IZOBRAŽEVANJE 10 OD VROČE KOVINE DO VROČIH TIPK Letošnja konferenca, ki jo je or- ganiziralo mednarodno združe- nje Printing Historical Society, je bila 22. in 23. aprila v knjižnici St. Bride v Londonu. Tematsko je konferenca obsegala petdese- tletni razvoj tiskarstva in je bila naslovljena Od vroče kovine do vročih tipk (Hot metal to hot ke- ys). Knjižnica St. Bride je pod okri- ljem istoimenskega inštituta, ki ima sedež v tiskarsko še vedno pomembnem predelu Londona, na Fleet Street. Dokler se tiskar- ska industrija ni preselila iz me- stnega jedra, je bila organizirana v tem delu mesta. Tu so bili tudi izobraževalni center in prostori za družabne prireditve, na pri- mer priložnostna druženja ali promocije po opravljenem vaje- niškem obdobju. Zgradba inšti- tuta je bila dokončana leta 1893. Temeljni kamen je položil wale- ški princ, natanko leto dni po- zneje pa so slavnostno odprli vra- ta inštituta. Drugi prostori, sku- paj s knjižnico, so bili dokončani v letu 1895. Prvi izobraževalni razredi za stavce in tiskarje so za- čeli delovati že oktobra 1894. Za tovrstnošolanje se je kmalu poja- vilo veliko zanimanje, saj so učili številni takratni strokovnjaki. Po prvi svetovni vojni je število slu- šateljev tako naraslo, da jim v ob- stoječih prostorih niso več mogli omogočiti primernega izobraže- vanja. Ustanovljena je bila tiskar- ska šola St. Bride, ki je pozneje prerasla v tudi danes zelo prizna- no visokošolsko izobraževalno ustanovo The London College of Printing. Knjižnica St. Bride ima eno največjih zbirk v angleškem jezi- ku s področja tiskarstva in tipo- grafije. Z začetnih 5000 tiskovin je število naraslo na več kot 50.000 različnih knjig. Poleg te- ga ponuja več kot 200 periodič- nih publikacij. Vsebuje tudi pri- bližno 3000 naslovov redkih ozi- roma edinih ohranjenih izvodov. Poleg tiskovin omogoča dostop tudi do elektronskih baz podat- kov, kot sta Paper, Packaging and Printing (PIRA) in Design and Applied Arts Index. Knjižnica hrani tudi posebne, nekatere edinstvene zbirke tiskarske kul- turne dediščine, na primer angle- ške in škotske zbirke žepnih izdaj knjig, notne zapise pesmi iz 18. in 19. stoletja, različne doku- mente o tiskarski dejavnosti od leta 1785, prospekte in navodila o uporabi različne tiskarske opre- me, ekskluzivno zbirko skic in ti- pografskih načrtov slovitega ti- pografa Erica Gilla (1882– 1940), bogato zbirko fotografij in negativov o tiskarski dejavno- sti ter o reprezentančnih delih Williama Morrisa in Emeryja Walkerja, številne prve, zgodnje filme o grafični dejavnosti in tu- di filme s področja izobraževanja za posamezne poklice, približno 40.000 popolnih dokumentov angleških patentov z grafičnega področja in sorodnih oziroma povezanih dejavnosti, vsebuje Slika 1. Del propagandnega plakata za omenjeno konferenco; oblikoval ga je Mar- tin Andrews. Slika 2. Pročelje Inštituta St. Bride, kjer je potekala letošnja konferenca Printing Hi- storical Society. RAZVOJ GRAFIČNE DEJAVNOSTI 11 eno največjih zbirk vzorčnikov črk – 10.000 – vse od zgodnjega 17. stoletja naprej. Knjižnica po- leg čitalnice premore razstavne prostore, kjer je razstavljena ti- skarska oprema; najstarejša je iz leta 1668. Imajo tudi prestižne tiskarske preše, kot so Columbi- an, Albion in Stanhope. Obča- sno razstavljajo tudi dela iz boga- te zbirke, na primer dela ustano- vitelja gibanja Arts & Crafts Wil- liama Morrisa, tipografske pre- dloge ruskih konstruktivistov, iz- delke posameznih umetniških ti- skarn in knjigoveznic – Incline Press ipd., primerjalno razstavo nove pisave, uporabljane v časo- pisu The Times (zamenjava prvo- tne pisave times), dela številnih grafičnih oblikovalcev in tipo- grafov – Fred Smeijers idr. Hkra- ti organizirajo tiskarske delavni- ce, na katerih je mogoče izdelati in vliti svinčene črke, jih staviti in odtisniti z muzejsko tiskarsko opremo, ki jo knjižnica ima. Tudi tokrat, med kratkimi konferenčnimi odmori, je bilo omogočeno odtisovanje na ti- skarski preši Cope London iz šestdesetih let 19. stoletja. Da je delo stavca sila pomembno in odgovorno, je razvidno tudi z odtisnjenega spominskega lista; bralci Grafičarja bodo zagotovo takoj opazili dve napaki, ki jih je zakrivil stavec. Konferenčna dneva sta bila vse- binsko razdeljena. Prvi dan je bil posvečen razvoju in spremem- bam v globokem tisku, flekso- grafiji in digitalnem tisku. Ta dan smo izvedeli tudi, kako je potekal eden redkih prehodov v časopisnem tisku z visokega tiska na flekso-, in ne ofsetni tisk – go- vor je bil o časopisu Daily Mail. Ker vseh filmov Jamesa Bonda nisem videla, sem šele na tej kon- ferenci izvedela (in videla izsek iz filma), da je bila ena njegovih stvaritev, kako premagati sovra- žnika, posneta v tiskarni Daily Slika 3. Priložnostni konferenčni odtis, ki je bil izdelan na Colonian London iz šest- desetih let 19. stoletja. Slika 4. Utrujena organizatorja konference po prvem dnevu: Martin Andrews in Margaret M. Smith. Zadnje se bralci Grafičarja lahko spomnijo s konference Novo- sti v grafiki, ki je bila junija 2006 na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani in na kateri je bila omenjena raziskovalka ena od vabljenih predavateljic. Maila, kjer papir z zvitka ne vzdrži padajočega ustreljenega sovražnika agenta 007 in konča sila neslavno v odpadnem mate- rialu. – Večja pozornost je bila namenjena podjetju Crosfield in njegovemu ustanovitelju Johnu Crosfieldu, ki je bil pravzaprav v prijateljskih odnosih z nemškim tekmecem dr. Hellom. Po- membni podatki so bili podani ob zaključku dneva, zasnovani na raziskavi, ki jo je izvedla PI- RA; govor je bil o rasti uporabe predvsem digitalnega tiska v pri- hodnosti in stagnaciji drugih tehnik tiska. Organizacija PIRA predvideva, da bo do leta 2011 uporaba digitalnega tiska večja za 30 odstotkov, da bo proizvodnja organizirana prek iPhona – ga še nimate, kaj torej čakate (?!). Do leta 2009 se bo povečal večbarvni digitalni tisk za 25 odstotkov, 30 odstotkov več bo personalizira- nih kopij tega tiska. Hkrati bo tudi 22 odstotkov več tiskarskih storitev na voljo 24 ur dnevno. Podane so bile tudi smernice le- tošnje DRUPE: hibridne oziro- ma kombinirane tehnike, na pri- mer kombinacija ofsetnega in di- gitalnega tiska – izpostavljeno je bilo sodelovanje Heidelberga, AGFE in Image Press –, nove tehnologije v računalniških pro- gramih in tisku, poslovne pod- pore tiska, večznačilnostne izvedbe v tiskarstvu in drugih, sodobnih medijih, t. i. cross me- dia založništvu oziroma medij- skih rešitvah. Naslednji dan je tematsko ob- segal spremembe v pripravi ti- skovin, tako tipografskega dela kot slikovnega materiala. Izpo- stavljeno je bilo pregledno pre- davanje o WYSWYG pred digi- talizacijo tipografskih elementov in po njej. Zanimivo je bilo pre- davanje o velikem posredovanju tipografskih elementov prek po- 12 TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE 3.1 Priporočila za označevanje živil Če bo predlagana velikost (osem tipografskih enot) obve- ljala, potem bo omogočena in znatno izboljšana čitljivost pre- hrambnih oznak. Glede na veli- kosti nekaterih izdelkov, na pri- mer žvečilnih gumijev, pa bi ta velikost črk na obstoječem izdel- ku omejevala število jezikovnih različic oznak. Sicer velja, da med pisavami »normalne« velikosti, to je od osem do dvanajst tipografskih enot, ni razlike v čitljivosti [2]. Pisave manjše velikosti so manj čitljive [2] oziroma moramo biti bolj pozorni, da zaradi neprimer- nega tipografskega izbora ne po- slabšamočitljivosti, temveč jo iz- boljšamo. Še posebno moramo biti pozorni načitljivost pri upo- rabi različnih barv za ozadja in besedilo (zadovoljiv kontrast). Večina pisav je bila oblikovana za branje kot črne črke na beli podlagi; tako uporabljene tudi omogočajo maksimalno čitlji- vost. Črke v barvi zbudijo zani- manje pri bralcu, vendar barva zmanjša čitljivost. Da bi bil vtis (kontrast) enakovreden črni bar- vi, je treba za barvne elemente (besedilo) izbrati večje velikosti črk, krepkečrke ali oboje – krep- kečrke večje velikosti [10]. Ven- dar bomo pri označevanju živil težko (glede na velikost izdelkov in večjezične oznake) zadovoljili tem priporočilom. Vsekakor pa lahko zagotovimo zadovoljiv kontrast med ozadjem in besedilom; temnejša je barva, ki je uporabljena za besedilo na svetlem ozadju, lažje je branje. Čitljivost je slaba, če črke niso dovolj temne na svetli podlagi. Črke barvnega tona, ki imajo viš- jo svetlost barve (rumena, oran- žna, rdeča), so teže čitljive kakor črke barvnega tona, ki imajo niž- jo svetlost barve (zelena, modra, vijolična). Povečan presledek med vrstami (razmik) izboljšači- tljivost. Pisava z zelo tankimi po- tezami ali zelo ozka pisava ali pi- sanečrke so lahko videti zelo sla- bo, neuporabno in nečitljivo, če sta si barvna odtenka tipografije in ozadja preveč podobna. Manj- še velikosti pisav, pisave s tanjši- mi potezami ter pisave s tankimi serifi se izgubijo (so težko berlji- ve), če kontrast v barvnih tonih ali svetlosti barve med tipografijo in ozadjem ni zadosten.Če se ve- likost pisave pomanjšuje, se mo- ra kontrast močno povečati. Vzorčasto ozadje zmanjšuje či- tljivost črk, včasih celo onemo- goči. Kadar se namešča besedilo na vzorčasto ozadje (ali fotografi- jo), je treba poiskati takšno me- sto, kjer ozadje ni preveč izrazito, močno. Z oslabitvijo ozadja se povečuje kontrast in s tem čitlji- vost. Priporočila za dobro čitljivost daljšega besedila: 2 temne črke na svetlem ozadju (ne nasprotno; svetle črke na temnem ozadju!), 2 besedilo, obarvano v topli barvi, na ozadju hladne barve, 2 izogibanje pisavam, ki so teže berljive, 2 uporaba pisav linearnega sloga, 2 izogibanje zoženim in razšir- jenim pisavam. 4 ZAKLJUČEK Pri določanju tipografskih zna- čilnosti besedila in izboru barve je potrebna pozornost glede na izbor: čitljive oblike pisave, nje- nih podaljškov v ascender in de- scender ter višine srednjega čr- kovnega pasu, njene protioblike in prepoznavnih potez, oblike se- djetja (in njihovih izdelkov) Le- traset – spomnila sem se osnov- nošolskega zapravljanja celotne žepnine za pisave, ki jih je ponu- jalo to podjetje, in ker takrat be- lih svinčnikov ali pisal na tej stra- ni »železne zavese« ni bilo mogo- če dobiti, je bila moja priljublje- na pisava zožena helvetica (Helve- tica condensed) v negativ- ni, beli različici, ki sem jo lahko uporabljala na temni podlagi. – Podano je bilo obsežno, a pregle- dno predavanje o razvoju vzorč- nikovčrk. V določenem obdobju slovenske tiskarne niso prav nič zaostajale za evropskimi in sve- tovnimi korporacijami v predsta- vitvi pisav, ki so jih premogle. Predvajani so bili tudi številni zgodovinski filmi s področja gra- fičnega izobraževanja. V tem de- lu je nam, Slovencem, lahko žal, ker nismo ohranili tiskarske kul- turne dediščine. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani VIRI St Bride Institute St Bride Foundation, London, 2004 St Bride Library 21. 4. 2008 Printing Historical Society 21. 4. 2008 Twyman, M. Printing 1770–1970 The British Library, London, 1998 Slika 5. Predavanja so bila v okolju razstavnih eksponatov tiskarstva, na katerih je bilo v času odmorov omogočeno tiskanje.