Wed daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA Uredniški in upravnläkl prostori: 2657 South Lawndale Ave. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Office of Publication: 2667 South Lawndslc Ave. Telephone. Rurckww 4904 .eto-year XXXIX lieft« )• ISjOO January It. IMS. at Um paet-otfloe «M Act of Consraai of March S. 1ST». CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 8. APRILA (APRIL I). 1947 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 69 Acceptance far mailing st special rate o| postage provided for In section HQS. Act of Oct 1, 1917, authorised on June 4. 1918. ritske okupacijska sile zatirajo lovenske demonstracije na Koroškem Kardelj zahteva vojno odškodnino $150,000,-000 od Avstrije. Diskuzije o mejah Nemčije na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi la Moskvs, 7. apr.—Edvard Kardelj, podpredsednik jugoslovan-;ke vlade in načelnik jugoslo- ranske delegacije v Moskvi, je ejal, da britske okupacijske ce-e na Koroškem zatirajo demon-ttracije Slovencev, ki hočejo riti pod Jugoslavijo. Zahteval priključitev Koroške k Jugo-.jviji in vojno odškodnino $150,- 00.000 od Avstrije kot povračilo a škodo, katere so povzročile ivstrijske čete, ki so se borile strani Hitlerjevih armad, v ugoslaviji. Kardelj je že na konferenci lamestnikov zunanjih ministrov tirih velesil, ki se je vršila v x>ndonu, zahteval, da mora Ju-loslavija dobiti ozemlje južne koroške v obsegu tisoč kvadra-nih milj, Zahtevo je podprl sa-10 Feodor Gušev, namestnik ■uskega zunanjega ministra Mo-itova, namestniki zunanjih mi-listrov Velike Britanije, Ameri-; in Francije pa so jo zavrnili. Kardelj je dejal, da bi 120,000 ujjoslovanov in 60,000 Avstrij-■ prišlo pod Jugoslavijo, 70,- 00 Jugoslovanov pa bi še ostalo »d Avstrijo s priključitvijo slo-enske Koroške k Jugoslaviji, aeno pa je predlagal izmenjavo irebivalcev, "da se konča več oletij trajajoča borba v tem elu Evrope." Zunanji ministri Rusije, Ame-ike, Velike Britanije in FijMjg- 1, ki so se sestali na' konferenci Moskvi pred štirimi tedni, se 1 vedno kavsajo med seboj. Le ekaj sporazumov je bilo dose-»nih. Ta teden se bodo lotili lavnega spornega vprašanja— olocitve mej bodoče Nemčije. Vprašanje je, ali naj sedanja leja med Nemčijo in Poljsko stane trajna ali ne. Doznava da bo ameriški državni tajnik eorge C. Marshall predlagal mi red i te v meje. Šlezija, ki je od Poljsko, in Porurje naj bi mšla pod varuštvo Združenih iarodov. Sedanja meja med 'oljsko in Nemčijo je bila dolo-na na konferenci velike troji-> v Potsdamu. Porurje je v britski okupacijski coni. Francija zahteva odre-te industrijske province »d Nemčije. Holandija in Bel i'ja tudi zahtevata kose nem 'ke«a ozemlja ob meji. Ta teden se bo pričela razpra » na konferenci zunanjih mini: trov o ameriškem predlogu gle-le sklenitve pakta med zavezni-«imi silami, ki naj bi preprečil agresijo s strani Nemčije v bodočnosti. Pakt naj bi bil v veljavi 40 let. Sklenitev takega pakta je prvotno predlagal bivši ameriški državni tajnik James r. Byrnes. Ruski zunanji minister Molo-tov je proti diskuzijam glede sklenitve pakta, dokler ne bo >adla odločitev glede bodočnosti Nemčije. Zunanji ministri se še niso sporazumeli glede ustanovitve centralizirane vlade v Nemčiji in ekonomske enotnosti. Marshall je dal koncesijo Rusiji, ko je izjavil, da ne bo vodil opozicije, da Sovjetska unija dobi del reparacij iz sedanje produkcije nemških industrij. Komisija naj ostane na Balkanu Britski predlog pred člani varnostnega sveta Lake Suoceaa. N. Y.. 7. apr.— Poročilo pravi, da je Alexander Cadogan, britski delegat, zavzel stališče, da mora preiskovalna komisija Združenih narodov o-stati v balkanskih državah. On ni hotel komentirati Trumano-vega programa glede ameriške fhrarrttae m vojaške pomoči Grčiji in Turčiji. Cadogan bo predlagal na seji članov varnostnega sveta, naj komisija ostane na Balkanu. Pričakuje se, da bo ruski delegat Andrej A. Gromi-ko komentiral govor Warrena R. Austina, ameriškega delegata. Slednji je v svojem govoru zadnji teden zagovarjal Trumanov program glede pomoči Grčiji in Turčiji in zanikal obdolžitev, da je šel Truman preko organizacije Združenih narodov, ko je pozval kongres, naj dovoli Grčiji in Turčiji $400,000,000, da se bosta lahko upirali komunizmu. Komisijo tvori enajst članov. Ti so že obiskali Grčijo in kraje v bližini jugoslovanske, bolgar ske in albanske meje. Cadogan bo v svojem govoru naglasil, da mora komisija nadaljevati poverjeno ji delo in na podlagi do-gnanih dejstev sestaviti poročilo. Poročilo mora biti predložle-no članom varnostnega sveta, da bodo lahko ustvarili sodbo o si tuaciji v balkanskih državah. Domače vesti Mati išče sina Toledo, O—Johana Štolfa, doma i t Volčjigrada, p. Komen, Slovenija, bi rada izvedela za svojega sina Franka Štolfo, star okrog 48 let in poročen. Pred okrog 20 leti je živel v Philadel-phiji. Ako kdo kaj ve o njem, naj piše na naslov: Leo Stolfa, 1613 Lebanon st., Toledo 5, O. Is Clevelanda Cleveland. — Vincent Marold iz Shefielda, Pa., ki je umrl v Clevelandski kliniki, je bil star 59 let, doma iz Podkota pri Št. Rupertu, Dolenjsko, v Ameriki 26 let. V Clevelandu zapušča poročeno hčer, dva sinova v She-fieldu, enega pa v Milwaukeeju, kakor tudi vnukinjo in Več sorodnikov. Pokopan je bil v St. Marysu, Pa.—Po dolgi bolezni je umrla Neža Modic, roj. Pekol, stara 75 let, članica KSKJ. Tu kaj zapušča nekaj sorodnikov.— Po daljši bolezni je umrla v bol nišnici Mary Šuštaršič, roj. Te gel, stara 66 let, članica SDZ, ABZ in SŽZ. Tukaj zapušča poročeno hčer, tri sinove in pet vnukov, v Belle Vernonu, Pa., pa brata Franka. — V bolnišnici Glenville se nahaja Anton Jarc iz Collinwooda. amentrumanovega govora pred ODITEUI demokratske stranke t washington, d. c.. 7. apr.— rtjtelji republikanske in de-«rat.vke stranke soglašajo v m da je predsednik Truman kvojern govoru zadnjo soboto ■«»¡I. da bo kandidat za pred-r,r»k.i prihodnje leto. Truman stopil pred voditelji demo-•Uke stranke na banketu v Mayflower, ko so se vr- proslav« Jeffersonovega >e\ „ ; vv f'm govoru je apeliral za ' | ko podporo zunanje 'n obsodil republikance, " "rekli za znižanje fe-proračuna. Truman P1 da bi bilo znižanje na-*koriomija Truman Je za nvoJo doktrino, ki je intervencija v prilog '»hodnih ljudstev po-kadai so v nevarnosti ka intervencija je "'«gnitev Monroejeve ' 1 ^eK svet dasi je njen 'ai^ita držav na sme-nUnvnta, ne pa vrne- 'litik« » • i r Nov grob v Barbertonu Barberton, O.—Dne 1. aprila ;e umrla Caroline Snyder, roj. Krene, članica SDZ in samostojnega društva Domovina. Tukaj zapušča moža, sina, očeta in sestro. Nov grob v Wisconslnu Sanborn, Wis.—Dne 1. aprila je umrl Anton Osredkar, star 75 let, doma iz St. Jošta nad Vrhniko, član KSKJ. Prej je živel v Clevelandu, pred 16 leti pa se je z družino preselil semkaj na :Earmo. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, tri hčere, 16 vnukov in brata Johna, v Clevelandu pa dva sinova in dve poročeni hčeri. Nov grob v Minnesoti Ely, Minn.—Dne 26. marca je umria za srčno hibo Marija Gra- De Gaulle govoril v Strasbourgu Francija naj se nasloni na Ameriko Straabourg. Franeija. 7. apr.— General Charles de Gaulle je govoril v tem meetu in izkazal Čast 6,000 ameriškim vojakom, ki so padli v borbi za osvoboditev Alzacije v voj^ii z Nemci. Naglasil je, da se mora Francija nasloniti na Ameriko, da bosta ahko skupno nastopili, če bo nova tiranija ogražala svet. Francozi in Američani naj bi se skupno borili za ljudi, ki so svobodni n hočejo ostati svobodni. General ni v svojem govoru omenil Rusije, toda bilo je očitno, da jo je imel v mislih, ko je omenil novo tiranijo. On je znan kot sovražnik francoskih komunistov, ki so važna politična sila v deželi. Odkrita je bila plošča v spomin ameriškim vojakom, ki so padli v bitki. Ceremonij se je udeležil tudi ameriški poslanik Jefferson Caffery. On je dospel v Strasbourg iz Pariza. V teku ceremonij so zvonili zvonovi iz stolpa stare katedrale. Glas zvo nov se je razlival na drugo stra-no reke Rene in slišali so ga Nemci. "Mi Jamčimo, da bomo zvesti stvari, za katero smo se borili," je rekel De Gaulle. "Ameriški vojaki, ki so padli, ne bodo ni kdar pozabljeni. Francija in Amerika naj še nadalje koraka ta skupaj in branita svobodo in človeške pravice." T- Francoske čete porazile rebele. Pariz, 7. apr.—Francoske Čete na otoku Madagaskaru so porazile rebelne domačine v bitki ob železnici, ki spaja vzhodno polovico otoka z zapadno polovico, se glase sem dospela poročila. Francoske čete so zasedle več strategičnih pozicij ob obali. __» __ hek, vdova po Johnu Grahku, stara 60 let, doma iz Gradaca pri Podzemlju, članica SŽZ. Zapu Šča dva sinova in dve hčeri. • pritisk za reorganizirana britske vlade Premier Attlee se bo po-avetoval z Bevinom in Morrieonom DRAMATIČNA PO-TEZA SE OBETA London. 7. apr.—Poučeni krogi, ki so doslej zanikali govorice glede premešanja delavske vlade, katere predsednik je Clement Attlee, so zdaj priznali, da so voditelji strokovnih unij popačili pritisk in ponovili zahtevo {lede spremembe v kabinetu. Voditelji in rebelni laboritl v delavski stranki se ne strinjajo s politiko zunanjega ministre Bevina. Doslej še ni znano, ali se bo Attlee udal pritisku in odstavil Bevina, dasi je očitno, da se bo moral prej ali slej ukloniti volji organiziranih delavcev. Attl«e je odpotoval v Chequers na počitnice, kjer bo ostal 12 dni. To je stalna rezidenca britskih pre mierjev. Odločitev bo najbrže padla po povratku Bevina v London iz Moskve, kjer Je v teku konferenca ministrov štirih velesil. Podpredsednik vlade Herbert Morrison je v južni Franciji. Tja je odpotoval pred nekaj tedni, da si utrdi zdravje. Attlee bo imel posvetovanja z Bevinom in Morrisonom, ko se bosta vr nila v London. Be v in je voditelj gibanja strokovnih unij, Morrison pa poli tičnega krila delavskega giba nja. Na oba se Attlee naslanja in sta njegova glavna svetoval- Vihar povzročil škodo v Chicagu Več me»t v Michi-ganu poplavljenih preizkušnja moči med vlado in lewis0m Chicago. 7. apr.—Silen vihar, ki je divjal v noči od sobote do nedelje, je povzročil ogromno škodo v Chicagu in okolici. Dr vel le z brzino 62 milj na uro. Virtar je bil spremljan z deževnimi nalivi. Voda je popla vila kleti in stotine družip je moralo zapustiti svoje hiše. V te cu viharja so padali dimniki in drevesa. Predmestja na južni strani «o bila najbolj prizadeta. Tinley Park je apeliral na Rdeči križ za pomoč pri evakuaciji 20 dru-lin, katerih hiše je zajela voda. Rdeči križ se je odzval in poslal odeje, živila in druge potrebščine prizadetim družinam. V Robbinsu je moralo 50 dru« žin zapustiti svoje hiše. Dobile so začasno zavetje v poslopju srednje Šole. Oaklawn je še pod vodo, kakor tudi Blue Island. Voda Je zalila ceste pod mostovi in promet Je bi! ustavljen več ur. Vihar je bil največji po 53 letih. Lanaing. Mich.. 7. apr.—Več mest je poplavljenih kot posledica silnih deževnih nalivov. So di se, da je najmanj 15,000 ljudi brez strehe. Prizadeta so mesta Flint, tyn Arbor, Grand Rapids, Saline, Frankenmuth, East Lansing, WUliamston, Benton Harbor, Owosso, Pontiac, Saginaw, Mount Clemens In več drugih. V Mount Clemensu Je okrog »,-000 ljudi izoliranih v hišah. Viharji in deževni nalivi so zajeli tudi Kansas. Iowo, Wisconsin, Nebrasko, Oklahomo.tn-diano, Pennsylvanijo in New York. Najmanj 25 ljudi je iz gubilo življenje. ca. V Londonu se širijo govorice, da se je Attlee odločil za dramatično potezo—razpis splošnih volitev. Diplomati zunanjih držav v Londonu so vzeli te govorice na znanje in v tem smislu obvestili svoje vlade. Napoved je, de bi delavska stranka izgubila okrog 50 sedežev v parlamentu, če bodo volitve razpisane, kljub temu pa bi obdržals večino sedežev. šavanje v zadeve evropskih dr žav. Truman se je pos*avil za glasnika ameriške civilizacije z atomsko bombo v eni roki in sporedom pravic v drugi roki. Henry Wallace se ni udeležil banketa, kar je značilno. Njegov sedež Je zasedel zet Leslie Douglas. Walace je že večkrat kritiziral Trumanovo politiko trde pesti proti Rusiji. S stališča praktičnih politikov Je strategija demokratske stranke in predsednika Trumana dobra poteza. Truman in njegovi svetovalci so se odločili za ustavitev eksplanzije sovjetske Rusije. Ako bodo uspešni, so prepričani, da bo demokratska stranka zmagala pri volitvah v novembru prihodnjega leta s Trumanom kot predsedniškim kandidatom. Truman v svojem govoru ni omenil Rusije, ko Je nsglašal. da mora Amerika pomagati vsem ljudstvom, katerim preti nevarnost agresije. Koneervativci zmagali na Japonehem Tokio, 7. apr.—Konservative so zmagali pri včerajšnjih ve lifvah na Japonskem. Dobili so večino glasov pri ^ilitvah po poročilih, ki so bila doslej ob javljena. Kandidati za governer-je, župane in druge urednike na listi konservativne stranke so triumfirall. V osmih distriktih v katerih niso kandidati dobili zadostne večine, se bodo vršile nove volitve. Pri volitvah so zmagali trije socialisti in dva 11 beralca. V Toki ju se J m udeležilo volitev 61 odstotkov volilnih upravičencev. Ceiki konzul v Parizu umorjen Pariz, 7, apr. — Cehoslovsšk konzul Gejza Hat Je bil umor Jen. Njegovo truplo so našli ob vznožju stopnic pri Palals Chai-lotu v bližini Kiffelovega stolpa. Policija še ni našla morilcev. Izgleda^ da se rudarji ne bodo vrnili na delo REVIZIJA VAR-NOSTNIH ZAKONOV Waahington. D. C.. 7. apr,— Nadaljnja preizkušnja moči med Johnom L. Lewisom, predsednikom rudarske unije UMWA, in federalno vlado se je pričela danes. Lewis Še ni pozval okrog 400,000 rudarjev na polju mehkega premoga, naj se vrnejo na delo. Lewis je ustavil delo v premogovnikih za šest dni v znak žalovanja za 111 rudarji, ki so bili ubiti 25. marca v eksploziji, ki se je pripetila v premogovniku Centralia Cual Co. v Illinoisu. Lewis jo obvestil vlado, da rudarji ne bodo šil v noben premogovnik, dokler ne bodo federalni nadzorniki ugotovili, da je varen. Mnenje prevladuje, da bodo rudarji sledili Lewlsu kot voditelju. Možnost je, da se bo doba žalovanja za ubitimi rudarji podaljšala. N.' II. Collison, ki v imenu federalne vlade in notranjega tajnika Kruga operira premogovnike, je dejal, da bo mural Lewis prevzeti vso odguvornost za posledice, če se rudarji ne bodo vrnili na delu. Obeta se akcij« proti Lewisu in rudarski uniji, č« bodo rudarji ostali doma. Krug j« zadnji teden odredil zaprtje 5IB izmed 2,531 premogovnikov, katere je federalna vlada zasegla v maju lanskega leta, ker je delo v teh nevarno. Svetoval Je tudi guvernerjem 15 držav in rudniškim nadzornikom, naj zaprejo vse nevarne premogovnike, zaeno p« Je ape liral, naj kooperlrajo z nJim. I* med zaprtih premogovnikov Jih Je 77 v lUinoiau. . Le neznatno Število Izmed 100,000 rudarjev v West Virgl-niji se bo morda vrnilo na delo. William Hli/zard, predsednik 17. rudarskega distrikta UMWA, Je dejal: "Rudarji se ne bodo vrnili nu delo. Držali se bodo v pogodbi garantirane Jim pravice, kakor tudi moralne pravice v interesu zaščite svojih življenj." Centralis. 111« 7. apr.—Senatorji Cordon, O'Mahoney in Dvorshak, ki so zuslišall državne rudniške nadzornike v zvezi z eksplozijo v premogovniku Centralia Coal Co, so se vrnili v Washington. 1/Javili so, da bo piediagali levllijo federalnih vai nohtnih zakonov v ivrho za ščite življenj i udarjev v premo-govn.kih. ruski protest proti ameriški intervenciji na kitajskem London. 7. apr.- Ruska čas- sporszumel» v decembru I. 1945 niška a gen tura Taaa poroča, da glede odpoklic« vojaških čet Iz je ruski zunanji minister V M kitajskih |M»kraJin, kadar bodo Molotov protestiral proti ameri- izpolnjene vae obvezn»>stl In od-ški intervenciji na Kitajskem v | govornostl Sovjetska Rusija Je prilog vladi genera I isima Čianga i/polnil« »v®Jr "bveznosli v do-Kaišeka, Opozoril Je amerlška- j ločenem «"asu, ne pa Amerika, ga državnega tajnika Marshalla,I Kvakuacija ruskih čet iz Man Pod tr— an tar pr 1 sarsk i m " .islamom Ja profil prvt varnost pri dele. posabno v premogovnikih pa povsem postranska stvar. da udeležltev zunanjih čel v cl vilni vojni na Kitajskem le požiga to vojno. Izjava Molotova J« v pismu, katero Je bilo dostavljeno Mar-shallu In pravkar objavi |eno v lymdonu Oba, Molotov in Mar-shall, ki sta v Moskvi na konfe-lenri zunanjih ministrov štirih velesil, sta m- i/rekla za izine njavo splaanih informacij o kritični situaciji na Kitajskem. Čete Kalšrkov« vlade so zavojeve-| ne v bitkah s kitajskim» komu nističnimt silami. I Molotov j» naglasil v ptsmu da sta se Rusija In Amerika d>urij«- je bila dovršena 31. maja lanskega leta. Amerika ni sle dila zgledu Rusije Njene čete so še vedno na Kitajskem. Z ozlrom na situacijo Sovjetska unija /eli, da Amerika is-polni ohliguiije v smislu sklenjenega sporazum«, Iz tega raz-logu j« predlagala izmenjavo Informacij Ako Amerika ne bo od poklicala vojaških čet Jx kitajskih pokrajin, bo s tem demonstrirala. da nr drži dana besede" t Marshall še ni «Ogovoril n« pi smo ruskega zunanjega ministra PROSVETA TOREK, 8. APRIT A , PROSVETA THE EWUQHTEWMEWT QLA3H.O IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE Naročala* u Zdrušene drtevi (isven CMeaf ) la m loto. M 00 sa pol lata. 11.50 aa ¿«trt lota; sa CMcapo ta okolico Cook Co- 17.50 sa telo loto. U.71 sa pol letaj a« inoeemeiro IMS. Subscription rates: for the United States (except Chicago) and Canada HMO per yeer. Chicago and Cook County §7JO per year. foreign countries M OO per Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi dopisov in ¿Itako* se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice. poeestL drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če )e prOoM) poštnino. Advertisinf rales o« a»re*menL— Manuscripts of Communications and unsolid tod articles will not bo rofurned. Other manuscripta. such aa stories. plays. poems. etc. will be returned to sende« «rheo acoompanied by «elf sddressed and stamped envelope. Naslov na vse. kar ima stik s Uatoasi PROSVETA 2657-59 So. Lawndala Ave.. Chicago 23. Illinois Afe/nsta reparacije — gordijski vozel jI Kot je razvidno iz dnevnih poročil, so na moskovski "mirovni" konferenci nemške reparacije najbolj trd oreh. Predstavnikom Amerike, Anglije, Francke in Rusije ne dela nobeno drugo vprašanje toliko preglavic — niti gospodarska spojitev Nemčije, ne njena bodoča vladna forma, niti njene meje ali vprašanje Porurja in Posarja. Ko pišemo te vrstice, skoraj ni izgledov, da bodo zunanji ministri presekaft U gordijski vozel; toda dokler tega ne store, bo tudi vsak diug sporazum glede Nemčije nemogoč. Ker to vpiašanje še tudi ni rešeno v zvezi z avstrijsko mirovno pogod bo, so izgledi, da bo moskovska konferenca na vsej črti fiasko. Kdo bo zopet kriv v luči propagande v tej deželi, lahko vsakdo ugane. Vprašanje reparacij je res zelo kočljivo; bilo bi kočljivo tudi, če bi med Vzhodom in Zapadom ne bilo velikega prepada. Ta prepad pa to vprašanje seveda še pogoršuje. V tem boju glede repa racij sta si najbolj v laseh Amerika in Rusija; nfcšemu državnemu tajniku Marshallu sekundira Bovin, Molotovu pa Bidault. Mar-shall in Bevln nastopata enotno tudi skoraj pri vseh drugih širnih vprašanjih, Bidault ima svojo "fronto", ki je pri nekaterih vprašanjih samostojna, pri drugih pa se bolj pogosto spaja z Mo-lotovo kot z Marshall Bevlnovo "fronto". Kakor pač zahtevajo francoski interesi v očeh sedanje vlade in izkušenj iz preteklosti. Moskovska konferenca se od preteklih konferenc torej razlikuje v tem, da Francija enostavno ne stali Ameriki in Angliji, kot smo bili tega vajeni do danes. Z drugo besedo: konflikt se je frang mentiral na tri dele in ni več prerezan med Vzhodom In Zapadom; rszdor glede Nemčije je tudi med zapadniml silami, kar je skoraj neizbežno. * ' Iz razumljivih razlogov se Rusija na vsej Črti bori za reparacije i* tekoče nemške produkcije, ker je v vojni pač najbolj trpela. Pri tem vprašanju ima na svoji strani tudi Francijo. Ako bi bila Amerika tako razbita kot je Rusija: ako bi bila na primer razbita vsa mesta in vse industrije vzhodno od čl te Detroit — (Leningrad) —Tsmpa, Florida (Kavkaz) in ako bi bila po vrhu uničena tudi naša žitna polja na srednjem zspadu, vsaj do reke Mississippi in še ves Ksnsas povrhu, potem bi tudi nam predlo po glavi, kako bi dobili čim več reparacij iz tekoče nemške produkcije. Ako upoštevamo vso ogromno škodo, katero je utrpela Rusija v zadnji vojni, je ruska zahteva za deset milijard dolarjev reparacij v resnici zmerna — komaj ena desetina materialne škoda, ki so jo napravili Nemci v Rusiji. Rusija zahteva te reparacije seveda iz tekoče nemške produkcije in skozi daljšo dobo •— 10 — 20 let. Pri tem se sklicuje i ns tajni jaltski sporazum, kateregt je zadnjič objavil Molotov, kakor tudi na potsdsmski pakt, ki po ruskem tolmsčenju vsebuje tudi jsltski dogovor. Na podlagi tega tajnegs dogovora se je velika trojica sporazumela v načelu, dn bodo nemške reparacije prihajale tudi Iz tekoče produkcije. Stalin in Roosevelt sta šla še korak dalj in se sporazumela na količino nemških reparacij v vsoti $20 milijard, od katerih naj dobi Rusija polovico. wL naâiL na&sdbùi Na drugi strani se je Amerika na tej moskovski konferenci odločno postavila proti vsakim nemškim reparacijam iz tekoče produkcije. Vzroki za to spremembo so politični in gospodarski. Politični vzroki so v tem, ker bi šle reparacij« v glavnem le Rusiji, kateri je ameriška vlada s "Trumanovo doktrino" napovedala politično vojno na vseh interesnih točkah — v Evropi, Bližnjem in Daljnem vzhodu, kakor tudi komunizmu ali "komunizmu" širom sveta Ker la politika najbrže ni le kolosalni bluf, marveč sloni na imperialističnih konceptih "ameriškega stoletja", zna prej ali slej privesti tudi do novega svetovnega požara, v katerem zna zgo-leti vsa taku zvana civilizacija, Igra je torej dovolj hazardna za vse človeštvo. Kar se tiče gosj>oduraklh vzrokov, predstavniki Amerike argumentirajo v Moskvi, da so nemške reparacije iz tekoče produkcije izključene, ker l»i šle le na na* račun — na račun ameriških po soj i I ali subvencij, kot so šle tudi nemške reparacije po prvi svetovni vojni. Za plačevanje reparacij bi Nemčija namreč morals importirtti potrebne surovine, to Je razviti veliko uvozno in izvorno trgovino Nemčija bi bila ¿možna tega le, če bi lahko dvig nila svojo produkcijo na zsdostno višino, da bi lahko iz preostanka plačevala reparacije. O Tukaj v resnici naletite na celo vrsto kontradikcij. Na eni strani pravi poudamski pakt, da mora biti Nemčija uničena kot industrijska sila vsled tega. da se zopet ne bo mogla razviti v moč no militaristično silo, ki bi zopet ogražala Evropo In svet. Zato so kklenili, da izvozijo pievlšek nemških tovarn in strojev v druge dežele kot reparacije. I)o največ teh tovarn je bila upravičeni« Rusija, ki jih je iz svoje cone tudi prillčno pobrala, dasi ne vseh Toda jasno je lahko vsakemu, da Iz repe ne dobite krvi, kaknr tudi ne velikih leparacij iz gnapodarsko in industrijsko uničene dežele. ■ Pothdarmki pakt je sicer takoj postal krpa papirja, kar *e tiče ;?o*podav*kih postavk. Ra/en Francije so aedaj vse ostale tri sile enotne v tem. da je treba zvišati laven nemške produkcije na pre cej visoko stopnjo. Toda tukaj se ro|>et konča soglasje in naeta nejo konflikti. Anglija in Amerik.» želita, da se nemška produk eija /viša le toliko, prav tako njena zunanja trgovina, da se bo Nemčija lahko preživljala, to je. da je ne bo treba subvenctratl. Na drugi strani je zdaj Rualja ra zvišanje nemške produkcije vsled lega, ds bo lahko prejemala reparacije Kot že rečeno, sta Amerika in Anglija proti temu. ker bi m«»gla Nemčija plačevat! te reparacije le tedaj, ako dobi velika posojila — ne ved a od Amerike kajti od drugod Jih ne more — ali pa če razvije tako veliko runa njo trgovino, kar bi tudi vrelo neka) let, da M lahko ir ugodne bilance plačevala reparacije To bi pomenilo, da bi Nemčija m-pel postala velika tekmovalka nu svetovnih trtifcčth. kar sigurno ni ne v ameriškem niti angleškem interesu Vsi na* veselico društva 609 SNPJ! Arms, Kana. — Iz kansaških naselbin so redki dopisi v našem listu Prpsveti. Le tu in tam se oglasi Fr. Krajzel iz Frontena ca, Fr. Rugel iz Radleyja in John Shular iz Grossa, jaz pa vsakih sedem let. Zaenkrat pa moram ni praviti izjemo. Pri nas je letos zima trdovratno vztrajala vse do cvetne nedelje, končno pa vendarle travca zeleni, ptički žvrgole, čebelice pa so se prebudile iz zimskega dremanja in že iščejo cvetja, ki pa ga še nekaj časa ne bo. Naši ljudje že tudi marljivo pripravljajo vrtne in cvetlične grede in sadijo ter sejejo zgodnjo zelenjavo. Morda bodo s tem malo ugnali vedno večjo draginjo. Tudi pri nas smo premogarji prenehali z delom 1. sprila v spomin žrtvam tragične eksplozije v Centraliji, III., in v znak protesta proti premogovnim operatorjem, ki zanemarjajo v rovih varnostne naprave. Zdaj pa mačka iz žaklja! Na potu na delo sem vprašal rojaka, če bo prišel na proslavo 201etni-ce društva Sunflower SNPJ, ki se bo vršila v nedeljo, 13. aprila, v dvorani Community v Franklinu. Pa me je vprašal, kako to, da jaz toliko agitiram, češ, saj nisem član tega društva. "Veš, John, stvar je taka, Če se mi vsi 'ta stari' pokažemo na tej priredbi 'ta mladih', lahko na eni strani pomagamo, da bo priredba bolje uspela, na drugi strani pa pokažemo, da smo še v večini (četudi smo sivih las, kakor pravi elevelandski dopis nik) In da nas je še veliko, ki še nismo pripravljeni iti v za-peček. Po strani sem cul, da bomo tudi imeli na ta dan obisk iz Wyominga. Kdo ne pozna Mat-ta Ulcpiča in Joeva Knapiča, ki nista nikdar zamudila nobene naše priredbe, dokler sta bivala Kansasu. Tone Shular pa se pripravlja ga ta dan s tem, da je kupil veko škatljo vitaminov. Pravi, a mora to pot posekati Johna •ečarja, kateri je na zadnji pri-rOdbi prekosil vse druge v plesanju. Joe Per, vrtnar iz Gi-rarda, in njegova boljša polovica, pravita, da ju ne bodo zdr-iale doma na ta dan ne vile ne preklje iz oblakov. John Žordanl iz Breezy Hilla, .«outs Karlinger, Šularjevi iz Grossa, Tone Žagar in John C1 zerle s farm, Krušičevi iz Arme in mnogi drugi nas zagotavljajo, da ta priredba ne bo minila brez njih. Naš muzikant Emil Bogataj pravi, da se je za ta dan poseb no pripravil s tem, če mu raznese eno harmoniko, ima v re zervi pripravljeno drugo. Tako Ta slika pasorno kaše. kdo bo Itn«! najboljšo iëtev od fepuBn kanskega knizanja dohodninskega davka. Kdor Ima vačje dohod ko, tistemu bo v«č oatalo v šopu — tisti bo ptopdrčno plačal man) davkov. To je pač staro kapitalistično nadelo. ga članka je "Stalin's Model v Montani, zato prosim tamošnje Stooge". Med drugim piše, da rojake, da ga opozore na te vt-nosi Tito prstan, ki je vreden1 stlce in mu soporoče moj rfeslov: celo premoienje. Če ima tak pr-j Frank Sustariich, 15726 HOlmes stan, ga j« tudi zaslužil, saj se a ve., Cleveland, O. je boril ramo ob rami z narodom in veliko pretrpel v vojni. Hudobna reakcija vidi vse na nekomu, a kakšen drugi lahko dela kar hoče, a ne bo nihče protestiral. Kb.j pa kralj Peter, ki je živel v takem razkošju in iz-žemal milijone, medtern pa so njegovi podložniki živeli ubožno in nazadnjaško? No, kakor hitro pa se je pričela vojna, je pa vse pustil na cedilu in zbežal v tujino. Noben kralj ali cesar ni imel večje plače kot jugoslovanski, razen japonski. Tako majhna država kot je bila Jugoslavija, a je toliko plačala kralju! Nf čudno, da* je bil narod tako siromašen! Seveda, to je bilo vse prav in pošteno in reakcija se tedaj ni oglasila. Dotični jlankar tudi piše v Postu, da Jugoslavija nima civilizacije, ker državljan državljana naziva g tovarišem. To pa je res brezprimerna stupidnostf Saj pravijo tudi v Ameriki "fel-low", kar pomeni približno isto kot tovariš. Beseda "tovariš" je zelo primerna beseda. Ker so vsi Slovani, imajo pravico nazl vati drug drugega s "tovariši". Amerikanci morejo kaj malo govoriti o civilizaciji. Vse, kar ču jemo, je "hallo" ali pa "hy". Zakaj ne bi Američani malo pogledali okoh sebe? Pobiči, stari 14 let, mbrrjio starše, sestre, bra' te. Tu se ropa in krade na de- Frank Susiarsich. Stari red je: obsojen na pogin Belllngham, Wash.—V u redni* škem članku z dne 21. marca vidim, da nima naš urednik nobe^ nih simpatij do komunizma. Razumljivo, posebno urednik tuje-jezičnega časopisa mora biti precej previden v današnjih časih kaj piše. Čitatelji Prosvete znajo sami soditi, posebno kar se tiče naših rojakov onostran Atlantika. Niso komunisti tisti, ki širijo komunizem, temveč razmere Vsak otrok, vsaka stara mati v starem kraju ve, da naša visoka diplomacija postopa zelo krivično. Vedo tudi, da je Rusija tista, ki stoji na njihovi strani, doČim bi rade takozvane zapad-ne demokracije vklenlle balkanske narode nazaj v staro sužen-stvo. Jasno je kot beli dan, da narodi ne morejo sprejeti take demokracije, zato se oklepajo komunizma. Človek se nehote vpraša: "Zakaj ne bi ljudstva živela v prijateljstvu, saj daje zemlja človeku vsega, česar potrebuje. Znanost je že toliko napredovala, da bi lahko vsi narodi živeli v blagostanju. Res je, da bi se v tem slučaju tudi ljudstva bolj razmnožila, ampak znarfofct bi lahko rešila tudi to vprašanje. Slišal sem že, da je nekdo rekel, če ne bi bilo vojn, b! bflo na svetu že toliko ljudi, vidite, da smo z muziko dobro 1'belo. Vsepovsod raketitofvo, pripravljeni, prav tako z vsem črni trg in druge luparije. K«j,da jflv ^^ ne lg drugim, kar spada k takim pri-1 takega se ne sliši iz Jugoslavije ^^ Tflko naziranje danes ložnostmi. Vstopnin« prosta za *— Torej n« pozabite: na belo nedeljo, 13. aprila, vsi v dvorano ComfnUnltt v Franklin! Martin Gorene. Civilizacija in atomske bofsbe Cleveland. O^-DanCs se veli ko govori o civilizaciji in napredku. Jat ne vidim nobene posebne civilizacije v iznajdbi atomske bombe. Če bi rabili atomsko energijo za človeški napredek in boljše življenje vseh ljudi, potem bi lahko imenovali to napredek, ali ker se rabi atomsko silo za moritev ljudi m podiranje poslopij, ime nujem to divjaški napredek. Vojne so se vršile skozi vio zgodovino človeka, a tedaj se je ali Rusije. Po radiju zopet slišimo samo "komunizem in komunizem." | In vendar so se ruski vojaki obna šali dostojno vse povsod in jih nI nikdo podil domov, kako pa s se obnašali nekateri ameriški vojaki, pa vsi vemo. V Trstu in Julijski krajini so pretepali Slovence. To so se reS civilizirano obnašali! Amenka naj bi najprej pometla pred svojim pra gom, kjer ima mnogo smeti! Julija Počka). liée rojaka Cleveland. O.—Kje se nahaja Frank Kosmač, doma iz Gornje Stare vasi, fara Št. Jernej na Dolenjskem. Okrog leta 1917 re je nahajal V East Heleni, Mont., po odhodu od tam. pa nisem več boril mož proti mofu, niso pa j slišal o njem. morili civilnega prebivalstva in | Za njegov naslov želi Izvedeti podirali mesta In vasi, kot so njegov brat. kateremu je vsled to delali v zadnji vojni. To , bombardiranja pogorelo vse po-rej to nekateri imenujejo na-1 »lopje. Zanj želi zvedeti tudi predek! . . . I njegova seitra Jožefa Rabrelj. V februarski številki revije ; Ifrvatslrt brod. št. 12. pošta škoc-Post sem čitala. kako neki Er i jan pri Mokronogu na Dnlenj-nest liaiiter lažnivo opisuje skem K» r se omenjeri rojak, maršala Tita. Naslov dotléne-1 sko je še živ, najbrže nahaja kje Jasno je torej, da bo še veliko konfliktov in grmenja okrog vprašanja nemških reparacij. Kako bodo presekali to gordijski vovel, je sigurno le to, da danes tega še nlhč* ne ve. Toda preme kati ga bodo morali, pred no bo mogoča kakšna mirovna pogodba za Nemčijo. • več ne šteje. Moderna in izobražena žena danes neče več roditi otrok, Jcot jih je bila njena stara' mati/ ki je smatrala preprečitev rojstev za velik greh. Oni, ki ustvarjajo vojne, imajo drugačen namen: uničiti nasprotnika vsled trga, za pridobitev čim več trgov za profit! Namen vsake dežele je v tem, da postane močnejša od sosede, zato hoče več prebivalstva, kajti čim več ima prebivalcev, tem-večji je profit v mirnem času, v vojnem pa toliko več vojakov ali kanonen futra. Celo Hitler je zapovedal nemškim ženam, da morajo roditi več otrok, za eno na se je drl, da potrebuje Nemčija več11 teritorij, več ko lonij—Lebensraum«. Prav tako j« hotel imeti več ftalijanov MusgofMT, enako drug« države. To je torej dokaz, da milijonarjem ne gre za to, di bi u stvanli bojši svet. Njih ptvi in glavni motiv je pi*of?( In gospod stvo nad nižje stoječim Človekom, katere*,;* j« Bog ustvaril zato, da jim služi, kakbr lipove duje njihova vera. IS kakor se svet irpreminja in vse žlvTjenJe, tako se tudi socialno žtvljenje. Leta 1917 se je zgodilo nekaj, čemur mnogi ne pripisujejo mnogo važnosti. Prvič v zgodo vini človeštva se je ponižani človek uprl človeku g*»podarju. Ampak to ni tolikegn pomeni, kajti zgodovino kaže, da se je ponižani človek uprl že večkrat poprej. A leto l917 zaznamuje zmago! Od tistega ča2a se vojna nada-j nje, dasi je bilo nekaj let pri-merje. V tem času je nadčlovek naredil načrt, kako bo uničil pridobitve podČlovčka in ga zopet zasužnU. Tako Je uposlil Hitlet-ja. Konec pO vidimo: BoljfeČ iki, ti strašni ljudje, so ostali n« svojih mestih svoji gospodarji! Ampak mednarodni trustf nimajo miru in ne pokoja. Njim m več za trgč. Denar troltjo na vse strani in kličejo na svetovni boj zoper Strašni komunizem. Gorje! Gorje? Poljsko, Čeho slovaška, Jugoslavija, Albanija Bolgarija so v boljševiškem ob j emu . . . Ogrsko gtozi, da bo tudi,stopila v ta krog . . . Papiž v Rimu pretaka grenke solze "»ifundo, qUo vadiš4?" Tako .vidimo, da se je svet . resnici zaobrnil! Nobenega dvoma ni več, da bo stari red pre živel. Če bo vprizoril še ene vojno, bo poginil še prej. Nekdc j-e dejal med vojno, da to ni voj no kot so nekdaj' bile, ampas da j^ svetovha revolucija. Mož je poved«! prav. KornuniZOm se širi z velfkariskO' nšfg&ed po vsem sVčtu. Naša visoka domačija skuša zajeziti na vse na čine pohod komun^žhid, pa kaj' vidimo? Še podpihujejo imi, da se še hitreje Širi. Seve, oni sc slepi in tega ne vidijo. Komu ntetom ni treba širiti svojih idej kajti to vršijo naši visoki diplomati. Marsikdo se vprašuje, ali bc res žopet vojna. IA če bo, ku nam bo prinesla? Izgfedfc, da se ruski diplomatje preveč ne vzne-mirajo. Gotovo imajo kOkfenc skrivno iznajdbo. Kdo' ve? In tako se svet presnavlja iz ene Obttke v drugo. Znartost pravi da se je zemlja rodila i ž sonca hi da kroži že tisoče milijone let pO svojem vsemirskem potu. Milijone let je vželo, da se je ohladila v toliko, d« se je prikazalo)-življenje v njenih vročih mo& i vir jih. I*t nato zopet mtlijond let, da se je pojavilo rastlinstvo in večje živalstvo, a človeka še ni bilo. Šele v zadnjih 150 ti^ sočih letih j« ugotovljen pojav človeka. Najbrže pa ni bil tisti človek tak kot smo mi danos. Bil je še kani bal ali napol žival, dasi bi lahko danes izzival: "Ali ste vi danes boljši?" Ne! Kar se je godilo v zadnji vojni, dokazuje, da smo Še vedno divjaki. Vse to divjaštvo izvira iz lakomnosti po bogastvu, dominaciji ali gospodstvu človeka nad človekom. To je čisto po barbarsko, po roparsko! Kaj pa rimskokatoliška cerkev? Ona podpira to divjaštvo. Ona podpira vrhnjo plast!, Tako vidimo, da se je 1. 1917 v reShici začela nova doba. Stari način gospodstva sloni na bogastvu: Čim več imaš, temveč si vreden, večji je tvoj vpliv. Sleherni si želi več denarja. To je ač v nas vkorenlnjeno, pa Če ni komentotji Mftlan Medvešek B&ade in dejanji »Te vrstice pišem na vekk^ nočno nedeljo. Krščanski Z praznuje vstajenje princa J m poje slavo Gospodu ni vši vah. Toda danes katoliška ccr jeg^s svo;o molitvijo za mir J P* „ , ^ ^ Še toliko aplavdiramo komunizmu. Tak nagon ni samo ,v človeku, ampak tudi v živalih in rastlinah. Druga prerašča drago. Živali se bojujejo med seboj. Ta nagon prevladuje povsod v naravi, odkar se je ptT-čelo prvo življenje. Človek, da^ si krona stvarstva, se tega egoizma še ni otresel, nasprotno, zavzel je širši delokrog. Nekdaj so bili' lokalni boji, zadnji dve vojni pa sta bili svetovnega pohoda, a še ne svetovnega značaja. Slo se je za trge med dvema silama, dočim tretja vojna grozi iz drugačnih razlogov, in sicer ne za trge, temveč boj proti komunizmu. Rusija hoče razdeliti trge pra vično, a Amerikk je tista, ki grozi Rusiji in pošilja svojo mornarico blizu Rusije Ta boj nf na men jen le Rusom, pač pa proti vsem nasprotnikom starega sistema po vsem svetu. Razume se, da je vsako žrtvovanje zaman, kajti stan red je doigral! Če pogledamo v srednji vek, vidimo mogočna ljudstva, ki so vladala svetu. Spomnimo s« pretresa j oči h povestih o nekdanjih rokovnjačih, o roparskih poglavarjih, o morskih roparjih, o revolucijah na Francoskem in Ameriki, v 15. stoletju oa so bili slovenski in hrvaški punti proti (DaUe na 2. strani) » . j j v*---- • ^ mir u. *anja največjo hinavščino! n» fcrrt strani slavi princa mtm moi B0£za mir na zemlji, nldZ pa šcuje proti sovjetskim nohi", poveličuje "Truman™ ioktrino", ploska bedakom kot bivši pennsylvanski governt Earle, ki bi rad že danes m^ atomske bombe na Slovane, n* tvezuje milijonom vernikom i vehki nevarnosti, ki preti o< Vzhoda tej sveti zapadni križ» iki civilizaciji itd. Danes sem poslušal poljski ri Ji j siti program. Poljakov je v« fakO v CMeagu in imajo tuj Mnogo dobrih pevcev,. Zbor j erasno' pel večno lepo "Alehitf ootem pa je nastopil kot ^ovm nik nteki poljski duhovnik in rc z vso ihto, da je treba usti viti pagansko Rusijo, kateri hi 56 že jutri pohrOstati ves pet /ovCrni svet. Seve, povzdiguj je v nebo našega "vehkegj predsednika Trumana, kateri ti ko junaško vihti svoj svetli n v obrambo "krščanske civifcs cije". To je samo ena primera, v ra niči pa je katoliška cerkev v a loti na strani reakcije, kateri I rada utopila slovanske narode i lici vpde. V teoriji je za mi v praksi izpodkopava temelj ni ru. Največja farsa pri tem j je, da danes katoliški krogi d fujejo, da bi papež dobil Nobl vq nagrado za zasluge za mi To se prav tako sliši, kot če I moji prijatelji mene predlap za svetnika. AH bomo dali posojilo tudi vs krvniku Francu? Predsednik Truman želi di veliko posojilo monarhofašktii Grčiji in Turčiji iz razlog«, < reši demokracijo pred komuni mom, sedaj p« prihajajo no« gavanja, da namerava dati po poro še španskemu krnil Francu. Možno je vse, kajti n predsednik je večkrat pok« da se zastopi na take stvsn. S ve, č« prid« do takega posojil potem bo naša zunanja poktU do kraja zdemokratlziran« .. N« «votli lahko ssvlsdi trajen miri Marsikdo pravi, da so veji bil«; odlbli1 svet «toji, in bod dokler bo bival človek m ut ljl. Re« je, da je bil pračlov« prisiljen bojevati se, da «j«' hranil življenje; pozneje te ttfril narod prOti naroda rt istega razloga, toda dane« j«« zemlji vtega dovolj za v* i človek bi lahko živel v mirt J se radoval svojega krstke*!» tfenj«, samo če bi si znslurfj riti in urediti resnično br»» Vzajemno socialni in goipo«™ red. Kadar pride do takefir da, tedaj bo zavladsl trajen m Za mir jo tr«bs dalaH a« moliti! Pobožni ljudje molijo in J* sijo Bog« za mir že tisoči** vge prošnje so bile "ffisn. » mesto moliti je treba del«^ tak sistem, za tako clov« družbo, ki bo izključevala potrebo za vojno t J Kako trdosrčen je Bod do r šenj svojih otrok, je povedal pesnik S-mon člč, ki J« bil PO P0W>«1 nik, v pesmi "O neviht« n krasni plitvi slika slovenskega kmetica, iu rj Boga t vso svojo dušo, w dovoli, da bi mu toča po**^ polja, a njegove pranji ™ ši. Tako moli kmetič: --j nam, zanesi. Bog. °lml/fU otmi nadlog. Oh. ssjJ^J mo očeta, čuj P^^J' ^ kmeta! Sprejmi naips.j in stok, ne vmči J-UJ rok! Ti migni-bUsku^ v pihne, le prst »^fjs pOtikne. le veh-b-c * ^^ le želi—led se i« nje t« n« čuj« 1W PROSVETA APRILA 194* • .... doživi j® na vajh jugoolavUe doživlja - ~ JS velike spremembe. Ce rodili in te ne b, *>veh r . deželi, ki - J. I eno P^jrf^ * EL«sb. ampak tudi de teme- .i A ' i ' ljite preobrazbe pri slehernemu državljanu, v deželi, Id Je postala velika zlasti radi svoje zgodovinske vloge, v deželi, kjer je poslal velik tudi vssk posamez-nik in kjer so se okrepile sile ne S*m0 skupnosti, smpak tudi slehernega človeka, bi lshko de- SlV, . v = (Priredil F. A. Ljubljana) JsH. de ni mogoč« korakati s teko hitrim tempom v razvoju naših delovnih ljudstev. Šport in telesna kultura v Jugoslaviji sta postali last nsjšir-ših množic, posebno delavcev in kmetov. Če Je bil šport v stari JugoelavlJl privilegij neznatne peščice ljudi, se Je ts odnos v novi Jugoslaviji temeljito spremenil. kajti danes krepimo in u-trjujemo napredek delovnega človeka a vsestranskim r«z vi Ja-nJem flsičnlh sil v športu, telovadbi in ostalih panogah teleene kulture. Ni pri nas več "telovadbe radi telovadbe, ali športa radi športa". MV gojimo telesne kulturo ssto. da bodo naši delovni ljudje okrepljeni, zdravi, veseli in sadevoljni. d« bo s njimi okrepljena ledi obrambna meč naše ljudske držsve. T« panoga našega šivi Jeni a Je postsla •J M4 I "Pomladanski crom" v I j. sodelovalo preko 28.000 Sle danskem crossu" Je •i it» slede ve Itove štafete" v Bell krajini. ______ «ačetku ''ŠMkk"« Ličili t ¿Ml radi svoje vsšnosti. širine in vse-bine občedršavnega pomena in Je poetala s tem tudi eden ismed stebrov v graditvi nsše države. Voditelji novega Jugoslovan-cega športnega in teleeno-kul-tarnega gibanja gtedajo v igralcih predvsem ljudi, sa katere Je treba skrbeti in se brigati ss njihov vsestrsnski rssvoj. Jih podpirati. Jim pomagati tudi v gmotnem osiru. da se rssvljejo v vseh smereh, ds razvijajo do dijvišje atopnje svoje športno in telesno-kult urno nsdsrjenost in seveda tudi vse druge zmošno-stt. da postanejo naši igralci d*6-bri državljani nove domovine. Naši športniki so v dosedanjem delovanju ssslužili vsskr-šno skrb in podporo: uspešno so lee predstavili v inozemstvu. Id Je občudovalo njihovo sgraje-j nosi In morslb. Tako so na pri-I mer Frsneoti ponujsli denar nekemu nsšemu igralcu (is kluba "Partlsan"). če oetsne v Franciji. e Je ta lakonično odvrnil. Ni ttkOgs denarja, a katerim bi lah-ko kupili Jugoalovansl Nevo Jugoslovana ko športne gibanje hoče napraviti is dršsv-1J snov sdrsve. odporne in moralno viaoko stoječe Uudil Ljudske otfastl so deslej po-kazale veliko razumevanje sa1 potrebe novega sports in telosno kulturnega gibsnjs. V preteklem letu Je bilo isdsnih zs potrebe te kulture preko 40 milijonov dinsrjev, ss letošnje leto pa Je določenih 200 milijonov dinarjev. Stotiaoče mladine in dršavljs« nov nove JugoslsviJ« se ud«J-stvuje danes v našem Športu, s noti imamo vero. da lahko dosežemo Še desetkrst več od tegs. sa kar misli svet. ds se lshko doseže! e Statistični podstki o telesno kulturnem udejstvovsnju ksže-Jo. ds Je v tem čssu v Jugoslaviji 749 športnih društev s 33 000 Mani. Ns velikih zportnih prireditvah v letu 1148 Je sode-lovslo skoro 500.000 državi Is-nov. Slovenije ima'104 telesno kulturnih druŠtet e 35.000 člsni, pri velikih športnih prireditvah pa Je sodelovalo sWoro 85.000 ljudi. V Proeveti sa dnevne svetovne In delavske vesti. AH Ji«, dltat« vsak dan? I tM Na Kongresnem trgu IV takozvani "Titovi štai Slovencev, so bili dosežen! u.....,■ I . ..........i »«n - a «¿M 'Spomladanski crois'' v napetem tekmovanju. vf' » ■■¿Zrn Navdušeni Beograjčani spremljajo "Titovo šlaleto" od TeraslJ do Dedinj«. Srbskih udsleftOneev ne šlalefl Je bilo nad 12,000. Mtfh^tf r ¡£ UM & l!M'1vv Ne "Titovi štele«" Je aod«lovalo preko 3,000 Ma Tudi na Dolenjskem se je ri Na cesti pri Koč«V — ' Spomladanski cross" v nsjvečjem nalete. balo teleeno-kulturno gibanje; .tne palic«. v C« Zelo oo bile Je res vit tndl v««l«ški šport« s ne Ljubljanici. V Tržiču na Cor«nJak«m grsd« lelovsdni stadion pod goslemi manj nsdsornikov — več udarnikov". mfW H ' . * J. t ."1L Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani) graščinski gospodi. Značilno v vsej zgodovini je, da vsi prejšnji boji malega človeka niso izkoreninili pohotnega nagona po bogastvu. , Šele ruska boljševiška revolucija je šla do dna. Mnogi delavski ♦•prijatelji" in kažipoti so vpili: "Diktatura!" Delavstvo je bilo razdvojeno, šele, ko je Hitler uvedel brutalno silo nad mirnim narodom in ga pregnal iz rojstne domovine ter od gnal v suženatvo, so mnogi pri čtli bežati V gozdoVe, da so si rešili golo življenje. Po končni zmagi pa so se pokazali sovražniki baš oni, v katere je imel ta narod največ vete in zaupšnja. Danes (i narodi vidijo, kdo Je njihov sovražnik in kdo prija telj. Naj kapitalistična Amerika še tako poziva v boj proti Rusiji, opravila ne bo ničesar. Ona st vede ali nevede ustvarja sovražnike po vsem svetu. Ona širi komunizem in ne kofnuniitt! Oeorge Gornik. Belgija in atomska energija BRUSELJ. - ONA - Belgija namerava ustvariti center za raziskuvanje atomske epergije, pri čemer bo naglašena pred vsem možnost izkoriščanja te lile za industrijske svrhe. Dosedanje delo na tem polju se je vršilo v posameznih univerzah, brez povezanosti In ostro zečrtš-nih ciljev, tako ds je bit napre dek le zelo počasen. Zdaj pa Je nameravano, ds bo ustanovljena posebna centralna komisija, sestavljena iz 2 profesorjev iz vseh univerz, enega delegata narodnega fonda za znanstvena raziskovanja in n treh ¡delegatov belgijske vlade, Tako, bo delo koordinirano in vladna denarna podpora bo smiselno razdeljena. Ta centralna komisija se ne bo bavila le z abstraktnimi problemi, temveč namerava lotiti se tudi piaktlčrflh nalog, tako da bi mogla belgijska industrija čim prej začeti uporabljati atomsko silo za industrijski pogon, . Belgijski industrijalci in 'učenjaki imajo na razpolago bogaU ležišču uranija v svoji afriški koloniji Kongo. Mnenje prevle-duje, ds dajejo ta ležišča ur|b nij« Belgiji posebno ugodno star llšče, ket so te zaloge tako bogate, da v njih zakopana en en g tja daleko presega vse ivetdv-ne zaloge premoge. Do danes je bilo le malo nij«, približno 100 kg, prevdlb-nlh v Belgijo. Ostale količine so bile poslane v Zedlnjene države. Zdaj se phčakuje, dS bo-do novi poskusi zahtevali mnogo 'večje količine te kovine, Belgiju je torej stopila v precej številno vrste narodov, si tekmujejo na tem polJU. Francija je že začela zidati svoje "atomsko mesto", britanski center pa se nahsjs približno 90 milj od Londona. Kanada mnogo dela nu tem polju, dočim j« Norveška sezidala tovarno KA takozvano "težko vodo", ki je potrebna pri razbijanju atoma, na tak način, da je zavarovane celo proti atomskim bombam, ftvedskii je /ačelu zidati velike tovarne /.a raziskovanje nedaleč od JBtockholme, in mnoge druge de/i l« "