze v Jacksonu so pripeljali sedemin-šestdesetletno bolnico. Najprej je dobila injekcijo, nato pa so opravili še lokalno anestezijo grla, da so kirurgi lahko vložili cev za dihanje. Nato so dve majhni srebrni elektrodi pritrdili ob njeni slepoočnici. Tehnik je obrnil stikalo. V sobi se je zaslišalo tiho brnenje električnega toka. Njegova moč ni presegala 50 mili-amperov - količino, ki ni bila nevarna, a je bilo dovolj, da je žena v 30 sekundah zaspala.
Pod narkozo je bila pol ure, nato pa ji je .manj kot minuta zadostovala, da se je popolnoma osvestila. Povedala je, da se počuti dobro in da ne občuti nikakršnih težav in nelagodnosti.
Prva operacija ob pomoči električne narkoze ali električne anestezije, kot jo nekateri tudi imenujejo, je uspešno minila. Več deset poznejših primerov uporabe električnega spanja je opravičilo zaupanje v njegovo koristno delovanje in odprlo pot k vedno širši uporabi.
PREDNOSTI
Kot zagotavljajo izumitelji e-lektronarkoze in tisti, ki so jo že uporabili, so njene prednosti v tem, ker deluje hitro in neposred-
NEKAJ ZA ŠOFERJE
Različne države različno kaznujejo prometne prekrške. Tako so upravne oblasti v libanonskem glavnem mestu, kjer se v zadnjem času prometne nesreče zelo množijo, izdale pred kratkim svojevrsten ukrep. Vsi prometniki so dobili namreč nalog, vsakega prometnega kršitelja takoj odpeljali k najbližnjemu brivcu, ki ga na njegov račun ostriže do kože. Tako, upajo oblasti, bodo ljudje le malo bolj pazili med vožnjo. (Pri moških bo še nekako Šlo, toda kaj, če bo kršitelj ženska!?) — Ali morda ne bi veljalo kaj takega uvesti tudi pri nas?
no in ne izzove nikakršnih duševnih sprememb. Pri njej ne prihaja do kakršnegakoli delovanja na mestih lobanje, kjer so pritrjene elektrode ali kjer prihaja oziroma izhaja iz glave električni tok. Še posebno pomembno je to, da ne prihaja do sprememb pri delovanju srca. Hitrost prebujanja pacienta in hitrost padanja v nezavest sta dve izmed velikih prednosti.
Na drugi strani pa je večina kemijskih anestetičnih snovi potrebno precej več časa, da prodrejo do bolnikovega živčnega sistema, razen tega imajo še nekatere slabe lastnosti. Tako na pri-
mer pri uporabi etra poraste količina sladkorja v krvi, razen tega pri njegovi uporabi prihaja do kašljanja, bruhanja in krčev v grlu, včasih pa se pojavijo opekline in rdeči kožni madeži. Kloroform v nekaterih primerih privede do hepatitisa, kot posledica hrbtenične anestezije pa se lahko pojavijo krči. Seveda to še ne pomeni, da so kemična sredstva zanič. Veliko so pripomogla k napredku kirurgije in so popolnoma gotova in varna, če jih uporabimo pravilno.
VPRAŠANJE BREZ
ODGOVORA
Kako deluje električna narkoza? Na to vprašanje do sedaj še niso mogli odgovoriti in to niti
tisti kirurgi in anestetiki, ki so to metodo izdelali. Samo to vedo, da ^električni tok deluje na »centre I :a spanje« v možganih. Nekateri »znanstveniki menijo, da električni »impulzi blokirajo »kontrolo pre-lbujanja« v možganih, pa bolnik Izato spi oziroma se ne zaveda Itega, kar se z njim dogaja.
I Vendar pa so pozitivni učinki [elektronarkoze dobro proučeni. 'Tako ni nevarnosti, da bi bolnik doživel šok ali pa po operaciji delovanje srca in krvotoka ne bi bilo normalno. Zaradi tega so opravičljive trditve, da je električno narkozo lahko uporabiti pri vsaki operaciji, razen P1'* operacijah glave.
V nekaterih primerih so morali uporabiti nekoliko močnejši tok, vendar nikoli več kot 90 milianv perov. Po prvih poskusih so vsakega bolnika pregledali s pomočjo psiholoških testov in niti v enem samem primeru niso odkrili sprememb v duševnosti.
KOŽNA BOLEZEN — AKNE
NAPAČNA PREHRANA
Nepravilna prehrana utegne zelo škodovati. Ce hočemo, da se stanje ne bo slabšalo in da ne bomo nosili vse življenje neprijetne posledice, brazgotinice in razširjene pore, se držimo vsaj delno diete in se pravilno negujmo.
Ne nadleguje samo žensk, marveč tudi moške. Pojavi se predvsem v puberteti. Lahko je samo prehodna in po kakem letu izgine, če je kožna bolezen dedna, je resnejša in se je skoral popolnoma ne moremo iznebiti, pac pa nam s pravilno nego prehrano uspe bolezen znatno ublažiti.
Mozolji, črni zajedalci in razširjene pore, se pojavijo na obrazu, hrbtu in celo na prsih. Niso nalezljivi niti nevarni, pač Pa zelo neprijetni.
Kdor se m pripravljen odreči
Slovar tujk v tekstilni industriji
Tweed (tvid) je groba tkanina iz debelih volnenih niti. Površina blaga je zelo vlaknasta. vezava je keper ali koničasti keper. Večkrat je vzorec kariran. Tkanina je trpežna in prožna in navadno ročno tkana. Uporabljamo jo za športne plašče in površnike in je že sedanj nekaj zim izrazito modna tkanina.
Lodcn je znano, skoraj nepremočljivo sukno za lovske in športne obleke, močnejše kvalitete tudi za izdelavo nabrtni-kov in krušnih torb.
Škotsko sukno ima značilne velike kariraste vzorce. Je iz čiste volne.
Velurji za plašče so iz naj-
boljše volne, dražji tudi iz vel-blodje dlake. So zelo mehki, močno kosmateni, toda občutljivi pri nošnji. Tkani so kot dvojno blago, le nekoliko pol-steni. Uporablja se kot blago za ženske plašče.
Wattelin (vatelin) uporabljamo kot vmesno podlogo pri ženskih oblekah. Vatelin ni tkanina, temveč redka in kosmatena pletenina. Navadno je iz krat.kodlaknate volne, včasih pa tudi iz bombaža. V promet prihaja v beli, črni, rdeči in modri barvi.
Ščitni trak - lisiere je podloga za tlačni in krilni rokav. Tkanina je močno škrobljena. Je sive, črne in rjave barve.
čokoladi, svinjskemu mesu in masti, orehom, ribjim in mesni’11 konzervam, prekajenemu mesu in jajcem, bo zastonj hodil zdravnika do zdravnika, da p1 mu pomagal do normalne 10 zdrave kože. Prav tako slap0 vpliva alkohol ali nikotin. Uz*‘ vajmo hrano, bogato z vitami111, sadje, zelenjavo, solate, sadne sokove, pusto meso in ribe. Kisi* in ostro začinjeni hrani se izog" bajmo.
Sonce, zrak in morska voda z®' lo dobro de koži, zato ni čudno, da se v poletju stanje izboljša.
POTRPLJENJE
Prav tega mladim manjka. Ker si zajedavce in h? zolje iztiskajo, se bolezen še d sti poslabša. Seveda pa kože sp ne smemo zanemariti. Zvečer jo očistimo s čistilno obrazno v
do, nato kožo splaknemo s
in hladno vodo. Dvakrat ted®n sko uporabljajmo aseptin m«0.
ŽENIN BREZ HLAČ
V gostilni je bilo veselo. »Le dajmo ga, France, dokler si še fant,« je kričal sosed Križ. »Danes teden ga ne boš več. Ti žena ne bo pustila!«
Vse omizje je planilo v smeh, da se je miza majala. France je požrl zbadljivko in se še sam zasmejal.
»Pa na zdravje in veliko sreče v bodočem zakonskem stanu,« je Križ dvignil kozarec in trčil s Francetom. Zdravice so se vrstile in pozno ponoči je France prikolovratil domov.
Slovo od fantovskega stanu je pošteno obravnal. Od poroke z Zakrajškovo Micko ga je ločilo še sedem dni. Niti sam si ni mogel predstavljati, kako je to vse hitro prišlo. Sosed Križ, ki ga je ženil in je bil z Zakrajškovimi celo nekaj v sorodstvu, je to
stvar lepo uredil. Micka res ni bila lepa in tudi njene vrstnice so bile vse že dolgo poročene, bila pa je skrbna in delovna in tako ženo je France predvsem potreboval na svojem posestvu. Saj tudi sam ni bil naj lepši pa tudi že precej v letih je bil. Najbrž bi ostal večno samec, če ne bi bilo Križa. Sedaj pa je bila stvar lepo urejena, le še novo poročno obleko si da napraviti. Kake temne obleke si France še svoj živ dan ni kupil, saj taki se vse prej pozna in tudi oguli se prej. Zaradi sebe mu še ni bilo toliko, pa Micka je tako rekla, da mora biti za poroko čedno črno oblečen. Toda obleka je draga in Francetu je bil denar skoraj ljub-
ši kot Micka. Premišljal je, kako bi napravil, da bi prišel ceneje skozi, pa se je spomnil, da ima oče še dober črn suknjič, le hlač ni več, hlače bo treba nove.
V	takem razmišljanju je France zaspal.
V	ponedeljek se je France odpravil v sosednjo vas do krojača Lukeža in si dal pomeriti nove hlače. Ko sta se po dolgem prerekanju le pogodila za ceno, je France Lukežu še zabičal, da mo-rajo biti hlače do četrtka gotove. Krojač je obljubil, da jih bo poslal še prej, najpozneje pa do četrtka zvečer.
Prišla je sreda, hlač ni bilo od nikjer. Tudi v četrtek jih ni bilo.
Pride petek — hlač od nikpd ■ Ko se je zmračilo France ni jn strpel doma. Kot huda ura grdo preklinjajoč je pridivja Lukežu:
»Kje so moje hlače?« je žari11 ko je treščil v hišo.
»Ježeš!« je zastokal Lukež ib se. z vročim likalnikom v roki ri in del na stol. Od velikega »el naročil je na Francetove 1 popolnoma pozabil. »France, te prosim, nikar ne kriči, v-y jju še prav, le potrpi. Takoj s,- jal. bom lotil — vso noč born Jutri do zore in za porok Jp boš že imel. Sam s koleso	j.
jih bom pripeljal,« je kroja ril Franceta.	v£.e
»če boš prepozen, ti bom kosti polomil, da veš!«	Q.
»Vem, vem. če ti obljubi*11.


Zastrupljena hrana
Med zalogami hrane so v ZDA °dkrili z radioaktivnim žarčenjem zastrupljeno hrano. Strokovnjaki izjavljajo, da se je hrana zastru-Ma zaradi atomskih eksplozij, ki jih lani izvedli v ZDA in v Sovjetski zvezi. Nevarnost izvira od stroncija 90, cezija 137 in joda 'M- Zadnji radioaktivni element izgine že po dveh mesecih. Uče-ajaki pa menijo, da bi se v pribam obnavljanja jedrskih posku-s°v ta nevarnost spet pojavila.
Stroncij 90 se nabira v kosteh, kjer se zadržuje več let, v orga-tozrnu pa lahko povzroči levkemijo. Švedski strokovnjaki so Pred kratkim odkrili, da lahko stroncij 90 povzroči tudi genetske Poškodbe. Laboratorijske živali, . 1 so jim dajali stroncij 90, so “moje n. pr. iznakažene potomce. L°zij 137 škoduje vsemu orgazmu, defekte pa povzroča tudi na Potomcih.
Ameriški gospodarstveniki so Vedli poseben postopek čiščenja mleka, zastrupljenega z radioak-‘Vnimi drobci. Sveže mleko je am;-eč vsebovalo 80 % vsega All'oncija, ki so ga lani prejeli meričani s hrano. Strokovnjaki tnijo da bi mogli postopek či-r.enia čimbolj razširiti. Prvo me-itev radioaktivne zastrupitve v meriki je izvedla zasebna orga-
PREMOG-KOCKOVEC
^ Uporabljamo droban kockovec; ,L Je debel, ga zdrobimo do veli-°sti jajca. Tako hitreje zgori in a močno žerjavico, ki v zaprti , ®Cl Mi štedilniku dobro in dol-80 greje.
nizacija s pomočjo federalne zdravstvene službe. Merili so v prvih šestih mesecih preteklega leta, torej nekaj mesecev po drugi seriji jedrskih eksplozij.
Vzorci hrane otrok in mladine so pokazali, da absorbirajo otroci s svojo hrano za polovico manj radioaktivnih delcev kot mladina. Toda telesna teža enoletnega otroka je šestkrat manjša od teža odraslega človeka, zato je koncentracija radioizotopov v organizmu otrok trikrat večja 'kot pri odraslih. Če upoštevamo pri tem še veliko občutljivost otrok, vidimo, da je radioaktivno za siru p-ljenje njihove organizme najbolj prizadelo.
Le izurjeni gasilci so kos nalogi v primeru požara ali ostalih cit meritornih nezgod, prav zaradi tega se v gasilskih vrstah izpopolnjujejo gasilci. — Emo izmed tekmovanj v Ljubljani.
VSAKOGAR BO ZANIMALO ..
720 VZROKOV ZA SMRT
Tajno poročilo ameriške administracije za astronavtiko navaja na mišljenje, da je pravi čudež, ker je kozmonavt Gary Cooper pri vesoljskem poletu ostal živ. Posamezni deli projekta Mercur in oprema so bili polni napak. V dokumentu, ki so ga pred kratkim objavili za javnost, navajajo, da polovica izdelanih delov ni deiovalna tako kot bi morala in da je povprečno vsaka kapsula imela okoli 500 defektov. Povprečno v vsakem izmed šestih vesoljskih poletov s človekom po 10 naprav ni moglo delovati. Najhujšemu so se astronavti izognili le z ročnim krmarjenjem in s svojimi sposobnostmi.
RAZPIS
»I S K R A«, TOVARNA ELEKTRIČNA APARATOV LJUBLJANA, SAVSKA C. 3
sprejme za OBRAT DOBREPOLJE
O KV ELEKTROMEHANIKE O KONTROLORJA in <> PLANERJA PROIZVODNJE
Interesenti naj pošljejo ponudbe Splošnemu sektorju tovarne, Ljubljana, Savska c. 3.
Nekaj primerov: v kabini majorja Cooper ja so odkrili prek 720 okvar, med katerimi jih je bilo 526 posledica nepravilne izdelave, tako na primer detonatorji, namenjeni vzvratnemu gibanju, niso delovali, ker je bila vstavljena premajhna količina goriva.
OGREVANJE REK
V švedskem inštitutu za hidro-energetiko so znanstveniki in tehniki iznašli način, po katerem je mogoče rešiti problem odstranjevanja ledu z rek brez dragih ledolomilcev. Njihova metoda je zelo preprosto: na dno reke je treba položiti cevi iz plastične mase, ki so na več mestih preluknjane. Zrak, ki se pod pritiskom spušča v te cevi, odhaja skozi odprtine in vzburka vodo na dnu. Topla voda z dna se dvigne do površine in tako prepreči zmrzovanje. Ta način že nekaj let preizkušajo na več manjših in večjih rekah.
ZAKAJ V JASNIH NOCEII BOLJE SLISIMO?
Kadar je jasna, poletna noč, se sleherni šum dosti bolje in dalj sliši. Tako slišimo bolj razločno piskanje lokomotiv, tuljenje siren na ladjah, hupanje in trušč motornih vozil. To zato: hitrost zvoka je 333 m na sekundo, a je odvisna tudi od temperature. Cim toplejši zrak, tem hitreje se širijo
zvočni valovi. Malokdaj pa je ozračje teko mimo, da bi bila povsod ista temperatura. V toplih dneh je zrak blizu zemlje toplejši kot oni nad njim, tako da se premika zvok spodaj bolj hitro kot zgoraj in se porazgubi v višje lege. Narobe je v jasnih nočeh. Zemlja se je ohladila in tudi zrak je tik nad zemljo hladnejši kot v višjih plasteh. Spodaj se zvočni tokovi počasneje premikajo kot zgoraj in se naklonijo nazaj k zemlji. Tako pride veliko več zvočne moči k poslušalcu ponoči kakor pa čez dan.
»VIDEOFON«
Na relaciji Moskva—Leningrad, ki je dolga blizu 650 km, so nedavno uvedli prvo redno televizijsko-telefonsko linijo. Skoraj ob istem času so odprli tudi televi-zijsko-telefonsko linijo med Moskvo in Kijevom, dolgo 900 km. Tako je sedaj moč »videofonirati« ne le med Moskvo in Leningradom oz. Kijevom, temveč tudi med Kijevom in Leningradom, na razdalji več kot 1500 km.
Človek, ki se pogovarja, sedi za mizo, na kateri je mikrofon. Pred njim ležita dva televizijska sprejemnika. Na enem vidi lastno sliko, na drugem pa človeka, ki govori na drugi strani linije. Prenos gre po kanalih, ki služijo moskovskim, leningrajskim in kijevskim televizijskim postajam za izmenjavo svojih programov.
.še]11 Kve]ia. Navsezgodaj bom pri-
IgJ.jpOŠ Videl tn bori n h 1 n rt' rln
Se!«
videl, to bodo hlače, da nisem še naredil. Zanesi
N:i'f11Ce j® brez besed odšel, dan • čno ob pol osmih drugi Cet0J6 s!-opb krojač pred Fran-Pa k? hišo s kolesa, ob osmih btetinV, a Poroka. Tako se je hje„ , da se je kar kadilo z ce I ’ skozi okno pa mu je Fran-■toir]-,„ grozil s pestmi: »Prokleti Eukr\kje imaš hlače?«
Pik, v62 Je urno segel na prtljaž-v°j' amor je doma privezal za-Voja hlačami — toda groza. Za-Pji e.ji bilo nikjer. Na divji vož-Pil | ,Je, izgubil. V hipu je obr-tej, _ in kot strela zdrvel na-Kra lko,der je prišel, spredi p°ti med svojo in šote bii v1asj° je srečal cigana, ki oblečen v razcapan plašč
na glavi pa je imel zverižen klobuk. Pod pazduho je imel rjav zavoj. Skočil je s kolesa in se postavil pred cigana.
»Ali ste to našli? To sem jaz izgubil!«
»Tako bi lahko vsak rekel.«
»Ampak, tukaj so hlače, ki sem jih naredil za ženina!«
»Res so hlače zavite,« se je zarežal cigan. »Za najdenino mi dajte dvesto dinarjev, pa vam jih dam!«
Lukež je odštel ciganu zahtevano vsoto ter se spet na vso moč zapodil nazaj. Zaradi sigurnosti je zavoj obesil spredaj na kolo. Ko je prišel pred Francetovo hišo je bil pred hišo že tudi godec s harmoniko in voznik, ki naj bi Franceta vozil k poroki, ter polno radovednih ljudi.
Ženin in sosed Križ, ki naj bi
bil Francetu za pričo, sta oba hkrati planila iz hiše. Krojača sta potegnila za lase in ušesa in ga s kolesom vred zavlekla v vežo. Obadva sta klela in robantila ter potiskala in suvala Lukeža, dokler ga nista prisuvala v sobo. Tu je mojster ves prestrašen odvil papir — ali, o groza. V papirju niso bile lepe črne hlače, rjave ponošene in zakrpane ciganske hlače, ki so imele na kolenih in zadnji plati velike modre krpe.
Trenutek so vsi trije stali kot okamenjeni, potem pa sta začela France in sosed Križ tako r juti, da drug drugega nista razumela, krojač pa se je sesedel pred njima kot prazna vreča.
»Prokleta žnidarska uš. Jaz ti bom dal za tvoje lumparije —!«
Več ni bilo slišati, ker je godec medtem pod oknom urezal po-
skočno polko, še ni začel dobro igrati, ko so priletele skozi vrata tri stvari: najprej mojster Lukež, za njim njegovo kolo, nazadnje pa še ciganove hlače. V tem je v hišo prišel tudi voznik, ki naj bi jih vozil, z naročilom, naj pohiti, ker je nevesta že nejevoljna.
Tedaj se je izza peči nekdo oglasil napol v jezi, napol v joku: »Hlač nimam. Ta prekleti Žnidar me je na cedilu pustil.«
Kot blisk je šlo pred hišo od ust do ust, da ženin nima hlač. Vse se je režalo in krohotalo Nevesto je bilo tako sram, da jo pri priči razdrla poroko in dejala, da o Francetu noče ničesar več slišati.
Tako je ostal France samec do svoje smrti.
Norbert Černe

V
\
t
!«
v
)
v.
v
v,
1»,
('
)
)
t
#
»Nič še ni izgubljenega. Naslove imam. Za to pa, kako priti do stolov, je pri roki dovolj starih, preskušenih prijemov: prvič običajno poznanstvo, drugič ljubezenska spletka, tretjič poznanstvo z vlomom, četrtič zamenjava, petič denar. Zadnje je najbolj zanesljivo, toda denarja je malo.«
Ostap je ironično ošinil Hipolita. Velikemu kombinatorju se je vrnila običajna iskrivost misli in duševno ravnovesje. Do denarja bo že nekako prišel. Na zalogi so bili: slika »Boljševiki pišejo pismo Chamberlainu«, čajno cedil-ce in odprta vrata, da nadaljujejo kariero moža. z več ženami.
Skrbel ga je samo deseti stol. Sled je končno bila. Toda kakšna sled? Nejasna in meglena!
»No, kaj bi!« je zagrmel Ostap. »Na takšne šanse lahko lovimo! Igram z devet proti ona. Seja se nadaljuje! Slišite! Vi! Porotnik!«
Dvanajsto poglavje
LJUDOŽRKA ELOCKA
Slovar Viljema Shakespeara je po dognanju raziskovalcev sestavljen iz dvanajst tisoč besed. Slovar črnca iz ljudožrskega plemena Mumbo-Jumbo sestavlja tri sto besed.
Eločka Ščukina je zlahka in brez ovir opravila s tridesetimi.
Tu so besede, stavki in medmeti, ki
ILF IN PETROV
Eločkina postava je moškim ugajala. Bila je majhna, da so bili celo zanikrni možici ji videti ob njej veliki in krepki.
Dvesto rubljev, ki jih je mesečno dobival njen mož v Elektrolestencu, je bilo za Eločko prava žalitev, štiri leta namreč je bilo od tedaj, ko je Eločka zapazila, da ima onstran oceana tekmico. Nesreča je zadela Eločko tistega veselega večera, ko je pomerjala zelo ljubko bluzo iz krepdešina. V njej je bila kot boginja.
»Ho-ho!« je vzkliknila in s tem lju-dožrskim vzklikom izlila nenavadno zapletena čustva, ki so jo obšla.
Ob tako velikem trenutku je prišla k njej Fimka Sobak. Prinesla je s seboj januarski hlad in francoski modni žur-nal. Eločka se je zapičila v prvo stran. Bleščeča se fotografija je prikazovala hčer ameriškega milijarderja Wander-bilda v večerni obleki. Imela je na sebi krzno in perje, svilo in bisere: lahkotnost kroja je bila nenavadna, da se je človeku zvrtelo v glavi. In to je bilo odločilno.
»Oho,« si je rekla Eločka.
To je pomenilo: jaz ali ona!
In nato se je pričela borba z neznano tekmico onstran oceana, ki pa ji je vedno znova pomagal iz zagate očka milijarder, medtem ko je Ernest Ščukin napenjal vse sile, da bi zadostil bojevitosti svoje Eločke.
Eločka je končno izvedla mobilizacijo. Očka Ščukin je najel posojilo v
Dvanajst stolov
jih je ujedljivo izbrala iz velikega, bogatega in zvočnega ruskega jezika:
1.	Nesramnost.
2.	Ho-ho (Izraža: posmeh, začudenje, vznesenost, sovraštvo, veselje, prezir ali zadovoljstvo, odvisno od okoliščin).
3.	Znamenito.
4.	Mračen. (Uporabno za karsibodi, n. pr.: mračni Peter je prišel, mračni primer, mračno vreme, mračni maček itd.).
5.	Mrak.
6.	Strahota! (Strahoten. N. pr.: o srečanju z dobro znanko — »strahotno srečanje«),
7.	Dečko. (Uporabno za vse znane moške, ne glede na starost in družbeni položaj).
8.	Ne učite me živeti!
9.	Kot otroka. (Pri kartah: »Nama-
hala ga bom kot otroka.« V pogovoru z najemnikom:	»Zdelala sem ga kot
otroka«).
10.	Siiiijajno!
11.	Rejen in lep. (Uporabno za oznako predmetov in bitij).
12.	Peljiva se z izvoščkom. (Besede možu).
13.	Peljiva se s taksijem. (Znancu moškega spola).
14.	Po hrbtu ste čisto beli (šala).
15.	Lej ga no!
16.	— ulja (Ljubkovalno obrazilo za imena, n. pr.: Mišulja, Zinulja).
17.	Oho! (Posmeh, začudenje, vznesenost, sovraštvo, veselje, prezir ali zadovoljstvo.
Preostala peščica besed je služila kot vezni člen med Eločko in prodajalci v trgovinah.
te bi pogledali fotografije Eločke ščukine, ki vise nad posteljo njenega moža, inženirja Ernesta Pavloviča ščukina, ena en face, druga v profilu, bi zlahka opazili prijetno, visoko, vzbo-čeno čelo, velike vlažne oči, nosek, da ga ni bolj ljubkega v moskovski guberniji, in podbradek z majhno, s tušem narisano lepotno piko.
V
V
V
I1
v
i
tata*.
blagajni vzajemne pomoči. Več kot trideset rubljev mu niso dali. Silni novi napori so pri koreninah spodrezali gospodarstvo. Treba se je bilo boriti na vseh toriščih življenja. Nedavno tega so prišle fotografije miss v njenem novem gradiču na Floridi. Tudi Eločka si je morala omisliti novo pohištvo. Na licitaciji je kupila dva stola. Ne da bi se posvetovala z možem, je vzela denar, namenjen za hrano. Do petnajstega je preostalo še deset dni in štirje rublji.
Eločka je bahavo peljala stole po Varsonofjevski ulici. Moža ni bilo doma. Sicer pa je kmalu prišel in privlekel s seboj velikansko aktovko.
»Mračni mož je prišel,« je razločno spregovorila Eločka.
»Pozdravljena, Jelenočka! Kaj pa je to? Od kod stoli?«
»Ho-ho!«
»Ne, prav res!«
»Siiijajno!«
»Da, stoli so dobri.«
»Imenitni!«
»Ti jih je kdo podaril?«
»Ho-ho!«
»Kako? Si jih kupila, S kakšnimi sredstvi? Pa ne z denarjem iz gospodinjstva? Saj sem ti že tisočkrat povedal ...«
»Ernestulja, nesramnež!«
»Le kako moreš tako ravnati? Saj ne bova imela kaj jesti.«
»Lej ga no!«
»Pa saj to je nezaslišano! Ti živiš preko razmer!«
»šalite se.«
»Da, da. Vi živite preko razmer!«
»Ne učite me živeti!«
»Daj no, govoriva resno! Zaslužim dve sto rubljev...«
»Mrak.«
»Podkupnin ne jemljem, denarja ne kradem in ponarejati ne znam ...«
»Strahota!«
Ernest Pavlovič je utihnil.
»Veš kaj,« je dejal končno, »tako ni moč živeti.«


BRANKO COPIC:
Oslovska leta
— Kdaj pa se bo to začelo? — se je mudil0 Baju.
— Ne boj se, vse boste zvedeli ob svoje/ času, — je rekel Mile. — Samo glejte, da Smr" donja ničesar ne izve o tem.
— In Bobo Pujs? —- doda Baja.
— Eh, kakšna bojna skupina pa ste, če n, morete pridobiti za stavko niti svojega sošol°°'
—	nas je pokaral Mile škorič. — Če nas Bo°° izda, naj bo sram ves tretji razred!
—Res je, prav imaš, brate sladki! — je P'1-znal Hamid Rus.
Naslednje dini smo trmasto pridobivali stavko mlajše dijake. Krsto Bolha je znal male/ navdušiti za upor tako spretno in s takim usp°' hom, da so mnogi od njih nestrpno poskakovat’
—	Ih, le kdaj bo že tisti dan, ko ne bomo jedli,-Baju Ba jazi tu je šel posel najtežje od r°K
Kakor hitro je koga od malih poklical v stra0, jo je molček ko strela ucvrl preko dvorišča / pa je ves trepetajoč začel prositi odpuščanja: " Nisem, Baja, res ne! Lažejo, da sem bril nor/ iz tebe. Ne bom nikoli več, nikoli več!. Na, narino plačam.	.
Ko pa se je za trdno prepričal, da ga B&J res ne bo mlatil, je pobožno poslušal in zvest pritrjeval:
— Tudi jaz sem zraven! Nočem biti iz<ja
Moja naloga je bila, pridobiti Boba PuJsa Ko sem ga povabil, da greva na sprehod z konvikt, je nezaupno odbil:	.
— Ne grem. Lahko da me čakata Baja ali P‘ De-De-Ha.
— Pa pojdiva na cesto, k Uni.
— Lahko.
Previdno sem mu omenil stavko in dodal-— Vsi so prepričani, da se boš pridružil verjamejo v tvojo častno besedo.	-
— Res vsi? Tudi Baja? — je Bobo nezaUF Ijivo vprašal.
— Tudi Baja, seveda.
— Pa DeDe-Ha?	e
— De-De-Ha tudi. Pravi, da se brez tebe n pridruži nobenemu uporu.	g.
Bobo je kar zasijal in se zasmejal ves 6 čen, ko da bi čul ne vem kako veselo novico. , — Ne boj se, grem z vami čez dm in str Samo sporoči, kdaj se bo to	začelo.	«);
Ko sem šel od njega, sem začuden pom>s‘‘i — Glej no, saj Bobo je čisto v redu dec* Kako da tega prej nisem opazil?	hj)i
Dnevi so nam tekli strašno počasi in so? jj prepolni čudnega nemira in pričakovanja. Ih?« smo občutek, da nas izza vsakega ogla opa/?, nekaj neznanega in da bo vsak čas zavpil0" Hej, mali, kaj pa počneš?!
Končno nam je neko nedeljo zvečer del Mile Škorič:	fj.
— Obvestite mlajše razrede in bodite pravljeni. Stavkati začnemo jutri zjutraj! N* ne sme k zajtrku!
XXV.
Zbudilo se je jutro, prepolno svečanega ° mira, ko da je konvikt pred velikim izpit0111' Stavka!
Res, bil je izpit sloge, tovarištva, P°%red' Tovariš se je opri na tovariša, razred na ra1 0\e Najmlajši dijaki so z zaupanjem gledali v» je-starejše tovariše, osmošolce, ki so mn"11 « jji mali svoje knjige in odhajali v šolo, ne se menili za zajtrk.	jg!
— Dajmo, dečki, pohitite! — je Pzif,a vs° Mile škorič pri vratih. Tako je pričaka*,), konviktaše in poslednji še sam krenil za m Skozi Bihač smo stopali ponosno, pred nami vihra zastava upora. Ko sm° na most, se je s čela kolone oglasila pesem:
V hudem boju krvavijo bratje konviktaši...	\
Naša skupina je pesem krepko poprhi govčiči so začudeno pritekli k vratom- / jjpo šico je presenečen obstal na mestu bog, debeli sodavičar šaban pa je na zaklical:
MLADOLETNIKA V 13 + 1 GOSTISCU
»Kšeft je kšeft, klobasa je pa klobasa«
DVA MLADOLETNIKA OBISKALA 14 GOSTIŠČ V KOČEVJU IN BLIŽNJI OKOLICI Q V TRINAJSTIH STA DOBILA VSE VRSTE IN KOLIČINE ALKOHOLNIH PIJAČ, KI STA JIH NAROČILA, V ŠTIRINAJSTEM PA SE JE ZATAKNILO IN STA SE MORALA ZADOVOLJITI Z LIMONADO # »VEŠ, TI SI ŠE PREMLAD IN TI NE BI SMELA DATI ALKOHOLA« — PA MU JE VSEENO DALA # V GOSTILNI POSTREŽE OTROK OTROKU S POL LITRA VINA S »FANTA, PREMLADA STA. DOBITA LAHKO LE LIMONADO, MALINOVEC, SADNI SOK, KISLO VODO IN SIFON.«
POSVET PRED AKCIJO
— November, mesec boja proti Mkoholizmu je tu. Kaj ukreniti? smo oni dan razmišljali z nekaterimi predstavniki občinskega odbora RK.
~ Preizkusimo gostince, če topijo alkoholne pijače mladoletnikom.
Sprejeto.
KAJ PRAVI ZAKON?
Zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS 38/59) člen 18, točka 5:
•.. kdor da v javnem prostoru alkoholne pijače mladostniku, ki še ni star 16 let... se kaznuje z do 10.000 din denarne kazni...
in šla. Nekdo se je vmešal:
— Ne bi jim smela dati pijače, saj vidiš, da sta otroka.
Natakarica:
— Kar zahtevajo, dam.
PRI LOVCU NIC BOLJŠE
Pri Lovcu sta mladoletnika sedla v temen kot, medtem ko so bili vsi ostali gostje pri točilni mizi in razpravljali, če je tisti »plavac«, ki ga pijejo, res »pla-vae« ali ne. Mladoletnika sta na-
spotaknil in vidim, da se je v mene zaletel triletni otrok. Tam pri glasbeni skrinji pa sta kobacala še dva, ki sta bala še mlajša. Več mladincev je bilo zbranih okoli šaha.
... in naša dva mladoletnika? V kavarni in hotelu sta bila postrežena z alkoholnimi pijačami.
ČRNA OVCA MED GOSTINCI
— V delavski restavraciji bova prav gotovo dobila, kar bova naročila, sta prepreči j ivo menila naša fanta. Pa ni bilo tako. Ko je novi upravnik slišal njuno željo, je dejal:
— Fanta, za alkohol sta premlada, lahko pa dobita sadni sok, imonado, malinovec, kislo vodo ali sifon.
In fanta sta naročila limonado. Ko smo bili spet zunaj, sta metila:
— Ce naju bi stregla nataka-
ŠE ZADNJA NAVODILA
^ posadki za akcijo smo: predsednik komisije za borbo proti alkoholizmu pri občinskem odboja RK Kočevje, učenec 8. razre-,a osemletke, star 14 let in va-knec (1. letnik), star 15 let (valenci dobivajo namreč v gostilnah prepogosto alkoholne pijače) in Jaz. novinar. Še zadnja navodila Mladoletnikoma:
~~ Tu imata vsak 1000 din. V gostiščih zahtevajta vse vrste alkoholnih pijač: od likerjev, do 'na pa tudi žganje lahko. Pijačo Po »nerodnosti« razlijta po točilni M‘zi ali mizi, lahko jo zlijeta pod jZo, če vaju nihče ne vidi ali pa M v skrajnem primeru pustita na 'zi in, 5e je treba, se zgovorita, a morata na stranišče.
KOlX)DVORSKA RESTAVRACIJA 1:0 ZA NAS
^rj akciji smo bili precej ne-sJevidni. Pred vsako gostišče smo k Vs' skupaj pripeljali kar v fič-■ y gostišče pa smo vstopali kfg ^ skupaj, včasih ločeno. V dol V-ors*c' restavraciji sta mla-i Mtnika takoj dobila zahtevana Jčna konjaka. 1:0 za nas.
*kar zahtevaio, dam«
Pri Kmetu je pri točilni mizi naročai mlajši:
Vino.
^ Kakšno?
^ Kakšno pa imate?
^ Belo, črno, cviček.
Pa mi dajte cviček, kusn F k dobil, ga je malo po-m ga skritiziral:
ne u. h, je zanič. Ce bi vedel, ga naročil.
__^kdtarica:
Mladoletnika sta pustila pijačo
-Kšeft je kšeft«, je dejala in dala mladoletnikoma alkohol...
ročna Konjak. Natakarica je mladima gostoma prižgala še luč in jim prinesla dva konjaka. Nekdo je posredoval, naj jim da majhnega, ker sta premlada za velikega, a opozorilo ni nič zaleglo. Mladinca sta zlila pijačo v kot in ... na vrsti je Rog.
»KŠEFT JE KŠEFT«
Tudi pri Rogu sta mladoletnika naročila konjak. Ko je naš predsednik komisije za borbo proti alkoholizmu posredoval, češ:
— Mleka jima dajte, je natakarica odgovorila:
— Kšeft je kšeft, klobasa je pa klobasa.
— Mladim pa ja ne bi smeli točiti alkoholnih pijač, je vztrajal predsednnik, pa je bil takoj pobit:
— Pa mladih je v gostilnah največ, posebno v kavami.
Potem sva še zvedela, da bi morala priti malo prej in bi videla cirkus, ko sta »tista dva pijančka« iz Opreme razbijala kozarce. Konjaka sta romala seveda spet pod mizo.
»TU PA NE BOVA DOBILA ALKOHOLA«
Ko smo šli proti kavami, sta fanta menila:
— V kavami in hotelu pa na bova dobila alkohola. V hotelu sploh ne, če je Pepca v službi.
Komaj sem stopil v kavarno, že sem moral loviti ravnotežje. Pogledam pod noge, V kaj sem se
rica, bi prav gotovo dobila tudi alkohol.
»TI SI PREMLAD ZA ALKOHOL«
V	gostilni Pugled sta fanta spet naročila konjak. Ko jima je natakarica naročeno prinesla, je dejala mlajšemu:
— Veš, tebi ne bi smela dati.
— Zakaj ne?
— Premlad si še
Premlada sta bila oba. a st? dobila. Torej natakarice vedo, d; mladoletnikom ne smejo točit .alkoholnih pijač, le ne drže st tega.
OTROK POSTREŽE Z ALKOHOLOM OTROKA
Alkoholne pijače sta naša mladoletnika dobila še v vseh gostilnah, ki smo jih obiskali, to je v restavraciji Rudnik (tu je natakarica dejala, da mladoletnikoma ne bi dala več pijače, če bi št zahtevala. »Za tako mlade je dovoli en kozarček«), pri Tršiču. \ gostilni pri rudniškem kinu. v Zelinah (»Pod skalco). v Klinji vasi (»Pri treh lipah«) in v Stari cerkvi (Gostišče pri kolodvoru!
V	Klinii vasi je v gostilni stresla mladinka, ki je povedala, ds hodi v osmi razred osemletke »Jože Šeško« v Kočevju. Mladim? Postom a je hitro postreč i a s poi litra vina, samo sladkega ni imela. No. sicer je bilo na tudi kislo iobro za zlivanje v kot.
V	gostilni v Stari cerkvi (pri kolodvoru), kjer sta naša mladin-
November -mesec boja proti alkoholizmu
ca dobila žganje in češnjevo vino, je bil v neki pijani družbi otrok, star kakih 10 let, ki je kadil cigareto po vseh predpisih kadilske umetnosti.
KDO IMA PREDNOST: GOSTINCI ALI DRUŽBA?
»Kšeft je kšeft«, je dejala natakarica pri Rogu, kar pomeni, da so koristi gostincev take, da čim-več prodajo, ne glede, komu in kakšno škodo lat ko s tem nekomu povzroče. Koristi staršev in družbe pa so, da v družinah in družbi ni pijancev. Mladi in stari pijanci namreč ne delajo škode in sramote samo sebi, ampak tudi svojim družinam in vsej družbi. Zakon, ki govori, da mladoletnikom ni dovoljeno točiti alkoholnih pijač, ima prav gotovo namen, zaščititi koristi posameznikov in družbe. Seveda pa bo zakon le mrtva črka na papirju, če ne bomo poskrbeli za njegovo izvajanje vsi, ki smo za to odgovorni, posebno pa gostinci. Prepričani smo, da večina gostincev, predvsem pa upravniki gostinskih obratov, za ta zakon vedo, žal pa niso napravili vse, da bi ga člani njihovih kolektivov tudi izvajali. Prav tako verjamemo, da naša dva mladoletnika ne bi dobila alkoholnih pijač, če bi ju stregli upravniki (kot je bil to primer v delavski restaraciji), vendar so upravniki poklicani, da seznanijo z dolžnostmi vse člane svojega kolektiva in da tudi poskrbe za dosledno izvajanje zakonov in predpisov.
Jože Prime
Franci in Breda se vračata s svojim fičkom iz vesele družbe domov. Oba sta preveč pogleda-la v kozarec. Naenkrat Franci krikne:
»Za božjo voljo, Breda, kaj pa počneš! Saj voziš po pločniku!«
»Je to mogoče?« se začudi Breda. »Ali ne šofiraš ti?«
Natakar kolegu: Zakaj tega dedca ne vržeš ven?
— Zakaj pa?
— No. raj spi že vse popoldne. Samo t at se je zbudil.
— Naj siromak spi. Sicer pa. vedno ko se zbudi, me pokliče in plača, potem pa spet zaspi.
Mladi avtomobilist je tako krepko zgrešil cestišče, da se ie znašel z vozom vred v veži obcestne hiše. Povsem brez glave je zamrmral začudenemu stanovalcu:
»Oprostite, v Kranj sem se na-menil.«
Ta je odgovoril: »V Kranj? Kar naravnost, nato skozi kuhinjo in čez zadnja vrata, potem pa na levo...«
Za boljšo raziskavo našega podzemlja
V soboto in v nedeljo, 9. in 10. novembra so se zbrali v koči jamarskega društva Ribnica pri Francetovi jami člani UO društva za raziskavo jam Slovenije ter se pogovorili o problemih ter uspehih posameznih jamarskih klubov, kakor tudi o nabavi jamarske opreme, O' zaščiti prostorov pri jamah itd. Sejo je vodil predsednik DZRJS Ivan Gams, med drugimi pa so se je udeležili tudi sekretar organizacijskega komiteja IV. speleološkega kongresa dr. Valter Bohinec, prof. Kunaver,.. načelnik za jamski turizem
hvaliti idrijske in ljubljanske jamarje.
Prisotni so bili mnenja, da je treba čimprej urediti registracijo jam, kar pa je seveda zelo obširno delo. Sklenili so, da se napravi kartoteka turističnih jam. Komisija za turizem pri DZRJS bo izdelala program dela in določila, katere jame je vredno registrirati. Člani UO so bili tudi mnenja, da je treba vse jame in prostor okrog njih zaščititi.
Seja je pokazala tudi na nekatere pomanjkljivosti poročanja posameznih klubov IO DZRJS.
Pereč problem je tudi nabava jamarskega materiala, katerega se ne dobi ali pa je zelo slabe kvalitete ter se jim ne splača vlagati večja sredstva v nabavo, čeprav bi tak material potrebovali.
V preteklih mesecih je bila široka tudi izmenjava slovenskih jamarjev s tujimi. Tako so se slovenski speleologi udeležili mednarodnega simpozija v Grčiji, poslali odpravo v Bolgarijo, bili na speleološkem kongresu v Trstu
ter bili gostje poljskih jamarje^-Člani posameznih odprav v tujino so seznanili člane UO o svojih vtisih in izrazili potrebo, da_se sodelovanje z jamarji tujih držav še bolj utrdi. V naslednjem letvl bo verjetno odpotovala skupil18 slovenskih jamarjev na dvajset" dnevno potovanje v Turčijo in Libanon na ogled jam. Nujna P°" vezava s tujimi jamarji pa je bila poudarjena zlasti zaradi teg8> ker bo leta 1965 v Jugoslavij1 mednarodni kongres speleologov'' Prav talko pa bodo slovenski j8" rnarji zamenjali razstave s P0<8" ročja jamarstva z nekaterimi drugimi državami.	M. M'
'Zdravstveni center za obe občini?
Pred dnevi je bil v Kočevju posvet o dolgoročnem načrtovanju zdravstvenega varstva, o programu zdravstvenega varstva za prihodnje leto in o sklepanju pogodb z zdravstveno službo za prihodnje leto. Na njem so med drugim ugotovili, da bi bil za kočevsko in ribniško občino potre-
ben zdravstveni center (skupaj ali za vsako občino poseben), ** bi študiral umrljivost, zdravst" veno stanje žen, šolskih otrok, obolenja zob, nego na dornu> ugotavljal potrebo po kadrih itd> na podlagi vsega tega pa bi lahko izdelali letni ali večletni pr ograd1 zdravstvenega varstva.
V MESECU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU
90 minut v kavarni
V soboto in nedeljo so v koči pri rovali slovenski jamarji.
in zaščito jam ter predstavnik zavoda Postojnske jame, ki je pozdravil skupne uspehe jamarskih društev. Vse prisotne je v imenu ribniških jamarjev pozdravil predsednik jamarskega društva Ribnica France Škrabec ter jim zaželel prijetno počutje v Ribnici.
Jamarsko društvo ima v Sloveniji bogato tradicijo, saj je bilo ustanovljeno že leta 1910 na Do-1 n iškem in m ed prvimi ustano-v i tel ji je bil tudi prof. Kunaver, katerega lahko upravičeno štejemo za pionirja slovenskega jamarstva. Nenehni razvoj in vedno večja proizvodnja sta vzrok potrebe človeka, da se vedno raje vrača »nazaj k naravi«. In ena od oblik tega je prav gotovo tudi jamarstvo, ki ima zaradi izredno bogatih prirodnih jam v Jugoslaviji. zlasti pa pri nas na Krasu, n/izčrpne možnosti občudovanja in raziisknvanja lepot našega podzemlja.
V Sloveniji deluje 11 jamarskih klubov, katerih delo vsklajuje remibliško društvo, kateremu na-č-ljuje IO s sedežem v Postojni. Vsi klubi so samostojne organizacije in temeljijo na amaterski osnovi. Klubi dobijo materialno pomoč od Postojnske jame ter so člani ljudske tehnike Slovenije. Skupno je v jamarskem društvu Slovenije včlanjenih približno 300 ljudi.
Tudi sobotna in nedeljska seja je pokazala, da je bilo delo društev v preteklih mesecih plodno. Zlasti majhni klubi so napravili velik razvoj. Razveseljivo je tudi dejstvo, ki je bilo poudarjeno tudi na tej seji, da vstopa med \ i ste starejših jamarjev tudi mladina, pri čemer velja zlasti po-
Francctovi jami pri Ribnici zbo-
Foto Mohar
Oni večer sem po večerni kino-predstavi zašel še v kočevsko kavarno. Odrasli so bili v glavnem solidni gostje, pa tudi večina mladih. Vse pa le ni bilo v najlepšem redu. Neki mladinec je (verjetno malo pod vplivom alkohola, malo morda zaradi dol-
V občini Ogulin pasja steklina
V občini Ogulin se je pojavila pred dnevi pasja steklina. Ker je to za ljudi in živali nevarna in neozdravljiva bolezen, je v interesu vseh, da vsak primer, ki bi ga morebiti opazili, prijavijo občinski veterinarski inšpekciji. Značilno za pasjo steklino je,
da se z njo okužene domače živali obnašajo divje (pobesnel, divje živali pa se obnašajo kot domače (volk se pomeša z domačimi živalmi in podobno). Lastniki psov naj bi imeli pse privezane. Posebno naj bi pazili na stekle živali lovci.
Za SMEH in DOBRO VOLJO
Mali Mihec, sin šoferja, pripoveduje o sosedih, ki so se jim rodili trojčki:
»Dobili so dvojčke in rezervnega otroka.«
Voznik tovornjaka vpraša med prehitevanjem fička njegovega voznika:
»Kaj pa je z vašim vozom? Kar naprej poskakuje?«
»Nič hudega. K-k-k-k-kolca se mi!« se je glasil odgovor.
Dva znanca se pogovarjata na cesti.
»Veš da se je Janez v sredo zaletel v tele jonski drog?«
»Kako je to mogoče?«
»Ali vidiš Ustile drog?«
»Vidim.«
»No vidiš, Janez ga pa ni videl ...«
Ropot, hrup, žvenket stekla. Brž se nabere množica ljudi.
»Kaj se je zgodilo?«
»Avtomobil je zavil v stransko ulico.«
»Cernu pa tak hrup?«
»Zato, ker tam ni stranske ulice.«
Profesor kemije: — Znano vam je, tovariš kandidat, da so plini, ki smo jih pravkar razvili, zelo strupeni. Kakšne korake bi napravili, da se jih ubranite?
Student: — Kar se da dolge korake.
~ In zdaj mi imenujte tri stvari, ki imajo škrob v sebi...
— Dve manšeti in ovratnik...
—Motite se, gospa, jaz nisem zdravnik, ampak profesor glasbe.
— Vem, vem. Saj prav zato sem prišla k vam po nasvet. Strašno mi namreč zveni in poje v ušesih...
— Včeraj mi je rekla, da sem star osel.
— Kako le je mogla. Saj si še v najlepših letih!
Gospodinja: Nisem babjever-na. ampak v tem primeru bi me število trinajst pri mizi motilo. — Zakaj pa, Minka?
— Ker imam pripravljeno večerjo le za deset ljudi.
ČLOVEK, ki govori kov, ima možnost, da g' ljudi.
g ega časa) nekaj časa lajal pes, krulil kot svinja in posti* mal še druge živalske glaso^ Ker kavarna ni pasja uta niti ti* svinjak, bi bilo bolje, če bi Pre' izkušal svoje sposobnosti dru(Ue'
Dva mlada sta spet preizku& la svojo sposobnost tako, da st drug drugemu metala škatli vžigalic in jo skušala ujeti z MS,. Nekdo se je vlegel na dva stoi in skušal spati, kar pa mu u uspelo in je zato spet sedel 1 se nato začel pačiti, kot -L strašno zvija v trebuhu. Ne«1® je spet tri na stolu kar z f°K orehe, potem je prišlo na vrsJ pokanje, ki pa ni nikogar Pj~ strašilo (verjetno so ga °^sKje valci kavarne vajeni). Malo ? manjkalo, pa bi v kavami g°fl,n lahko še plavali, ker je ne^p. na stranišču pri vodovodni n(j^:e Ijavi nekaj odlomil. K sreči . nekdo kavarniško osebje na v opozoril. Se več »zanimivosti« lahko napisal, pa je že teh ® volj. Naša kavarna je sicer T kar lepo urejena, vendar j° stje, predvsem mlajši, s svo vočet.jem svremene v be?nl Slišal sem že. da nameravam st inči kavarno zavreti. Cr. le nje mu vzrok nedostojno aostov. potem to ni prava reSJfrgč Nedostojni gostie bi si uam . poiskali drug lokal. Vsekakm^ bi morali starši bolje v*n ^ef svoje (tudi odra.sle) otroke. ,.fl samo gostinci jih tudi ne nr-al> prevzgojili. Seveda pa bi Vr cejfl odločneje pomaaati Q0jnvOr' tudi drugi organi, ki so om? ^ ni za javni red in mir. ki prihajajo v vse večjem • v Kočevje, takega obnašanja \0i vajeni in. če se bo nadali ^n. prav gotovo ne bo šel v sv <f<-ber glas o našem Kočevju rizmu.	°
MLADINA JE IGRALA NOGOMET
, Mladina v naših naseljih želi ^Porta in telesne kulture. V Kočevje k Partizanu jim je predahe. pa so si omislili kar doma razne vrste igrišč. Nogometna so v vsaki vasi. KGP jim je odstopil ®ajhne obrobne nedonosne par-cehce na Mlaki, Bregu, Koblar-Ph in na Gorenju.
Navdušeni mladi nogobrcarji »o hitro splanirali vegasta zem-li ca, zasuli luknje, zravnali kr-r,Itle in že je žoga letela od gola p° gola. Da, tudi te so postavili, privlekli so drogove in prečne Sreda p0 svoji iznajdljivosti in °11 je pravi gol. Hitro so organi-‘irali nogometne turnirje. Tekme Po naših vaseh so postale zelo
popularne. Med naše fantiče so se pomešali tudi mladi gozdni delavci.
Nekaterim posestnikom v vasi pa to ni bilo všeč. Že pred tedni je eden podrl »gol štange«. Fantje so se zelo razburili, spet postavili drogove nazaj in tekme so tekle dalje. Pred nekaj dnevi pa je posestnik z Gorenjega A. M. (točno 10. XI. dopoldne) podrl in razsekal drogove in konce razmetal po igrišču! Kakšni vzroki so ga k temu pripeljali, nam ni znao. Igrišče ne meji na njegovo posestvo, škode mu nihče ne dela. Zakaj tako ravnanje? Pustimo mladini njihove »gole«, saj jim je to večkrat edina zabava ...
Spored RTV Ljubljana
SOBOTA, 16. NOVEMBRA: 8.05 edre melodije za konec tedna, ■‘5 Slovenski glasbeni umetniki ifuadim poslušalcem, 10.35 Zbor *rpger Wagner poje — drobne kladbe velikih mojstrov, prireji6 in komponirane za zbor, 1.00 Pozor, nimaš prednosti!
Kmetijski nasveti, 12.25 V arodnem tonu, 13.30 Glasbeni irjetn, 14.35 Naši poslušalci če-^hajo in pozdravljajo, 16.00 , sak dan za vas, 17.05 Gremo v P, °> 18.45 Novo v znanosti, 19.05 lasbene razglednice, 20.00 V 20 .‘“hutah od glasbene razglednice uo twista.
NEDELJA, 17. NOVEMBRA: 8.45 Iz albuma pesmi za mladino, 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I., 10.00 še pomnite, tovariši...	11.30 Nedeljska re-
portaža, 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II., 13.30 Za našo .vas, 14.10 Glasbila iz znamenitih oper, 15.05 Nekaj melodij, nekaj ritmov, 16.00 Humoreska tega tedna — E. Kishon: Oče Bonu, 17.15 Radijska igra — Marjan Marinc: V krempljih enookega gusarja, 18.26 Zvočna paleta, 19.05 Glasbene razglednice, 20.00 Izberite svojo melodijo.
»Po,. NZici Gribojedova so bili 3. novembra Moskovčani priče kntin st°letja«, kot so jo nekateri imenovali. Vzela sta se Va-navtaa Terje&kova in Andrijan Nikolajev. Po poklicu sta kozmo-
krnn^a.,e bila v beli obleki, s tenčico na glavi, on v črni in čctzcp s\vem površniku. Na poroki so bili starši obeh mladoporo-fito^Jn vsi sovjetski kozmonavti razen Popoviča (Gagarin, y’ Bikovski).
*«rav£°nu sprejemov jima je čestital premier Hruščov, ki je v fos c* mladoporočencema želel, da bi njuna »zemeljska sreča *eHrn a kozmične višine«. Potlej je pripomnil: »Vso srečo vama , tj ' • m majhnega kozmonavta.«
b°^oc-au°v ?e iucB omenil, da sta na pojedini navzoča tudi dva a kozmonavta: moški in ženska.
V
V
d
1»
\
V’
('
!'
i'
i
Pri žrebanju hranilnih vlog Komunalne banke Ljubljana se je nasmehnila sreča tudi Mariji Lovšin iz Sušja, ki je dobila električni mikser. Izročili so ji ga v ribniški podružnice KB
Foto: Mohar
Minulo nedeljo so se v Ribnici pomerili ribniški šahisti in šahi-sti Kovinskega podjetja iz Ljubljane. Igrali so na 10 deskah, rezultat pa 8:2 za Ribnico	Foto: Mohar
VODA NA MARSU
Nikolaj Kozirev, ravnatelj zve-zdame v Pulkovem pri Leningradu, je prepričan, da je na Marsu voda v obliki leda in snega. Pravi, da to lahko tudi dokaže. Kozirev je 1958 odkril vulkansko aktivnost na Luni. V intervjuju zb TASS je izjavil, da je analiziral na desetine spektrogra-mov, ki jih je dobil v zvezdami na Krimu s 50-palčnim odhijalni-kom, ko se je v letih 1954, 1956 in 1961 Mars močno približal Zemlji. Njegov zaključek je, da povzročajo razpršitev svetlobe na Marsu drobci, ki so proti Obema tečajema vedno bolj gosti. Zdi se, da pokriva planet ob tečajih ledena odeja. Jasno je, pravi Kozirev, da so ti drobci sneg ali led v ozračju. Odkritje sovjetskega učenjaka je nov dokaz za možnost življenja na Marsu.
OBVESTILO
Vse udeležence pohoda XIV. divizije na Štajersko prosimo, da se do 20. 11. 1963 zglasijo pri krajevnih odborih ZB za-radi izpolnitve ankete.
Občinski odbor ZB Kočevje
POSTAL SEM TANJUGOV
DOPISNIK
Ko naš tisk te dni obnavlja spomine na ustanovitev Tanjuga — tiskovne telegrafske a-gencije pred 20. leti, se tega dogodka tudi jaz spominjam. V Sloveniji smo podružnico Tanjuga ustanovili šele oktobra 1944 in kmalu po tem mi je poslal takratni kultumo-propagandni referent pri ROOF Banja loka—Kočevje Egon Mihelič obvestilo, pisano na majhen karton z vabilom, naj sodelujem v Tanjugu. Prispevke naj pošiljam kar na rajon. V bivši Jugoslaviji je bila taka agencija AVALA in kar ponosen sem bil, da smo tudi v partizanih dobili svojo tiskovno agencijo, preko katere bomo seznanjali svet o naši borbi.
Kot prvo poročilo sem poslal iz našli h krajev vest o tekmovanju med vasmi in odbori OF za zbiranje hrane, prirejanju mitingov itd. Tako sem začel in tudi nato večkrat poslal kako zanimivo vest ali podatek iz dni borbe in snovanja novega življenja v tem delu naše domovine.
Marjan Tratar-Učo
ta teden za vas
KOČEVJE
Poročila sta se: Backi Jože, avtomehanik iz Jxocevja, sLar zj .icc m ueiac Manja, siv ju ja iz Ko-uevja, Bjuhijansaa cesto ti, stara
u let.
ituune so: Kravanja Ana — gospodinja iz. Jxocevja imamu z — aeauco.
v njubljani so rodile:	Pust
Amauja iz Gornjih Kozin lo — uevtca; lenavec Kristina iz Kočevja, i. stolpnica ob mnzi — aeKuco; IVliKlic Marija iz vouia-oora zu — dečka; ker ene z-onju iz ivianovnika ZU — dečka; tiev-seik btanka iz Mlake pri Kočevju 4 — dečka; Martinčič Bogdana iz Uoinjin Kozin 1 — dečka; Južnič titanusiava iz Kočevja, Ljubljanska cesto 39 — decma; Kromar Pavia iz Brega pri Kočevju 27 — deklico; Bencina Ivanka iz Kočevja, Kolodvorska 13 — deklico; Vlasič Helena iz Kočevja, Beška cesta 4 — dve deklici.
V	Novem mestu so rodile:
Mihelič Marija iz Mlake pri Kočevju 17 — dečka; Tekavec Marija iz Mlake pri Kočevju 5 — dečka.
V	naselju Krka je rodila: Križaj Jožeia, gospodinja iz Zeljn 21 — deklico.
V	Ljubljani so umrli: Hudoro-vec Eva, otrok iz Zeljn — baraka, star 11 dni; Urh Darinka, učenika iz Kočevja, Trg 3. oktobra 5, stara 14 let; Vlašič-deklici — dvojčici iz Kočevja, Beška cesto 4, stari 2 dni.
RIBNICA
Rodile so: Kozina Cecilija, gospodinja iz Jurjeviče — deklico; tanko rvana, gospodinja iz Stotnika ti — deklico; Merhar Ivanka, gospodinja iz Nemške vasi — dečka; Levstek Ivana, gospodinja iz Ortneka 5 — dečka.
Poroke: Poročila sta se Kovač Jernej, pekovski pomočnik iz Ribnice 191 in Gorše Ana, delavka iz Ribnice 191.
DOBREPOLJE
Poročili so se: Levstek Andrej, vodovodni inštalater iz Ponikev 14, star 29 let in Zalar Ivanka, uslužbenka iz Predstrug 12, stara 21 let; Lenarčič Franc, delavec iz Ponikev 6, star 30 let in Zalar Mihaela, delavka iz Predstrug 12, stara 28 let.
Umrla je: Bradač Marija, soc. podpiranka iz Kompolj 95, stara 75 let.
PRODAM
Ugodno prodam pletilni stroj znamke »Popp« št. 8, dolžina 50.
Marija Cihal
KZ Ribnica na Dol.
PRODAM
Ugodno prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, vrtom in zemljiščem. Jakob — Osterman, Morava 9.
PRODAM
Prodam dobro ohranjepo žensko kolo. Goršič, Stara cerkev 19.
PRODAM
Prodam inso v centru Ribnice, vsexjivu Laivuj. nuurmacije pn oiuvku jtouuuju, it-iomua.
PRODAM
Po ugodni ceni prodam skoraj nov iiiuonsKi voz gumar. inasiu. in upravi kovic.
PRODAM
Ugodno prodam pohištvo s po-sieijiuno m KumnjSKO opremo. Dam tuui na cen. Dzaier »eiimo-vic, Trg svobode 21, Kočevje.
PRODAM
Prodam motor Puch 175 ccm. Brezmoen. Janez Picek, Ribnica 5u-a.
KUPIMO
Kupimo garnituro krogel in menamzem za biljard. Ponudbe na n.ud Loški potok.
NAJDENO
10.	t. m. je bito najdena na žel. postaji v Kočevju zeusKa tor-oica, v isauen je uuo o.ouu um, 2 ključa in zenski naocniKi. na-suuK lanKO uvigne toroico na ipravi kovic.
OPRAVIČILO
Opravičujem se Nadi Resnik za izjave m uejanje z une 13. 9. 1963.
Malti Kožuh, Rudnik 15
Z A II V A L A
Ob bridki izgubi ljubega moža in očeta, brata, strica, zeta m svaka
LUDVIKA GREBENCA
se najiskrenejie zahvaljujemo vsem, ki so v težkih dneh sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali in počastili njegov spomni. Posebno zahvalo pa izrekamo dr. Bcnčinovi za lajšanje bolečin med njegovo mučno boleznijo, učiteljstvu in otrokom o-snovnih šol v Dolenji vasi in Ribnici, vsem darovalcem vencev in cvetja, g. župniku in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem,
prav vsem srčna hvala!
Žalujoči: žena Anica z otroci, bratje in sestri ter ostalo sorodstvo.
Rakitnica, 12. 11. 1963.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
IVANA JANEŽIČA iz Žlebov — Vas Fara
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v dneh žalosti stali ob strani in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju novomeške Interne bolnišnice in vsem
ostalim za lajšanje bolečin.
Zahvaljujemo s!e tudi vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Ivan, jože in Tone, hčerke Marija, Frida, Nežka in Pepca z družinami, Sestri Marija in Uršula ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, brata in očeta .
JOŽETA BUTINE iz Ajblja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala Trgoproinetu za vence, cvetje in poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo dr. Janezu Klunu ter zdravniškemu osebju, osnovni šoli Kočevska Reka, g. župniku ter vsem ostalim,
ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mila z otroci, brat in sestre ter ostalo sorodstvo.
RAZPIS
Zavod za zaposlovanje delavcev v Kočevju razpisuje delovno mesto
REFERENTA
ZA ZAPOSLOVANJE
Pogoj: srednja strokovna izobrazba s 3-letno prakso v tej ali upravni stroki. Plača po pravilniku Zavoda.
Razpis velja do 1. decembra 1963 oziroma do zasedbe. Prošnjo s podatki o strokovni izobrazbi vložite pri naslovu.
KOČEVJE: od 15. do 17. nov. francoski film »Salambo«, 18. in 19. novembra nemški film »Novela o šahu«, 20. in 21. novembra ameriški barvni film »Zakonski vrtiljak«, od 22. do 24. novembra mehiški barvni film »Jaz, pustolovec«.
RUDNIK: 16. in 17. novembn sovjetski film »Tahir in Suhra« 23. in 24. novembra sovjetsk: barvni film »Jevgenij Onjegin«.
RIBNICA: 16. in 17. novembra ameriški barvni film »Dom na griču«, 23. in 24. novembra sovj. mm »Ko so bila drevesa velika«.
SODRAŽICA: 16. in 17. novem-bra francoski film »Prestopek v begunstvu«, 23. in 24. novembra ameriški barvni film »Dogodivščine Toma Sawyerja«.
VELIKE LAŠČE: 16. in 17. novembra ameriški barvni CS film »Trapez«, 23. in 24. novembra za-hodnonemški film »Zgodba nekega ginekologa«.
PREDGRAD: 16. in 17. novembra ameriški barvni film »Vrtoglavica«, 23. in 24. novembra ame riški barvni film »Pojmo v dež ju«.
DOBREPOLJE: 16. in 17. nov. španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«, 20. novembra trancoski film »Jezik za zobe«, 23. in 24. novembra francoski film »Denar pri ženskah«.
PONIKVE: 21. novembra francoski film »Jezik za zobe«.
BROD NA KOLPI: 16. in 17. novembra italijanski barvni film »Ne pozabi me«, 23. in 24. novembra ameriški film »Kavboj«,
STARA CERKEV: 16. in 17. novembra japonski film »Samomorilci«, 23. in 24. novembra slovenski film »Tistega lepega dne«.
LOŠKI POTOK: 17. novembra ameriški film »Povabilo na ples«.
POTUJOČI KINO PREDVAJA
Domač barvni film »STOPNICE HRABROSTI« v soboto, Iti' XI. ob 17. uri na Oneku in °u 19. uri v Koprivniku. V nedelj0’ 17. XI. ob 14. uri v Vimolju, oB 16.30 uri v Lazah in ob 19. uri v Mozlju.
Domač film »ABECEDA STR A; HU« v soboto, 16. XI. ob 19. 00 v Črnem potoku. V nedeljo, D-XI. ob 15. uri na Travi in oo !”• uri v Podpreski.
Prihodnji teden predvajanj
sovjetski film »CISTO NEBO« v Polomu, Banja loki, Fari in lju. Češki film »USTVARJANJ SVETA« v Starem logu, Strugi1 in Livoldu.
Prosimo odgovorne za kinj predstave, da poskrbe za urej no, toplo in zatemnjeno dvoran • Vsem gledalcem je na voljo fin* ski list s kratko vsebino f001 in drugimi zanimivostmi.
MOPEDIST IN SOPOTNICA LAZE POŠKODOVANA
V soboto zjutraj je prišlo v renji vasi pri Ribnici do prometne nesreče. Iz Ribnice P* ti Žlebiču je vozil mopedist Bi .j ko Češarek. Pred njim je v tovornjak s prikolico, ki se blagem levem ovinku uinf-žin-kolesarki, ki je pripeljala s st ,£ Ske ceste. Tudi mopedist se 1 hotel umakniti in je zaradi padel. Mopedist in njegova sotj niča sta bila laže poškodovana-
PREZIMOVANJE PETERS*1*^
Peteršilj, namenjen zn presadimo v lončke in zaboj - j)a večje potrebe ga pustimo k bj gredah. Da bo zelenje varno dežjem in snegom, položim grede smrečje- V prav 0 Q s mrazu pokrijemo vso 6* _ smrekovimi vejami. Taj ostal petršilj vso zimo leP°