41. flevllkn.
g UubljMi, * torek. 18. febraaifn 1908.
XII. leto,
Iznaja vsa s član zvečer izvzemsi nedelje in praznike ter velja po poitt prejeman za avstro-ogrske dežele za vse lete 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pOlUeta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge delalo in Ameriko teiO leto 30 K. —• Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila uska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi Se ne vračajo. — Ur&dlll&toO ln npmvnlitvo je v Knaflovih ulicah št 5. — UpravniŠtvu Jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Urodal&ftva telefon ŠL 34.
roumoine Številk© po 10 b.
Upravni&tva telefon št. 85.
Boj v Ljubljani.
Meseca maja lanskega leta, pri državnozborskih volitvah, so bili klerikalci v Ljubljani tako neusmiljeno tepeni, da si pri letošnjih deželno-zborskih volitvah še svojih kandidatov več ne upajo postaviti, nogo se hočejo omejiti na to, da bodi podpirali »samostojna« kandidata dr. Gregoriča in dr. Ravniharja.
Že dejstvo samo, da klerikalci ne postavijo oficialnih kandidatov, nego da bodo glasovali za »samostojna« kandidata dr. Gregoriča in dr. Ravniharja, osvetljuje v zadostni meri samostojnost teh dveh kandidatov. Ta samostojnost je v sredi votla, okoli kraja pa je nič ni.Samostojnost teh kandidatur je navadna zvijačnost in prav nič drugega. Klerikalci si kratkomalo ne upajo postaviti svojih oficialnih kandidatov in ztito so dvignili na ščit dva »samostojna« kandidata, upajoč, da morda vendar zaneseta razdor med narodno - napredne volilee in da se bo veudar našlo nekaj naprednjakov, ki se bodo vsedli na klerikalne limanice.
Na sobotnem shodu sta dr. Gregorie in dr. Ravnihar z veliko vnemo zatrjevala, da sta popolnoma neodvisna in sveto sta prisegala, da nimata s klerikalci nobene zvez**. Vzlic sumljivi gostobesednosti, s katero sta to zatrjevala, ga vendar ni razsodnega človeka, ki bi jima verjel.
Dr. Gregorič — samostojen od klerikalcev neodvisen kandidat. To je že smešno. Odkar je stopil dr. Gregorič v politično življenje, je vedno v taboru klerikalne stranke in če tam ne igra tiste vloge, kakor bi jo rad igral, je tega pač sam kriv. Imel je v stranki že najlepšo pozicijo. Dr. Krek ga je sam tiščal v ospredje in ga hotel napraviti za vrhovnega voditelja klerikalne stranke, a ker dr. Gregorič ni pokazal zadostnih zmožnosti za vlogo voditelja, pač pa pokazal preveč intrigantskih lastnosti, je izgubil zaslombo, ki jo je imel, in vodstvo je prišlo v roke dr. Šuster-šiča. Dolgo časa je sedel dr. Gregorič tudi v občinskem svetu kot zastopnik klerikalne stranke. Sanjal je celo o tem, da postane župan in Klerikalci so šli večkrat v ogenj, da in ga posadili na županski stolec. A pri volilcih ni našel simpatij. Ljubljanski volilci so kmalu spoznali, da je dr. Gregorie »projektonmaeher < in so ga pustili pasti.
Po potresu so vsi, ki jim j" usoda Ljubljane pri srcu. želeli, da nastane med strankami premirje in da se vse stranke z združenimi močmi lotijo   dela za rešitev in prenovitev
Ljubljane. Tedaj je napredna stranka ponudila klerikalcem nekaj mandatov za občinski svet in dr. Gregorič je postal kandidat. A kaj se je zgodilo? Klerikalni volilei so se uprli klerikalnemu vodstvu in so šli v hoj proti dr. Gregoriču in za naprednjaka Murnika. Klerikalni volilci sami so rekli, da je dr. Gregorič spletkar in so ga spravili v ožjo volitev, pri kateri je prodrl samo, ker je narod-no-napredna stranka v smislu dogovora s klerikalnim vodstvom zanj šla v boj z vso silo in ker ga je stari Murnik sam priporočal in podpiral. In izkazalo se je, da so klerikalni volilci dr. Gregoriča prav sodili in bolje sodili kot vodstvo klerikalne stranke. V tistih časih, ko je bilo gospodarskega dela najbolj treba, ko je vse mesto želelo, naj ostanejo nekaj časa v miru politična in narodna vprašanja, je dr. Gregorič neprestano uganjal sitnosti in delal težave, samo da bi vodo napeljal na mlin klerikalne stranke. Mislilo se je. da bo premirje trajalo nekaj let, a po zaslugi dr. Gregoriča je postalo to nemogoče in zato so napredni volilci pri prvi volitvi odstranili dr. Gregoriča iz občinskega sveta.
Od tedaj je stal dr. Gregorie bolj v ozadju, čakajoč boljših časov. Da je danes ravno tako klerikalec, kakor pred leti, to ve vsak it^ok. Kdo si more tudi misliti, da bi ga sicer klerikalci pustili na važnih mestih. Bil je do zadnjega časa predsednik klerikalnega »Vzajemnega podpornega društva«, proti kateremu se je zaradi oderuštva zavodila kazenska preiskava in še danes je predsednik hotelske družbe »Union«. Ali si more kdo misliti, da bi klerikalci le eno uro pustili dr. Gregoriča na tem mestu, če bi ne bil sani klerikalec: Cez en milijon denarja so kl^rikalc?, v prvi vrsti »Ljudska posojilnica« in »Vzajemno podporno društvom zaupali dr. Gregoriču, ga ne vprašajo ne za kapital, ne za obresti, in ga puste v »Unionu« gospodariti kakor hoče in zna. In mož, ki uživa tako zaupanje pri klerikalnem vodstvu, ki ga to vodstvo postavlja na mesto, kjer bo vedno trpelo samo zanesljive strankarje, ta mož naj bo. politično samostojen in od klerikalcev neodvisen tako, da bi mogel nastopiti kot neodvisen kandidat. Kdor to trdi, j p smešen, kdor to verjame, je pa norec.
Dr. Gregorič je klerikalni kandidat in se je s svojo »samostalnog -jo« samo namaskaradil, da hi laglje premotil ljubljanske volilee. Klerikalci SO ga izbrali za kandidata, ker stoji že deset let v zapećku iu ker mislijo, da so volilci ljubljanski pozabili na dr. Gregoričevo delovanje v občinskem svetu in pozabili, <la so
svoj čas celo klerikalci revoltirali proti vodstvu svoje stranke, samo da bi dr. Gregorič ne prišel v občinski svet.
In na suknjo dr. Gregoriča se je obesil dr. Ravnihar. Tudi on je na sobotnem shodu slovesno zatrjeval, da nima pakta s klerikalci. Poslušalcem je kar sapa zastajala, ko so to čuli. Dr. Ravnihar kandidira skupno z notoričnim klerikalcem, ki zavzema v klerikalni stranki zaupna mesta; skupno ž njim se priporoča na lepakih ljubljanskim volilcero, skupno ž njim se priporoča v «Novi Dobi«, skupno ž njim prireja sestanke in shode, skupno ž njim ga priporočajo volilcem — največji nasprotniki slovenske in sokolske misli, in potem zahteva, naj mu kdo verjame, da nima pakta s klerikalci in da je samostojen kandidat.
Res, čuditi se je, da se upata dr. Gregorič in dr. Ravnihar poskusiti svojo srečo s takim slepomišenjem, kakor je njiju »samostojnost«.
Pokrovitelj klerikalnih On kov dr. Gregorič in starosta slovenske sokolske zveze dr. Ravnihar kot tovariša v bratskem objemu — to je prizor za bogove, toda prepričani smo, da bodo ljubljanski volilci našli pravi odgovor na to provokacijo.
Iz delegacij.
Dunaj, 17. februarja. Vojni odsek je razdelil poročilo, ki ga je sestavil poslanec Kozlowski. Poročilo zahteva, naj ostanejo madžarske zahteve glede armade nedotaknjene, ker ima pravico take ureditve le vladar. Nikakor pa se ne sme regulacija častniških plač, ki je čisto administrativna stvar, vlačiti med načelne reforme. Obenem z regulacijo plač častnikom se morajo zvišati i tudi prejemki in hrana vojakom. — V današnji seji je vojni odsek nadaljeval razpravo o izrednem pror.i-čunu. — Referent C 1 a m m - M a r -t i n i c se je zavzemal za podčastnike, ki služijo čez postavno dobo. — Posl. K 1 o f a č je ostro grajal vojaško politiko, ki izroča Slovane v armadi popolnoma Madžarom. —- Posl. S c h u h m e i e r je zahteval, naj se odpravi konkurenca vojaške godbe napram civilnim godbam. Nadalje je izjavil, da ne more podpirati zvišanja plač častnikom, pač pa je /a to, da se zviša plača in izboljša hrana moštvu. Vojni minister S c h o n-a i c h je naznanil, da je ž«5 izgotnv-Ijcn novi penzijski zakon, v katerem je skrbljeno tudi za častnik', ki so bili penzijonirani po starem zakona. Poslancu Klofnču je odgovarjal, da se z ogrsko vlado dosedaj Še niso vršila nikaka pogajanja in on tudi ni
pooblaščen za to. Na zahtevo poslanca Staneka, naj se minister jasno in odločno izjavi, je odgovoril minister: »Takoj odgovarjam, da v armadi nihče ne dobi madžarskega jezika, pa tudi hrvaškega ne, tem m-ostane nemški poveljni jezik. Pri takozvanih koncesijah se gre večinoma za pravice krone, s katerimi ne morem razpolagati.«
Bosna in Hercegovina v delegacijah.
Dunaj , 17. februarja. V odseku za zunanje stvari je danes skupni finančni minister B u -r i a n nadaljeval svoje izvajanje o Bosni in Hercegovini ter znova na-glašal, da bosanska deželna uprava pač uvideva važnost in potrebo železnice Bugojno -Aržano, vendar je stvar obeh držav, da priskrbe potrebni denar. Nadalje je govoril minister o dohodkih desetine ter povedal, da se je pri pavšalizira-nju desetine za slučaj elementarnih nezgod in slabih letin že skrbelo za primerno nadomestilo. — Glasovalo se bo o okupacijskem kreditu jutri popoldne.
Ignacij pl. Plener t-
Dunaj, 17 .februarja. V visoki starosti 97 let je umrl danes bivši minister in politik Ignacij pl. Plener. Z njim je izginil kos zgodovine prerojene Avstrije. Po mišljenju je bil nemški liberalec stare vrste, ki bi bil rad imel Avstrijo v jezikovnem oziru preosnovano po načelih cesarja Jožefa, a usoda je hotela, da sta se Praga in Lvov otresli nemške more ter se proglasili za slovanski prestolnici ravno takrat, ko je služboval Plener v teh mestih. Finančno ministrstvo je prevzel po ministru Bru-cku, ki je zavozil avstrijske finance na rob propada ter se ustrelil. Plener je pomagal sestavljati tudi februarsko ustavo, ki se ji tudi zaradi tega pozna kopito okostenelega birokratizma. Vendar je na drugi strani Plener uvedel v ministrstvo nekak demokratičen duh ter pozval na odlična mesta strokovnjake brez ozira na pokolenje. Ko so ga v najlepši moški dobi odrinili s krmila, prestopil je v opozicijo ter je bil nekak generalni štabler vseh nezadovoljnih birokratov, ki so iz njegovega stanovanja nastavljali in odstavljali razne ministre.
Trgovinska pogodba s
Srbij
o.
B e 1 g r a d , 17. februarja. Xa vprašanje mladoradikalca D r a -š k o v i ć a v skupščini je odgovoril
ministrski predsednik dr. P a š i ć , da je srbska vlada privolila le skupni živinozdravniški kontroli v srbskih klavnicah. To še ne znači kapitulacije pred Avstro-Ogrsko, ker taka kontrola je tudi med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Na vprašanje drugega radikalca je odgovoril ministrski predsednik, da so se navadno v trgovinske pogodbe sprejele doiočbe, da se razlike o gotovih tarifnih postavkah skupno pretresejo. Nova trgovinska pogodba se razglasi v sedmih dneh. Pogodba zagotavlja Srbiji izvoz žive perutnine.
Novi železniški projekti na Balkanu.
Sofija, 17. februarja. V ministrskih krogih zasledujejo z veliko napetostjo železniški projekt barona Aehrenthala ter vidijo v njem nekakšno razdelitev Balkana na gospodarske sfere med velesilami. Bolgarska vlada bo odločno zahtevala, naj se izvede stari bolgarski načrt, da se napravi zveza med bolgarskim in maeedonskim železniškim omrežjem.
Carigrad, 17. februarja. Sedaj je prišla Grška s tretjim železniškim načrtom ter zahteva, da se spoji proga Pirej-Larisa s turško železnico. Ta spojitev bi bila direktna zveza po suhem med Grško in Turčijo ter med Grško in zapadno Evropo.
Rusija mobilizira.
Odesa, 17. februarja. Vkljub zanikanju se vendar še vedno širijo vesti, da je ruska armada v 14 dneh tajno mobilizirana. Na vseh važnih točkah ob turški meji je zbrane urno- * go pehote in konjenice. Vojaška cesta v Batum je za civilno prebivalstvo zaprta in dovoljena le takim osebam, ki imajo posebne potno liste. Po tej cesti spravljajo na mejo težko artilerijo. Napetost med Rusijo in Turčijo je baje tako resna, da je odločitev z orožjem neizogibna.
Punt v Maroku.
Pariz, 17. februarja. Marokanska državna banka je dovolila sultanu A b d u 1 u A z i s u večje posojilo, da oboroži kakih 2000 mož ter skuša ž njimi zopet vzeti Pez svojemu upornemu bratu M u 1 e j u H a -f i d u. Mnlej Hat ul je pisal 1'ranco-skemu konzulu v Casablanco pismo, v katerem prosi francosko vlado, naj se ne vmešava v boje med njim in njegovim bratom ter naj svoje vojaštvo umakne iz Casablanco.
M a d r i d , 17. februarja. Kralj Alfonz je imel posvetovanje z vojnim ministrom zaradi dogodkov v Marhiki, ki so jo zasedli španski vo-
LISTEK.
Uubezoa Končanom Klare.
(Dalje.) IX.
Lahkoživost ni v Ljubljani ni: kdar slavila takih triumfov, kakor za časa francoske okupacije. Francoski oficirji, uradniki in vojaki so dajali slabe zglede in Ljubljančan je so te zglede zvesto posnemali. S Francozi vred je prišlo v Ljubljano tudi mnogo tujega, velikomestnega življenja vajenega ženstva, ki je pripadalo najrazličnejšim slojem in je v vseh krogih razširjalo nazore in navade, ki so bile dotlej malomeščanskim Ljubljančanom popolnoma neznane ali so se jim vsaj zdele gorostasne, nenravne in naravnost strašne.
V teh časih so bile cerkve vedno Prazne, plesišča in zabavišča pa vedno prenapolnjena. Zlasti priljubljene so bile maskerade v gledališču, kamor je vse drlo, kar se je hotelo veseliti in uživati. Na te maskerade so hodile odlične dame in ženske, o katerih nravnosti ni bilo nobenih dvomov, visoki dostojanstveniki in
sumljive eksistence, da, zapiski izza tistih časov trde, da so se celo nekateri višji duhovniki spozabili tako daleč, da so zlezli v harlekinsko odejo in zavarovani s krinko pred spoznanjem polagali svojo krepost na žrtvenik boginje Venere.
V taki noči, ko je na maskeradi \ gledališču razposajenost že prevzemala naj krepostne jše ljudi in prekoračevala že zadnje1 meje dopustnosti, sta stopila iz gledališča v črn domino oblečen mož in v bel domino oblečena ženska. Postala sta pred gledališčem, kakor bi bila brez sape in bi si hotela oddahniti. Na trgu pred gledališčem je bilo vse tiho in mirno. Mesec je osvetljeval visoke gomile zamrzlega snega in sipal svojo svetlobo na zidovje kapucinskega samostana, ki je takrat stal na vogalu sedanje »Zvezde« nasproti deželnemu dvorcu.
»Nič sumljivega ni videti,« je rekel mož v črnem dominu. »Sploh ni žive duše na cesti — torej lahko greva.«
»O, nikar ne mislite, da me je strah,« se je zasmejala dama v belem domina, »celo ne v vaši družbi, le. tega ne bi rada, da bi vi imeli kakih neprilik doma.«
In princezinja Dietrichstcin je pogumno snela masko in jo zasukala
po zraku, v tem ko se je z drugo roko oklenila lunrkijn d' Aureville. v čigar spremstvu se je bila udeležila ljudske maskerade v gledališču. Sama je bila prišla na to misel. Markiza Helena je zapustila za več dni Ljubljano, lioteč se umakniti obiskom maršala Marmonta, in njen soprog je te »zakonske počitnice« porabil za vsakovrstne izlete s princezi?« jo Dietrichstein, ki ga je bila zopet milostno sprejela in se srčno smejala obupnemu tekmovanju med inarkijem d' Anrevillom iu baronom Gallom.
Počasi sta šla marki in princezinja od gledališča proti Gosposkim ulicam.
»Hvaležna sem vam, da sle me peljali na ta ples,« je rekla princezinja. »Kar sem videla, me je resnično zanimalo. Bilo je včasih prav nespodobno, nekako sirovo celo, a zdi se mi, da se je v vsem tem izražala le življenska moč teh ljudi in njih silna želja po uživanju. Ali ste opazovali tisto žensko, ki je hibi oblečena kot Kgipčanka, in tistega moškega v kapucinski halji, ki je ves večer plesal samo ž njo. Kako jo je držal . . . Kako jo je stiskal k sebi . . . Kako so žarele njegove oči . . . In ona! Drhtela je, pogledi so se ji vne-mali in ko jo je konec plesa kar pri-
čo vseh ljudi poljubil, je takorekoč omedlela na njegovih rokah. Milo je nekaj živalskega v tem prizoru in vendar je bilo lepo.«
»To je ljubezen.« je dihnil marki in je poljubil svoji spremljevalki roko. »Prava ljubezen ne računa nie in nima nobenih ozirov.«
»Kdo sta bila neki *m dva?« je nadaljevala princezinja, kakor bi govorila sama s seboj. »Kak) čudni ljudje so bili pač zbrani na tej maskeradi. Spoznalo se je samo po maskah, po dragocenosti blaga in lišpa, kakim slojem pripadajo. Videla sem krasne svilene obleke in dragocene demante in videla prav priproste, da, celo revne kostume. Kaj prihajajo na te plese res tudi ubijalci, tatovi iu vlačuge ?«
»Pride kdor hoče,« j«1 odgovoril marki. »Nikogar ne vprašajo, kdo da je in kaj da je. Tudi ubijalci in vlačuge se lahko ljubijo, saj so ljudje, kakor drugi.«
Molče sta storila nekaj korakov.
»Tudi midva se ljubiva, ali ne?« je nenadoma vprašal marki. »Jaz vas ljubim in koprnim po vas . . .«
Princezinja ni takoj odgovorila. Zatrepetali so bili njeni živci in za-tisnila je za trenotek oči. Potem se je naenkrat ustavila in tiho, komaj slišno rekla:
»Tudi jaz vas ljubim, da --- zdaj čutim, da  vas ljubim.«
Stala sta v senci vrat pri hiši, kjer je stanovala princezinja. Molče je marki stisnil princezinjo k sebi in jo poljubil. Njene ustne so bile vroče, kakor njegove, oba sta imela razgreto kri in razdražene živce.
Princezinja je imela hišni ključ, zakaj razen one hišne ni nihče vedel za njen romantični ponočni izlet. Marki je odklenil vrata in ne da bi kaj rekel, je stopil za princezinjo v vežo in zaklenil vrata za seboj. Lahko bi bil napravil luč, a ni mu prišlo na misel. Položil je zopet roko princezinji okrog pasa in počasi stopal z njo po stopnicah, ki jih je razsvetljeval mesec. Nobene besede nista izpregovorila. Le zdaj in zdaj sta se ustavila in se vse strastneje objemala in poljubljala.
V predsobi je spala hišna na zo-fi in poleg nje je gorela luč. Ni se prebudila, ko sta šla princezinja in marki mimo nje, a tema dvema ni bilo nič na tem, če ju hišna vidi ali ne.
Pozabljeni so bili vsi cziri, pozabljene vse dolžnosti.
V tej uri je postala orincezinja Alma Dietrichstein ljubica markija* Charlesa d' Aureville.
(Dalje prihodnjič.)
■
jaki. Sklenilo se je, da pošlje Španska še pol brigade v Marinko. Španska umakne svojo posadko le tedaj, ako krajevne oblasti izpolnijo vse njene zahteve.
Dopisi.
Iz Bohinja. Dne 13. t. m. ob po lu 9. uri zvečer je nastal ogenj na hlevu g. župana Janeza Korošca v Cešnjici; ogenj je zanetila ali hudobna roka, ali pa je kriva pijanost hlapcev. Zupanu je pogorela hiša in hlev, poleg tega pa še hiša in hlev Janezu Staretu in Janezu Sud j a. Na lice mesta je prišla pravočasno požarna bramba iz Srednje vasi četrt ure daleč, in požarna hramba iz Bohinjske Bistrice, eno uro daleč. Njima se je posrečilo s hitrim in napornim delom ogenj vseh šestih gorečih poslopij omejiti tako, da se ni zgodila še večja nesreča, akoravno stoje sosednja poslopja okroginokrog po 1 kvečjemu po 4 metre narazen. V županovi pisarni so pogoreli tudi razni in celo važni spisi iz starih časov, kar zna občini škodovati. Škode je svojih 16.000 K, a zavarovani so bili lastniki za male vsote.
Iz Bučke. Pri nas so občinske volitve pred vratmi.  Klerikalci imajo sedaj precej dela. Ker je sedanji občinski odbor po večini napreden, torej občina v naprednih rokah, in je •tekom svojega obstanka pokazal, da je kos svoji nalogi, to klerikalce grozno peče. Da bi občino dobili v svoje roke,    se   poslužujejo nedopustnih sredstev. Vsled odprave bere je župnik Kutnar opustil cerkovnika, in ko je tega od občine zahteval, mu je občinski odbor povedal, da se cerkovnik mora vzdržati iz zemljišča, ki je za to določeno. V ta namen je občinski odbor g. župana pooblastil, naj potom višjih oblasti dožene. kdo in iz česa se bode cerkovnik vzdrževal in tozadevna  obravnava  bode 17. t. m. v Krškem pri okrajnem glavarstvo. O izidu bodemo poročali. Seveda, gosp. Kutnar ve, da bode moral tukaj ugrizniti v kislo jabolko, in napel je vse moči, da bi bile poprej občinske volitve, nego imenovana razprava, češ: ako padejo liberalci, na čelu njim župan, spravim gozdne može — Laver-ške, Selake, in druge v odbor, Terši-narja pa na županski stol, in imela bode občina plačilo, da bodo občanje pomnili, kdaj so se podpisali za odpravo bere.  V namen agitacije sta župnik in učitelj   Štrukelj sklicala shod za svoje kimovce v staro šolo in tam »Sloveuski Narod« mre varila in čitala iz njega dopise itd.   Da se nas grozno boje,  kaže to pač jasno, ker so štiri naj z veste j ših privržencev postavili za to, če bi kdo izmed nas bil navzoč, da ga ven vržejo. A mi se za tako svojat ne menimo. Bali so se sicer nas in temu strahu je bilo povod to, ker je pred shodom ponoči neki hudomušnež omazal šolska vrata in ključavnico, vsled tega se nc upajo shoda več sklicati, pač pa imajo najetih celo vrsto agitatorjev, ki lazijo od hiše do hiše in prosijo, lažejo, ob-rekujejo, razne stvari obetajo in na razne načine groze, kakor sploh kaže. Na primer govore: Ako liberalci zmagajo, gre župnik proč, in škof je celo pisal, da ne bode potem zlepa ne duhovnika, ne službe božje na Bučki. Dostavil je še: Vidiš, prijatelja sva, in tvojih otrok sem celo krstni boter, pa   ne   smem s tabo j govoriti vsled župnikove   prepovedi.   Drugi agitator je nekemu staremu možu zagrozil, da, (ker stanuje v sosedni občini) če bode dal sinu svojemu, ki mu eno posestvo upravlja v naši občini, pooblastilo   (ker   je   liberalec) bode župnik vzel   njemu in ženi sedež v cerkvi. Oni, ki bi bil rad župan, je neki vdovi   obljubil   izposlovati kot porok 1000 kron  pri farovški posojilnici, če bi mu dala pooblastilo. Pa tudi župnik kaže svojo naravo kjer more. Dne 13. t. m. je neka žena prinesla otroka h krstu. Ko je povedala po kaj je  prišla, jo župnik vpraša: Kje Je Pa »mežnar«? Botra: Saj ga nimate!   Župnik: Ja zakaj  pa take može volijo,   da   so   mežnarja proč spravili. Botra: Jaz jih nisem volila, in moj pokojni mož ne; ali pa hočete, da grem po Polanca?   (Ta navadno cerkev opravlja) Ali naj bode otrok brez krsta, ako vi nimate mežnarja 1 Župnik (z jeznim obrazom): No, sedaj bodem za krst sam opravil, pa nikdar več od danes naprej. — Žena je tedaj vsa razjarjena prišla z otrokom domov, a pravi, da z materjo niti k upeljavi ne gre, kaj še kdaj za botro k takemu dnhovniku-krsti-telju. Neki drugi agitator je našim obetal pol estrajha vina, če se volitev ne udeleže.   Kaj pravi neki državno pravdništvo k takemu početju? Mogoče se izcimi še kaj takega in tudi bujšega kot zadnjič pri državnozbor-ekih volitvah. G. Nace, zakaj pa toliko pehate svoje ljudi v boj, ki so večinoma sestavljeni iz samih zakono-lomcev, torej možje pohujšanja! Raje molite, pa si bodete tako zmago naklonili, saj pridigujete, da goreča molitev oblake prodira. Ne gonite te-
daj ljudi v neopreznost, zakaj vedite, da za vse vas je v Krškem kotel ričeta pripravljenega. Ljuboniir.
Dnevne vestL
V Ljubljani, 18. februarja.
— Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za vodmatski okraj priredi v četrtek, dne 2 0. februarja ob 8. zvečer volilni shod v dvorani gospoda Ivana P a v -š k a na Sv. Martina cesti št. 36. De-želnozborska kandidata za Ljubljano, gospod dr. Ivan Tavčar in gospod dr. Karel Triller, se udeležita tega shoda in se predstavita volilcem kot kandidata. Shod poseti tudi državni poslanec in župan gospod Ivan Hribar. Volilci, udeležite se shoda v mnogobrojnem številu.
— Sestanek zaupnikov za kolodvorski okraj bo danes zvečer ob 8. v salonu hotela »Ilirije«. Opozarjamo gospode zaupnike, da se polnoštevilno udeleže tega sestanka.
— Doslednost dr. Gregoriča. Svoje dni sta bila deželna poslanca podžupan dr. Karel vitez B 1 e i -weis - Trsteniški in dr. V o š -n j a k. Tedaj je bil dr. Gregerič eden najglasnejših zabavljačev, češ, to ne gre in bi ne smelo biti, da sta dva deželna uradnika deželna poslanca. Celo na javnih shodih se je dr. Gre-gorič togotil zaradi tega in drastično dokazoval, da je vnebovpijoče, škandalozno in blazno, da sta deželna uradnika Blei\veis in Vošnjak kot deželna poslanca svoja lastna predpostavi jenca. A glej, zdaj ga to več ne ženira. Tisti dr. Gregorič, ki je svoj čas toliko zabavljal, je sam deželni uradnik in bi zdaj rad postal deželni poslanec, torej svoj lastni predpostavljenec. A usoda S3 bo nad njim maščevala. Njegova svoječasna agitacija, da deželni uradnik ne more biti deželni poslanec, je rodila nekaj sadu. Občinski svet ljubljanski je namreč že pred leti določil, da mestni uslužbenci ne morejo biti občinski svetniki. S tem je narodno-napredna stranka pripoznala, da je načelo, ki je je zagovarjal dr. Gregor ič, pravo. Zdaj pa dr. Gregorič in ž njim vsa klerikalna stianka neče nič več vedeti o tem načelu in deželni uradnik dr. Gregorič ima pogum, da kandidira za mesto cvojcgii lastnega predpostavi jenca — vprašanje je le, če ne bodo ljubljanski volilci dr. Gregoriču štrene zmešali.
— Vlogo politične babice pri kandidaturi dr. Gregoriča in dr. Ravniharja je prevzel dr. Robida. Oborožil se je s primerno klistirno brizgalno in brizga zdaj gnojnico v »Novi Dobi«, da smrdi do oblakov. Posebno si je vzel na piko tir. Tavčarja. Ta je namreč član tistega deželnega odbora, ki je na podlagi disciplinarne preiskave moral odpustiti dr. Robido iz službe. Zdaj je prišla prilika, da se dr. Robida po svoje maščuje, ker je deželni odbor izpolnil svojo dolžnost, in zato psuje in obrekuje, kar se da. Naj bi mu teknilo to veselje, ki mu ga ne bo nihče kvaril, ker na zabavljanja dr. Robide tako nihče nič ne da.
— Ne bomo sledili! »Neodvisni« kandidat nemško klerikalne koalicije dr. Vladimir Ravnikar je na sobotnem shodu naglašal, da je načelen nasprotnik osebnih napadov. To načelo je hvalevredno. A poglejmo kako se dr. Ravnikar ravna po tem svojem načelu. V svojem glasilu je nanizal o dr. Tavčarju celo kopo deh-tečih cvetk, ki po dr. Ravniharjev^m subjektivnem mnenju morda niso osebni napadi, marveč zgolj strogo stvarna objektivna kritika. Za zgled navajamo iz šopka, ki ga je povil za dr. Tavčarja v včerajšnji številki svojega glasila, te-le ljubeznivosti: »Glavni založnik svobodomiselnosti na Slovenskem, slovenski samodržec, mešanica brutalnega Robespi-erra in na cukrasti lastni besedi se opajajočega Mirabeauja, mož, ki ni bil nikdar v zadregi z lažmi, obrekovanjem in zavijanjem ubiti dobro ime« itd. Kaj ne, to je stvarna, objektivna, vsakih osebnih napadov se izogibajoča kritika?! Tako piše, oziroma da pisati o svojih političnih nasprotnikih tisti mož, ki je preje na javnih shodih in v svojem glasilu vedno in vedno poudarjal, da mora biti poštenost vodilno načelo tudi v politični borbi! Morda se »neodvisni« kandidat nadeja, da mu bomo tudi mi sledili na to polje in mu s tem omogočili, da bo lahko zavil oči proti nebu in klical: Vidite te grde liberalce, mi smo hoteli imeti pošteno polemiko, a oni so takoj posegli po kolu in batini ter po golidah gnojnice in blata. Tega veselja pa ne bodemo napravili gospodu neodvisnemu kandidatu! Naj njegovo glasilo zabavlja, kolikor hoče, naj mrgoli naj podle j ših osebnih napadov, mi ostanemo hladnokrvni in mu ne bodemo sledili na opolzko polje osebnosti! Naj slovenska javnost spozna v pravi luči tiste ljudi, ki so dosedaj vedno licemersko tožili o podivjanosti političnega boja in ognusni politični polemiki!
— »Slovencev« naslednik izza državnozborskih volitev. Za časa dr-žavnozborskih volitev je zbesnel škofov list »Slovenec«, sedaj, ko so pred pragom deželnozborske volitve, pa je prijelo besnilo »Slovencevega" vrednega sinka — »Novo Dobo«. Vzemite v roko ta moniter »neodvisnega« kandidata nemško - klerikalne koalicije in povejte, če ni do pičite sli-čen »Slovencu« za časa državnozborskih volitev, ko se je kakor stekel pes zaganjal v napredne politike, pred vsem pa v naprednega kandidata ljubljanskega mesta, v g. župana Hribarja! Res, čudovita sličnost! Pa ne da bi se bil mož z otrovan im peresom zopet preselil v uredništvo Rav-niharjevega glasila! Ali so rnu po kratkem ljubavnem razmerju že tudi klerikalci zatvorili vrata! Vsa znamenja kažejo na to. Mi dr. Ravni-harju prav iz srca čestitamo k tej pridobitvi, ker vemo, da bo, če nihče drugi, prav gotovo ta izvrstna moč upropastila njegovo stranko.
— 300 nemških in 500 klerikalnih glasov je dr. Ravni barju zagotovljenih, tako zatrjujejo njegovi zvesti privrženci, ki lazijo okrog vo-lilcev, da bi jih ujeli na svoje lima-nice. Ali je to res ali ne, g doktor Ravnikar? Opetovano smo že to konstatirali, toda do sedaj še ni nihče skušal ovreči te trditve. Latinska prislovica pravi: Qui tacet, consen-tit, kdor molči, ta potrjuje, ali ne, gospod doktori In če je to res, kako morejo vaši priganjači s tako apodiktično gotovostjo trditi, da dobite 300 nemških in 500 klerikalnih glasov? Pač samo na podlagi kakšnega posebnega dogovora! To mora biti jasno vsakomur! Čemu potem tajite, da nimate nobenega stika niti s klerikalci, niti z Nemci, ko dejstva sama govore dovolj jasno!
— Ljubljanski »unionisti«. Sedanje deželnozborske volitve so porodile nove stranke. Pojavila sta se dva kandidata, katera imata o politiki jako čudne nazore. Vrhunec politične nezrelosti, je dosegel dr.Ravnihar. Ta je rekel v soboto, da je on anti-klerikalen in da je naprednjak. To bi bilo vse v redu. Vsak človek bi mislil, da je dr.Ravnihar res naprednjak, saj sam pravi, da je antikleri-kalen. Po poročilu »Slovenčevem« pa je dr. Ravnihar rekel: »da je on antiklerikalen«, in je pristavil: »saj tudi S. L. S. pravi, da ni klerikalna. Torej v ta koš spada dr. Ravnikar. On ni klerikalen, kakor S. L. S. ni klerikalna. Vse to so klerikalci, ki se sramujejo svojega klerikalnega naziva. Vraga, noben klerikalec noče biti ob volitvah klerikalen. Vsi ljudje, ki hodijo v »Union« pravijo, da niso ne tič ne miš, a v resnici so v svoji črni duši pristni črni — klerikalci.
— Dr. Ravniharjevo glasilo je ob priliki nadomestne državnozbor-ske voltve v celjskem okraju napadlo tudi štajersko »Narodno stranko« očitajoč ji nedelavnost, gonjo proti duhovščini in liberalno frazerstvo. Štajerski Sokoli so skoro brez izjeme v taboru »Narodne si ranke«. Morda je dr. Ravniharjev organ napadel štajersko »Narodno stranko« v tistem tonu, kakor se mu ljubi govoriti o naši narodno-napredni stranki, v zahvalo za to, ker so delegat: štajerskih sokolskih društev kot eu mož glasovali za dr. Ravniharja kot predsednika »Slovenske sokolske zvezen! Seveda takrat še pač niso vedeli, da bo kdaj napadel v svojem listu njihovo »Narodno stranko« in dii bo nastopal kot deželnozborski kandidat nemško - klerikalne koalicije!
— Ali je res, g. dr. Ravnihar t Dr. Ravnihar je na svojem shodu izjavil, da je prevzel kandidaturo no naročilu izvrševalnega odbora svoje stranke. V tem odboru sta, če se ne motimo, tudi gg. dr. L a v r e n č i č in R u s iz Loškega Potoka. Po Ljubljani se govori, da je dr. Lavrenčič javno izrazil svojo nezadovoljnost z dr. Ravniharjevo kandidaturo in izjavil, da on sam ne bo volil dr. Ravniharja. S povsem zanesljive strani se nam nadalje poroča, da g. Rus do četrtka sploh ni vedel, da namerava dr. Ravnihar kandidirati v Ljubljani. Ko je to izvedel, je bil skrajno ogorčen in je izjavil, da ne bo vzpri-čo takšnemu čudnemu postopanju strankinega predsednika niti z mezincem več ganil v prilog svoji kandidaturi v ribniški dolini. Gospod doktor Ravnihar, ali so resnične te vesti! Da ali ne!
— Volilni shod v Kamnikn. V soboto, dne 15. t. m. je bil v Kamniku shod volilcev, ki ga je sklicalo politično društvo »Zora« in na katerem se je narodno-napredni kandidat dr. Vilfan predstavil volilcem. Poročilo priobčimo jutri.
— Deželnozborske volitve v brd-sko-kamniškem  volilnem  okraju Iz
kamniškega okraja se nam piše: Vo-lilce iz tega volilnega okraja, ki ne-čejo' voliti duhovnika dr. Janeza Kreka, opozarjamo, da naj oddajo svoje glasove g. Matevžu S e r š e -n u, županu in posestniku na Ska-
ručni. Somišljenike prosimo, da o tej zadevi precej potrebno ukrenejo.
— Napredni volilci volilnih okrajev Litija, Višnja gora, Trebnje, Mokronog, Radeče in Žužemberk naj se deželnozborske volitve sigurno udeleže, da oddajo glasove n a p r e d-n i m kandidatom, katere :>o si izbrali neodvisni kmetje in delavci; ti so: Fran Slane, posestnik v Litiji, Fran "VVeinberger, župan in posestnik v Zagorju ob Savi, Ignacij Firm, uradnik pri pre-mogokopu v Zagorju ob Savi. Pokažimo, da smo tudi volilci kmečkih občin siti raznih Lampe to v, ki nam jih vsiljujejo gnusni izkoriščevalci našega ljudstva.
Več volilcev.
— Shod narodno-napredni h volilcev v Krškem je sklenil naslednjo resolucijo: Narodno-napredni volilci, zbrani dne 15. svečana 1908 v Krškem pri g. Gregoriču sprejmejo soglasno kandidaturo g. Ivana Planta-na, notarja v Ljubljani in se zavežejo dne 28. svečana 1908 svoje glasove le temu oddati. Drugi tukaj nena-vzoči volilci mest: Kostanjevice, Krškega, Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Višnje gore se pozivljejo, da na dan volitve 28. svečana 1908 vsi volijo g. Ivana Plantana. — Naprej za svobodo! — Predsednik lokalnega odbora narodno - napredne stranke za sodni okraj Krško — Fr. G e r a 1 d i 1. r.
— Česa »Domoljub« ne piše po resnici? »Domoljub« ne piše po resnici vsega tistega, kar je zakrivila klerikalna stranka na Kranjskem; ne piše vsega tistega po resnici, kar je dobrega napravila napredna stranka. Kar je tam gnilega, nevrednega, to »Domoljub« hvali, kar je pri nas dobrega, to graja, ker ga peče, da klerikalci niso napravili tudi tako. Na ta način vlači svoje backe za nos že dolgo vrsto let in jih bo še vlačil, ker so ljudje prelahkoverni in ker jim gotovi ljudje vedno znajo privezati desko na oči. — Zadnja, 13. številka, zopet vlači po svojih kolonah Cerkljance, predvsem pa g. posl. Hribarja. Mene veseli in zanima vse, kar je izvanrednega, zato sem tudi z zanimanjem bral tisti dopis »Izpod Grintovca«, ker tiste pogrete in dokazane neresnice so resnično izreden izrodek okisanih možganov cerkljanskega dopisnika. Če bi trdil, da je ta dopisnik gostač Bešter, najbrže ne bi zaradi neresnične trditve dajal odgovora. Že par tednov sem laže ta dopisnik (bodisi kdorkoli) o najuglednejših možeh cerkljanskih. Privoščil si je še v vsakem dopisu g. Hribarja, ker je mož brez para, rodoljub in se je tudi za Cerklje hotel žrtvovati, kot se ni zmožen nobeden gostaški kaplan, ali se je ravno tak gostač vzdignil nanj in je z lažmi x>regovo-ril občane, da so zavrgli Hribarjevo velikodušno pomoč. Fej, takim go-stačem! Žalostno je namreč, da naši ljudje verjamejo več vsakemu odda-nesdojuterniku, kot pa domačemu človeku. Potem si je privoščil na dolgo in široko g. učitelja Lapa j ne ta. Pa zakaj! Zato ker ga jezi, da ne more razdreti tistega, kar je on ustanovil in vodi z veščo roko. Hudo jezi »Domoljuba« to, da nima »Mlekarska zadruga« toliko dolga, kot bi želeli Bešter et comp. Zadnja številka kvasa, da ima »Mlekarska zadruga« 3800 kron dolga. Resnica je seveda čisto nasprotna, tudi če bi njen dolg množili s 3, bi ga ne bilo toliko. Pa da se je dolg pomnožil še zaradi izgubljene pravde s kaplanom! Resnica je, da sta tisto pravdo plačala Lapa j ne in Jenko iz svojega žepa, ker sta jo tudi vodila na svojo roko. Če ste vi, g. dopisnik, tega mnenja, da se zasebne pravde plačujejo iz društvenega denarja, koliko, vprašamo, mora imeti šele izobraževalno društvo dolga, ker je Bešter in dr. izgubil toliko pravd! Pa mleka, pravi »Domoljub«, da je kvečjemu 100 1. na dan. En sam posestnik pa ga če-stokrat pripelje na dan čez 60 litrov. Potem zavija resnico, ki je zdavnaj dokazana, namreč, da je Janezu Pod-jedu bila prodana kmetija po klerikalcih, ne pa po naprednjakih, kot namiguje ta cunja. Resnica, resnica! gospoda! »Posojilnica in hranilnica« stoji tudi na dobrih nogah, na ravno tako dobrih, kot klerikalna, čeravno jo »Domoljub« sumniči nasprotnega. Kakšen čudež pa je to, če načelnik stanuje v Ljubljani, če je pa vendar vložil sedemkrat toliko vanjo kot »Domoljubov« dopisnik v klerikalno! To je bilo, kar sem hotel, da povem za danes, kdaj kasneje pa mogoče še kaj novega ali obenem grenkega za naše preljube možicke iz papirja. Fr. B.
— Izpraševanje za Veliko noč brez spovednih listkov. Iz Št. Vida pri Vipavi: Naš prečastiti gospod župnik Janez Demšar je oznanil v nedeljo, da bo po litanijah izpraševanje za velikonočno spoved za može cele fare. Res se nas je prav mnogo udeležilo. Nekaj časa nas na leci poučuje kot male otročiče, a potem pa prične govoriti, da se bližajo časi, v katerem hočejo brezverci vreči
razpelo in veronauk iz šole. Mi pa tega ne smemo pustiti. Kot pravoverni kristjani smo dolžni vse moči napeti, da se kaj takega ne zgodi. Vidite, ta teden vam bo voliti može v deželni zbor. Volite le po svojem prepričanju; toda zmaga bo naša. Da bo pa zmaga tem sijaj ne jša, volite vsi katoliškega poslanca. Koncem kiobasanja pa pravi: »Listkov vam danes ne dam, prineso vam jih žene.« In šli smo domov. Znano nam je bilo, da nas je gospod Janez povabil za minolo nedeljo le radi bližajoče se volitve, a da nam ne da listkov, tega si nismo mislili. — Da bo zmaga vaša, to vemo; saj imate vse pripomočke na razpolago. Če bi vi zarjoveli: »Volite Videta Špelinega!« bi se tudi zgodilo. A pomnite; »Svaka sila do vremena!«
— Upokojeni profesor Fr. Ro-bič, sedaj še deželni odbornik in poslanec štajerski, je zadnjič prišel tudi k občnemu zboru »Kmečke zveze« v Celje, da izreče »zvezarjem« svojo zahvalo za tiste glase, ki jih je dobil ob zadnji državnozborski volit vi proti V. Ježovniku v gornjegraj-skem, šoštanjskem in slovenjegra-škem okraju. Kakor javi »Slovenski Gospodar« z dne 13. februarja t. L, je rekel Robič ob tej priliki tudi nastopno: »Jaz sem odpustil tistim, ki so vlačili mojo čast v blato, istotako odpuščam tudi učiteljem.« — Robič, sam bivši učitelj, vendar ni mogel resno pričakovati, da se bode učitelj-stvo ogrevalo zanj, ki je kandidiral na program stranke, katera hoče omejiti ljudsko izobrazbo, skrajšati šolsko dobo itd. Vsled tega Robič ti*-di učiteljstvu nima česa odpustiti. Ne vemo, zakaj se osiveli mož sploh izpostavlja še smešnosti... Je pač resničen izrek: Senectus sola — mor-bus!
— Volilno gibanje na Goriškem. Jako živo je sedaj po goriški deželi. Klerikalci so imeli v nedeljo zopet celo vrsto shodov, ali se jim je pre sneto slabo godilo. V R e n e a h v goriški okolici sta bila dr. Dermaatia in kandidat Zega. Prišlo je okoli 50 volilcev, ki so nekaj časa poslušali Dermastio, potem pa ugovarjaj i ter odšli tako, da Zega še do besede ni prišel. V P r v a č i n i se jim je vse uprlo. Zbralo se je nekaj sto ljudi, samih protiklerikalcev. Dermastia in Zega sta jo odkurila v farovz, kjer ju je poslušalo celih deset ljudi. Še celo v Dornbergu nista imela sreče. Ljudstvo v goriški okolici se je zim dilo ter hoče pomesti s klerikalno zalego. Strašili so tudi po Brdih in Gorah; rezultat pa je sploh žalosten za klerikalce. Od pretekle nedelje pričakovali, da jim princese up <!<> popolne zmage, ali prinesla jim je razočaranje. Takega odpora niso pričakoval] v goriški okolici. Harodno-napredna stranka je imela lep shod v Č r n i č a h; v ostalem pa se je vrgla na podrobno delo. Napredna in agrarna stranka proglasita še ostalo kandidate tekom par dni.
— Popravek. V včerajšnjem poročilu o shodu dr. Gregoriča in dr. Ravniharja smo zabeležili, da se je tega shoda udeležil tudi uradnik B r a d a š k a. Da preprečimo vsako nesporazumi j en je, konštatujemo, da se tega shoda n i udeležil g. Ferdo Bradaška, mestni blagajnik v pokoju, ki je znan kot zaveden somišljenik narodno-napredne stranke, marveč g. Maks Bradaška, (. kr. računski asistent.
— Kdo pa je ta mož? Na sobotnem shodu je nekdo nastopil kot zme-den govornik, ki je s svojim nast«'-pom vzbudil občen smeh. Kdo neki je to bii? Aha, to je tudi mož, ki je še nedavno rekel: »Ako bi narodno-nn prodna stranka umrla, bilo bi jo treba takoj ustanoviti.« In res ta stianka ga je spravila do kruha, idaj pa, ko je mož sit, je od sreče politično zblaznel. On tudi noee biti već Slovenec. Nemci in klerikalci so se združili in zdaj treba tudi na zunanje kazati svetu to zvezo. Dokler je bil g. Roštan naprednjak, pisal se je Roitan; zdaj pa, ko je klerikalec in kot tak prijazen Nemcem, piše se Rostan. Signum temporis.
Is gledališko pisano. Nocoj
(par) se ponovi Adolf Sohwayer-jev igrokaz iz dijaškega življenja „Red iz nravnosti" (,Die Sitten noteu). Glavna vloga je v rokah gospoda N u Čiča, nastopi vse dramsko osobje.
Izredni občni   zbor „Glas-
bonO MatiGO1' se je vršil snoči v društvenih prostorih ob udeležbi nekaj nad 30 članov. Edina točka dnevnega reda je bila volitev enega odbornik* na mesto odstopivBega g. sodnega tajnika Zebre ta. Nameravalo se je voliti gosp. Slavka Ravnikarja Ker pa je g. Ravnikar izjavil, da d° more sprejeti odborništva, je bil g-sodni tajnik Zebre soglasno zopet iavoljen v odbor in je iivolitev tudi sprejel.
Jnbilel akladatolfa VUrtorj« Pamo. Skladatelj g. Viktor Parma, okrajni glavar v Litiji, slavi 20. t. m-svojo 501etnioo. Slovensko gledaliS&e bi naj dostojno proslavilo jubilej tega
zaslužnega moža, najbolje z uprizoritvijo kake njegove opere.
„0 iivotu n podzemnom svijeta." V veliki dvorani „Mestnega doma" je predaval v nedeljo zvečer na prošnjo „Akademije" zagrebški vsečiliški profesor dr. Anton Heinz o življenju pod zemljo. Govornik se je pečal z živalskim, rastlinskim in človeškim življenjem v podzemeljskih votlinah in jamah, naravnih in umetnih. Slovenci in Hrvatje se moramo za to podzemsko življenje toliko bolj zanimati, ker imata Kranjska in Hrvaška vse polno podzemskih votlin in ter sta bili ravno ti dve deželi oni, ki sta raziskovalcem podzemskih jam podali prve priče, da obstoja tudi pod zemljo življenje, rastlinsko in Živalsko. Odkrila se je namreč človeška ribioa „proteus anguineus" ter razne algaste votlinske gobe in makovi. Po mišljenju priprostega ljudstva v najstarejših Časih so v notranjosti zemlje živeli razni zmaji in druge zlobne živali; renesansa je pa kratkomalo utajila eksistenco kakršnegakoli bitja pod zemljo. Sele moderno raziskavanje podzemskih jam, speleologija, je dognalo, da je življenje v tem kraju zemlje mogoče. Potemtakem evetloba ni neobhodno potrebna za obstoj organizmov. Raziskavanje je dognalo, da so v podzemskih jamah livali, ki vse življen e ostanejo tam, kakor močeril, nekaj reptilij in rib. Vse te živali so pa slepe. Ali sploh nimajo oči, če jih pa imajo, pa vseeno na nje ne vidijo. So pa tudi živalske životinje, ki pridejo po vodi pod zemljo in potem spet z vodo na dan. Te prežive pot v podzemlju in pridejo žive na svetlo. Vodo, ki prihaja izpod zemlje, je brez skrbi piti kot zdravo le, Če je tekla po pesku in kamenju. Podzemske živali imajo svoj čut silno razvit, ker nič ne vidijo in so tudi gluhe. Kakor so take živali zelo omejene, tako je rastlinstvo še bolj. Ne najdemo zelenih rastlin z listjem, ampak samo glive, ki pa še morajo od zunaj dobivati pomoči za svoj obstanek. Kjer pa Še tega pogoja ni kakor v največjih globoČinah rudnikov, potem je izključeno vsako živalsko in rastlinsko življenje, če moreta torej rastlina in žival le jako omejeno živeti pod zemljo, je Človek še toliko manj sposoben za tako življenje. — Skoz-inskoz strokovnjaško predavanje je poslušalo mnogobrojno obČinsvo z vidnim zanimanjem in se predavatelja na konci zahvalilo z burnim ploskanjem za temeljit pouk o zanimivem predmetu.
nProsvett11 -o darovali, in sicer osrednjemu društvu: „Kmetska posojilnica41 na Vrhniki 50 K, podravski podružnici: dr. Fr. Jurtela v Ptuju 20 K, dr. Fr. Horvat v Brežicah 5 K, g. J. Zadravec v Središču 2 K. Vsem darovalcem izreka srčna zahvala odbor „Prosvete".
Nedeljski pevski in zabavni večer Slavca11 je kot po navadi te vrste prireditev privedel v restavracijo „Nar. doma" toliko občinstva, da so bili vsi prostori nabito polni. Izborno petje društvenega zbora je želo navdušeno priznanje, osobito so vzbudili lepi samospevi g. Frana Rusa izredno pohvalo, da je moral vedno in vedno dodajati. Društveni kapelnik g. H. Benišek je za klavirske točke istotako bil obdan s ploskanjem po vsakem komadu, Je-ločnikov komičen prizor „Šlapoa Domjan" je vzbudil viharje smeha, šaljiv sreČolov je bil zelo bogat na Šaljivih dobitkih, živa zajca sta se izredno visoko zlictirala, ko je bil pa spored končan, se je razvil prav živahen plas. S prireditvijo je „ Slavec" prav lahko zadovojen v vsakem oziru, zadovoljen je pa tudi gotovo g. re-stavrater KržiŠnik, ki je z velikim TLspehom'postregel gostom z izvrstnimi jedili in pijačami.
Plesna veselica gasilnega društva v Sori pri Medvodah bode v nedeljo, dne 23. svečana 1908, v prostorih tvorniške restavracije v Groričanah. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za nečlane 1 krono, za Člane in dame 50 vin. Ker se bode čisti dobiček porabil za nabavo gasilnega orodja, se preplaČila hvaležno sprejemajo. Svira društvena godba z Goričan.
Na Hmelniku pri Mirni peči
je 16. t. m. ponoči umrl stari baron Wambold, rodom Prus.
Velika nesreča  bi se kmalu
pripetila pretekli teden v Hotedršioi. Na Logu je vrtal neki posestnik velik kamen. Ker je pa pri basanju mline gotovo prebil vrvico, s katero se vžge smodnik, se ta ni užgal, ali kakor pravijo tam: mlina se je po-tajila Ta posestnik pa je kmalu na to šel isto potajeno mlin o raz bas a vat a svedrom, ki ga rabijo za vrtanje kamenja. Ko je pri vrtal do smodnika, se je smodnik užgal. Neka deklica se je lahko poškodovala, drugim pa je vrglo pesek v oči. Sreča je bila, da kamena ni razneslo, kajti ko bi ga, bi bila gotovo še večja nesreča.
Nesreča. Ko se je predvčerajšnjim v Zagorju ob Savi delavec Fran Nadrah drsal, je padel in si
zlomil pod kolenom desno nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Nova podružnica drutbo sv. Ciril* in Metoda se je ustanovila v soboto, dne 15. februarja v Hrastniku ob Južni železnioi in sicer za Hrastnik in Dol. Oba ta kraja sta bila doslej pri podružnici v Trbovljah. Želimo novemu društvu prav plodonosnoga delovanja.
Umrl je dne 17. februarja v Celju g. Franjo Ravnikar, železniški nadzornik v pokoju, po daljšem bolehanju v 69. letu svoje starosti. Gosp Ravnikar, ki je zadnja leta bival v Celju, je bil kranjski rojak, je prišel mnogo po svetu, a rodu svojega nikjer ni zatajil.
Učiteljsko društvo  sa Laiki
Okraj imelo je svoje mesečno zborovanje v nedeljo, dne 16. februarja t 1. na Zidanem mostu v prostorih tamošnje ljudske Šole. Ob obilni udeležbi — navzočih 42 Članov in 3 gosti — razgovarjalo se je o raznih aktuvalnih vprašanjih, zadevajočih šolske in stanovske stvari. Izvolil se je tudi odbor za leto 1908. Ta sestoji iz nastopnih članov: Anton Gnus, nadučitelj — Dol, predsednik; Blaž Jurko, Šolski vodja — Razbor, predsednika namestnik; Fr. L e b a r in gdč. Ljudmila U m b e r -ger, oba učit. — Hrastnik, tajnika; Janko Sorčan, nadučitelj — Hrastnik, blagajnik; Ivan K e r n , nadučitelj — Trbovlje- Vode, knjižničar; Robert Plavšak, učitelj — Trbovlje, pevovodja; Anton Kuhar, učitelj — Trbovlje in Emil Vole, učitelj — Trbovlje -Vode, odbornika. — Za upravne odbornike „Zveze štajerskih slov. učiteljev in učiteljic" bili so. izvoljeni Fr. L e b a r, Miloš R o š in L Umberger. —Prihodnje zborovanje vrši se v nedeljo, dne 5. aprila v Hrastniku.
Ormoški samci napravijo 22. t. m. v Ormožu v gostilni „Zur Bier-quelleu in „Reininghaus Biernieder-lage" (oboje veliko z nemškimi črkami napisano) veselico. Ne vemo, kaj porečejo k temu Nemci, zdravi razum, tisti nezavedni Slovenci, ki so bili zato kregani, ker zahajajo v tako odločno nemško gostilno, ki ima tablo z napisom: „Deutsohes Gast-Zim-meru (Bude H ta tabla tudi pri veselici ormoških samcev paradirala?) in končno tisti Slovenci, ki so bili v tej gostilni od Nemcev že tepeni. Tistih 300 K, ki jih bo stala o. kr. vojaška godba iz Celovca, bi tudi narodni godbi celjski ali šoštanjski ali uniformirani godbi v bližnjem Varaždinu prav prišlo. Pri teh godbah ne bi bilo treba vprašati če znajo in smejo svirati to ali ono slovansko skladbo. Sami zaničujemo svoje, kakor kaki zagrizeni klerikalci. Raj še nič kot taka veselica.
Premestitev ravnateljstva drž.
železnice iz Beljaka. Uradništvo ravnateljstva državne železnice v Beljaku je sklenilo naprositi pristojne železniške oblasti, da se to ravnateljstvo premesti iz Beljaka v kako večje mesto, kjer ne bo pomanjkanja stanovanj in kjer bodo primerne šole za mladino, Česar vsega v Beljaku ni. Ravnateljstvo naj bi se premestilo ali v Gradec, ali Celovec ali pa v Solnograd. Ker pride v Beljak še več vojaštva, nego ga je zdaj tam in se namerava zgraditi železniška kurilnica, delavnica, upajo prosilci, da se njih prošnji gotovo ugodi.
Ozkotirno železnico zgrade na Koroškem od Špitala na Dravi v Sa-vodje s postransko progo v Milštat z električnim obratom.
Ogenj.   V Železnem pri Svincu na Koroškem je pogorela hiša M a tevža ReŠarja. Zažgal je 41etni deklin otrok Julij Zima.
Utopljenko so našli pri Brezah na Koroškem. Ženska je stara okoli 50 let, precej dobro oblečena in je imela pri sebi 50 K denarja. Morala je biti že dalj časa v vodi.
Kaznovana lahkomiselnost. V VabČi vesi na Koroškem so imeli hlapci Matija Brižnik. Peter Porč in GoŠ „vojaške vaje". GoŠ je imel puško, Brižnik je komandiral „četi" Ko -mandiral je „ogenj", GoŠ je sprožil in Brižnik se je od krogle zadet mrtev zgrudil na tla.
V ŽIdOVSki Sinagogi v Gorici so bile ukradene tri srebrne krone — ročno delo — vsaka težka okoli 1/2 kg> Široka približno 2l/2 om in okoli 12 om visoka, v skupni vrednosti 300 K; šest srebrnih posod v obliki polkroga, s srebrnimi zvončki, obešenimi na srebrnih verižicah. Vsaka posoda je visoka približno 25 cm 1/i kg težka. Skupna vrednost je 150 kron ter tri srebrne mizice s ploščato krono na vrhu. Na mizicah je vrezanih deset zapovedi v hebrejščini. Pozor pred nakupom!
V Podgoii pri Gorici so aretirali laškega podanika Kajetana E v o d i d, ker je nevarno pretil neki osebi in pa ker ima predolge prste. Ti „regnicoli", ki se šopirijo po primorskihjdeželah, so sami nevarni individuji.
Brzovlak |o razmosaril v nedeljo zvečer pri Prvačini na Goriškem vojaka 97. peipolka iz Trata
Alojzija Laha. Prišel je bil domov na obisk. Šel je na postajo po železniškem tiru. Pripihal je vlak ter ga prijel in vlekel kakih 200 korakov daleč po tiru.
¥ vodnjak Je skočil v Sežani čevljar Friderik T o n č i č. Zmešalo se mu je.
Prilazna plesna veselica. V
Trstu so se v neki krčmi na plesni veselici s tepli civilisti in vojaki, pri Čemer je infanterist Vinoenc Re-beo z bajonetom sunil voznika M a-nuna in ga težko ranil. Ranjenih je bilo še več oseb, a ne hudo. Tudi Rebeo je moral v bolnišnico.
Strahovita eksplozija na Roki.
V nedeljo popoldne je pri Reki v tovarni kemičnih produktov nUnion" nastala strašna eksplozija kotiStrojnice je vso razneslo. Eksplozija je zahtevala tudi človeška žrtev. Poletnega kurjača Nikolaja Brusiča iz Krka so potegnili vsega razmesarjenega izpod razvalin. Težko je ranjen strojnik Alojzij Kukreoht, dva druga delavca pa le lahko. K sreči se je eksplozija zgodila v nedeljo. Ako bi se bila kak delaven dan, bi bilo gotovo mrtvih mnogo oseb, ker dela v tovarni 150 ljudi. Materijalne škode je 400 000 K, ki je pa seveda Še mnogo večja, ker bo vsled pokončane strojnioe morala tovarna stati. Eksplozija je bila tako strašna, da so težka bruna z razdejanega poslopja letela 50 metrov daleč in da je bilo detonacijo čuti 10 km na okrog.
Poskusen umor in samomor.
Na Reki je zastrupila suoči 29 letna Marija Antić sebe in 13 letnega Ivana Jarca, sina vdovca Franca Jarca z ogljikovim dioksidom. Rešili so ju še, vendar ženska ne ostane pri življenju. Vzrok ljubavno razmerje, ki je imela Antić s starim Jarcem.
Umirovljen le Ivan pl. Zaje, slavni skladatelj in ravnatelj kraljevega dež. glasbenega zavoda v Zagrebu. Dobival bo 5400 K pokojnine.
Slovenci v Ameriki. — Vlak
je povozil v "\Vankeganu ženo Ivana JankoviČa. — Dva otroka sta umrla v enem dnevu policaju v Wankenganu Fr. Sedeju. — Kako dober svetovalec delavcem je ljubljanski „Slovenec". Slovenci iz Coahvooda se britko pritožujejo, da so verjeli pisavi „Slovenca", ki je obetal delavcem v Coalwoodu stalno delo za 50 let, a našli so le blato in — uši. Obupani Slovenci pišejo v „Glas Narodu": „Naj ljubljanski „ Slovenec" vtika svoj nos v Ljubljanico in ižanske moroste, ne pa slepari rojakov s priobčevanjem Škodljivih oglasov, ki privedejo rojake v bedo". Menda je pa Rafaelova družba zaslužila za reklamo lep honorar! — Oropan, ranjen in zaprt. 54 letni Martin I n t i h a r, doma iz Drage pri Beli cerkvi se je hotel odpeljati iz Njujorka v domovino. Prišel pa je v roke lopovom, ki so ga oropali in pretepli na Long Islandu. Ranjen in premražen je hotel prositi pri nekem Italijanu za prenočišče, a ta ga je smatral za tatu ter streljal nanj. Potem so ga prijeli in zaprli ter bi bil prišel pred porotnike, kjer bi dobil par let ječe, da ni zvedel za njegovo usodo bankir Fr. Sakser, ki je pri državnem pravd-niŠtvu dokazal Intiharjevo nedolžnost, da so ga izpustili, nakar ga je Sakser spravil na parnik, da se je odpeljal v domovino.
Lep uspeh štajerskega Slovenca v Ameriki. Le o p. Fried-rioh iz Središča je postal ravnatelj „Nationalbank of Commeroe" v Nju-jorki, ki je druga največja banka v Ameriki.
V panorami kosmoraml na
Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" se nam kaže ta teden zopet naše Jadransko morje in kraji ob njem, kakor Trst, Gradež, Sesljanitd. Devinski grad je znan po svoji znameniti zgodovini. Serija je prav izbrana in krasna, zato jo je priporočati zlasti srednješolski mladini.
Nabava pasjih znamk. Rok za
dobavo pasjih znamk poteče kakor običajno dne 20. t. m. Ljubljansko občinstvo se torej nujno opozarja, da si jih še pravočasno preskrbi ter se tako obvaruje vseh eventualnih ne-prilik.
Ogenj Včeraj popoldne ob 4. je Suvaj na Gradu z dvema streloma naznanil, da gori skladišče na stavb nem prostoru „Kranjske stavbne družbe". Gasilno in reševalno društvo je bilo naglo na svojem mestu, a so vsako večjo nesrečo že preprečili domači delavci. Goreti je začelo seno na konjskem hlevu, katero so naglo zmetali s hleva in tako preprečili na-daljno nesrečo. Ogenj je nastal najbrže vsled stika električne žice in je še kljub takojšnji pomoči napravil okoli 2000 K škode. V nesreči se mora šteti k sreči, da se je to zgodilo po dnevu, ko so bili uslužbenci v skladišču in še pravočasno opazili pretečo nevarnost Ko bi se bilo to pripetilo pa ponoči, bi bila ikoda ve likanska in bi bila le težko ostala poleg skladišča tudi mizarska delavnica, strojnica in skladišče za les.
Zblaznel Je mizarski pomočnik ruski podanik Vasilij Lebidov, stanujoč na Tržaški cesti št 1. Navedeneo je hodil ponoči ob polu 12 po Tržaški cesti bos in v spodnji obleki in ko so ga potem privedli v osrednjo policijsko stražnico, je bila obveščena rešilna postaja, od koje sta ga dva člana odpeljala v deželno bolnico na opazovalni oddelek.
KolOj ki je bilo dne 15. t. m. zvečer ukradeno trgovskemu potniku Kattauerju iz veže v Vegovih ulicah št. 20, se je našlo drago jutro v Ko-lezijskih ulicah. Je li bila to samo neumestna burka ali je tat kolo pustil tam zaradi drugih zaprek, se Še ni dognalo.
Tatvini« Gostilničarki gdč. Frančiški Nesmanovi so bili iz stanovanja ukradeni 40 K vredni uhani z opali. — Jožefu Klinkonu je bilo ukradenega 27 K denarja m 8 K vredni Štifleti. Osumljenci so znani.
Ukradel je nekdo pretekli teden mesarskemu pomočniku Ivanu Kočarju v Trubarjevih ulicah mesarski ročni voziček. Kdor bi kaj vedet o tem, naj sporoči to g. Kočarju proti primerni nagradi.
Hudo je grešil neki čevljar v Trnovem proti § 128 kaz. zak. nad neko 8ietno deklico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-8 Hrvatov, 56 pa v cementno tovarno v Prago.
Izgubljene in najdene reći. Neka dama je izgubila žepni robec iz belega batista s krono in črko E, vreden 20 do 30 K. — Gdč. Matilda Cizljeva je izgubila srebrno žensko uro z verižico. — Ga. Kristina Zir-kelbacbova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šivilja ga. Franja Jeršetova je izgubila usnjato denarnioo, v kateri je imela nekaj Čez 5 K denarja. — Šolski učenec Dragotin Gregorič ie našel zlat prstan z opalom in ga oddal pri magistratu.
„Društvena godba ljubljanska" koncertu je danes popoldne v kinematografu „Edisonu, Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., 5 , 6., 7. in 8
Drobne novice.
— Državni zbor se skliče na 17 marca.
— »Svoboda« katoliškega duhovnika. Bamberški nadškof je pisal župniku Grandingerju, ki je bavarski deželni poslanec, zelo ostro pismo, v katerem mu prepoveduje, da bi pri šolski predlogi v deželnem zboru glasoval z liberalno stranko. Župnik pa je vkljub temu izjavil, da bo glasoval z liberalci, vsled česar nastopi proti njemu rimska kurija.
— Nečloveški oče. Med vožnjo po železnici iz Miškolca v Budimpešto je vrgel bivši davčni oficijal II-nicky svojega petletnega sinčka skozi okno; hotel je dečka skriti, da bi mu ne bilo treba plačati voznine, a se je deček pokazal v trenotkn, ko je vstopil sprevodnik. Otrok si je zlomil nogo, da so mu jo morali v bolnišnici odrezati. Nečloveškega očeta so zaprli.
— Nemški princ je povozil delavca. Nemški princ Eitel Friderik je povozil s svojim avtomobilom nekega delavca na biciklu. Delavec ima pet hudih ran in pretresene možgane.
— 61 delavcev je podsulo v rudniku Glencon vsled eksplozije. Med zasutimi je 12 Evropejcev. Rešitev je skoraj izključena.
— Grof Vetter, bivši predsednik poslanske zbornice, je vstopil za asistenta na kliniki ter je izvršil že sam operacijo prav spretno.,/
— Metternichov ples na Dunaju je dal 55.000 kron čistega dobička v dobrodelne namene.
— Proti verouku v italijanskih šolah. Prihodnji torek se začne v italijanski zbornici razpravljati o verouku v šolah. V ta namen so včeraj ljudske stranke pred spomenikom Giordana Bruna priredile velik shod za odpravo verouka iz šol.
— Gabrijelu IVAnnunziu je italijanski naučni minister ponudil novoustanovljeno stolico na rimskem vseučilišču za preiskavauje Danteja in njegovih del.
— Proti Vandi Dobrozideki, ki je lani v Varšavi vrgla tri bombe proti vozu vrhovnega gubernatorja Skalona, se je začela včeraj pred porotniki v Varšavi javna razprava.
— 30 rodbin je zbolelo v Gol inu na Poznanjskem, ker so jedle neko sveže pecivo. Dosedaj je že umrlo 7 oseb.
— Bomba se je razpočila v Jed-lerseeju na Nižjeavstrijskem Rusu Perecu ter ga hudo ranila. Njegovega tovariša Krasnova so zaprli.
— Perzijski parlament je zahteval, naj se minister notranjih del odstavi. Obenem je izrekel nezaupnico celemu ministrstvu.
— Za župana v Teši n u je izvoljen dr. Bukowski.
— Grof — socijalist. V Bogoti na Ogrskem izdaja grof Ervin Bat-t h y a n y i socijalističen list, v ka-
terem napada zelo ostro vojaštvo in bogataše.
— Javna varnost na Dunaju. Na
Ottakringu so se pri belem dnevu spopadli štirje potepuhi ter streljali z revolverji. Krogla je zadela mimoi-dočo šiviljo Benkowski, ki je nevarno ranjena.
— Nedeljski počitek za vojake. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo na vse vojaške oddelke, da sc mora nedeljski počitek za vojake in častnike strogo izvrševati.
TelefonsKD m nrzoiavn ooročiio
Belokranjei proti klerikalcem. Gradec, 18. februarja. Dr. Lampe iz Ljubljane je hotel v spremstvu metliškega cerkovnika prirediti shod, da bo pridobil volilce za kandidaturo dvornega svetnika S u k 1 j e t a. Toda volilci Lampeta niso hoteli poslušati ter so mu razbili shod. Lampe je moral iz Gradaca odkuiiti, ne da bi mogel prirediti nameravani shod. Volilci so ga spremljali iz Gradaca z velikim bobnom v znak, da je tudi že v Belikrajini jel peti kleri-kalcem boben.
Avstrijska delegacija. Dunaj, 18. februarja. Avstrijska delegacija je imela danes sejo, na kateri je razpravljala o proračunu za armado. Govorila sta češka delegata K 1 o f a č in dr. H e r o 1 d. Dr He-roldov govor, v katerem se je dotaknil tudi narodnega madžarskega vprašanja, je vzbudil splošno pozornost. Prihodnja seja bo jutri.
Minister dr. Gessmann.
Dunaj, 18. februarja. Minister dr. G e s s m a n n je toliko okreval, da se je danes že udeležil ministrske seje.
Cesarjevo sožalje. Dunaj, 18. februarja.    Cesar je po svojem adjutantu    grofu Paaru izrekel svoje sožalje rodbini Plener ob smrti dr. Ignaca pL Plener j a.
Ogrsko - hrvaški državni zbor.
Budimpešta. 18. februarja. Danes je imel parlament prvo sejo po počitnicah. Predsednik se je spominjal umora portugalskega kralja Karlosa in predlagal, da se ga pooblasti izreči v imenu parlamenta portugalski vladi sožalje. Poslanec Ugron se je izrekel proti predsednikovemu predlogu, češ, da je bil umorjeni kralj tiran, ki je dobil samo zasluženo plačilo. Ogrska simpa-tizuje s portugalskim narodom, ne pa z umorjenim kraljem, ki je bil zatiralec svojega naroda. Grof Appo-nyi je pobijal Ugronov a izvajanja in naglašal, da je izraz sožalja samo akt mednarodne vljudrosti.
Budimpešta, 18. februarja. Disident Farkashazy bo jutri vložil interpelacijo na ministrskega predsednika dr. Wekerla radi včerajšnjega govora vojnega ministra Schonaicha v delegacijah.
Konflikt med Srbijo in Črno goro.
Belgrad, 18. febr uarja. Srbska vlada je naročila poslaniku na Ceti-nju Jovanoviču, naj zahteva od ministrskega predsednika in obenem ministra pravosodstva dr. L. To-manoviča satisfakcije, ker je v svojem govoru v narodni skupščini glede postopanja srbskih oblasti proti takozvanim zarotnikom žalil Srbijo. Ce bi Tomanovič ne hotel dati satisfakcije, ima poslanik takoj odpotovati s Cetinja.
Oproščena atentatoriea.
Vadoviee, 18. februarja. Poljska revolucionarka Vanda Dobrodzicka, ki je izvršila atentat na guvernerja Skalonu v Varšavi, je bila od porotnega sodišča soglasno oproščena.
Vojna med Rusijo in Turčijo?
Moskva! 18. februarja. „Golos Moskvi" priobčuje alarmujoče vesti s rusko-turške meje. Med drugim javlja, da je turška vlada poslala osem polkov na perzijsko mejo, proti Rusiji pa je mobilizirala 84 polkov. List pravi, da je vojna s Turčijo neizogibna in da se bo meseoa marca odločilo, če se bosta Rusija in Turčija mirnim potom sporazumeli ali pa posegli po orožju.
Eksplozija na vojni ladji.
Drest 18. fabruarja. Na neki križarki, ki je usidrana pred Kasa-blanko, se prigodila velika eksplozija. Deset mornarjev je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih.
Atentati z bombami.
Barcelona 18. februarja. Na trgu sta eksplodirali dve bombi, ki sta ubili in ranili mnogo ljudi.
Odesa 18. februarja. Na postaji Gimjakovo so roparji napadli kolodvorsko poslopje. Vrgli so pred kolodvor bombo, ki je eksplodirala z veliko detonacijo. Ranjen ni bil nihče. Rop se tolovajem ni posrečil, ker bomba ni učinkovala, kakor so si želeli.
mq naravno VAJAJOCE SREDSTVO
Svila za bluza
od 7ft kr. do 11 gid. 35 kr. za meter —
sadnje novosti! — Franko in ž© aaearl-nj*«« na dom. Bogata izbira vzorcev 8 prvo poŠto. — Tovarn« c» svilo II eunuhe rs, Ziirleli. 6 9—1
Umrli so v Ljubljani.
Dne 1 i, februarja: Helena Potočnik, gostija, 79 let, FJorUaouk<3 uiiie \\
Dne >6. februarja: Mtljutin GretTorič, uradu, nlnge sio, IS dui, Ul.ee na grad 15 — Julij Miiiler, pazn.kov en, S ice... Vel. čol-nnrske ulice •. — Ana Renier, Jikarica. fc4 i, Kadet kega cesta 11.
Dn« ir. februar a: Fran Jančar, delavec, p£ let, Karolinška semlja 1.
Dne 17 februarja: Ivana Dolinar, delavčeva hči, ? let, Tržaška cesta 35.
V itiilnl bolnici:
Dne 12. februarja: Urban Tavčar, gostač, 59 let.      Marija Habir",  aidarjeva žena, 65 1.
Dne 13. febrnaja: Ivan Jeric, uradai sluga v p, o7 let.
Dne i4. februarja: Valentin Mihelič, mizar, /0 let.
Dne 15. februarja: Fran Femžgar, zidar, 23 let. -  Jakob Pezd*r, dninar, 28 let.
žitne cone v Budimpešti.
Dne 18. februarja 19:8 Termin
Pšenica m april .  .  .  .   za W kg K 11 6 >
P&enica za oktober .   .   .   za oO kg K 10 5
Hi        za april  .   .   .   .   sa 50 kg K 10 24
Koruza sa maj 1908    .   .   sa IV kg K 6*70
Ovet     za april ....  sa 50 kg K 7 S J
Mirneje
Meteorolo$lčno poročilo,
Višin* nad morjem «06.  Srednji mračni  tlak 726 9 mm
podružnico p Mleto. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnica i temen
Stvttftjpjttve ulice &f« 2« n««<
»m. gl«
m mm Mili p a  Mlf  b ji Ml 11M MIM a JIUAŽIjA    k žrebanju S. marca   i>o K 151/,
PrOmBSO IM KOIflUIIfline SraKG glavni dobitek k 300.000
MililMtAHA MM   VfplfU   *Mll£llA    k žrebanju 1. **.t rila    m. K 7.--
prOfflKB nO TISKG SKCKG glavni dobitek k iso o~o.=
u»e  promesl  skupaj a<
vloge na knjižice in na tekoči račun
proti Ar\ °{q nim obrestim.
\
Najboljši
in najmodernejši
KLOBUKI
veeh vrat v najbogatejši iiberi po §L iT« is via«
v Ljubljani pri
Klobuki se sprejemajo v popravo«
Vabilo
domači ^ veselici
ki se vrši
617
* 5 X 42	Čas opazovanja	Stanje baro metra v mm	te G* ^ CU > S ca	Vetrovi 1	Nebo
17.	9. zv.	7379	36	al. jzahod	oblačno
18-	7. zj.	73t4	1 ti	si. jzahod	•
	2. pop.	7i8 8	6 4	si. sever 1	■
Srednja včerajšnja temperatura: 2*6° normalna    o 0°. — Padavina v tnm 00
proti požara in vlomu, „Foxu pisalni stro i i, ameriško pohištvo za pisarnice' ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb! Ilica 22,       3424-s7
Iz]auo In pobile.
Podpisani Anton Špoljar, posestnik iz Kompolj pri Dobrem polju, obžalujem žalitve, katere sem izrekel
Sroti različnim osebam glede Janeza lota! poslovodja pri Mariji Prezelj v Ljubljani. Preklicem vse dotične proti časti Janeza Rota naperjene obdol-žitve in prosim Janeza Rota za odpuščanje. Zahvaljujem se mu, da mi je potem, ko sem poravnal vse stroške, žalitev odpustil. 6*9
Anton Špoljar.
v sredo, dne 19. februarja v gostilni pri „LE0NU"
na prnUb.
Svira damska godba na lok.
Vstop prost
Ža obilen obisk se priporočata
Leo in Foni Pogačnik.
Kontoristinjo
dobro izurjena v slovenski in nemški korespondenci,   z daljšo prakso, se aprejme pod dobrimi pogoji.  6 8 1 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Kavarn
MERKUR
vsako sredo, soboto in ntdbijo
vso noč odprta.
Proda ao tudi
biljard
loko pripraven za na deželo. Viktor Izlakar.
Zahvala.
Prijetna dolžnost mi je, da se tem potom zahvalim siav. generalnemu zastopu vzajemno zavarovalne banke „Slavijeu v Ljubljani za točno in kulantno izplačilo zneska za dognano Škodo, ki jo je povzročil požar v moji trgovini z železnino „Merkur" v Celju. m
Peter X„ \&LjčL\<b O^iju,-
Trgovski sotrudnik, vešč manufakturne ip modne stroke,  goiori slovenski, hrv&što), nemški, laftki  i 1 ogrski jezik lice mesto za
prodajalca ali potui^a
Nastopi lahko takoj. Pisma na upravništvo „Slov. Na-rodau pod šifro „Stalnost". 6-3—3
lite se na večje posestvo
i
ti
se sprejme takoj v trgovino z me
Šanim blagom na deželi.
Kje, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda. 5sR 2
Knjigovodja in korespondent
SO i&Će za „Delniško družbo kranjskih opekaren"  v Trnovem pri II Bntrici, ozir. za njeno novo opekarno v Kosezah. Ponudbe sprejema pisarna dr8 D
Majarona v LJnbllanl._b92 2
Pozor!
== Koncesionirana ==
Cea- <r. avstrijska državna železnice
Izvod iz voznega reda.
Bokod v Lfnfeljjane t nt. t&Li
Odhod Iz Ljablfane Ini. ieLi
oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
t 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
£-OG predpoldno. Osebni vlak v smeri t fesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
1-4.0 predpoidno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. želn Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
-os popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
i,45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
•IG zve6er. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
"*38 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
->-40 penoo!. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica dri žel., trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odkod iz Ljubljane dri. iutledver;
7*23 jcjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-€*6 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7*<G zveder. Osebni vlak v Kamnik 0'50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sair ob nedeljah In praznikih v oktobru.)
e-68 zjutraj. Osebni vlak iz  Beljaka jci
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 33* zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, RcdoliBven, Grosuplja. 11-10 predpoidno.   Osebni  vlak   iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez PodrožČicc
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2<32 popoldne.  Osebni vlak iz Kočevja
Straže Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. 4-3e  pope-ldne. Osebni  vlak iz Beljak?
juž. žel., Trbiža   Celovca, Beljaka (čes
Podrožčico) Gorice drž. žeL, TrsiE dri
žel Jesenic. <5-oo zvečer. Oseb. vlak iz Prag*, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.3? zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, SfraŽe
Toplic, RudoMovcgAj Grosuplja. 8**5 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jui
žel., Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel.
Jesenic.
u-eo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Cc lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsu drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
9okod * Lfufeil&tta dri. kolodvor t
v 40 i|iftia| Osebni vlak Iz Kamnika. iO-OO predpoidne. Osebni vlak iz Kamnik* ©• o zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. 9-50 peneči, Osebni vlak iz Kamnika. (Sar; ob nedeljah in praznikih meseca oktobra,:
ki bi obenem vodila tudi gospodinjsko knjigovodstvo.  Prednost imajo tiste, ki so vešče obeh deželnih jezikov. Nastop takoj.
Ponudbe pod „Dobra gospodi-
nja11 ua uprav. nSl. Naroda".    «23- 1
4 do 5 mož, Daj si bodi v mestu ali na deželi, se naroča pri      fc8'i—2
Franjo Vitniku, Mestni trg 9>
(Odhodi in dohodi so naznačeni evropejskem času.)
S, tar, ravnateljstvo državnih iaknic v ™
5rc^ii,i!
I5ft<
V večji občini na HrvaŠkem, blizu železniške postaje,  — vsa občina šteje
okoli 8000 prebivalcev — je izpolniti
mesto zdravnika, doktorja medicine
Ponudbe pod „W. Z. MU", posreduje BudolI Mosse na Dunaju,
L, Seilerstatte 2. 62-1
Pomočniški zbor gremija trgovcev.
VABILO
k
rednemu občnemu zboru
pomočniškega zbora gremija trgovcev v Ljubljani
ki se bode vršil
ir nedoljo, dne 15. marca t. 1. eb poln 11. uri dopoldne v Merkurjevih prostorih (Narodni dom).
1. Nagovor načelnika.                          * 6. Preosnova pravil.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 7. Samostojni predlogi članov, ki se morajo
3. Poročilo zapisnikarja. po § 15 zborovih pravil izročiti načelni-
4. Volitev dveh članov v pomočniški odbor. |tyU vsaj 14 dni pred občnim zborom.
5. Volitev dveh članov in treh namestnikov v razsodiški odbor.
V Ljabliani, dne 18. januarja 1908.
Karel Tekavčič, načelnik. Ivan Volk, zapisnikar
KJ
KI
Obrtno naznanilo.
Vdano podpisani, lastnik tvrdke M. KunC V Ljubljani, si usojam svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu
javiti, da otvorim z dnem 20. februarja t. I. v
prodajalniških prostorih, Dvorski trg 3, na oglu Židovskih ulic
A. KUNC
M velo in moderno zolojo oblek zn gospode In dečke 59
K3
iz lastnih in tujih izdelkov.
Kot strokovnjak, v zvezi z najboljšimi tvrdkami, mi bode mogoče z nizkimi, stalnimi in na vsakem predmetu
označenimi cenami, zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti.
NaroČila pO meri bodem izvrševal kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju, po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov. Priporočevaje svoje, sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim
z vdeBpoStovanjem ^    KUNC, Dvorski trg 5t. 3.
f87 3
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pnatoi lemiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne8.