JZ. Jtnlte. i umm i nft. ft Mnvji mi. nitll.ltio. »Slovenski Narod* velja v LfaMJsal na dom dostavljen: v upravniStvu prcjeman: ćelo leto naprc] • • • • K 24'— ćelo leto naprej • 9 • • K S^— pol leta „ • • • • . 12'— pol leta „ • • • • . U*— četrt leta „ .....6*— čctrt leta m • • • • # 5*50 na racscc „ * • • • , 2*— na mcsec « • • • • • 190 Do~>Tsf naj se frsnkfrajo. RoKopIsf se ne vračajo. Credalćtros KsaUova aUca *L 5 (v ftriUićju levoj ttlcfoa it 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrata u enkrat po 16 vin.f ra dvakrat po 14 vio., za trikrat ali večknit po 12 vin. Par te ia zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Uptivoiitvu nij te pošiljajo naroaunt, rddamadjc imentf Ltd. to je administrativne stvari i FosaneiM iteritta t«l|a 10 tfaarftv. ———■ Ka pismcoa naročito brez istodobne vposlatve naročnine St M ozira* „Mar**** tiskana" ttlcfon St •& .Slovenski Narod" Ttlji 90 poiti: n Avstro-Ogrsko: « za Nemčljo: eelo leto skupaj naprej • K 25*— I ćelo leto naprej . . . K 30 — S2rtlctet. : ; :: i1^ »Amcdk°*vse-*0««defde: na mesee . • . . • 2-30 * ćelo leto naprej . . . . K 35.— Vprašanjem glede instratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravntttr* (spodaj, dvoriSče levo), KnaHova ulica it 5, telefon At 85. 3 Topovski dvoboj v Poljski in zapadni Galiciji- — Zavezniška armada je zavzela važno točko severno od Volovca. — Srditi boji v ostalih Karpatih. — Zmagovito naše prodiranje v Bukovini. — Wama v naših rokah. — Na francoskem in poljskem bcjišai ni izprememb. ZAVEZMSKE ĆETE SO ZAVZE-LE KRAJ, SEVERNO OD VO-LOVCA, VJELE MNOGO SO-VRAŽNiKOV IN NAPRAVILE BOGAT PLEN. — OSVOJITTV \VA-ME V BUKOVIM. Ducaj, 9. februarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne °. febraaria cpokfce: V FofisRi In zapadni Galiciji ni mbwe izprememl^e. Topovski boj. V !e?neni peronu Karpaiov se je včera; zaveznlskini četam posrećilo, zavzeti po večdnevnih bojšh kraj, sevemo od gorskega prelaza Volc^ca, ki 50 ga Rusi trdovratno branili. Vjeli snio mnogo sovražni-kov ter vrAerilll mnogo municije in vejne^a moter:;'3la. Na csUli karpatski front« srditi | boji. V zapadnem ođs^ku se je pone-srečllo več niskih narsdov. pri čemer snio vjel? 340 raož in vplenlli 3 I strojne ruske. Prodiranje v Bukovini napreduje. Osvojili smo Warao. Namestnik načelnika generalnega š<&ha pl. H o f e r, fmf. * * BREZPOMtMSN! DOjr NA POLJSKIM. BcrGHn, 9. februarja. (Kor. ur.) Porečko Wo!ffovega iradn: VsHkf gfsvni stan, dne 9. !ebri;ana. V z h o d n o boiišče. Na vzhodnopruskj tneić «rr>o dosegli zo- pet neka] manjšPa kraievnzh uspehov. Sicer je ptiožai neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Ru?ko uradno porocilo. Beroliniki listi poročajo: Rusko uradno poročilo z dne 6. februarja pravi: X vzhodni Prusiii so dobili boji v dolini reke Inster in Šešupe jako ljut značaj. Na bajni fronti !e"o od Y;s?e traja oster artilerijski boj. Navzlic nemskim rrotinapadom so naše čete na levern bregu Bzure blizu nienega izliva ne le vztrajale. tcmveČ so prešle pozneje same v protinapad ter so se pola>tile važnega sovražnega onorišća. severno od vaši Vitkovice. Blizu pristave Boryszewo smo vzeli znaten de1 nemskih strelskih jarkov ter smo mestoma tuđi zasedli v dru-! %\ vrsti se nahajajoče nemške Jarke. V okolici norzvmcrM je izvršil so- j vražnik tri brezuspešne napade. i Brez težave smo zavrnili de- j monstrativiie napade .-ovražnikov blizu Malogoszcza in Chezinov. v ozemlja gorenje Visle blizu Cbvali-bo^ov'ce ter južno od Bieniszowic v Galiciji. V Beskirlib smo po Iju ti1" boj ih severno od fronte Zboro-Sz: onk6-Mezo Laborcz zoret napredn* ili. V beskMsk:h rrelazih smn de' 1 t so-vražni ofariZivi velike težkoć^. Na cestah proti Nadworni smo *- >e so- vražne napade krepko zavrnili.« • * BfTKA NA RUSKEM POLJSKEM. Preko F^ukarešte prinasajo budimpeštanski listi poročila o ljutih bojih na ruskem Poljskem. Tako je mesto Litomiersk popoinoma razbiro od težke artiljerije. Štiri petine mesta so razrušene, vse zaloge raz-bite. Nemci so se ruskim poljskim zakupom približaii na streljaj. h Petrcgrada poroćajo, da so poslali tekom velike bitke pri Borzy-mowu Nemci števiine oklopne avto-niobile proti Rusom, ti pa so prepre-čili vse nemške nakane s svojinii topovi. ^Corriere della sera < poroča iz Petro^rada o bitki pri Borzymo\n.Tu to-le: Nemci so priceli napadati iz močvirne doline Rawke ter so na-skaknvali strelske jarke pri Bolimo-\vu in B<^rzymov"u. Glasom najno-ve.iših uradnih poročil se je borilo na \7 km dolgi fronti 7 nemskih divizij s !P0 baterijami. 105.000 vojakov je na fronti II km naskočilo in 600 to-pov. med njimi težki oblegevalni topovi, je podpiralo prodiranje. 2e ćne 26. januarja so priceli Nemci z na-skokorh na Borzytrow. Dne 2$. januarja so poslali 4 pehotne nolke naprej, katerim se fc posrećilo zavzeti en ruski strelski jarek. Izdubili so ga zopet in pezneje zopet zavzeli. Od 1. februarja naprej so se napadi in pro-tinapadi vedno pooštrili in vedno več čet se je udeleževalo teh bojev, tako da je dobi! ta boj značaj prasne bitke z vsemi riienimi nepopisnimi gro-zotami. Berolinski listi prinašajo iz Londona to-le poročiio: Glasom zadnjih noročil iz Varšave so Nemci zope: izvršili silen sunek proti ruskim pezi-cijam, ki ščiiiio Varšavo. Boji so v teku. Iz okolice Varšave je pri lepem | vremenu in ugodnem vetru slišati v ! mesto crrmen'e tnnov. Neprestano , posnajo Rusi nove cote iz Varšave v fronto. Posebno veliko je število ko-njeniških pol kov. ki iih pošiljajo sko-7A Varšavo proti zahodu, dočim so 6n sedaj v teh pokrajinah rabili le malo konjenice. Zdi se, da je bitka silno krvava. Dan in noč vozijo ra-njence v že prenapoinjene lazarete. Vcčkrat so zadnje dni pripl*j:i ncin-Ški ietalci nad Varšavo. ostaii na so v velikih višinah in metali lo proklamacije v ruskem in poMskein ;e-zikn na mecfo Pcljski hegiinci pripo-vedn ejo. da so Nemci za s\o;o tron-to zaradili silne utrdbe. Ćela de/e!a je podobna veliki trdnjavi z ne^teti-mi forti irt jarki. Vse stratepieno važne točke so zvezane z novimi želez- niškimi progami. Posebno veliko je število oklopnih vlakov in oklopnih avtomobilov, ki jih zbirajo Nemci za fronto. * Francoski nazori o pomenu bojev na Poljskem. »Beriiner Tageblattu^ poroćajo iz 2cneve: O bojih na Poljskem pri-občuje ^Le Temps« poročiio svojega petrosradskega dopisnika. V tem P9-ročilu se naglaša, da nišo po nazorih ruskih vojaških kritikov ruski napadi v obrečju Visle samo enostavne demonstracije, marveč da jih je smatrati za novo ofenzivo. Maršal Mindenburg je dne ZA. januarja za-počel nov napad, ki bi naj bil odloči-len, in ki bi naj prodr! ruske pozicije za vsako ceno. Nemški generalni štab je mirovanje operacij v zadnjih tednih porabil v to, da je ojačil svojo artiljerijo ter povecal število svojih čet. Sedanje njegove nove pozicije kažejo, da stremi njegova nova taktika v glavnem za tem. da bi koncentrira! znatne čete na krilih obeh bojišč ob Visli in v Karpatih, dočim se v centru zadovoljuje s pol-drugim korom. Po teh izpremembah so zastavili Avstrijci vse svoje sile, Nemci pa vse svoje napore. Na crti Borzymow - V/ola v smeri Blonie je v teku. kakor se zdi, velika afera, pri kateri ima sovražnik vedno isti smoter: Varšavo. Ne štedi nobenih žrtev, samo da bi to dosege!. Vesti o tamkaj divjajo-č'ih hojih pravijo, da leže nad strel-skimi jarki gosti obiaki diina. Iz teh akcij se da sklepati, da se hočejo Nemci za vsako ceno izvi ti iz želez-nega obroca, s katerim so jih obdali zavezniki. V to svrho posegaio po svoji pr^'i metodi, ki obstoja v tem. da hočejo na eni strani končati, predno udari sovražnik na drugi strani. In kakor se zdi, je prišla sedaj vrsta na Rusijo. « Sođba ruskih vojaških krogov. -Tempsv poroča iz Petrograda: Ruski vojaški kritiki konstatirajo, da tvorijo novi nemški napadi ob Visli četrto veliko ofenzivo Nemcev od početka vojne. Nemški napadi imajo namen za vsako ceno prebiti rusko fronto. Nemški generalni Štab je v preteklih mirnih tednih ojačil artiljerijo in svoje moštvo. Nemška metoda je obstojala v tem, zbrati na obeh krilih. ob Visli in v Karpatih močne čete in pustiti v sredini samo pol-drugi armadni zbor. Zdi se, da se Nemcem mudi končati operacije na vzhodu, ker bi jih moglo ogrožanje na zahodu prisiliti, da bi zopet poteg-nili čete iz Poljske. Da bi potisni!; Ruse ob Bzuri in Rawki nazaj. so postavili v strnenih masah na 10 km širine 105.000 mož s 600 topovi, kar bi se moralo normalno razdeliti na 35 km. To dokazuje, da hočejo za vsako ceno iz železnega obroča. ki so ga sklenili zavezniki okrog njih. • m Obstreljevanie Tarnowa. »Az LsU< poroča iz Krakova: Ko so imeli Rusi Tarnow zaseden, šino bili primorani, obstreljevati mesto z našim i težkimi motornlmi baterijami. Bombardiranje Taniowa je biio dne 24., 25., 26. in 27, januarja najmočnejše. Te dni. ko so neštete težke krGgle zade-le mesto. so napravile naše baterije to - le škodo: Razdejana je bila železniška postaja, poškodovana sta bila 2 in pol kilometra železniške proget vojašnico je zadela krogla ravno v trenotku. ko se je vršila ruska božja služba. Rusi , so pustili v mestu nad 300 mrtvih in so zbežali. Tuđi pristava Kernpinszki. glavni stan ruskega divizijskesra povelj-pištva, je bila razdejana. Razdejana je bila šola, razbita so bila 4 štirinad-stropna poslopja in razdejana je bila obrarnbna crta ruske vojske, nakar so bili Rusi prisiljeni, da so se umaknili. BOJI V KARPATIH IN V GALICIJI. O bojih v Karpatih, zadnje uradno poročiio ne omenja krajev. kjer stoje sedaj naše čete. Samo toliko pove poročiio, da so zavezniške čete prodrle preko gorskega prelaza Volove c. O operacijah v Bukovini izve-mo. da dobro napredujejo. Govoreč o vojnem položaju, na-glaša »Berliner Tageblatt«, da se je ruski nacrt, vdreti na Ogrsko in raz-dreti zveze avstro - ogrske vojske v zaledju. vsakokrat razbil na trdo-vratni hrabrosti Avstrijcev in Ogrov. Boji v Karpatih. kamor pošiljajo Rusi neprestano silne nove čete, pri-hajajo vedno bolj ljuti ter nalagaio 4 pe ^^ *$& 3p£ ngr Francoski spisal Pierre de Cou-I e v a i n. — Kedaj se pričenja sezona? — Prve dni aprila. Želim radi vaju, da postane kar mogoče sijajna. Morda se ne bodete toliko zabavale kakor v Nev/ - Yorku, videle bodete pa neka] novega in odnesle vtise, kakoršnih vajine prijateljice nišo dozi veie. Mnogo Amerikancev je. ki dasi bivajo v Parizu že leta in leta, nikdar nišo prodrli v francoski interijer. •p- Antoinetta, je rekla gospodična Mav, pa naju vendar ne bodeš nadzirala na francoski način? — Ne bolte se! Posebno veselje ml bo, pokazati v vsi svobodi dve dobro vzgojeni odlični Amerikanki. Vaiin Čut za to. kar pristoja. vaju bo varno vodil. A. eno samo priporočilo vsejedno . . . nikakega fiirta. Evropejke ne poznajo te zabave. Kar se Francozcv tiče: Če se šališ ž njim, se šališ s poosebljenim bogom Iju-bezni. — O, jaz tu ne pridem v poštev, je vzkliknila Klara, kažoč na svoj za-ročni Drstari. — To bo na težka stvar, flirtati s tujci. je menila Annie resno. — Za vse slučaje raiši ne po-skušaj. — Sedaj. Antoinetta, mi moraš nekaj obljubiti, je dela Klara. i — Kaj? — Da ne badeš skušala omožiti Annis. — Obljubljam ti. Z moje strani i morete biti m;rrc. Veselilo bi me si-i cer zelo, če bi poročiia Francoza, i toda jaz nočem prav nič k temu pri-i pomoći .... iz različnih vzrokov. Veliki Bog. vsaj bi mi vajine tete ! nikdar ne odpustile! — Ravno tako tuđi jaz ne. — Ti si brezokusna. je rekla i Annie in zmajala z rameni. — Ti veš. Antonietta. jih je pre-kinila gospa Viflars. da ste te dve j pričakovali. da jima pomagaš izbra- i ti večerno obleko. i — Izvrstno. Vedno me veseli iz- I birati toalete. j — Upsm. da mi prihraniš mno- 1 go tlake, ie nadaljevala gospa Vil- | lars. Moja francoščina zadostuje za Louvre in Bon Marchć. a ne za svet. Ti si bila. ki si tem otrokom vtepla v glavo misel, da prežive eno sezono v Parizu, nosi torej tuđi posledice. — Z veseljem. Henri ja bode spremljeval v Bois. Njega posebno veseti, da ju bode mogel z nova dra-žttL J — O, tvoj mož je ljubezniv, je pripomn:!a Annie. I — Ni napaćen za Francoza, je smeliHaje odKOvorila baronica. Da i ne pozabim. obišče vaju med peto *n šesto. Kakor se mi zdi. nas hoče povesti v gleđisče. Pojutrišniem obedu-]etc pri nas v najožjem krogu. Njih bodete že oprostili^ da se nismo popoinoma spravljeni. Prav zadovoljna sein, da snio se radi popravila naše niše morali zgodaj vrniti. SpozrraJe bodete pri nas nas se pred početkom sezone neka: ljudi. Naš krog intimnih vas snrijazni s temi strašnimi tujci with those dreadful forcigners. Na svidenje torej, imam opravila Čez glavo! Annie in Klara si niste mogle žefeti boijše vodnice v pariško dru-j žbo kakor baronico Keradien. Od I vseh z aristokrati pomnoženih Ame-' rikank se je ta najboli prilagodila in I se navzela tona in obnašanja fau-! bourga, Antoinetta Lindsay je bila 1 znamenita lepotica. Med tem, ko je i prebila neko zimo v Rimu, se je se-znanila z baronom, ki je bil takrat navaden ataše pri poslaništvu. Imela je le skromno premoženje, dedščino po stari materi; gospod de Keradien ni bil bogat Od obeh strani je bU zakon nesebičan. Po treh letih, ki jih le baron prebi! v VVashinRtonu, ka* mor se je bil dal prestaviti, se Je po« vrnil aopel v Barbu Moževa rodbina je Antoinetto sprva spreiela hladno in nezaupno. Pozneje je dobila sina in urestopila h katolicizmu; to 30 je pribiižalo vsem in slednjič so 30 ljubili in visoko ce- \ nili vsi. Ker so baronovi stais; kupili ' vilo v Cannes, odstopili so m'ademu paru grad Moncour v Touraini in palačo v Parizu, rue Vanesu Kera-dieujevi so bili premalo prtrr.ožni, da bi bili mogli živeti v velikem slogu, navzlic temu je njihov dom bil prav prijeten. Baroni ;a je bila polna I2«bezni-vosti do svojih amerikanskih prija-tefjic, ki so se mimogrede mudile v Parizu. Vodila |ih je v glečslišče, v Bois, jih sprejemala, nikdar pa ni prosila žanje za povabiia in jih ni ni-kjer predstavila. Tekom svojega zadnjega bivanja v Ameriki pa je zelo ogorčena in užalo^iena morala sHšati, kako krivo sodijo aristokracijo. Zato je pregovorila gospodično Vfllars in njeno scstfičim\ da priđete za ćelo sezono v Pariz »n se jima ponudila, da ju vpeljc v svet da si morete ustvariti o francoski dražbi nekoliko pravičndšo sodbo. Ravno ta ideja pa je napravila gospo de Keradien za orođje Providnosti v Amimi usodL TV. . Marki Jacoites d* AnicuiflKHi fe s smotko v ustima rttoamsviaeiiftooi' v roki sedel pred svojo veliko pi-safno mizo v slogu Ludovika XV. in delal račun 0 svojih dolgovih. Njegov napeti obraz je jasno izraza! bo-Iestne muke, ki jih je trpel pri tem poslu. Ko je sestavil številke, napisane v žepni knjižici, — bilo je znatno število računov — jih je seštel enkrat, dvakrat in skupno svoto v velikih, jeznih potezah napisal na papir. Nato je vrgel svinčnik daleč proč od sebe, zinašil zoperne listine kratkomalo v miznico, obrnil svoj naslanjač proti kaminu, v katerem je plapolal živahen ogenj, ter prekrižal noge, Srepo je uprl svoj pogled v go-rečo peč in se skoro zamislil. Plamen je razlival po njem umetno svit-lobo, kakor za portret. Bil je to zares mož odličnega rodu, ki stoji na robu propada, kakor se je izražal Frank Bamett. Ćela njegova oseba je napravljala ne ravno ugoden vtis skrajne pomehkuženostf. Je-li bil lep? Da in ne. 2ivljenskc skrbi so njegovemu navadno hlad-nemu in resnemu obrazu z ravnim nosom udahnile dokaj krepkih potez in vendar so se njegove rjave oči pod vtisom nežnih čutil čudovito za-iskrUe. Neka gorkota je ležala v ti temnokođrasti glavi z Medim teintom in skoro rdečimi brkami, visoko čelo in mesnate ustne pa so izražale zna-čilop rmes idealnosti in čotnosti Str«n g.___________________________________________________ .SLOVENSKI NAHOO*. «ae 10 fcbrttarja 19iS. ________________________________________________ 97 ste*. našim četam silne Irtve. Pole« silnih napadov Rnsov, slasti v depresiji Dukie, ovi rajo naše ćete tlastt te4- koče zasnežene pokrajine in silni mraz. Še vedno ni jasno, kje namera-vajo Rusi izvršiti glavni napad, vse-kakor pa se zdi, da so si izbrali Rusi Karnate za drugo glavno bojišče V vzhodnjih pokrajinah in ilasti v Bukovinu pridobivalo naše čete prostora, če se tuđi stavtfo tam hitreirm prodiranju silne ovire. Zdi se, da bo-do trajali ti boji prav dolga Prnvt oomen bojev v Karpatlb, Vojni poročevalec berolinskega »ILokalanzeigerja* javlja iz c. in kr. vojnega stana; »Ruske vesti pravijo, da nameravats zaveznika z močnimi silami udariti čez Karpate proti leve-mn kri'.u ruskih armad. Te vesti ne ©clgovar ajo popolncma dej^tvem, Zavcznika sta imela pred ccirA skroninelši ci'j: hotela sca zopet osvojiti karpatsko mejo z njemmi prelazi in obrambnimi možnr stini. Da si postavita zaveznika po čoseženju tega cilja se ćaiisi ćeli, je seveda n;o-goče. Velike vojne sile se s svo-o artiljerijo in z velikim trenom sedaj v Kar-patih ne morejo gibati in biti. Boji v Karpatib iinaio zato bo!j znača? po-samnih srKjpaJov. katerih se udele-žujejo čet^ z nekoliko topovi Rusi imajo v srednji Galiciji v kotlini Jas-lo-Krosno, ki leži r.aproti dukelslvi depresiji, ter v prostoru pri Samboru zbrane močne sile. s katerirni kriiejo izpostavijeno točko svoje od Dunai-ca proti Karpatom se razprcstiraječe frome. ter vamjejo svojo oHesova:-no armaćo pred Przemys!om preli cjirozeiočiin io poskn^cm iz prosio-rov, ki se razprcsiirajo cd zapada čez jii^ pron vzhcdu. Konćno ogro-žaio te ruske sile nizino v Vzhodnjih Beskiđih. ki tvori glavni ćchcd na gorenje Carsko. Karnaisko gorovjs. ki tvori od slovaskega ozemlja tja do Sedmograškc pravcato ster.o sk!e-njenih višin, ima namreč n~ed želez-niskama pro^ma Novi Sonč-E?er;cs in Sanck-Horrcna presledek. ki se-stoji :z nirke^a pozdnate^a kakili ir-0 km širokoga hribovja. preko katere-£.a vndijo naravne ceste v severno Gorsko. Tu se vrše večii boli, med tem ko se bijejo čete vzhcdno cd crte Sanok-Hcmonna Ie za posamičr.e gorske doline O cgr^TT.nih operacija h velikih armad e treba se-daj ojačiti z losičnimi argumenti. Tako de!a]o zavezniki in tako mora storiti tuđi ruski narod. « • lit O BORBI V BOKI KOTORSKI. Slovenski pomorščak E. St. po-roca o borbali v Boki Kotorski med drugim tuJi to-ie: V Lovčcnu imajo Crnogorci svojo naravno trdnjavo. V zvezi s Francoz! so io ojačili s tem, da so namestili tamkaj 10 baterij, ki šteiejo kakih 120 tepov. Te bateri.e so spr-va z vso slio ofcstreljevale našo trdnjavo Vermač. Ker pa je ta trdniava povstm moderno z^rajenn, je uspeš-no kliubovala vsem sovražnim napadom, Med tem so dospele v Boko tuđi naše vojne laćje ter se jele udeleže-vati borbe. Topovi naših ladij so v iazdalji U kilometrov streljali na Lovčen. Prvi strel je pade! \z 24 cen-timetrskega topa, a na to so posegli v toj tud; težki ^0*5 cemimeterski to^ povi. Niili učinek je bil velikanski. Artiierijski boi se ;e vršil 5 dni dan in noč. Visoko gori z Lovčena so bru-hali crnogorski topovi ogenj in svi-nec, toda njihove granate so padale v morje, ne da bi zadele. Nam je bilo to v ve! U9 labavo. Po 5. dneh pa so crnogorski torovi utihnjli in od tiste-ga časa — in poteklo ie od tega žc dokaj tednov. da, meseccy — moičc % vso trdavrmdiottto Po končanih bojiti so se dv(rti | naši aeroplani visoko nad Lovčen in dognali, da 9» mmie gr*mmf lata» strasno u^ir.kovale. da so bile veči-nooia vse crnogorske batrnii raz-hite. In od tisteca časa tamo v Boki Kotorski mir. Francflifct čete za Britaa? Berolinska »Deutsche Tages-ceitung« javlja Is 2cneve: Pariške brzojavke peročajo o transportih francoskth Čet preko Sredozemskega morja. Ćete so nameniene ali y £gipt ali pa na Balkan. 2enevski listi pnobčujelo pisnio franeoskega vojaka svoji, v Zenevi živeći materi, c'a odide dne 9. februarja v Srbijo. Vsak volak ima sabo živila za dva tedna. Srbila ie haje sporočila zavez-nikom. da ne more nadalje vati voine, ako se ji ne pobije municije in pi>-meznih tet. • • • Rirfii! tran«rortf za Srbi$(K KomunSNemu Hstu »Adeverul* r>oročajo \z iialaca, da je odposla]a Rusiia velike nove transporte čet in mumcMe v Srbijo. V Rent ob izlivn rcl»e l'rui v Ponavo e pri Ma-zipcf^rdu in Bethuru ter kolodvor Bu!Iy - Hrenay. da preprcCtjo, da H Francozi vzeli od tu večje Čete* Obstreljevan'e reviria pr Cethunu je r-rovzroči'o m lijonsko šk^d(\ Nem-ški !eta!ci so metrJi ?v Oethunu Ie-trke, ki pravilo, da \~ernci ze!o dobro ravrr'o s francesk-'mi vietril<:i. Wc'f'ov rrad rcroča iz Ant-vern::a: P?rač;!a z dne 5. ietrusna, ća je pripalo nad A^tverren neVo an^lsiftO letaTo. je neresričr.o. Ta dan 5e j? prikisato reko nem^ko le-*r.'o ka!<;T? 15 Vm |u?ro i*i neko tuje !e:a!o kakili 12 k^crnetrov s€vernr> :akih Kf4.000 mož. ln<3i?5ks čete. Lyrm. 9. febrnarja. (Kor. -rađ,) >-Express reDubl^cain* pornča: Indijske Čet<* so se re!ja!e včeral v «rre-ri proti severni franeoski skozi Lyon, Vo!nl strofku Angleski finančni minister L!cyd George je naznanil v ministr-ckem svetu, da so znašali vojni stro-ski zavezn'kov rrececa innuarja skoro 3200 mililonov mark. Angleski vojni stroški so znasali IZOO miliio-rov. Silno nara^čanje vojnih stro-škov to provzročilo. da bo morala Ansclija v kratkem, morda že aprila, naieti novo mi!i)ardno posojilo. TURSKA VOJNA. Optfnihtičn? nazor! turškecv časo-pir'a glede operacij proti Eg'pto. Carigrad, 9. iebruarja- Tursko časopisje razpravlja o operacijah turske rrmnde ob Suc5.kem prekopu jako optimistično, poudarjaioč, da se nahajajo Angleži v težavni situaciju ker morajo braniti Egipt na eni strani proti turski armadi, na drugi strani pa proti plemena Sennssi in domaćemu prebivalstvu, ki se bo ne-dvomno uprlo, cim irvojuieio turske i čete prvi odločilni uspeh. »Tanhi« ! poudarja tndi pomen tnr-kih uspe-! hov v iMezopotamiji. — Neki sorod-j nik vrhovne^a poglavar)a Seniissi-]ev, ki se nahaia v Carigradu, pripo~ veduje, da je razšrrjena kalifova proklamacija svete vojne po ćeli Afriki in da se pridružuje pleme S* , plemenom protiangteškemn itjImii^b. Res Je tuđi, da so imeh Seausti v bo* I Jih % Angleži U nspehe. mte. 9. febroarla. »Usiofiec toy0a: Trancoske oblasti hi htozetn-ski knaiBlati sa tminlili Tang«. • • Pofodevalec »Ax Esta« Je toef razgovor 1 nem^khn veteposlanikom v Rimu. bivšim nemikim državnim kanclerjem knezom Bolownm. Knez BUlou se je izraitt z velikim občn-dovaniem in priznaniem o u?pehih in o hrabrosti avstrijskih vojakov ter poudarjal porolno solidarnost Nera-čije in Avstrije. Nemčija monarhje nikdar ne bo zapustila, ravno rako pa monarhija nikdar ne bo mislila na kak separaten mir. — Nasprotne tr-ditve sovrn^nikov so Ie prazno go-bezdanje. Glede politike Italije izjavila knez Bti'ow. »Popolnoma za-uoam v modrost in razsodnost vodil-nih italijarskih kromov; nadejam se, da bodo tuđi v bodoče mislili in hodili pravo r>ot. Tuđi ne dvonvm, da bo-dejo Avstrijci in Ogri olajšali itali-janski vladi in italijanskemu narodu odločitev živeti s centralnima državama tuđi v bodoče v miru in sporazumu.« * * • Težkoče ?teF?s?tske zunante cmlltlke, Berlin, CK februaria. vBerl. Tag-b!att- poroda \i Rima: *Stampa« razprav!]a o posledicah sedanje ev-ro^ejske vojne ter meni, da trip'e-enter.ta vejne ne bo pretrpete. ravno tako kakor ni pretrrcla balkanska zveza turske vojne. Radi te^ra nai se !tal';a troinemu sporazumu ne pridruži. Tuđi p^»sebna zveza s Frar.ci-io za Itiiijo ni praktična, ker stremi rrar»c»ia po r«^dviad: v Sredozem-skem morju. Zvezo z Ar.glijo bi bilo sicer žcleii, toda nikdo ne vc a'i si take zveze tuđi An&jliia želi. Tuđi r\ cza z Rušilo bi bila dobra, toda kdo ve, bi se li licf'.)a vsTed tega ne 7ap1etia v kak?en argleško - ruski konflikt, ki bo merda kr.uilu zepet i"brrhr.;i. V takeir konfliktu pa bi Italija i?rs=ii ne mcjoa prav nič pc-masati. vŠtampam zakliučruje, da bo nastala ro vejni dol^a doba politične nesigurnosti, v kateri bo morala Ita-li:a svoie irsterc-^e natančno preuda-riti. Nov! Hanian^fc} đr&idne bfTo doloreno r^ program«. * • Rimska 'Tribuna- iav!}a: Več itaTHfjnskfh pc^hneev 5e ie obrnilo na ruskesra ve!erosiJ»nika, kneza Krtincr^kerra, s pro?n]o. naj h\ ruska vbda oloresfala imenik vietih av-str>kih vrrakov italii^rtske narodnost ter tako cm og oj i ta bol^o zve-70 * ntimi. rn 5icer p^eko Rima. — Kvf%^ Knir-en«ky !c tei r>roSn!i nstre-?e!. Ruska vlada je sedal od^ovorHa. da Tarrofenega seznama ne more rTe^krbeti, ker se nahataio vietniki razt-nseri po raznih mestih. Pač ra Je r.Hiubila. koncentrirati po možno-*ti te vjefnike v večjih ski'P'nr.b \er j:m tako nuditi priliko za skupno dru- žabno življenje. * * ♦ Kotnunlia !c lialiia. ^Munv.hener Neueste Nachrich-ten* pcroiajo iz Rima: Italijanski poslanik v Bukarešti je po nalogu svote vlade romunski vladi formelno na-znanil. da h\ izstop Romnnije iz nev-traln^sti ne povzročil nikake spre-membe v do^edaniem zadržanju Ita-li;c, ki hoče ostati nevtralna. dokler trajalo do^danji vzroki za njeno mi-roIjuHnCkSt. Romuos&o - ruska pogodba? Pariški *Journa! des Dćbats« zatrjuje, da |e iz na|zanesllivejšej?a vira izvedel, da ste Romunija in Ru* sita sk*eni!i pred približno 3 meseci tajno konvencijo, katere glavna do-ločba ima naslednio vsebino: V od-meno za nevtralnost Rorounlie li prizna va Rus: a pravico oknplra« In pri-svojiU si vs« one avstroognke pokrajine, v katerili 9t nahajajo romuiK ske većine.« Informacijo »Joomal đes D6-batsc so nriobćiR tnđt romanski listi. Oflcijozni »ViitoruU Jo sedaj ocnaCa-}e kot izniillieno. Slccr pa vseboje vest sama tako oštra prottelovia, da Je pripušteno dvotniti o n]tni resniC-nosti Ako obij«blja Rusija Rommiii niftrado u ncvtrahiosU ne more v isti sapi fmt»riti o oknpadfl avstro-osrskega oiemlja, ki bi Jo mogla te-vrliti Romnnija Ie x oboroženo roko, tore! opvstivii Mvtralnost m m m aWW aai cnpiMMmno zsmieM« bivfl min "ffeđsgftrik CTemtoceaii piše v svojem lista, da se ie ie Ie sedaj pokatalo, kako neosnovane nade to fojifi politiki troinega spora* zuma glede Đolgarife. Clemencean zakljačnie s svojim ćete rum censeo, da |e sedaj kar nafnujnelSe potrebno pridobiti Japonsko, da pošle svojo armado na evropelska bojišča. • • i Vpoltiicaflle rezervnih castuikov v Bolgarlii. Boigar&kd voina uprava je v pokliča! a vse rezervne subalterne Čast-nike za 18. fehruarja k enomesečn'm Iorožn'm vajam. rezervne Stabne ča«;tnike pa za 15. marca k taktičnim vajam. Vojna uprava utemeljuje ta ukrep s tem» da se morajo rezervni častniki podučiti o naukih balkanske vojne. Odgoditev obćlnskfb vofitev oa Bol-garskem Splošne ob^inske volitve na Rol^arskem bi se imele vršiti 21. in' 28. februarja. Te volitve so podlaga | za volitve v narodno sobranje. tore] vele važne. Bo'.gar^ka vlada pa hoCe te volitve odgoditi, zato je predloži'a narodnemu sobranju zakonski nacrt, v katerem ^e določa, da se občinske volitve odgode do druge nedelje, ko potečeta dva meseca po odpravi vu'-nega stanja na Rolgarskem. Opozicija je nasprotnu temu zakonskenru nn-ćrtu in zahteva. na! se občinskc volitve vrše v dciočerem času, za čas voiilnih priprav, votflne agitacije ?n vfiiitev pa se na? odpravi vojno stanje. GrŠka hoče na svojo nevtraloost neko'iko fcolj paziti? .Frankf. Zt^r.^ poreča, da je gr-ška vlada vsled protesta avstrijske-?a, nem^ke^a in turške^a rosiarika preprećila izkrcanje za Srbijo name-njenega vejne^a materijala, ki }e pri-spel z vefikim franceskim parnikr---v Solun. Trancoski kapitan je dobil ukaz, da mora s svojo ladjo tekom 24 ur zapustiti solunsko pristanišne, NEM$KA IN ANGLESKA TAKTIKA, Admiral Kcster. predsednik nem-škega mornar iškega društva, je ime! v berolinskem v^uSilisču predava-n?e o vojn: n3 morju in o taktiki nem-ške in angleške mornarice. Rekel ie med drugim, da vo;na s podinorskimi čoini pa! ni rajplemenitejši način bo-jevanja na morju, teda Nemci so pr> siljeni se poslužiti teza načina, ker jih hoče AnRieSka izstradati. Daije }e admiral Kosier izrekeJ upanje, da bodo Ncmci okrofe Angleške položili če-dalje več nnr in da se bodo nemški podmorski čolni čutili na angleškem obrežju kakor ćomače. Iz postopa-nja angleške mornarice se da sklepati, da ni veC navdana Nelsonovega duha. loda Nćmci se ne smelo uda-jati iluziiam o razmerju med neinško mornarico i*! med angle^ko. Razmer-ie je ena proti štirirn. če se angleške-mu brodovja pri^teje še franeosko in ruska Angletka taktika, meni Ko-ster. meri na to* obraniti angleško brodovje med vojno intaktno, da bi potem mogla Angleška narekovati pegoje miru. Duh spekulacije je torej zaše! tud; v angleško mornarico. Nemška mornarica je navdana vse večjega duha za ofenzivo, toda zave-da se, da pomeni pomorska bitka za-njo ali zmago ali pa smrt, zakaj raz-bito brodt>vje se med vo|no ne da več nadomestitL Zaradi tega mora biti nemSka mornarica skrajno pre-vidna. Kaj bi nastalo* če bt v kaki I pomorski bitki vsaka potapljajoča se nemska ladja potegnila seboj eno an-gleško ladjo? Nemčija bi ostala brez vojnega brodevja* angleško brodovie pa bi napaJlo nemška obrežja. In an-gleško postojanje v nem§kih koloni-jah priča* da bi Angleži nobenetnn mestu ne prizanesli. Ncmsko obrežje od Emdena dc Memela bi bilo v nai-večji nevarnosti. Lahko bi se posre-čili tuđi poskusi izkrcati vojaštva Zato se ttemško brodovfe ne srne lo-titi akcije, pri kateri ni gotovosti, da bo imela uspeh. * m • ENOROCNI OENE8AL PAtt Prancoakf teneral Pa« je od-potoval, kakor so poročaii hctl, v posebni misiji v Rifeijo. Oovori se da ima natapa* tepteirati rusko arwa-do, dragi m četo zatrjujejo, da pre-VKune vrhmno povoljslvo n*ke «r-made na PoHskcm* Oentral |s trto mđ\ tvoje uma* njostU kakor m* tvc^ii *posobn«ti eden naJznaiRcnitctfih generalov franeoske republike, I Oeneral Pau vzUOa potorMti I po tvoH mnanjosti: nima namreč • 4hm lite li *ml im* vale* po- [ sebnega dovoQe«|e »vojeCasnega predsednika retmbfflce, na desni Kljub temu ie eden nalizbomej-lih Jehalcev v anMdi. podnačelnik genersfneca štaba te poveljBlk me najvažnelifti armađ. Desno roko ie tzgubil kot pod« poroćnik 1. 1870. v Wtki pri frosch-weilerju. Bil je takrat tuđi vfet Ker Je izgubil roko in je bil vsled tega sa vojaSko službo nesposoben, so ga Nemci hoteli pustiti domov. Ker pa ni hotel podpisati reveraa, da se ne bo več bori! proti Neničiji, so ga še itadalie pridržali v vietništvu ter Ža sele kasneje zamenjali za nekega nemSkega častnika. ki je bi! takisto nesposoben za vojaško službo. Kljub svoji fnvaltđnostf, se Ie ??e nadalje bori! ter je posta! s 33. leti stotnik ter vitez častne legije. Po končani vojski je Paa brzo napredoval Toda generalu nišo pridobfle samo njegove sposobnosti. marveČ v veliki meri tuđi spomin na njegovo junačko sestro Mariio Cdmee. V vojni leta 1870. je stregla ra-niencem v bolnišnicah v Nancyju. Pred izbruhom vojne |e obiskovala neko slikarsko solo. Ko pa se je pri* čela volna, je odsla kot bolničarka I na bojišče s polkoiru v katerem je služil njen brat kot podporočnik. Po* noču ko ni imela defa, je slikala portrete umirajočib ranjencev in j'h na-to pošiljala rodbinam umrlih kot zadnji spomin. S tem si je pridobila največjo popularnost v naj§ir§ih krcg'h. Ko }e MaHte Edm^e tzvedeta, da je bil njen brat težko ranjen, se je napotila peS. brez bojazni, da bi jo priieli kot vohunko, v nemsko voia-ško bolnišnico, v kateri ie ležal. Na* to se je odpravila. ne oziraje se na nepopisne težkoče. skozi nemško bojno crto ter srečno orođrla do dr-žavnega kancelaria Bismar?ka sa-mega ter %2l prosila, naj izpusti na svohodo njenega brata. Bismarck je njeni prošnji seveda ugodil Toda njen nacrt je prekrižal brat sam, ker ni hotel podp;sat? reverza. Končno pa je bi! Pau vendarle poslan domov. kakor smo že zgoraj omenifi-Doma Je Mariia Edmee po^trvoval-no stregla svojemu bratu. Ko pa te okreval. se je zopet napotila ž njim k armadL Brat je odsel v boj, ona ie ostala v bolnisnici. V tem časn }e dobila pismo od svo'e stare matere, da je njen sin i2> ^inil na bojišču brez sledu, Marija Ćdmće se ie takoi odpravila na pot ter prepotovala vse kraie. kjer se je nabacala franceska armada, dokler ni nasla brata zdravega in cilega. — Brez odlaganja se je vrnila k materi, da ji čim najpreie snoroci veselo ve^t, da nien sin živi. Prišedši v Juro, ji je sporocil tamkaišnji r>oveljnik, da !e v ondotni bomišnfei umri njetj brat na kozah. Ni mogla verjeti tei vesti, zato je dala odpreti krsto umr-lega volaka in se prepričala, cia mrt-vec ni njen brat. Pri tei priliku ati morda med svojim bivanjem sredi okužene armade, se je sama nalezla strašne bolezni. Tri dni po svojem povratku v Nancv. je ararla* stara jedva 27 let Nemska posadka v Nancvju ie mrtvi junakinji izka7,ala vse Časti. Njeno krsto so zavili v franeoskp trobofnico — po petih mesecih Je bilo to prvič. da so v Nancviu videli franeosko narodno nastavo. In nemški častniki in nemški volaki so de-lali ^palir mrtvaškemu sprevodu, ka-teremu so sled'li ranjenci In bolnikf iz vseh voiaških bolni^nic. • • • 32» šxc*_________t __________.SLOVENSKI NAKLJU*. do« 10 febroarfr I91&________________^__________________________________Stran 3. MED JUNAKL Prav lično dogodbo pripa p. ^e poročevalec ~N. Fr. Pr.« iz bojev na prelazu Uzsok. Poročilo je datirano z dne 5. t. m. Kakor izvem v glavnem stanu armadne skupine Szurmav, trajajo boji pred prelazom Uzsok še vedno. Rusi, katerim poveli uje tu zelo energični general Patašov, tipajo vedno ob naši fronti z večjimi oddelki in pa-truljami. Včeraj dopoldne so poslali več stotmj. da izvrše naskok na naše desno krilo. Naskok. ki ga je posku-silo ten 500 mož\ se je razbil v ognju ogrskega domobranstva. Nad 200 mrtvih in ranjenih je obležalo pred našimi strtiskimi jarki in 200 Rusov smo vjeli. Zvečer so Rusi naskočili drug del naših pozicij. Tuđi tu so imeli mnogo žrtev. Nad 200 mož je bilo vjetih, med njimi neki polkovnik in neki praporščak. Ta polkovnik* Ivan Maksimovt poveljnik 2-5$. kišinevskega polka, je bil danes gost častnikov v glavnem stanu ter je zelo Ijubezniv, visoko iz-obražen vojak, ki se je odlikoval že v japonski vojni. Proti nam se je že dolgo bojeval na prelazu Uzsok. Ko so Rusi 31. decembra s silo vdrii v dolino Ung, je bil on poveljnik skupine, ki je prodirala na cesti. V boju proti njegovim četam je padel polkovnik Csermak 21. ogrskega do-mobranskega pehotnega polka, ki je pri Hajadsu poveljeval kot brigadir. Kakor so se honvedi borili hrabro, umakniti so se morali pred premočjo ter pustiti na bojišću svojega na smrt zadetega voditelja. V poikovniku Maksimovu je našel viteškega na-sprotnika. Ko so Rusi videli, da je ranjen neki višji Častnik, ga je dal pclkovnik Maksimov prinesti v hišo, kjer se je nahajal danes sam kot vjetnik ter po-klical 4 zdravnike, ki pa nišo ničesar opravili. Drugi dan je polkovnik Csermak umri. Polkovnik Maksimov mu je kot junak izkazal časti, ki so za junaka. Dal ga je pokopati v posebnem grobu zraven cerkve. Ves polk je nastopil in ruski duhovnik je blagoslovil truplo. Polkovnik je nagovoril svoje ljudi ter slavil junaško padlega nasprotni-ka. Tuđi je dal postaviti na grob le-sen križ z imenom polkovnika Cser-maka. Sedaj je polkovnik Maksimov vjet. Njegov polk je bil dobil ukaz, da z enim deJom v naskoku zavzame naše pozicije; poslal je naprei dve stotniji pod poveljništvom nekega stotnika, ta pa se je kmalu vrnil in javil, da ni mogoče nadalje prodirati. Polkovnik mu je zato outrgal epav-lete ter sam stopil na čelo svojih čet. Junaško je prodiral. z vseh strani pa so prišli ogrski domobranci in polkovnik Maksimov se je moral udati. Mbši vojaki so ravnali z njim prav vljudno. Posadili so ga v avto-mobii in odpeljali v Ungvar. Spoto-ma je srečal svoje ljudi, ki so bili tuđi vieti in so ravno počivali ob cesti. Vsi so se dvignili in zadnjič pozdravili svojega polkovnika. On jim je odzdravil ter se nato obrnii do spremljajočega častnika: »Moji hrabri Ijudje, Bog jih varuj!« Težko mu je bilo slovo. VOJNA V BLATU. Luigi Campolonghi popisuje v milanskem listu *Secolo« boje v ar-gonskih gozdih. Nekaka predsoba tega bojišča je kraj Saint-Menehould. Tod gredo vsi. ki so na potu v boi in ] morebiti v smrt; tod se vračajo ra- j njenci in mrtvi. Trda ic ta voina v 1 Argomh, ker imalo Undjc, kl se tod vojsku je]o, dva strašna sovtežnika: đrevesa in blato. Francozi in Nemd so po celem gozdu izkopali globoke strelske jarke in v teh jarkih je blata do kolen in še čez. Kako radi bi eni kakor drugi, kadar so dovelj dolgo sem in tja streljali, planili iz teh Jar-kov in bili prsa ob prsa lepo bitko, kakršne so bile nekdaj. Pa ni mogoče. Blato se drži, kakor ptičji Icp. Prve dni so vojaki veseli. Skoraj v vsakem strelskem jarku je kak šalji-vec, ki zabava svoje tovariše. A šale zmanjka pre] ali slej in življenje v strelskih jarkih postane mučno. Dolgočasno minevajo dnevL Samo da si preženejo čas, začno vojaki kopati iz svojega jarka podzemski rov do sovražnikovega jarka. Tuđi paralelne rove iz sredine tega rova kop-Ijejo. Pri Couviechasseu so Francozi in Nemci napravili ćelo galerijo pod-zemskih rovov, jih napolnili z raz-strelivom in jih pognali v zrak. Po-tem pa.so se Francozi in Nemci spo-prijeli in unela se je prava bitka. To-da taki slučaji so izjemni, navadno tiče vojaki v jarkih in samo preže na sovražnika. Blato pa postaja vse večje. Oprijema se nog, pluska na suknje in se poprime las. če zapuste vojaki strelske jarke, nišo več podobni ljudem. ampak gozdnim škra-tom. Samo blato jih je. Pogled na ie ljudi mi je pokazal grozoto vojne še boli, kakor kuni mrličev na bojiseih. Tem proce^ijam utrujenih, vse v blato zavitih vojakov, se dajo primerjati samo še procesije mrličev. Vsak dan ob 2, popoldne se pripelje veliki voz iz bolnice in na njem leži 30 do 40 čez noč umrlih ranjencev. Počasi se zib-He ta voz m spremljata ga samo dva vojaka. Se pred par tedni je ta voz vozil mrliče na grajsko pokopališče, a to veliko pokopališče je postalo že premajhno in zdaj pokopavajo nirt-vece na hribu. Tara počivajo nepo-znani. . • Ranjeni in mrtvi slovenski voleHi. (Kratice: p. = pcik; komp. == kompanija (stotnija); r. = ranjen; m. = mrtev; v = vjet.) (Iz seznamka izgub št. 105 z dne 17. januar ja.) Adam Fraa, 26. dom. p., 2. stot.. r.; Ajd Juri, 26. dom. p., 9. stot.. ranjen; Bailon Anton, 26. dom. p.„ 9. st.. r.; Eerčnik Franc, 26. dom. p., S. st., m-; Brtnik Jožef, 3. črnovoi. p., 5. st., r.; Colnik Martin, 26. dom. p., 9., st., r.; Cvenk A lb e rt, 26. dom. p-, 5. st., r.; Dolganoč Ivan, 26. dom. p., 5. st, r.; Duhkovic, 3. črnovoj. p, 9. stet., m.; Ferme Franc. 26. dom. p., 5. stot., r.; Florfacc Anton, 26. dom. p.. 5. st., r.; Gerčer Ivan, 26. dom. p., 5. stot., r.; Germin Alojzij, 26. dom. p., 9. stot., Goičar Mihael, 26. dom. p., 5. st., r.; Gcričan Jakob, 26. dom. p., 5. st., r.; Gorjanc Franc, 26. dom. p., 5. st, r.; Gorogranc Franc, 26. d. p., 5. st, r.; Goručan Ciril Drag.t 5. p. p., 6. esk., iz Smarja, vjet, Gromik, 26. domob. p., 9. rotnija, r.; Kolcapfel Franc, 26. d. p.. 0. stot, r.; Hriberšck Franc. 26. d. r , 5, st, r.; Jakopič Anton, 26. dom. n.. 5. st, r.; Jug Mati ja. 3. črnovoj. p., 2. st, r.; KPnar Konrad, 26. dom. p., 9. st, r.; Klinar Martin. 26. dom. p., 5. st, r.; Kos Fra ne. 26. dom. p., 9. stot, r.; Kostevc Jožei, 26. doin. p., 5. st, r,; Kranjc Marko, 26. dom. p., 5. st., r.; Krali Jožef, 26. dom. p„ 9. stot, r.; Kramer Jožef, 26. dom. p„ 8. stot, r„ Križanič Ivan, 26. dom. p., 9. st., m.; Kuhar Mihael, 26. dom. p„ 5. st., m.; Levec Jernej, 26. dom. p„ 5. stot., r.; Lipko Peter, 26. dom., 9. stot, r.; Lorger Štefan, 26. dom., 5. stot, r.; iVarolt Jožef, 1 črnovoj. p., 6. 5t, r.; Novak Leo^old, 26. dom. p. 9. st, r.; Oisteršek Ignas?j, 26. d. p., 2. st, in.; Penič Fraiic, 26. dom. p., 9. st., r,; PinteriČ Mihael, 26. dom., 5. st., r.; Počivalšek Jožef, 26. d. p„ 9. st., r.; Pnjateij Karol, 26. dom. p„ 5. st., r.; Rataj Franc, 26. dom., 5. stot, r.; Rcpnik, 26. domobr. p., 3. odd^lek Selišnik Juri, 26. dom p., 5. stot., r., Sellich Karoi, 26. uom. p., ». st., r.; SeniČer Franc, 26. dom. p„ 9. st., r.; Šestak Jožef, 10. dom. p., 2. st., r.; Simončič Franc, 26. dom. p., 8. st, r.; Šipek Henrik, 26. dom. p., 8. st, r.; Skorjanc Karol, 26. dom. p„ 9. st, r.; Špindler, 26. domobr. polk, 9^ st, r.; Sprinčnik Ivan, 26. dom. p., 5. st, m.; Sredenšek Mihael, 26. d. p., 8. st, r.; Supan Anton, 26. dom. p„ 9. st, r.; Toplak, 26. domobr. p., 9. stot, r.; Tramšak Štefan, 26. d. p., 8. st, r.; Turšek Ivan, 26. dom. p„ 5. stot, r.; Ulc Florijan, 26. dom. p., 9. stot^ r.; Urlep Franc, 26. dom. p., 5. stot., r.; Veranič Peter, 26. dom. p., Q. st, r.; Vodovnik Iv.f 3. g. art p-, I. h. b^ r.; 2ekar Ignac, 26. dom. p^ 9. stot, r.; 2e!eznik Ivan, 26. dom. p., 5. st, r.; Žibrat Ivan. 26. dom. P- 8. stot, r.; Zirzel Jožei, 26. dom. P^ 9. stot, r.; 7w"ip*i< Martku 26. dL IL, 5. ttaiJ PiljriN razrna o nm ponnilin rah. Dr. Albin Smola, odvetnik v Ljubljani. IV. Pravio sUliiče dolžoiko¥o. Ako se otvori o dolžnikovem premoženju konkurz, tedaj preide uprava in oskrba njegovega premo-žetija v upravnikove roke. Dolžnik nima nikake razpolagalne pravice več. Drug je poloia] pri poravnalnem postupanju. Namen poravualnega postopania je, dolžniku obraniti njegovo gospodarsko situacijo. Radi tega je v dolžnikovem interesu, da ostane uprava premoženja tuđi med poravnalnim postopanjem v njegovih rokah in da ima pravico razpolagati s svojim premoženjem, sklepati pogodbe, voditi procese itd. Na drugi strani pa veleva interes upnikov, da ne smejo biti opravila dolžnikova taka, da bi njim ško-dovala in jim odvzemala in zmanjše-vala ono premoženje, iz katerega se jira nudi pokritje. Spor med tema dvema intereso-ma ureja poravnalni red na ta način, da določa, da je v splošnem dolžnik sicer povsem upravičen, razpclaga-ti s svojim premoženjem, da je pa vendar v gotovih ozirih in v gotovih mejah ta možnost utesniena, Meje in utesnitve dolžnikove razpolagalne pravice so dvojne. Ene izviralo iz postave, iz poravnalnega reda samega, druge dobe veliavo sele tedaj, ako jih odredi sodišce. Kakor hitro je stavil dolžnik pri sodisču predio^ na otvoritev posto-panja, tedaj mu je že po postavi sami v interesu upnikov zabranjeno, sklepati taka opravila in pogodbe, ki bi zmanjsale in obremenjevale njegovo premo7enje. Od trenotka naprej, ko je stavil dolžnik predlog na otvoritev posto-panja, mu prepoveduje postava pro-dajati ali obremenjevati svoja zem-Ijišča, dovol^evati odločilne pravice na svojem premoženju, dajati po-roštva ali sklepati neodplatna opravila. Načelo je, da se ne sme zmanj-sati po predlog-u na otvoritev posto-panja na škodo upnikov doižnikovo premeženje. Do trenutka, ko se začne po-ravnalno postopanje. je dolžnik v upravi svojega prernozenja in v svojem obratu kot prej popolnoma sa-mosLOjen.Prepovedana so mu 1c zgo-raj omenjena opravila, Z otvorit\ijo pora\Tialne^a posle-Pred takim neupravičenim vmesava-njem se svari, ker se bo v bodoče v takih slučajih postopalo kazenskim potom. — Sodniška imenovanja. Pravo-sodni minister je imenoval avskul-tante G. Barleta. dr. Iv. Hoj-n i k a, dr. K r a i š e k a, dr. Henrika S c h r e i n e r i a. dr. J. M o č n ik a, dr. M. Z o r i a n a in dr. SI. L e š -n i k a za sodnike v področju graške-ga nadsodišča. — Cena prašičev na dunajsketn trgu je včeraj znova in sicer za 20 do 40 K Doskočila. Za prima blago se je plačevalo 2 K 75 v do 2 K 80 v, za lahko blago 2 K 10 v do 2 K 44 v, za mlade prašiče 2 K do 2 K 40 v za 1 kg žive teže. — Pegasti legar. Od 31. Sanuar-ja do 6. februaria se je zgodilo v naši drža\"ni polovici 423 slučajev pe-gastega legarja. To število kaže, kako se je ta silno nevarna bolezen razširila. — Iz ljudskošolske službe. Za suplentko na ljudski šoLi v Ložicah je bila imenovana Leopoldina B o j c-Vadnjalova, za suplenta v Sp. Loki je bil imenovan Fran Sche-s c h a r k . provizerično vodstvo ljudske sole v Naklasu prevzame učiteljica Frančiška Gromova, v So-ri pa Ana Grebenčeva. — Zadruga gostiiničarjev in ka-varuarjev v L5ubi|ani ima v četrtek, 11. t. m. ob pol 3. popoldne v gostil-ni pri Kavčiču na Privozu st 4, se-stanek. Narnen sestanka je. da se go-stilničarji in kavarnarji posvetili ejo 0 dragiT?ji in pomanjkanlu žhil. — Žreb^nje 3. razreda c. kr. av-?trijske razredne loteriie se vrsi dne 16. \n 18. februaria. P. t. reflektante opozaria^Tio na današnji in^erat po-slo\mice c. kr. avstr. razredne loteri-je Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. M'ad maloprldnež. Krčmarja Andreja Peglaj a v Pckojišču pri Borovnici je ponoći ^zbudiJo sumljivo ropotanje v kleti Šel je v klet in za-sačil pod stopnicami i4letnega fanta. Ta se je bil zvečer splazil v hišo in se da! zapreti v klet. Pa tega ni prvi č storil, ampak že večkrat poprej in ie pri tistih prilikab pokradei za 150 kron pijace in denaiia. Umri fe v Metliki ondotni trgo-^/ec gosp. Makso Požek. Prizade-thn rodbinam sreno sožalje! Mestno dekliško solo v Celju so zaprii, ker je neka učenka obolela na peeastem Iegarju. Deklica se je oku-žila, ker je vzela kruh od nekega bolne ga vojaka, ki je do šel z bojišča. Šmarje pri Jefšah. Dne 31. janu-srja t, 1. ie slavil oOletnico naj izred-no priljubljeni in spoštovani zdrav-nik ^. dr. Josip R a k e ž. Koroški ro-jak je našol v Smariu nov dom in mu posveti! vse svoje moči. Ze dve de-setletji je središče vsega družabnega in javnega življenja. Pri občini. po-sojilnici. okrajnem zastopu, okraj-nem šolskem svetu njegova resna. beseda mnogo zaJeže ter daje tako smej važnim gospodarskim in političnim vprasanjeni. Sirom slovenske domovine je znan že izza dijaških let in po svojih spisih v »Zvonu« itd. Kličemo mu tuđi tem potom prav iskreno: Na mnoga leta! Prijatelji otrok. V gostilni gospe M. ZupančiČ so nabrali črnovojniki nadomest. odd. 12./3 v Mariboru 4.februarja t. 1. na posredovati je na-takarice gdčne. Ivanke Janežič za uboge otroke ljudske sole v ptujskj okolici, katerih očetje so bili v vojni ranjeni, svoto 13 K 20 v, in sicer so daroyali sledeči gg.: narednik Franc Slavič iz Babinec pri Ljutomeru 5 K župan Juri Topolovec iz Ptujske gore 5 K» Pavel Essich iz Tepine pri Konjicah 1 K, Jakob Majcen iz Ku-kave 20 v, Franc Ivanuš iz Formina 1 K in Jožef Segola iz Mezgovec 1 krono. Umri ie v Vrtojbi Pd Gorici v starosti 84. let ondotni posestnik in bivS župan .Tosip Nemec. Požar v Zagrebu. HiSa mizarske zadruge v Zagrebu na Zrinjskega trgu je včeraj pogorela. Vnela še Je tuđi sosedna MSa. Otstictai wt Je po- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD', dne 10. februarja t915. 32. štev. okrog- 300.000 K, ki pa je večinoma pokrita z zavarovalnino. Hrvatski poslanec bi župan karlovački Gustav Modrušan dementira vesti, da namerava odložiti svoje javne funkcije. Serenissimus ne želi priveska tridejanska veseloigra dosegla Je včefaj v kino Idealu najlepši uspeh. Slika je jako zabavna in sili k burnem smehu. Tuđi senzacionalna drama doživljaji časnikarja je žela obče priznanje. To spored ponavlja se še da-nes in jutri. Izgubljene stvari v času od 1. do 8. iebruarja, ki so bile prijavljene na policijskem ravnateljstvu: crna denarnica s 43 do 44 K, bankovec za 20 K, Crna denarnica z bankovcem za 20 K, torbica z 9 do 10 K, crna denarnica z bankovcem za 20 K. denarnica s 14 K in ščipalnikom, torbica z 10 K in rožnim vencom, ko-žuhaste rokavice za levo roko, bankovec za 100 K, rjava denarnica z nekai več kakor 20 K, hranilnična knjiga z denarjem v bankovcih 300 kron, crna boa, zlata ura z verižico, črra zapestnica z uro, crna denarnica s 60 K, denarnica z 12 K, ura z veri-žico iz kovine, srebrna damska ura s pozlaćeno verižico, rjava denarnica t 2 K drobiža in 4 majhni ključi. — Naidene stvari v času od 1. do 8. fe-bruarja t. 1., ki se dobe pri policijskem ravnateljstvu. - Srebrna doza za svalčice, torbica z 20 K 15 vin., konjsko ogrinjalo, zapestnica z urof zavitek z 1 parom nogavic, očala z etuijem. zlat poročni prstan. dežnik v obliki palice, denarnica z li K 38 v, denarnica s 6 K 91 v, naglavna ruta in crna boa. — Transport ranjencev. V torek ob 11. uri 13 minut ponoči je dospel v Ljubijano zopet večji transport ranjencev. Bilo jih je 222, med njimi 20 težko ranjenih. Transport je prišel iz Karpatov. Stanje ranjencev je bilo vsega pomilovanja vredno. Štlrie ra-Tijenci nišo imeli niti vrhnih hlac. — Med ranjenci je bilo 7 Rusov. Ra-njence je prepeljalo prastovoljno ga-silno in reševalno društvo v belgijsko vojašnico. Rczne stuorlT * Časlni znak za zasluge za »Rdeči križ« ]e podelil cesar nemški cesarici AvgustL Avstriiski veleposlanik princ Hohenlohe ii izroči to znamenje vladarjevega priznanja danes v posebni avdijenci. * Pegastl tegar se je pojavi! tuđi v Dalmaciji in sicer je dosedai ugo-tovljen en slučaj v Tiesnju. * Split brez pošte. Mesto Split je bilo deset dni brez pošte, ker so sne-ženi zameti onemogocili železniški promet. * Potres v Inomosru. Včeraj zju-trai so čutili v Incmostu potres. En sunek je bil prav močen. sledila sta mu še dv:> slabeiša. Škode ni bilo. * Za 500 milijotiov Hr novih ban« kovcev izda »Banca d' Italia«, in sicer 600.000 kesov po 500 lir in 2 mi-lijona kosov po 100 lir. * Ćaini monopol v Rusiji. V rus-kein finančnem ministrstvu razprav-ijajo o uvedbi Čajnega monopola. Dotični projekt obljublja državi 224 milijonov rubljev (610 milijonov kron) čistih dohodkov na leto. * Nevaren potnlk. Na parniku -Champa^nev. ki je vozil iz New Vorka v Havre. so prijeti potnika, ki je ime! pri sebi — pet dinamitnih bomb. Baje ie namerava! ladjo samo v zrak pognati. * Požar v vjetniškem taboru. V vjetniškem taboru na Wegschaidu Dri Linču je izbruhnil v nedeljo požar, ki je vpepelil barako za oficirje, v kateri ie zgorelo vse. Castniki in ?r,oštvo so resili le golo življenje. Narednik Reicher je postal žrtev požara. Skoda znaša okrog 120.000 K. * Angleški kralj Jurij je podelit srbskcmu kraliu Petru najvlšje englesko vojno odlikovanje, ki ga iz-roči posebni odposlanec angleskega dvora v Nišu. Kakor znano, so bili ^tiki med angleško in srbsko dinastijo od belgrajskega umora sem dolga leta popolnoma prekinieni. * Na smrt obsojena služkinja. Viktorija Mlyniec v Krakovu ie bila odslovljena \z službe in ie na njeno mesto prišla Ivana Slivinska. To je odpuščeno deklo tako ježilo, da je svojo naslednico ustrelila. Sodišče io je obsodilo na smrt, a je tuđi skleni-lo, da jo priporoči v pomilošcenje. * General Radko DimftriJev je sedai poveljnik tretjega ruskega ar- madnega zbora, ki operira med Du~ najcem in Bialo. Tako poroca vPesti Napio,. Po vesteh časopisja sodeč, moramo smatrati generala Dimitri-ieva za pravcatega generala Ahas-verja, tolikrat je že spremenil svoja poveljstva. * Karneval ob Renl. Veseli karneval ob Reni, ki zadobiva običajno zlasti v Kolnu jako hrupne oblike, se letos ne bo vršil. Vojaški poveljnik renske pokrajine je prepovedal za dni od 11. do 17. februarja točenje žganja, prirejanje vsakršnih zabav in zborovanj, nošenje raznih veselih znakov in ćelo prodajanje karnevali-stičnih spisov. * Ladjedelstvo \ letu 1914. Te dni je izšla statistika ladjedelstva za leto 1914., iz katere izhaja, da je zgradila Anglija tuđi preteklo leto več trgovskih ladij kakor vse ostale države sveta. Angleška trgovska mornarica se je povećala za 656 ladij s skupno 1,683.553 tonarni deplace-menta. Med temi ladiami je 621 par-nikov, od katerih tih je 71 večjih kot 6000 ton. 13 pa večjih kakor 10.000 ton. Na drugem mestu stoji Nemčija, ki je zgradila za 387.194 ton novih ladij, med njimi 28 z deplacementom 5000 do 10.000 ton, 6 pa s prostornost jo preko 10.000 ton. Rekord v ladjedelstvu pa je tuđi leta 1914. dosegla Nemčija, katere družba »Ham-burg-Amerika^ si je zgradila parnik vBismarck s 56.<>00 tonami, ki je največja ladja sveta. Na tretiem mestu se nahaja v ladjedelstvu Severna Amerika, na četrtem tiolandska, na petem Francija. Vse neangleške države skupaj so si zgradile lani trgovskih ladij za 1,169.200 ton prostornosti. * Vedeževalka v Petrogradu. Klasično mesto vedeževalk jef kakor znano. Pariz. Francoski listi so pclni inseratov r^z^ih s'avmh »mesda-mes<,ki rrorokujejo po raznih taritih od 5 frankov naprej, ki pa so vsaj po lastni sodbi vse enako dobre in za-nesljive. Vedežcvalstvo pa se je v zadnjem Času tuđi v Petrcgradu silno razširilo. Podjetnim ženskam, ki imajo nekoliko fantazije ter razpo-lagajo s koščkom kombinacijskega talenta, nudi vedeževalstvo mnogo zabave in še več zaslužka. Ruski listi že nekaj časa tožijo, da se vsilju-ieio te moderne coprnice v rodbine vseh sloiev in ^Navoje Vremia- je iz-računalo, da se nahaja v Petrogradu sedaj več tisoč vedeževalk, ki živijo od ljudske neumnosti. Ruska vlada ie bila Kortčno primorana storiti pri-merne korake. iMestni vonski načelnik v Petrogradu, general knez Obo-!enskyf je izdal naredbo, ki prepove-duje vedeževalstvo in grozi proro-škim madamam z ostrimi kaznimi. List: dvomijo, da bi to pomagalo. * Narednilt Bachinger — nava-den slspar. Preć nekaj časom so na Dunaju zelo častili narednika Fran-ca Bachin^erja in ga slavili kot ve-likega junaka. Vsi listi so bili polni njegove slave. Posebno se je obširno popisovalo. kako je narednik Ba-ehinger vjel varšavskega guverner-ia, barona Korffa. Ta pretresiji\ a storija je prišla tuđi v različne 1:^*3 na Nemskem. Tuđi vsa Nemčija z občudovala Bachingerja. Toda gl'!, oglasil se je dragonski polk iz Me1 a in izjavi!, da so ti dragonci vjeli b -rena Korffc? in da dunajski črnov -niski polk. kateremu pripada Bach s-ger. še blizu ni bih ko so dragonci vieli varšavskega guverr.erja. Zdaj so začeli tuđi na Dunaju stvar nekoliko preiskavati in Bach. je krmčno priznal, da se je sam povišal za narednika, da si je sam podelil dvoje odlikovani Cželezni križ 1. razreda je ukrade! nekeinu padlemu pruskemu vojaku, železni križ 2. razreda pa je na Dunaiu kupil) in tuđi ni storil prav robene^a Junaštva, ampak bil kot črnovojnik lahko ranjen na očesu in si je potem v bolnišnici napravil nacrt za svoje sleparije. * Studentka v vojni. Sluša-teliica na graški univerzi. gospodična Zofija Haleiko, je septembra meseca vstopila v ukrajinsko legijo, ki je bila osnovana v Galiciji, in se je udele-žila različnih bojev v Galiciji in v Karpatih. Ko se je začela vojna, ie bila najprej strežnica v različnih bolnica h, potem ie pa vendar izposlova-la dovoljenje. da srne vstopiti v ukrajinsko legijo. Bojevala se je tako hrabro, da je meseca decembra bila odlikovana z zlato hrabrostno svetinjo. Služila je najprej kot preprosti vojak, potem pa je avanzirala in ima sedaj °/e šaržo narednika.Udeležila se je zavzetja Drohobvcza, pri katerem bohi se ie njena kompanija posebno odlikovala. Zlasti velike spretnosti je gospodična Halečko pokazala za vodstvo patrulj. Že opetovano se je s svojinu patruljami spravila do 30 kilometrov za rusko vojno vrsto. Te dni je bila gospodična liolečko zopet v Gradcu, pa se je že zopet vrnila v Karpate. V Gradcu upajo, da najde gospodična Holečko mnogo posne-movaik. * Pottai urad vojnih vjetnikov. V Brnu v Švici Je poštni urad, ki posreduje pri pismih, k\ jih pišejo vojni vjetniki, in pri pismih, ki so vojnim vjernikom namenjeni. Vsak dan dobi ta urad kakih 160.000 pošiljatev. Ne-vtralni^Bern veže zdaj sovražne de-žele, švicarska vlada je koj začet-kom vojne izjavila, da bo brezplačno posredovala dopošiljanje pišem na vjetnike in od vjetnikov. Prevzela je tuđi dopošiljanje denarja. Samo za manipulacijo s poštnimi nakaznicami Se nastavljenih 40 uradnic, Povprek pošiljajo Ijudje vjernikom po pet frankov ali mark, dostikrat seveda več, dostikrat pa tuđi le po en sam frank. Morda si je ta trank kaka uboga mamica odtrgala od ust. Na fran-coske vjetnike na NemSkem je bilo od 1. septembra do 31. decembra 1014 poslanih 3,576.756 frankov, na nemške vjetnike na Francoskem pa je bilo v tem Času poslanih 1,195.614 frankov. Od 1. decembra obstoji ena-kn organizacija za pošiljanje denarja na ruske vjetnike v Avstriji in na avstrijske vjetnike na Ruskem. Promet s pismi, z razglednicami in s paketi je še večji. Le v mesecu decem-bu je bilo na franeoske vjetnike na Nemskem poslanih 2,158.240 pišem in razglednic ter 63.321 paketov, na nernske vjetnike na Francoskem pa je bilo poslanih 1,871.708 pišem in razglednic ter 50.S6S paketov. Kakor rečeno, gre skozi roke bernske centrale povprek na dan 160.000 pošiljatev. ki so namenjene vojnim vjet-nikom. Brzo:ayno oročila. Slovo ministra Bliln^kega. Dunai, 9. februarja. (Kor. urad.) Uraaništvo skupnega finančnej:a mi-nistrstva in bosansko - hercegovske-?ca oddelka. se je danes poslovilo od odstopivšega ministra viteza Bilin-skegra: Sekeijski šef Taloczy se je v svojem ogovoru ozrl na ministrovo delovanje in poudarjal njegove zasluge za Bosno in Hercegovino. Mini-ster Bilinski je v svojem odgovoru poudarjal, da je prevzel upravo ustavno vladane dežele, da je pa bil primoran vladati z ustavnimi uredhami, ki jih ie našel. Vzlic znanim težavam. ki so iz tega nastale. vzlic temu. da je še vprašanje, če je ondotno prebivalstvo zrelo za parla-mentarizem. je vlada skoro vse dosegla, kar je hotela. Dež. zbor je vzlic vsem oviram deloval, dasi so bili pripuščeni — morda prelahko — najradikalnejši elementi, in dežela je bila v iuniju pripravljena za največji kulturni, gospodarski in ćelo politični razvoj. Tedaj se je zgodil nesrečni dogodek. Da se od tega trenotka nič več dobrega ne more storiti. je bilo vsakemu jasno. Minister ni niti tre-notek pornišljal, prevzeti vstavno odgovornost za vse. kar se je zgodilo, torej tuđi za nesrećo. A če je ta nesreča delo enega človeka ali več posamičnih ljudi in če se nam očita, da pravzaprav nismo vedeli, kaj se godi v najnižiih sferah enega dela prebiva!stva, če se opozarja na razočaranja, ki smo jih vsi doživeli. je pač uvaževati, da smo imeli opraviti s konstitucijonalno vladano deželo. Sele, ko se je začela vojna in je bila odpravljena ustava, je bilo seveda veliko laglje. pogledati v najnižje ni-žave prebivalstva in pokazala se je podoba, ki nas je vse prestrašila. Minister je našel naprave, kakor dež. zbor, srbsko - hrvatsko cerkveno-šolsko avtonomijo, ki so bile teore-tično dobre, ki bi jih bil minister sam vpeljal, ki pa so zakrivale polno stvari, ki jih je sele vojna na dan spravila. In tako moramo zdaj upati, da se bo v teh izjemnih razmerah in z izjemnimi sredstvi dosegel pravilno in zanesljivo tišti smoter, ki je ab-solutna potreba za monarhijo, potreba, od katere ne bo nobena generacija prostovoljno odstopila, da ostaneta Bosna in Hercegovina inte-grujoča dela monarhije. Kar se je pripravljalo in pripravilo, ne bo izgubljeno. Izvedbe kulturclnih in go- spodarskih namenov, za katere je denar pripravljen, se oiorajo enkrat zgoditi. Monarhija ima tuđi dolžnost, delati na to, da se ti dve deželi res pridobita za evropske kulturo, na kar se dela od Kallava. Dunaifiki župan pri grofu Stiirgkhu in vitezu Krobatinu. DunaJ, 9. iebruarja. (Kor. urad.) Deputacija občinskega sveta i župa-pom dr. VVeisskirchnerjem na čelu je intervenirala pri ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu in voj-nemu ministru vitezu Krobatinu radi letorm vojaške oskrbe. Oba državnika sta dala deputaciji povoljno za-gotovilo, da se predloži parlamentu zakonski nacrt o reformi vojaške oskrbe, čim se sklene mir. Hrvatske razmere. Budimpešta, 9. februarja. (Kor. urad.) Ban barun Skerlez je o razpo-loženju, ki vlada na Hrvatskim, re-kel odposlancu lista *Az Est«: Splo-šno zahtevanje je, da naj se po vojni politične razmere urede stalno, da bo dežela obvarovana pred daljnimi pretresljaji. To željo goje c^lo taki krogi, ki doslej nišo imeli nobenih simpatij za Ogrsko. Splošno je zavladalo prepričanje, da se more do-seči plodovit razvoj samo v dogovoru z vladajočimi politič. faktor-ji na Ogrskem. Okoliščine, ki so pro-vzročile vojno, kažejo jasno, da Hrvatski ne preti nevarnost od Ogrske, ampak od druge strani. Izvo/ z Ogrske, Budimpešta, 9. februarja. (Kor. urad.) Ura dni list prijavlja naredbo, ki prepoveduje izvoz in prevoz različnih predmetov. S to naredbo se več prejšnjih prepovedi razveliavi. Prepovedano je izvažati sladkor, magnesitno opeko, svinjsko usnje, železo, jeklo. bakreni vitrijo! itd. Razpust bosanskega sabora. Dunaj, 9. februarja. (Kor. urad.) Uradna »VViener Zeitung« prijavlja cesarski patent, s katerim se razpu-šča bosansko - hercegovinski sabor. ZASEDANjE PRUSKE ZBORNICE. Berolin, 9. febraaria. (Kor. ur.) Pruska zbornica poslancev se je danes zopet sestala. da sklepa o proračunu za leto 1915. in o nekaterih vprasanjih, ki so v zvezi z vojno. — Predsednik, grof Schuerin - Lowitz, je otvoril sejo z nagovorom, v katerem je slavil hrabrost in vztraj-nost nemških čeu ki ie omogočila napredujoce poražanje sovražnikov na vzhcdu in na zapadu. Velikanske žrtve, ki jih doprinasa narod, so seveda narasle in bodo še naraščale, kajti morda še dolgo ne borno na cilju. Toda mi moramo zmagati, sicer poginemo in zato borno vzdržali do konca, V razpravi o proračunu, ie p**o-slavljal finančni ministr dr. Lentze nspehe nemške armadc in nemske mornarice, pcudarial neslomljivo voljo naroda, zmagati za vsako ceno, ter opozarial na siiajno gospodarsko organizacijo nemške države. Nemčija je edina izmed voiskujočih se dr-žav. ki ni uvedla moratorija. Vojna je ustvarila ćelo vrsto novih prilik za zaslužek: država stoji trdno in je sposobna, prenašati sedanje stanje Š€ dolgo. Ćelo gospodarsko življenje se vrača tuđi v Prusiji v normalni tir; železnice so imele n. pr. v decembru 1914 že zopet skoro 95% svojih normalnih dohodkov. Dohod-ki davkov so se sicer zmanjšali, toda ne preko mere. Minister ie opozar-jal na predlogo, ki določa za priza-dete kraie vzhodnje in zapadne Pru-sije podporo 110 milijonov mark. — Pregled žitnih zalog kaže, da angle-Ška metoda izstradanja ne bo imela uspeha. temveč, da bo država z varčnostjo in zmernostjo v uporabi žita in moke vzdržala do prihodnje žetve. Nemški narod se srne zana-«Sati. da bo zmaga na njegovi strani. Stara Prusija in Nemčija v tej vojni ne pogineta. temveč ostaneta, kar sta bili: zavetišče morale, kulture, izpolnjevanja dolžnosti in zvestega dela. Sovražniki pa bodo doživeli, da se uresničijo besede svetega pisma: »Hoteli ste mi učiniti zlo, toda Bog je hotel, da se mi učini dobro!« V imenu socijalnih demokratov je prečital poslanec Hirsch izjavo, ki pravi, da se socijalni demokratje sedaj nočejo spuščati v strankarsko-politična razmotrivanja. Upalo, da bo postala politika pruske vlade dru-gačna, ter zahtevajo uvedbo splošne in enake volilne pravice. Končno iz-ražajo nadejo, da skoro zopet napoči doba miru. Za ostale stranke je govoril poslanec Hevdebrand. Poudarjal je solidarnost celega naroda. V tem tre-notku se je oglasil socijalno - demokratični poslanec Liebknecht z med-klicem: *Vi nimate pravice, govoriti v imenu ljudstva!*, kar je izzvalo v zbornici vinar ogorčenja. Zbornica je nato izročila proračun budgetnemu odseku. — Prihodima seja v ponedeljek. Zrakoplov nad Krakovom. »Nowa Reforma« poroca: Danes v ponedeljek okrog poldneva se je pojavil nad mestom zrakoplov. Na Rynku ga je opazovala velika mno-žica ljudi; posebno pozornost je vz-bujal aeroplan zaradi tega, ker je bil belo - žolto barvan, kar je pri zrako-plovih nekaj nenavadnega. Aeroplan je priletel s severovzhoda in je izgi-nil v smeri proti jugu nad Podgor-zem. Napad na skladisce smodnika. Sofija, 9. februarja. (Kor. urad.) Neki neznanec je ponoći streljal na stražo pri tukaj&njem skladišču smodnika ter ranil vojaka v nogo. Zločinec ie v temi fcginil. Domneva se, da ie bil srbski agent. V poiskin za nemškim? podmorskiml čolnl. Basel, 9. iebruarja. Asuma« je ob mehikanski obali nasedla na skalo. Kip Aleksandra Velikega. Rim, 9. februarja, (Kor. urad.) Kakor javlja »Tribuna« iz Benghasi-ja, so v Cvreni našli kolosalen kip , Aleksandra Velikega. Kip je skoro popolnoma ohranjen, manjka mu samo del desne roke. Domneva se, da gre za izvrstno kopijo bronastega kipa, ki ga je napravil Lvsippos. Darila. Centralnemu skladlšču Rdečega križa so dospeli od 1. do 31. januarja 1915 sledeča darila. (V. izkaz.) Jožef Zelen, Senožeče, 40 knjig, 6 žepnih robcev, 4 obrisače, 4 blazince za vzgla\nike; neimenovan 1 srebrno zapestnico s turškimi denarji; leKar-nar Piccoli 100 steklenic železnatega vina; lovsko društvo Dol-Stari trg 1 srno; Marta Globočnik, 2elezniki, 1 škatljo čokolade, 3 pakete čaja» I steklenico konjaka, 3 steklenice ruma: občinski urad Bloke 40 palic; dr. VVurzbach, Tupaliče, 1100 ciga-ret; baronica Gagern. Jesenice, 4 kose platna; cerkveno oskrbništvo Brezie palice in berglje; Ivan Toma-zin, 6 srajc; gdčna. Fridrich 2 para zapestnikov, 1 trebušno obvezo; R, Miklaučič, Litija, 1 par čevljev za dom; ga. Rebek 1 staro s srebrom okovano pipo iz morske pene; ljudska šola na Dobrovi 9 šalov, 21 pa-rov zapestnikov; baronica Lichten-berg 17 spalnih sukenj; prior Ber-nad Pollak 11 srajc za gospode; go-zdarski urad Kočevje 126 palic; neimenovan 1 zimske hlače-; neimenovan milo; podružnica Metlika 7 ogrevalcev za kolena, 7 parov zapestnikov, 7 parov ogrevalcev za prste, 19 snežnih čepić; ljudska šola v Senožečah 11 trebušnih obvez, 12 parov zapestnikov; ga- major Siegl . čokolado za poljski topničarski polk št 25/6: ga. dr. Bock, gdčna. Edith Bock, ga. Lotte Seemann, ga. nad-poročnikova Strache in gdčna. Marv Tschech 33 kranjskih klobas za poljski topničarski polk št. 25/6; okrai-no glavarstvo Postojna 4 pare ogrevalcev za kolena, 1 par žilogrelcev, 7 šalov in 15 parov zapestnikov. • • - Upravništvu naših listov je po-slal: Za »Ciril - Metodovo družbo« Lucijan Gomišček 1 krono hono-rarja. Srčna hvala! ^ Tians^itii list Ahsetta 6 stran1« Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tlskarnc«, }{u3obcn gost. Gost. ki vedno priđe nepozvan fn ki ga nikjer ne marajo videti, to ie revmatizem. Večkrar priđe pcpolno-ma nepričakovano in naenkrat in se ga je težko iznebiti, ko se je vgne-zdil. To se pa ne more zgoditi, ako revinatične bolečine, nevralgije, trganje po udih itd. vselej takoj od- stranimo s rellerjevim hoiečinc to-lažečim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Eisafluid«. Tuđi pri prehudem naporu, izpahnenju, izvi-nenju. oteklinah, opečeninah, ozeb-linah, tresenju telesa in živčni sla-hosti zanesljivo pomaga s svojim po-življajočimi, jačečimi, bolečine tola-žečimi lastnostmi. Evo nekai zanimivih sporočil: »Dali časa zaradi protina nisetn mogel hoditi. posknsil stm nnoco zdravil, izda! mnogo denarja, pa nič ni pomagalo. Clsafluid« mi Je pa bo-lećine tako oblažil, da zopet lahko opravljam najtežja dela. Tisočkratna hvala.« Leopold Melak, s. r., Dcutsch-Landsberg It. 43, štajersko. — »Prosim, pošljite mi zopet svol izborni »Elsafluid«. Imela sem protin v obeh nogah, da nisem mogla hoditi, pa je to trpflente, sedaj, oftar rabim »EtaUtnUI«, popoliuifn« izginila Tndi pri gtevotoi«, tubo- bolu, bodenju in bolečinah v vratu se je izkazal kot takoj bolečine tolaže-če sredstvo.« Marija Par li ts eh, s. r., posestnica, Stissenberg, poita Weitcrsield. »Rad bi priobčil, da mi je VaS izvrstni »Elsafluid« pri odstranitvi kroničnega želod&nega katara prav dobro služi!. Tako se }e tuđi pri dru-gHi osebah v mnogih si u čaj ih obna-Šaf prav dobra, iako n. pr. pri glavo-bote, bofetinafe v spodnjtsm deln ie- lesa.« rranc Volgger, s. r., že-lezniški uradnik, Gries am Brenner, Tirolsko. Naj si naši bralci ta poročila obrnejo v korist in naroče Felle-rjev fluid z znamko »Elsafluid« od lekar-narja E. V. Feller, Stubica, E!sstrp §t 238 (Hrvatsko). 12 steklenic sta ne fanko samo 6 K, majhna izdair* ki donaša velik dobiček. ^am—mmm^mmm^ • • • *wonr, . 'a*' "^____________________.___________________________________.SIOVCN5KI NAROD* dne 10. tebruarj« }91t». Stran S. Umrli so v Ljubljani: Dne 6. februarja: Anton Mihcvc% kttučavničarski vajenec. 15 |et, Hra-nilnična cesta 13. — Marteta Kodrič, delavka-hiralka, 77 let* Radeckega cesta 9. — Josip Zuliaru nešec, domobranski polk ŠL 27. garnizijska bolnica. Zaloška cesta 29. Dne 7. februarja: Marija Cizer-fe, kramarjeva žena, 74 let, Križev-niška ulica 9. Dne 8. februarja: Fran imajd, bivši dacar. 6.S let. Velika čolnarska ulica 10. — Dominik Kmetič, lovec 7. lovskega bataiiona. garniziiska bolnica. Zaloška cesta 20. Dne 9. lebruaria: Oamjan Ko-želK enoletni nrostovoljec. podlovec 7. lovskega bataljona, garnizijska bolnica* Zaloška cesta 29. V đ e že 1 n i bolnici: Dne 5. februraja: Ruđnlf Ko« tnari, gostilničarjev sin, 10 mesecev. — Josip Mre?ar. tesarski pomoćnik, 4* let. Dne 6. februaria: Fran Briski, bivši čevljar, rrtestni ubožec. 61 let. Bogastvo i! tako dragoceno ka kor zdravo živ-jenje brez bolečir. To oh^utio posebno vsi tisii. ki trpe na revmatič-Tift. protirskih nevra'iričnih boleei-lab. na hodenju. tr^armi. Tumbali |He\ensch!:ss\ prJocrri, iscbiasu itd. Njim vefiai to opozorilo, da mnogi zdravniki proti takim bolečirram rabi jo ?n nrinorocaio Fellerjev rastlin-?«ki e;>enčr»i fluid z zr. »rZlsafluid«. 12 ^teklenic te era staropre'zkurenecra drm iače*ra /ara vila razpoštija franko ja 6 kron lekarnar E. V. FeUer. Stupica, Elsa trg st. 238 (Hrvatsko), kier se Tahko ober:em na roči staroprei^-kušeno milo in zanes1?;vr> nankujoče odvaialno sredstvo Fe!ie^:eve, ra-rarbarske krogliee 7. zn. fllsakro^Ii-ce. 6 škafHIc za 4 K 40 v. Odo! v lični voInopoStni šfcatlji Na mno^oftransko pobudo z bojišća dobavljamo kot Hubeztnska darila **9 stekJernce Odo'ia v lični kovinski <**aflji, ki se že kot popolnoma ra ćdposlatev opremljeno vojnopoštno i pismo prioravljerta dob'va po vseh tekarnah, drcgeriiah, parfumerijan itd. ra originalno ceno kron !'2O*). *) Kovir.asta vofnotx>5tn« skatfja šc med vojno dobavlja brezplafno. Da jšc Jažje ;rmljs •r;no|, srno zato izbralt polovtčro 5tek!er.ico. Vabilo na tiaročbo, 3tan:o f. a, »bčiostra vljttđao rab?io«» »a PCTo saroebo. stare p. n. naročnitve |ta. kat eri m je ootekia koncem meseca narnćclna. prosimo, đa jo o pravein ca*o poaovc Ua p«?ti1J4Rje ne $r* n«ha in da deb* v 30 B, Za Amcnko ia drage ■ dtZtte vse Icto 35 E. W&T ?Uroea s« lahko t rsakin! đneveto. a Hratu »« mers p«»lftti todi ntroenina, dragačc se «e osiraim rt dotiču« narotilo. i Prf Tfttlamacfjal! na? se navede vedao tfts it- \ dnje?a platila narocoine. ' Sar List se osUt >. 10. dan po potekH itare • cnigt Ijtcj o?frg vsafecaiu, Kđorjejne^jpo^lje o i nravem ca^a. j JSesscstk za kn]iže?acst ia prosveta, Letslk X3XV. (1915). m«»co ter «taae ca >e'o 9 K 20 b. pol i*ta 4 E tO k. c^^i im II «0 b, u m nMT«(rl^lM fltl« p» i)K20bM !•«». Narodna tiskanu11 v L>tI|anL bhsra tokavic m raznovrstnih PQt/zmot> MeleoroIcaKna norofllo. r.Sti m mmrfrm SWJ Jrctfnfi m»1 «rt /S» mm vai|a t mm £ 3 9. 2. rov. 73« 0 j 3 51 si. jug ; oblačnd 10. 7. ij. ' 7336 07? . j noTm. —0 8. Pad?»v!f»a v 24 u?ah mii 1*6^ De* dane* ijutraj. | [ ini I. Umi ] najbsijši zajtrk ka^or rrirTjar^o dobro "r">6 belo kavo, čokolado, kakao, čaj, fine likerie in nafinejše pecivo. L_________________________^i barva1 20 Isss li Brodu tc dr. Draiiea „NEHIL11, kl daje siT:*n in por^eiehm lasem n|ib orvotno naravno in zd' avo barvo. Dobi se svct'a, r]ava. temnoriava in črn^ r stelc!i»nicah z caroditcm po 2 K, r^'ike po 4 K. pri Siefan Strmog LiubljanR. Pod Tranfco $t. 1. ' I rsehvrsi; «lcđ5!f*.5iie ?n toaletne ; ■■■■ potre??lfclae it&* —-------i PreSernove slike pni^i i ptfli p pfln Nmiii Iv. Bonač v Ljubljani. fSBO ^| umetniške/. jj H pokrajinske 5 ^M ic dobe vedno ^a H v veliki izbiri v H H prekrnova ulica 7. I idravniSko priporočen^' /f tvor*te vino da-f moć n zđravie. Vzorec 3 st^klenic^ 5 Icg franko po post-ne-ri pov3c*-'j K 4 80 — Ed:tia za^c^a: Br. Novahovlć, feietrgoviiis vina, Vcnnootha, Maršale, -rr^=^ Maiage, Konjaka, žganja itd. =------- SpenirimipDuki M Uko! oprolmo pri ^7;^ O. F#ttich-Fr-ankheim Kongresni trg fttav« 19. Moćan irae ra šprcerijsk^ trgovino SO Spro]tttO« Prednost irr«ir» « dfžd(c. n|i. »**a^lc|nit. vi", fto«o!i«U '«♦, n«ffna!9fh p8rfu»r«v. kfru^^i^kth obv«v, svtiih mireralnih vod itd. Oež. leKcnn miant! isastska »Liibll8B! Ris! sva rests it I. poleg novosgraieiie?a Krao fciefovega iobli. neost*i 1S ▼ fe* Tekanti dobfra*o zdrarfla tađl ćLanl boInlaUb blaqa*n fatne ielerotcft, c kr. tobaćce torarne in okr. bolniibe bUiafa« v Ltab^snL Đanes in vsak dan koncert Uborne^a damskoga tambura* ftkega Ia vokalnoga ibora ^%X *%r &l n. tj. s^^# Njcgor raencm tuđi Hvflja, stara 55 let, ve»p slovcnskega in neraškega jezika, 2tU pH-aaers« ai«tba fcot koharica, kjer bi t«4i I*hko bivala ali pa v kako trgovino k Šivanju ali kaj primernegt. Naslov v upravoftftvv #S©-venskega Naroda*. 3% RB V ^^ 14 let «tar, ki ic djvršil Tsaj ljudsko šilo z dobrim uspehom, se sprejme takoj v trgovino t železnim in Speecrijsirim Magom 83» Franc Guštin v Metliki. Pristen dober bi i nnipvpp iiilJCIuu se dobi pri 0 l. IEBEH1KB U Spol MM. sonke in hraniske salame fm:-, sofnn ŠlUkO fgnjaf), krantflk« Wo-b^ae, preka^eao nes9| slanino s papnVo, najbolji: pristni einenđolskE sir ter slađko : 6a.no surovo maslo priporoč* tvrđka :: J. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica« Vsak dan je pošiljatve od najmanjše do naj-večje množin* po najnižji ceni. I^l) J. Zamijeti toTlJarskl molstor v Llablianl, Gradišće 4 izTrsuje vsa će vi j irska dela do naj6» nejše izvršitve in priporoča stojo ealogo storienih Cevljev. Izdolnfo fodl prare ^orake i» telovadsUo oovljo. Za naročita ž deSete sadostuie kot aiem prrposlan Ccveli. !38 Zahvale. I 1 Ob nena^n? izgubi našega iskreno ijubljcoega soproga, I oČeta. brata, svaka in ?u?ca, gospoda I trgovca in po«**tnika v Metliki, I irrcVarro 2a vse d- šle nam doki?e srčnega sočutja kakor tuđi ! sa to1aži!ne obislce io 2» mnogobrojno ?premstvo dražega po- I kojmka k večnemu počitku na^o iskreno zahvalo i O^ob to pa se zah^aliujemo si. občin-kemu odboru, si. I 2asi'neniu <^ru5tvu, cefijrntm gospodom uradrrkom Jn vsema i spob^ovaneirm n^e^-anštvu, ter vsena drugim udeležeacera za I časttče 5prcm5tvo. j METLIKA, dne tO. februarja lOl& ^ lalolotl ostalL Prodaja vina. Ravnatelistro B&d$kofi|s3cUi posestav prodaja približno 300 hl 1912, 400 U 1913 In 1400 hl 1914, zajamčeno naravno vino, največ belega rislinga. Nataneneisa p-i>»nU daje ravnateljstva nađŽkoBlskfll po« itittf v Zagiabv. Vlaika nllca 75, 339 rB MB3HS9B B HHHi B HHB B HHHHHHB H BHB Dobro izurjena | I se sprejme takoj oziroma s 1. marcem. | 2 P< nnđbe naj se na^lovlUio na npTavniStvo „Sloven- 5 ■ «keg» Narođatt pod „Samoitoju M. 1«^3MM. ■ Laaial^^^HBaia^Bala^aaHHI^HBiaa^H ^STROLiIN^Roche^ ^T^ Prsne bolezni, oslovski ka&elj9 naduho, influenci* -< ■ JTcfo na/ jemt/e Siro/in f A t Vfeok. ki tro! «# tr*jncm ko^hu ) * V«d**lfKH .K#v#rlm S-rolIn *n«foo H^ iaf,jc|coOvorovofi»otK>io«nU*«goio^r«i«- I pleH^Ea n«dw*o ...... ,. ^^^. Z Oscbc s kroničnim kadrom tfonkijav, I 'o^ v?e;i strok roljudnesta znanstva 55 »TEDENSKE SLIKEc so nepohtičen iu nestrankarski ilustrovan tednik ki je posvećen lc zabavi in pouku »TEDEN5KE SLIKE« b' naj ime'a natečena vsaka rodbina vsaka gostilna, kavama brivnica. vsa' in neočisčeno po firezisonfen- » b rcačnl ceoL Posebno pa se plača lepo belo oprana po P ^ Đ&fviŠJji cezily ki se zanjo lahko nudi. 41 P E 428/14 6. ~ 318 Dražbeni oklic. Dne !6. marca 1915 dopoldne ob 9. uri bo pri tem sodišču v izbi st 3 na porNtavi oriobrenih pegoiev. dražoa sledećih neprem'čnin: I zemljišče vi. št. 369 kat. obč. Kočevje obstoječe s stavbeno parcelo št. 157, hiša št. 99 in k tej prigrajenim moiorjem na bencin, kakor tudi mlin in žaga. Cenilna vrednost 27 G5S K 50 h. Najrrsnjši ponudek 20C00 K; pod Daimaništm ponudkom se ne prodaja. C. kr. okrajno sodišče v Kočevju oddel. IL, dne 27. januarja 1915. piV* ukaz glede porabei I in mešanja moke **W% i I katerega mora Imetl vsak pek, slaščičar, 1 I gostilničar, krčmar in enake obrti javno nabit, 1 I i I se dobi natisnjen na karton 1 [ v „Narodni knj"garniM I ¥ Ljubljani, Prešernova ulica. | ^ 1 izvod stane 25 vinarjev, s pošto 30 vinarjev. $ C. kr, avstržfshe 0 državne ieleznlce, VOZNI RED < ■■ Izvleček z veljaVnostjo od 1. septembra 1914. ■•==* % vellavnostjo od 1« septembra 191 f nti^- ^o/iu do preklica v okraiu tukaj^nega ravnatelistva s oiaj Davedeni vlaki po od I. maia 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahVo poslužaiejo vsi civilni potniki brez prisllaosa legitimiranja. Civilni potniki. ki se pel'e'o ▼ Pnlft moralo imeti legitimacije od c i. kr. povelistva vojno Inko ▼ Pnl.u. 0ĐB09 fx Lfvblfi»a« glavni kOlođTOT, samo osebnl vlebl: S-OO sjatraj v Kranj (Tržič)t Jesenice, v Trh'ž. ••05 dopoldno v Grosurije Kočevje). Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža- Toritice), Bubrrarci. 11-SO doooldno v Krsni, Jesenice. Trbiž. 12-52 p«»oldfto v Grosuplje, Trebnle, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci. 0'3O zvočor v Kranj» Tržič, Jesenitc, Celovec čez Salcburg na Dunaj. O»25 stticrv Giosuplje (Kočevje), Treb- nre, Novo mesto, Bubnjarci. PIOOI ▼ L?»bl'«mo glavat kolodvor, ose a ni vlakli 7-SS dopoldtto iz Jesenic,Kranja (Tržiča). S-50 dopoldno iz Nove ga mesta, Treb- njega (St Janža), Giosuplja (Kočevja). 11-16 dopoldno iz Trbiža, Jesenic, Krania 2-35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Strane-Toplic),Trebnjega, Grosuplja S*2£ pono61 iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (Tr2iča). 9*23 ponoći iz Novega mesta, Stra?e- Topl-.c), Trebnjega (St. Janža), Giosuplja, (Kočevja). Kamni&ka 2eleznica. OBBOD z driSYnega kolodvora v Eamnik s meiaalml vlakl 7-40 dopoldnev 2*30 popoldno in ob 7-|£ svoeor. PR190D lx Eamntka ▼ LJnbl'ano ob 0-42 xjutraj, 11-OO dopoldno in ob ••15 svočor* & kr. dnavas-teioiBUKO ravaateiisivo v Trstu. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^^aaaaaaaaaaaaai^BaaaBaaaaa iLjubljanska kreditna banka v Ljubljani I .. Delnlžka ,la—lc» •,000^0 kr—. u ™° StHtai*J0Va UH©« ŠtOV. 2. W««ww»l foni ohraglo 1,000.000 kron, 1 I Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije. I I Podružnice v Spl|etw, Colovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju. I I spr^aui Tioge aa aafttlo« la as tafcojM rotaa, M.sla> jf II 01 lapajs fm prosaj* srsoks, Hralats a vroiasstas I I™fT?*rt^l^ ^ I8 1°" *****fitfc *"* M •^111«" lrapxm- e[ ■^■^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^^■^■^^■^^■^■^■^^^■^■^■^^^^^■^^■^^^^■^^^^^^^■^■^^^■^■^■^■^■^■■■^p^BJBBp^BJP^^^^Ha^B^BB^BSMSBiB^BHB^B^BflBBBiB^BHB^B^