TRST, četrtek 27. junija 1957
Lelo XIII - Št. 152 (3687)
PMHORSKI DHEYHIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI jt. *, II. nad. — TELEFON 93.808 IN S4-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it.	M -	Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 3500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10 mesečno 210 din.
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za	vsak	min	Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa Slovenije,
višine v širim 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn? 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov	po 60	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekofci račun pri Komunalni banki ▼ Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - S75 • tzdaia založništvo tržaškega tiska IJ. ZUZ-1 rst
Doslej najvažnejši korak k delnemu sporazumu
Sporazum o znižanju običajne razorožitve in nadzorstvu nad «prekomemim» orožjem
Sp
orazum je načelen in bo moral biti pogojen z znižanjem številčnega stanja vojaštva - Eisenhoiver o «čisti» atomski napravi - Spaakov odgovor Gromiku
LONDON, 26. — Danes se je nadaljevala razoro-žitvena konferenca. Ameriški predstavnik Harold Stas sen je predlagal, naj se običajna oborožitev zniža, prekomerne količine orožja, ki je vskladiščeno v določenih skladiščih, pa naj se podvržejo omejitvam in mednarodnemu nadzorstvu. Sovjetski delegat Zorin je takoj izjavil, da se s predlogom strinja.
Po mnenju ameriških funkcionarjev je bil na današnji seji storjen eden najvažnejših dosedanjih korakov k sporazumu o razorožitvi, čeprav bo potrebno iz-
delati še mnoge podrobnosti.
Tudi predstavniki Velike Britanije, Francije in Kanade se načelno strinjajo z ameriškim predlogom.
Kot smo poročali včeraj, je Stassen predložil načrt za zmanjšanje vojaštva v treh fazah. Njegov današnji predlog pa v bistvu vsebuje načrt, po katerem naj bi običajna oborožitev ne biia znižana v odstot-, kih, temveč po količinah in vrstah orožja, ki bi jih vsebovali posebni seznami. Sestavila naj bi se na primer dva seznama: sovjetski seznam in a-meriški seznam in sestava teh seznamov bi morala biti predmet pogajanj. Načrt gre za tem, da se obojestransko doseže znižanje in da se ustvari ravnotežje tako glede moči ognja in glede števiia vojaštva. Orožje, ki bi ostalo po tem znižanju, bi zbrali v posebnih skladiščih in ga postavili pod mednarodno inšpekcijo in nadzorstvo.
Britanski delegat je izjavil, da se z ameriškim predlogom strinja s pogojem, da se orne-njeni seznami povežejo z zm-žanjem števila vojaštva. Sovjetski delegat pa je v svoj: izjavi dodal, da ameriški načrt zasluži pozornost im da ga bo njegova vlada skrbno proučila. Zdi se, da je bil Zorin
i
'h
Zorin
že prej obveščen o ameriškem načrtu, kar mu je omogočilo, da je lahko takoj izrekel svoje soglasje z njim. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri popoldne.
O razorožitvi je govoril na svoji redni tiskovni konferenci danes 'udi Eisenhoiver. Dejal je. da je prepričan, da v morebitni novi svetovni vojni ne bi bilo zmagovalcev. Poudaril je nato, da je glavni smoter ameriške politike, da se prepreči izbruh nove vojne. Verjeti, da bo prej ali slej do vojne prišlo pomeni biti preveč pesimisti glede prihodnosti človeštva. Rekel je dalje, da dosedanji predlogi ZDA na london-ski ra zoro žit veni konferenci o-stanejo se dalje v veljavi. Hkrati je - prvikrat javno - priznal, da so mu pred kratkim atomski znanstveniki, meji katerimi sta Lavrence in Tel-ler, izjavili, da je mogoče zde-lati v prihodnjih petih letin taikšno iedrsko napravo ki ne bi zapuščala radioaktivnega prahu. Pripomnil je, da so e izjave upošitevanja vredne, predvsem kolikor bi nadaljevanje atomskih poskusov moglo imeti ugodne posledice za uporabo jedrske energije v nevojaške namene. Vsekakor pa mora biti edini namen v prihodnosti uporaba atomske e-nergije v miroljubne namene, čeprav bi bilo zaželeno nadaljevati z atomskimi poskusi, da bi se omogočila izdelava omenjene «čiste» atomske naprave. Rekel je dalje, da trenutno nima namena zahtevati oa kongresa spremembo ameriškega zakona o atomski energiji, tako da bj bila omogočena dobava atomskega orožja Veliki Britaniji. «Vlada ZDA. je dejal, nima namena uma*‘ niti svojega predloga za začetno razorožitev, ki bi zdruzi prekinitev jedrskih poskusov s sporazumom o ukinitvi ?ron' vodnje atomskega materiala vojaške namene. Pri tem pa je poudaril važnost, ki ga ima pri tem načrtu vprašanje mednarodnega nadzorstva nad i -vajanjem dogovorjenih uKr'7 pov. Pri vsem tem pai ima prea očmi samo eno: izogniti se no-vi vojni. Glede umika snicr
ških čet iz drugih držav je dejal, da je za sedaj predviden umik samo iz Japonske.
V Parizu pa je Pauli Henri Spaak, tajnik atlantskega pakta glede razorožitve dal naslednjo izjavo:	»Atomska	m
klasična razorožitev sta notranje povezani. Ce je P°)re?"
omejiti atomsko, je potrebno omejiti tudi klasično oborožitev.« Dejal je, da je vsa modrost v tem. da se politiki tre nufcno zadovoljijo * j}e'Ln° . * šitvijo, ki bo omogočila ugI -vit#*, dobre vere enih vn d -
gih in ki bi odprla pot za nadaljnje koiake v nove sporazume.
Nato je Spaak zanikal včerajšnje trditve Gromika glede napadalnosti atlantskega pakta, ki da ima samo o-brambne namene. Pri tem je navedel neke izjave maršala Žukova in generala Moskaletn-ka, ki sta trdila, da razpolaga ZSSR z atomskim arzenalom, s katerim bi lahko uničila Združene države Amerike. «Ce je torej NATO napadalna, potem je napadalna tudi ZSSR«, je dejal Spaak. Nato je Spaak poudarjal, da mora imeti atlantsko zavezništvo tudi političen značaj in ne samo vojaškega. Rekel je nadalje, da vprašanje.posvetova-nja med 15 atlantskimi državami še zdaleč ni rešeno ter da posamezne vlade ne smejo ukrepati, preden so se posvetovale z ostalimi članicami NATO.
Vprašanja razorožitve se je danes dotaknil tudi zastopnik Foreign Officea v Londonu. Rekel je, da bi moral delen sporazum o razorožitvi vsebovati tudi nekatere določbe glede atomskih poskusov in proizvodnje atomskega orožja kakor tudi nekatere ukrepe giede znižanja vojaštva, oborožitve in vojaških proračunov. Podoben predlog je zagovarjala tudi Francija, s čimer so se v glavnem strinjale tudi ZDA in Kanada. Zanikal pa je vest o britanski zahtevi, naj ZDA dobavljajo Angliji atomsko orožje, da bi v zameno Anglija prenehala z atomskimi poskusi. Komentatorji pripominjajo, da bi angleška vlada pris-tala na prenehanje z atomskimi poskusi — ob mednarodnem nadzorstvu — s pogojem, da bi se zainteresirane države sporazumele glede učinkovitega nadzorstvenega sistema na.) prenehanjem proizvodnje a-tomskega materiala. Vsekakor bo vlada Velike Britanije zahtevala točna jamstva za med. narodno nadzorstvo nač prenehanjem te proizvodnje.
O razorožitveni konferenci je govoril danes tudi von Brentano v Hamburgu, ki je čejal, da se njegova vlada ne namerava vmešavati v pogajanja, ker je sklenitev sporazuma glede prve faze razorožitve, ki naj bi vseboval določbe glede inšpekcije, toda je ob spoštovanju naslednjih načel: 1. vsak sklep mora biti sprejet sporazum z državami NATO, 2. inšpekcije ne smejo imeti za posledico priznanje vzhodnonemške vlade in ne smejo povzročiti zaostritve v sedanji ločitvi o-beh Nemčij, in 3- v ugodnem trenutku mora biti sklicana konferenca treh velikih sil za rešitev političnih vprašanj. Von Brentano je dodal, da bo pri pogajanjih za uresničenje
Harold Stassen
Koreje. Temu naj bi sledilo znižanje števila oboroženih čet na obeh Korejah, s čimer bi- se ustvarila možnost združitve Koreje. Predlagali so tudi, naj se med Severno in Južno Korejo sklene gospodarski in kulturni sporazum, ki naj omogoči svobodno potovanje med obema deloma Koreje. Toda predstavniki združenega poveljstva so zavrnili predlog za sklicanje konference in za umik tujih čet. Voditelj delegacije ameriški general Litzenberg je
Konferenca Commonwealtha
Laburisti bodo takoj po konferenci zahtevali v spodnji zbornici razpravo o vprašanjih šterlinškega področja
LONDON, 26- — Danes se je v Londonu začela konferenca ministrskih predsednikov Commomvealtha. Predsednik britanske vlade Mac Millan je pozdravil predstavnike držav članic Common-wealtha.
Prv* seja je bila posvečena proučevanju mednarodnega položaja, ki se bo nadaljevalo prihodnje dni. Angleški vladi je tudi na tem, c a čim-prej likvidira negativne posledice, ki j ih je napad na £-gipt imel na odnose med članicami Commonwealtha.
Na seji je bil navzoč tudi minister za kolonije Lennox Boyd. Zato so opazovalci mnenja, da se je govorilo tudi o podelitvi položaja članice Comroonvvealtha za Malaja.
Na konferenci bodo med drugim govorili tuči o gospodarskem in političnem vplivu ZDA na nekaterih področjih, ki so življenjskega pomena
izjavil, da komisija za pre-
mirje ni pristojna, da bi za- tudi za Commonwealth. čela taka pogajanja. Dodal pa [ V poučenih krogih izjavlja-je, da je združeno poveljstvo jo, da vlada med ministrski-pripravljeno proučiti to vpra- mi predsedniki Commomveal-šanje.	I	tha	previden	optimizem,	kar
se tiče možnosti delnega sporazuma o razorožitvi. O vprašanju razorožitve bodo podrobno govorili v ponedeljek. Vendar pa je na današnji seji, ki je trajala dve uri, britanski zunanji minister Sel-wyn Lloyd opozoril na dosedanje rezultate razorožitvene konference OZN.
Medtem javljajo, da bo britanska laburistična stranka zahtevala v spodnji zbornici gospodarsko razpravo o vprašanjih šterlinškega področja takoj po zaključku konference ministrskih predsednikov Commomvealtha. Laburistični voditelji sledijo od blizu tej konferenci tako s političnega kakor z gospodarskega stališča. James CaUaghan, ki je bil minister za kolonije in Commonwealth v laburistični »vladi v senci«, se bo še ta teden sestal z ministrskimi predsedniki Commomvealtha, ki so sedaj v Londonu. Harold VVilson. ki je laburistični predstavnik za finančne in gospodarske zadeve pa se posebno zanima za vprašanje šterlinškega področja in za trgovino med državami Commomvealtha.
Zasedanje Kongresa kitajskega ljudstva
Čuenlaj obrazložil politiko Ljudske republike Kitajske
Obsodil je imperialistično oboroževalno tekmo - Grajal je tudi notranje napake in pomanjkljivosti in poudaril, da se to ne sme mešati z neupravičenimi obtožbami
PEKING, 26. — Danes se Je v Pekingu začelo plenarno zasedanje narodnega kongresa kitajskega ljudstva ob navzočnosti predsednika republike Maocetun-ga in številnih drugih osebnosti. Na dnevnem redu so: 1. poročilo predsednika vlade Čuenlaja, 2. poročilo pomočnika predsednika vlade o obračunu za leto 1956 in proračun za leto
1957, 3. poročilo pomočnika predsednika vlade o gospodarskem načrtu, 4. poročilo o delovanju predsedstva ljudske skupščine, 5. poročilo o delovanju vrhovnega sodnega dvora in 6. poročilo vrhovnega sodišča.
V svojem poročilu je Čuenlaj analiziral zunanjo in notranjo politiko. Med drugim je Čuenlaj izjavil, da se je letos položaj na splošno razvijal v korist
svetovnega miru. dodal pa je,
•lutiiiiiiiMiimiiMmiiitmtMmimHtmfiHmuliHMMMimHiuiiiiiimmuliiiMMaMmmiMmmiMitiiiHiiiiiiiiimtiMHMiliHtiitMiMUfmtiiiiiituHinimfiMiiMiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiitiMiii
prve faze razorožitve ostala
nerešena vrsta zelo važnih vprašanj, ki bo.čo prisilila ZSSR, da bo zahtevala rešitev in uresničenje druge faze.
Iz Cap Canaverala na Floridi pa poiočajo, da so danes izstrelili dva izstrelka. Uradnih poročil o podrobnostih ni. Po neuradnih informacijah se imenuje prvi izstrelek «Red-stone« in služi vojski za srednje razdalje. Drugi izstrelek pa se je dvignil okrog 500C metrov visoko in izginil v smeri Atlantskega oceana. Poleg tega so pripeljali na Florido še čva izstrelka »Jupiter« za razdalje do okrog ‘2400 kilometrov. Tisti, ki so izstrelitev opazovali v razdalji petih kilometrov, izjavljajo, da gre za doslej največji izstrelek in da je poskus uspel.
Severna Koreja zahteva umik vseh tujih čet
Demokristjani, monarhisti in fašisti so zopet volili skupno proti vsem ostalim
Nenni očita Fanfaniju beg pred odgovornostjo - Senator Merlin (KD) je izzval razburjenje, ko je govoril o delovanju papeške podporne akcije na poplavljenih področjih
(Od našega dopisnika)
RIM, 26- — Svoj čas je Zoli obljubljal, da bo deloval tako, da bo nujno za njegovo vlado glasovala levica, namreč vsaj socialisti. Kdaj bo do tega prišlo, je težko reči. Za sedaj pa je gotovo, da se je danes ponovila slika z glasovanja o zaupnici. Zopet so namreč kot podporniki vlade nastopili poleg demokristjanov monarhofašisti, medtem ko so se glasovi vseh ostalih zbrali n^ drugi strani, z izjemo Lauro-
PAN MiU N JOM, 26. — Na seji komisije za premirje na Koreji, ki je bila danes na zahtevo severnokorejske delegacije, je ta delegacija formalno zahtevala prepoved pošiljanja novega orožja na Korejo. Severnokorejski delegati so zanikali, da je na Severno Korejo prišlo novo orožje. Poudarili so, da je združeno poveljstvo kršilo čl. 13 premirja, ki prepoveduje pošiljanje novega orožja v Severno in Južno Korejo. Dodali so. da akcija združenega poveljstva veča nevarnost nove vojne na Koreji in zaostruje napetost. Voditelj severnokorejske delegacije je tudi protestiral, ker je bil glavni štab združenega poveljstva preložen iz Tokia na Južno Korejo.
Zatem so korejski delegati predlagali sklicanje konference prizadetih držav, ki naj bi razpravljala o umiku tujih čet s Severne in Južne
v ih monarhistov, ki so se glasovanja vzdržali, šlo je za neki zapleten predlog liberalcev, naperjen proti, vladi, in glasovalo se je pravzaprav o tem, ali se sme sploh ta predlog postaviti ali ne.
Diskusijo o včerajšnji Zo-lijevi izjavi je začel v poslanski zbornici liberalec Colitto. Rekel je, da si ne zna razlagati, kako je lahko še na oblasti vlada, ko mora med vladnim programom in večino, ki jo podpira, vendar biti tesna logična in politična vez. Zahteval je od Zolija, naj jasno odgovori na nekatera vprašanja v zvezi z ocenitvijo glasovanja 7. junija, z odbitjem glasov MSI, z usmeritvijo vlade glede izvajanja deželne ureditve in o-dobritve agrarnih pogodb. Le na ta način se bo lahko razpršila zmeda, ki je nastala zaradi sedanjega dvoumnega stališča vlade.
Potem je govoril bivši prosvetni minister, socialdemokrat Paolo Rossi, ki je Zoli-ju čestital k njegovemu stoi-cizmu. Ko se je namreč ugotovilo, da je nemogoče sestaviti bolj uglečno vlado, kot je njegova, je Zoli prišel spet v parlament. Rossi je rekel, da je vlada že naredila poli-
Zanimanje za kongres SFIO
zaradi večjega vpliva opozicije
Pričakuje se sprememba stališča stranke do alžirskega vprašanja . Novi atentati v Parizu in Alžiru - Odprta pot za ratitikacijo pogodbe o tržišču in Evratomu
PARIZ, 26. — Francoska narobna skupščina je danes pri drugem čitanju odobrila finančne in davčne načrte z 265 glasovi proti 206. Gre za zakone, v zvezi * katerimi je bila v ponedeljek izglasovana v skupščini zaupnica vladi, i,n ki določajo nove davke za 150 m,-lijard frankov. Parlamentarna finančna komisija je danes predlagala nekatere spremembe, zaradi cesar se mora zakon vriniti pred republiški svet. Ta svet je medtem sprejel prvotni načrt zakona, kakor ga je l,ila odobrila skupščina.
Medtem so se skupščina za Francosko unijo, komisija za narodno obrambo in komisij;, za šolstvo izrekle za odobritev pogodb« o evropskem skupnem tržišču in o Evratomu. Sedaj morata o tem razpravljati še narodna skupščina in republiški svet. Posvetovalna skupščina za Francosko unijo*je predlagala tudi, naj se da prednost gospodarskemu
in socialnemu razvoju prekomorskih ozemelj in naj boao ta zastopana v organizmih skupnega tržišča, ki jih določajo pogodbe
Zunanjepolitična komisija p-, je zavrnila resolucijo komunističnih članov in enega goh-sta, naj st odloži razprava o
Vlada pa je dane« odobrila nov dogovor s Francosko banko za predujem 300 milijard frankov in za dvig 100 milijard frantkov iz zlatih rezerv Francoske banke.
Jutri pa se bo začel letni kongres socialistične stranke. Predkongresne konference organizacij strainke so pokazale, da se je vpliv opozicijskih skupin močno otkrepil. Glede Al-žira so se izoblikovale tri različne težnje. Prva pod vodstvom Molletovega namestnika Commirfa zagovarja politiko, ki jo je vodila Molletova vlada, in zatrjuje, da je Lacostova politika v Alžiru «že zdaj pokazala pozitivne sadove«. Druga manjša skupina zahteva spremembe v vodstvu stranke in takojšnja pogajanja za mir v Alžiru. Tretjo, številnejšo skupino, Ba voc*i biv^) Mo'-letov minister Deferre, ki -e odklonil sodelovanje v novi vladi. V resoluciji, ki jo je Deferre predlagal, je rečeno, naj bi socialistična stranka podprla samo tisto vlado, ki bi bila pripravljena takoj začeti tajna neposredna pogajanja z alžirskimi uporniki, da se doseže kompromisna rešitev. Deferre ostro kritizira Lacostovo politiko v Alžiru in opozarja, da politika nasilja pelje k temu, da bo Francija zgubila Alzir. Dalje predlaga, naj bi izkoristili
ratifikaciji pogodb o skupnem i dobre usluge Tunizije in Ma-tržišču in Evratomu, ter je pri- roka.
poročala ratifikacijo pogodb, 1 Ker imajo socialisti v franco-
ski zbornici ključni položaj, ima kongres SFIO izreden pomen. Politični opazovalci poudarjajo, da je padec Molle-tove vlade v marsičem olajšal proces razčiščevanja v strank:. Čeprav ne pričakujejo sprememb v vodstvu stranke, bo stališče opozicijskih skupin nedvomno vplivalo na spremembe v stališču stranke do glavnih vprašanj, predvsem do alžirskega vprašanja.
V Parizu so člani alžirskin organizacij izvršili danes nov atentat. V neki kavarni, ki je last dveh Alžircev, sta dva Ai-žirca ustrelila dva lastnika kavarne, en Alžirec pa je bit ranjen.
Iz Alžira javljajo, da je bilo južno od Alžira in na področju Constantine ubitih 34 francoskih vojakov, kj so jih alžirski borci napadli iz zasede. Na drugih krajih pa je bilo izvršenih več atentatov in sabotažnih dejanj.
V Oudži so francoski fašisti Izvršili atentat na stanovanje nekega fiancoskega zdravnika, ki je znan po svojih liberalnih idejah. Zdravnikova že-na in sin sta bila ranjena.
Alžirsko sodišče je obsodilo na smrt dva Alžirca, tretjega pa na dosmrtno prisilno delo. Drugih sedem Alžircev je bilo obsojenih na večletno prisilno delo. V Costantini pa so danes zjutraj usmrtili nekega Alžirca, ki j« bil obsojen na smrt.
tično izbiro, kot dokazuje dejstvo, da sprejema množično podporo desnice. Potem je govoril o starem mitu o A-donu (Zoliju ie ime Adonel), ki je lest. '.»• >?ev prebil v naročju Afrodite in šest v naročju Persefone. Mogoče bi se rad tudi Adone Zoli v tem času, ki nas še loči do poteka sečanje parlamentarne dobe, razdelil med objemi Co-vellija-Afrodite in Nennija-Persefone. Potem je Rossi hvalil centrizem ter zanikal možnost sodelovanja med katoličani in socialisti na dvoumen način in s pogajanji »pod mizo« med stranko, ki teži h katoliškemu inte-gralizmu, in stranko, k. še ni pretrgala svojih vezi s komunisti. Potem je še enkrat poudaril zvestobo PSDI do demokratične solidarnosti, ki se lahko izraža ali v sodelovanju ali v lojalni opoziciji kot sedaj.
Laurov monarhist Cafiero je povzal Zolija. naj zahteva predčasen razpust parlamenta ter opozoril vlado, naj «misli na to, da je danes v Italiji mogoče vladati samo s pomočjo desnice, ki jo navdihujejo zelo napredne socialne zahteve«. Nadaljevanje diskusije se je potem preneslo na popoldne.
Se pred pričetkom seje na Montecitoriu so imeli demo-kristjanski poslanci sestanek. Govoril je najprej Piccioni, ki je pozval poslance, naj podprejo Zolija pri njegovi težki nalogi. Tozzi-Condivi pa je zelo ostro kritiziral ves potek krize, vodstvo stranke in tudi najvišje ustavne oblasti, torej predsednika republike. Rubinacci pa je trdil, da je bila režitev, ki jo je po godil predsednik republike- edina možna.
Neka agencija, ki stoji blizu tajništva KD, je razširila vest, da je posegel v besedo tudi Zoli, ki je izrazil svojo voljo, da bo glasove levice prav tako odločno zavrnil, kot je to napravil z glasovi mi-sinov. Toda Zoli sam je poskrbel, da je bila ta vest takoj nato zanikana.
Fanfani, ki je govoril, je predvsem zan.kal, da bi bil obstajal kak veto proti kandidaturi Belle za ministrskega predsednika. Dostavil pa je še, da on pač ni mogel delati še poskusa s sestavo enobarvne vlade, ko pa je taka enobarvna vlada že obstajala, in sicer Zolijeva. Na koncu sestanka je poslanska skupina sklenila, da bo Zoli* ja podprla.
Na koncu dopoldanskega č-e-la debate v poslanski zbornici je predsednik Leone poklical g sebi vse predsednike poslanskih skupin ter z njimi razpravljal o možnosti, da se na koncu debate pojavi kaka resolucija. Dr:«pč se praviln ka se je načeloma sklenilo, da se resolucija, ki bi pomenila nezaupnico vladi, ne more predložiti drugače kot v predpisani obliki. Do te razprave je prišlo, ker so liberalci najavili resolucijo, ki ugotavlja protislovje med politično in programsko smerjo vlade in pomanjkanje pojasnil v novi Zolijevi izjavi. Resolucija se končuje z zahtevo, naj se s sporeda parlamentarnega dela črta vprašanje agrarnih pogodb in avtonomnih dežel.
Ko se je zbornica ob 17. uri zopet sestala, je predsednik Leone dejal, da te resolucije ni mogoče sprejeti, ker
je njen prvi del kot nekaka nezaupnica, drugi del pa zadeva spored dela, o katerem je treba govoriti drugje. Bivši zunanji minister Martino pa je le zahteval glasovanje. Rekel je, da so liberalci pripravljeni ločiti oba dela resolucije ter pustiti drugi del ob strani. Tedaj je Leone stavil na glasovanje dopustnost prvega dela resolucije, ki jo je poslanska zbornica odbila, kot smo že navedli v začetku.
Nato se je nadaljevala debata. \L.r arhlsi Covsili je o stro napadel liberalce zaradi napak, ki so jih napravili v desetih letih sodelovanja s KD. Opozoril je tudi- vlado pred nevarnostjo, če bi se pri svojem delovanju usmerila na levo; tedaj bi ji namreč monarhisti odrekli svojo podporo, tako da bi bila potem vlada kvalificirana na levo.
V imenu komunistov je govoril Giancarlo Pajetta, ki je podčrtal neskladnost proglaša-nja antifašizma Zolija, ki je svoj čas ganilo Nennija. »Vidiš Nenni, je dejal med drugim Pajetta, Zoli je res srečen. Obsojen na smrt — je še vedno živ; odstopil je — pa je še vedno tu». Pajetta je dejal, da komunisti ne morejo biti zadovoljni s Zolije-vimi izjavami.
Nenni Je dejal, da bi se vlada, če bi hotela, lahko rešila glasov desnice. Omenil je resolucije ACLI in program, ki so ga predložile «socialne sile« demokristjanske sindikalne struje. Toda vlada je raje ostala z desnico in pri negibnosti. Ceno, ki jo je prej tristrankarska vlada plačevala liberalcem, plačuje sedaj mo narhistom. Poudaril je. da bodo socialisti zahtevali prednost za zakon o agrarnih pogodbah. Končno je še obsodil Fanfanijev beg pred odgovornostjo.
Mišin Cucco je obžaloval, da vladg ni nič omenila italijanskih izgubljenih kolonij. Republikanec La Malfa pa je rekel, da pomeni včerajšnja Zolijeva izjava korak naprej, ker je .postavljen vrstni red vprašanj, ki se ne sme prezreti. Poudaril je nujnost da se izvede ureditev avtonomnih dežel.
Na koncu je spregovoril še Zoli, ki je dejal, da ostane vladni program nespremenjen. Jutri pa bo poslanska zbornica razpravljala o odobritvi začasnih izdatkov.
V senatu so največ razpravljali o poplavljenih pokrajinah. Senatorka Merlin (PSI) je bramila delavce iz padske delte pred obtožbami ministra Tog-nija. češ da niso takoj nastopili, da bi omejili škodo poplave. Razburjenost pa je nastala, ko je demokristjanski senator Merlin opisoval delovanje papeške podporne akcije v poplavljenih pokrajinah. Komunist. Sereni je namreč obtožil papeško akcijo, da uporablja deinar italijanskih davkoplačevalcev «za sramotne namene politične špekulacije« ob nesreči, ki je zadela prebivalstvo. Na koncu je še na kratko govoril Togmi, ki je dejal, da vlada ne namerava obnoviti zaščitnih naprav tako, kot so bile doslej, temveč bolje. Gle de obtožb na račun delavcev pa je dejal, da je šlo le za o-samljene primere.	^
da se je o stvari razpravljalo na sestanku, ki so se ga udeležili ministrski predsednik Karamanlis, obrambni minister Protopapadakis, zunanji minister Averov ter ameriški veleposlanik Allen.
Pred mesecem je zunanji minister v poslanski zbornici izključil, da bi lahko Grčija postala «atomsko oporišče«.
LONDON. 26. — Po treh tednih preiskave so danes prisl: do zaključka, da je truplo brez glave, ki so ga našli v zaliva Chichester, truplo potapljača Lionela Crabba, ki je utonil aprila 1956, ko si je v pristani-nišču v Portsmouthu skušal pod vodo ogledati sovjetsko križarko »Ordžonikidže«, s katero sta se pripeljala na uraden obisK Bulganin in Hru-ščev.
V Grčiji ne bo atomskih oporišč*?
ATENE. 26. — Predstavnik ameriškega veleposlaništva v Atenah je odločno zanikal vesti grškega tiska, po katerih vlada razmišlja o ustanovitvi «atomskih» letališč Grčiji v okviru obrambnega programa NATO. Listi trde,
Zaključena preiskava o Crabbovi smrti
da mir stalno ogroža »imperialistična politika oboroževalnega tekmovanja in vojne priprave, ki jih hočejo ZDA«. Giede dogodkov na Madžarskem je Čuenlaj izjavil, da so ti dogodki okrepili in ne ošibili enotnost »socialističnega tabora«. Dalje je izjavil, da je zmaga egiptovskega ljudstva proti angleško-fran-coskim napadalcem pomenila nov polet v borbi proti kolonializmu. Izrekel je tudi priznanje odporu japonskega ljudstva proti ameriški okupaciji ter izrekel zadovoljstvo nad borbo, ki se v svetu vodi »proti vojaškim blokom, ki jih zagovarjajo ZDA«.
Čuenlaj je zatem omenil protiameriške demonstracije na Formozi kot zelo pomem-oen dogodek in je nato sporočil, da namerava njegova vlada podpreti severnokorejski predlog za sklicanje konference vseh prizadetih držav, da se reši vprašanje Koreje. Obsodil je nato ameriški sklep o pošiljanju modernega orožja na Južno Korejo in poudaril da je to kršitev premirja in resna ovira za mirno združitev Koreje.
Velik del Cuenlajevega govora je bil posvečen vprašanju notranje politike s socialne, politične in gospodarske strani. Govornik je med drugim dolgo govoril o kontrarevolucionarnem delovanju in dejal, da se je začelo ponovno proučevanje tega vprašanja zato da se. če bo potrebno, popravijo morebitne krivice. Ko je omenil številne kritike proti režimu, je Čuenlaj izjavil, da gre za malo utemeljene kritike. Čeprav je treba obsoditi nekatere napake in nekatere pomanjkljivosti, je dejal Čuenlaj se to ne sme umisli he-ipravičenimi obtožbami na podlagi sovražnih ali reakcionarnih ideologij. Tu je govornik ostro obsodil tiste, ki spravljajo v dvom «u-pravičenost in učinkovitost kazni proti kontrarevolucio-narjem«. Dodal je: »Ni mogoče govoriti, da bi se dvomilo o doseženih rezultatih in o uporabljenih metodah«. Nato je Čuenlaj navedel sledeče podatke o aretiranih kontra-revolucionarjih v dobi od 1949 do 1957: usmrčenih je bilo 13 odstotkov, obsojenih na «pie-vzgojo z delom« 42 odstotkov, postavljenih pod nadzorstvo
millfimtlllllllllllllHIIIIIIIIIflHIlIHMIIIMiimillllllltlllltlllllltimiHtlliniHlllinillllltlHIIH
Kongres delavskih svetov v Beogradu
Plodna diskusija v šestih komisijah
Danes plenarna seja - Izjava sindikalista Bella Chiesa
policije 32 odstotkov. Od vseh aretiranih in od 42 odstotkov obsojenih je bilo pozneje izpuščenih 52 odstotkov. «Naša politika, je nadaljeval Cuen-laj, je torej temeljila na od-pustljivosti in odločnosti in prav temu je treba pripisati naše uspehe. Vendar pa je naloga delavskega razreda in komunistične stranke bdeti, da socialistična revolucija ne bo napadena. Kljub vsem kritikam moramo s ponosom .n z zadovoljstvom gledati na rezultate v letu 1956».
Ko je govoril o načelih »demokratičnega centralizma«, je Čuenlaj izjavil, da se je v preteklosti pretiravalo, toda, kljub temu. je pripomnil, je med tem priznavanjem in obsojanjem. kakor to delajo nekateri nasprotniki celotnega sistema, precejšnja razdalja.
Zatem je Čuenlaj zagovarjal sedanji volilni sistem na Kitajskem in poudarjal potrebo stalnih stikov med množicami in vlado, kar «je edini način za borbo proti birokraciji«. Zagovarjal je tudi vlogo komunistične stranke pri narodni obnovi na Kitajskem ter analiziral to vlogo v odnosu z delovanjem vlade. Pri tem je sporočil, da bo sedanja notranja reforma napravila konec vsem zlorabam in napakam. Sporočil je tudi, da se bo kampanja za odpravo notranjih protislovij nadaljevala ter da se v prihodnje ne bodo dopuščali poizkusi tistih, ki bi želeli vzpostaviti kapitalizem.
Poudaril je dalje, da se proizvodnja na Kitajskem stalno dviga ter je nato odgovarjal tistim, ki kritizirajo kitajsko gospodarsko politiko. »Obtožujejo nas celo, je dejal, popolnega neuspeha našega prvega petletnega načrta. Toda motijo se«. Pri tem je dejal, da so bili smotri, ki jih določa petletni načrt, doseženi in prekoračeni.
Kar se tiče znanstvenega raziskovanja, je Čuenlaj izjavil, da so dosedanji rezultati zadovoljivi. Zatem je omenil «znatno izboljšanje« pogojev kmetov in delavcev v letu 1956 ter je poudarjal ogromne žrtve, ki bi bile potrebne za preveč nagli dvig kupne moči. «Ta dvig, je dejel, je lahko samo postopen ,n mora zajeti vse strani vprašanja, vštevši reformo mezd in prilagoditev odnosov med dohodki kmetov in mezdami prebivalcev mestnih središč-Vendar pa bi vsi ti napori bili zaman, če bi nekateri državljani vztrajali pri poizkusih za spremembo delovanja in temeljev našega političnega sistema«.
Po Cuenlajevem govoru je bila seja odložena na soboto.
Medtem javlja agencija Nova Kitajska, da je minister za prehrano Cang Nai Ci odstopil ,potem ko so ga kritizirali, da goji protikomunistična čustva. Minister je podpredsednik ene izmed manjših strank in sicer »Kitajskega združenja za graditev ljudske demokracije«. Ministra. ki je tudi ravnatelj Kitajske banke, sta v soboto obiskala dva voditelja, ki st* mu očitala njegove protikomunistične poglede. Agencija pripominja, da je Cang izjavil, da ne misli spremeniti svojega mnenja.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Kongres delavskih svetov Jugoslavije je nadaljeval včeraj popoldne in dar.es delo v šestih komisijah, ki so razpravljale o delovnih odnosih v pogojih delavske samouprave, o organizaciji in metodi dela samoupravljanja. o materialnih osnovah delavskega samoupravljanja, o vsestranskem poslovanju delavskih svetov, o usposabljanju proizvajalcev za upravljanje in o odnosih organov delavske samouprave do organov oblasti uprave, gospodarskih zbornic in družbenih organizacij. Zanimanje za razpravo je tako veliko, da se je v posameznih komisijah moral zaradi velikega števila prijavljenih govornikov omejiti čas govora posameznih delegatov na sedem minut. Referati in udeleženci razprave so poleg tehničnih pogledov na dosedanje delo dali številne predloge za nadaljnjo krepitev in razvoj delavskega samoupravljanja. Med drugim se je poudarila potreba, da organi samouprave izpopolnijo organizacijo in metode dela, da bi bila njihova uprava čim bolj ekspeditivna in ekonomična, da se delavski sveti čim bolj usmerijo na gospodarska vprašanja podjetij kot celote, da se poleg delavskih univerz, ki so dale dobre rezultate, zaradi zboljšanja splošne izobrazbe delavcev, u-stanovijo v posameznih industrijskih centrih središča za gospodarsko izobrazbo in šote za družbeno gospodarsko izobrazbo članov delavskih svetov.
V komisiji, ki je razpravljala o odnosih organov delavske samouprave do organov oblasti, uprave in drugih organizacij, se je ugotovilo, d* se je funkcija državne uprave pri odnosu na podjetje zmanjšala samo na kontrolo zakonitosti dela. V odnosu do komun so podjetja popolnoma neodvisna glede svoje gospo-
darske politike. Politične organizacije so v sistemu samouprave zgubile vsak atribut politične oblasti in pravico vmešavanja v operativne posle in v odločanje organov delavske samouprave.
V komisiji za usposabljanje proizvajalcev za upravljanje, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Cola-kovič ugotovil, da je socialistična demokracija v Jugoslaviji omogočila delovnim ljudem, da neposredno vplivajo na izgradnjo svojih družbenih odnosov. Naloga jugoslovanskega delavskega razreda je razvijati produktivne sile, kajti od njih je odvisna blaginja delovnih ljudi, njihov kulturni napredek, svoboda in neodvisnost socialistične Jugoslavije.
Komisije bodo verjetno nadaljevale delo tudi jutri dopoldne. Popoldne pa bo plenarna seja.
Popoldne je Edvard Kardelj priredil kosilo na čast skupini inozemskih delegatov. Druga skupina pa se je udeležila kosila, ki ga je priredil Rodoljub Colakovič.
Inozemski delegati v izjavah časopisju in radiu poudarjajo izvrstno organizacijo, svobodno in odkrito diskusijo delegatov na kongresu. »Naleteli smo na izredno ozračje svobode, ne le na kongresu temveč tudi izven kongresne dvorane, na ulici, med meščani sploh«, je izjavil tajnik za mednarodne zveze italijanske zveze dela Enzo Della Chiesa. »Zame je bilo posebno zanimiva ugotovitev, da delavci sami sprejemajo pravila za neposredno upravo v podjetjih. Prepričal sem se, da te predpise sprejemajo delavci v svobodni razpravi in iskreni samokritiki«. Zvezna skupščina FLRJ bo na zasedanju, ki se bo začelo 8. julija razpravljala o elaboratu zveznega izvršnega sveta o osebni in splošni potrošnji.
B. B.
Nagy bo šc dolgo ostal v Romuniji
BUDIMPEŠTA. 26. — List »Nepszabadzag« in budimpe-štanski radio sta objavila odlomke iz »bele knjige«, v kateri se bivši ministrski predsednik Imre Nagy obtožuje protirevolucionarne delavnosti. Trdi se, da je bil navzoč na sestanku centralnega komiteja madžarske KP, kjer je bilo sklenjeno, da se zaprosi pomoč sovjetskih čet za za-tor protirevolucije in da je tudi glasoval za to, pozneje pa je napravil vse, kar je bilo v njegovi moči, da ti se to ne izvedlo. Poleg tega pa je imel dobre odnose s pro-tirevolucionarji, trdi «bela knjiga«. Ta «bela knjiga« se je pričela objavljati tik pred pričetkom kongresa madžarske KP.
Neki predstavnik zunanjega ministrstva Madžarske je zanikal, da bi bili Imreja Nagyja spet pripeljali v Budimpešto in da pripravljajo proti njemu proces. Dejal je, da se Nagy še vedno nahaja v Romuniji, kjer bo ostal še dolgo časa.
Madžarska in OZN
NEVV k ORK, 26. — Predstavniki 24 držav, ki so svoj čas odobrili resolucijo o ustanovitvi preiskovalne komisije z* Madžarsko, so na svojem današnjem sestanku izrekli mnenje, da bi morala poročilo komisije proučiti glavna skupščina, takoj ko bo mogoče.
V poučenih krogih izjavljajo, da so predstavniki Anglije, Avstralije in Nove Zelandije zahtevali takojšnje sklicanje skupščine. Ker so se ostale delegacije temu upri«, so se baje sporazumeli, naj bi o poročilu razpravljali na jesenskem redinem zasedanju.
PRIMORSKI DNEVNIK
27. junija 1957,
Vreme včeraj- Najvišja temperatura 24.5, najnižja 13,7, zračni tlak 1918,4, vlaga 33 odst., padavine 1,9 mm, morje razburkano, temperatura morja 20 stopinj.
Vreme danes: Spremenljivo z
delnimi pooblačltvami.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 27. junija
Ladislav, Lado Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 3.57 in zatone ob 19.26. Jutri, PETEK, 28. junija Irenej, Zorana
Vse večja dejavnost na tržaškem mednarodnem velesejmu
Včerajšnji dan velesejma je bil posvečen Avstriji
Velesejem je obiskal avstrijski veleposlanik v Rimu Max Loevventhal Danes ^Mednarodni dan lesa» ob prisotnosti številnih tujih predstavnikov
Avstrijski veleposlanik v Rimu Max Loetoenthal si v spremstvu inženirja Sospisia ogleduje tržaški velesejem
Včerajšnji dan tržaškega velesejma je bil posvečen Avstriji. Ze predvčerajšnjem zvečer je prispel v Trst avstrijski veleposlanik v Rimu dr. Max Loewenthal, ki je včeraj dopoldne obiskal vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro ter župana Bar-tolija.
Dopoldne si je avstrijski veleposlanik ogledal v spremstvu ing. Sospisia tržaški velesejem ter se dalj časa zadržal predvsem v avstrijskih paviljonih. Avstrijskega veleposlanika so spremljali tud
rodni dan lesa« začel popoldne ob 1<5. uri v Palači narodov, in sicer z naslednjifn dnevnim redom; 1. pregled položaja na mednarodnem trgu z lesom, 2. trgovinska arbitraža .v spornih primerih v trgovini z lesom, 3. poenotenje mer rezanega lesa.
V zvezi s prvo točko dnevnega reda bo podal obširno pročilo dr. Trippodo, ki bo govoril o splošnem mednarodnem položaju v lesni trgovini. Omeniti je tudi treba, da bodo v diskusiji sodelovali številni tehniki in operaterji tu-
številnl avstrijski in drugi no- jih držav. Tako bodo med
vinarji ter avstrijski operaterji, ki so prišli v Trst prav za tržaški velesejem.
Omeniti moramo tudi, da je okoli 30 avstrijskih tehnikov in operaterjev prisostvovalo včeraj dopoldne splavitvi tur-bocisterne «Esso Argentina« v Tržiču, medtem ko so si avstrijski in nemŠKi novinarji, ki predstavljajo največje oziroma najpomembnejše časopise obeh držav, popoldne ogledali tržaške pristaniške naprave. Končno naj še omenimo. da je bil zvečer v prostorih avstrijskega generalnega konzulata v Trstu sprejem na čast predstavnikom oblasti, tržaškega gospodarstva in tukajšnjemu diplomatskemu zboru.
V petek in soboto pa bodo prišli v Trst predstavniki avstrijskih velesejmov, ki imajo prav danes v Celovcu svoj kongres. Med njimi bodo poleg predstavnikov pristojnih ministrstev zastopniki graškega velesejma, innsbruškega velesejma, celovškega velesejma in drugi.
Kot smo že v našem včerajšnjem članku omenili, je avstrijski paviljon v Palači narodov na tržaškem velesejmu poleg jugoslovanskega, najokusneje opremljen. V središču paviljona, ki ga je organizirala Zvezna trgovinska zbornica, so razstavljeni številni proizvodi štajerskih obrtnikov in tovarnarjev, predvsem razni okraski, keramični izdelki, modni in športni artikli, krzna in krzneni izdelki ter nekaj kosov pohištva. Avstrijska industrija je zastopana tokrat le s fotografskimi posnetki tovarne strojev An-dritz iz Gradca, štajerske tovarne električnih naprav EUn, tovarne specialnega jekla Alpine Montan itd. Poleg tega je zastopana tudi avstrijska industrija papirja in celuloze, ki ima v paviljonu svojo informacijsko pisarno. Končno je treba omeniti tudi tovarno verig Pengg Walenta iz Gradca ki razstavlja na velesejmu svoje ladijske verige, s čemer hoče brez dvoma dokazati možnost dobave svojih verig tržaški ladjedelniSki indu-
*tAvstrijci razstavljajo poleg tega še številne druge izdelke, pri čemer seveda ni zanemarjeno turistično področje. Avstrijci ?o v svojem paviljonu prikazali tudi nekaj fotografskih posnetkov zapiskov in načrtov Josipa Ressla, iznajditelja ladijskega vijaka, katerega 100-letnico smrti praznujemo prav letos.
Avstrijci so močno zastopani tudi na razstavi lesa, kjer so letos prikazali ves postopek pri obdelavi lesa, od komaj posekanega hloda do desk oziroma papirja. Poudarek je tudi na raznih obrtniških izdelkih, sodih, embalaži, itd. Razstava lesa je dopolnjena z dokumentacijo o prevozu lesa, sečnji v gozdovih
in obdelavi lesa v žagah • « *
V okviru tržaškega velesejma bo današnji dan posvečen lesu 2e ob 9. uri dopoldne se bo v sejni dvorani velesei-ma sestal izvršni odbor Nacionalne zveze trgovcev z lesom in plutovino, dve uri kasneje pa bo omenjena zveza imela svoj redni letni občni »bor, kar kaže na velik pomen, ki ga ima tržaški velesejem v trgovini z lesom. Dopoldne, in sicer ob 10. uri, se bodo na velesejmu sestali še gozdni tehniki Treh Bene-*tj, medtem ko se bo «Medna-
drugim prisotni ing, Camaiti generalni direktor gozdnega gospodarstva pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, okoli 10 članov Bundesholz-wirt schaftrata z Dunaja, ki jih bo vodil predsednik dr. Milotta, številna delegacija jugoslovanskih specialistov in drugi. Prisotni bodo tudi številni predstavniki Grčije, Sirije, Libanona in Jordanije.
V zvezi z mednarodnim dnevom lesa je bil že včeraj prvi ožji sestanek med zainteresiranimi predstavniki Avstrije in Italije, ki so se raz-
govarjali o vprašanjih lesne trgovine med obema državama. Kasneje je dr. Milotta s svojimi tehniki proučil razna vprašanja in zavzel stališče, ki ga bodo Avstrijci danes zastopali na omenjeni mednarodni konferenci.
Izžrebani dobitki na trž. velesejmu
Sinoči so bili izžrebani na tržaškem velesejmu naslednji dobitki:	radioaparat Siemens
— Bruno Železnikar, Ul. Lo-dole 16; avtomobilska karta Italije — Bruno Franco, Ul. Gatteri 17; zaboj likerjev Stock — Albino Belci, Ul S. Servolo 5 ter zaboj likerjev Isolabella — Giuseppina Fa-muiari, Ul. Ariosto 2.
 ««-------
O Na pobudo Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu se je ustanovil odbor za 6. mednarodni festival delovne in dijaške mladine, ki bo letos od 28. julija do 11. avgusta v Moskvi. Sedež odbora je v Ul. S. Nico-16 11-I-, tel. 29-403.
Za informacije in vpisovanje obrnite se na sedež vsak dan od 9 30 čo 13, in od 15.30 do 19. ure.
 «»-------
Danes otvoritev
razstave cvetja
Danes ob 18. uri bo v prostorih pomorske postaje u-radna otvoritev »Razstave cvetja«, ki bo takoj zatem odprta tudi občinstvu.
kongres KP Trž. ozemlja
Jutri ob 18.30 se prične v Ul. Madonnina 19 šesti kongres Komunistične partije Tržaškega ozemlja.
Predavanje pri PSDI
Tržaška federacija PSDI sporoča, da bo c'revi ob 18.30 v Ul. sv. Frančiška 4 tretje predavanje tajnika Lucia Lonze o temi; «Tržaška komunistična partija; od avtonomije do priključitve h KIPI — Funkcije delavskega razreda v Trstu«.
Predavanju bo sledila prosta debata.
Spominska brošura Akad. društva «BaIkan»
Pod naslovom «Balkan 1907 — 1957» je izšla spominska brošura, ki v zgoščeni obltlci obravnava zgodovino Akad. društva sBalkans v Trstu. Znano je, da so «balkanci)> pri vsaki svoji prireditvi i-meli najprej svoj resni (ofi-cielni) in nato zabavni (aeo-ficielni) del. Te tradicije se drži tudi omenjena spominska knjižica, ki na 32 straneh, okrašena z lepimi in po-grun tanimi karikaturami izpod Hlavatgjevega peresu, prinaša naslednjo vsebino:
1. Dr. Karlo Ferluga in dr. F. Mikuletič: Kratka zgodovina Akad. dr. «Balkam>.
2. Ridearnus Balcaniter — poroča Mikula Letii.
3. Dr. Robert Hlav at g; Moj najlepši spomin na uBalkan*.
4. Dr. Lojze Berce: Zakaj mi je žal po «Balkanu».
5. .Dr. Fran Rapotec: «Gorski vijenacs u slavu boga i roda Biksovskoga.
Od 28. junija dalje je knjižica naprodaj v Tržaški knjigarni (cena 200 lir, za dijake 100 lir). Knjižica ima prikupno obliko, tiskana je na odličnem papirju ter bo zelo zanimiva za. staro in mlado. Naklada je omejena; treba je hiteti z nakupom.
Ves izkupiček je namenjen Dijaški Matici. Osebe in združenja, katerim je knjižica poslana kot poklon, so tudi na-prošena, da se spomnijo Dijaške Matice.
Preklic stavke v CRDA
Delodajalci pristali na pogajanja s sindikati
Predstavniki sindikatov in ravnateljstva CRDA se bodo sestali v torek
Včeraj je tajništvo pokrajinske zveze kovinarjev FIOM sporočilo, da odpade stavka v ladjedelnicah CRDA in v Tržaškem arzenalu, ker je vodstvo teh obratov končno vendarle pristalo na pogajanja s sindikalnimi zastopniki glede delavskih zahtev po znižanju delovnega urnika, ureditvi a-kordnega dela in izenačenju mezd z Genovo. Zastopniki sindikalnih organizacij in predstavniki obratov vodstva CRDA se bodo sestali na glavnem ravnateljstvu tega podjetja prihodnji torek.
Kakor smo že včeraj poročali, je tajništvo pokrajinske Zveze kovinarjev FIOM predvčerajšnjim obvestilo omenjeno vodstvo, da bodo delavci stopili danes v 24-urno stavko, če omenjeno vodstvo ne bo takoj pristalo na sestanek s sindikalnimi zastopniki, da bi začeli pogajanja glede omenjenih zahtev delavstva. Obenem je tajništvo omenjene zveze obvestilo o tem tudi Zvezo in-
dustrijcev. Enak korak je na-Odbor za proslavo 50-letni- j to napravil tudi sindikat stare ce «Balkana».	1	Delavske zbornice, ker so se
njegovi voditelji pač dobro zavedali, da so vsi delavci v ladjedelnicah CRDA in v Arzenalu odločni in pripravljeni na ostro borbo, ker so se naveličali čakanja in je stalno zavlačevanje presedalo.
Sindikalne organizacije so že lani predložile zahteve delavcev delodajalcev, toda vodstvo obratov CRDA je najprej trdilo, da se sploh ne more pogajati, nakar je Zveza indu-strijcev izjavila, da se mora pred začetkom pogajanj sestati njena sindikalna komisija. Ta komisija se je sestala že pred časom, toda o sklicanju sestanka s sindikalnimi zastopniki ni bilo od nikoder ne duha ne sluha. Delavci m njihovi sindikalni zastopniki so kmalu spoznali namen vodstva obratov CRDA in so na skupnih sestankih izrazili svojo pripravljenost na ostro borbe v zaščito svojih upravičenih zahtev.
Končno je moralo vodstvo obratov CRDA kloniti pred odločno voljo delavstva in je pristalo na pogajanja.
Zasedanje jugoslovanskih in tržaških gospodarstvenikov
Obsežnejša	liberalizacija
bi znatno	okrepila
Konkretni predlogi za odstranitev zaprek, ki ovi. rajo še uspešnejši razvoj gospodarskega sodelovanja
Delovni del manifestacij, ki
so bile v okviru jugoslovanske udeležbe na tržaškem velesejmu. se je pričel včeraj dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice s plenarnim zasedanjem, na katerem so bili prisotni predstavniki trgovinske zbornice Slovenije in Hrvaške, člani komisij za obmejni blagovni promet pri ljubljanski trgovinski zbornici, odborniki tržaške delegacije itali-jansko-jugoslovanske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu, predstavniki tržaške trgovinske zbornice, predsednika italijansko-jugoslovanske odnosno jugoslovansko-itali-janske trgovinske zbornice, predstavnik Slov. gosp. združenja ter veliko število tržaških operaterjev.
Prvi je na plenarnem zal sedanju spregovoril predsednik tržaške delegacije ital.-ju-gosl. trgovinske zbornice dr. Vatta, ki je podčrtal konkretni uspeh dosedanjih razgovo-
iiiiiiiiiitiiiiiliiminiMmiiiiliiiiiimiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinmiiiHMHiimiiimiitiiimiiiimiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
Pred jutrišnjo sejo občinskega sveta
Redni dohodki tržaške občine ne krijejo niti izdatkov za osebje
Letošnji proračun predvideva, da bodo potrošili za osebje 4.921.209.000 lir ■ Kriti bodo morali tudi 838 milijonov primanjkljaja Acegata
Na jutrišnji seji tržaškega deljeni na število uslužben-
obcinskega sveta bo odbornik z« računovodstvo dr. FranzU prečita! poročilo o letošn.em proračunu, nakar se bo začela	razpihva.	To	je	običajni
vsakoletni postopek, ki ga o-pravi občinski svet. Samo da se bo letos razprava o proračunu začela šele v drugi polovici tega meseca, npmasto da bi o njem razpravljali najkasneje proti koncu prvega tromesečja. Za to zamudo pripisujejo demokristjani v glavnem krivdo obč.nski grizi, ki se	je začela	preteklega aprila	in je trajaia	do	24. maja
V	resnici pa	je	bil	proračun
brez odbornikovega poročila lazaeljen občinskim s/etoval-cem šele v aprilu, in sicer v dneh najbolj vroče politične poiemike, ki je povzroč.la o-stavao prejšnjega odbora. To je samo en primer, ki dovolj jasno označuje veliko «sxrb» Bartolijeve občinske uprave za redno upravljanje me.ta-
Letošnji proračun predvideva, da bo občina plačala za osebje i milijarde 921 milijonov 209.000 Ur. Rednih dohodkov pa bo. občina imela 4 milijarde 588 m.lijonov 861.000 lir, kar znaša 332 milijonov
348.000 lir manj kot je stroškov za osebje.
Letošnji stroški za osebje so se povečali za okrog 1 milijardo 25.000 lir v primerjavi z lanskimi. Lani je bilo pri občinski upravi zaposlenih 3412 oseb, 316 oseb pa je delalo honorarno. Letos pa je v seznamu občinskih uslužbencev skupno 3444 oseb s polno plačo in 289 honorarnih. Toda med uslužbenci s polno plačo so za letos všteti tudi mestni redarji, ki pa so še vedno v plačilnem spisku vladnega komisariata, o-ziroma upravne policije.
Za stalne plače svojim u-sluzbencem Do občina letos izdala skupno 3 milijarde 317 milijonov 590.000 lir, za razne dodatke 678 milijonov 622 tisoj lir, za prispevke socialnega zavarovanja 605.899.000, za osebne in družinske pokojnine ter za podpore 579 milijonov 573.000; skupno milijard 181 milijonov 884.000 lir. Od te vsote pa je treba odbiti odtegljaje uslužbencem za socialno zavarovanje, ki znašajo skupno 260 milijonov
475.000 lir, kar znaša v breme občine 4 milijarde 921 milijonov 209.000 lir.
Ti izdatki za osebje so rak-
cev raznih kategorij, in sicer: 909 stalno zaposlenih in 260 nestalno zaposlenih uslužbencev v upravnem aparatu: 1394 stalno zaposlenih in 492 nestalno zaposlenih mezdnih delavcev; 145 uslužbencev tro-šarinske službe; 244 mestnih redarjev. Skupno torej 3444 oseb. K tem je treba dodati še 289 oseb, ki so honorarno zaposlene (zdravniki, zobozdravniki itd.).
Poleg tega je treba všteti med stroške za osebje tudi pokojnine 1197 upokojencev in razne podpore. Tako bo občina na osnovi letošnjega proračuna plačala za stalno in nestalno zaposlene uslužbence 4 milijarde ‘245 milijonov 908.000 lir, za honorarno zaposleno osebje 95 milijonov 728.000 lir, za upokojence in podpore 579 milijonov 573.000; skupno torej 4 milijarde 921 milijonov 209.000 lir.
Na osnovi teh številk plača občina za vsakega stalno in nestalno zaposlenega u-službenca povprečno 1 milijon 232.850 lir letno (v tem so všteti tudi stroški za socialno zavarovanje), 331.240 lir za vsakega honorarnega u-
sluibenca in 480.575 lir za vsakega upokojenca letno.
Poleg večjih izdatkov za osebje bo imela občina letos tudi večje izdatke za kritje primanjkljaja podjetja \ce-gat. ki znaša skupno 838 milijonov 276.000 lir. večje stroške za izredne stroške pasivnih posojil, ki bodo znašali okrog 200 milijonov lir	in
večji primanjkljaj podjetja za mestno čistočo, ki bo letos dosegel 87 milijonov lir. Kot torej vidimo, se že letos začenja občutiti breme stroškov novih posojil, ki jih je občina najela lani za razna javna dela. Obenem pa	je
treba opozoriti na vprašanje podjetja mestne čistoče,	ki
nujno potrebuje najmanj še 100 novih uslužbencev, kar bo v prihodnjih letih zvišata primanjkljaj tega podjetja še za najmanj 100 milijonov lir.
To so v glavnem najbolj značilne postavke rednih	in
izrednih obveznih izdatkov letošnjega občinskega proračuna, ki znatno presegajo redne dohodke. Skupno z vsemi ostalimi izdatk. bo letošnji primanjkljaj tržaške občine znašal 3 milijarde 191 milijonov 581.000 lir, ki	ga
bo morala kriti država.
rov med člani obeh zbornic, saj so zaključke teh razgovorov predložili v proučitev ministrstvu za zunanjo trgovino, ki je zagotovita, da bo čimprej rešita nekatera pereča vprašanja. Tako se predvideva, da bodo liberalizirali uvoz v okviru lokalnega sporazuma za one vrste blaga, za katere je že liberaliziran v okviru splošnega ital.-jugosl. trgovinskega sporazuma. Italijanski izvoz v okviru sporazuma pa bo še nadalje podvržen licencam, vendar pa je tržaška direkcija za zunanjo trgovino že zaprosila, da kontingenti ne bi bili določeni po blagovnih skupinah, temveč da bi bili UvoDodni, tako ča bi se dosegla večja elastičnost. Rešeno je tudi vpčh-šanje carinjenja na zelenjad-nem trgu.
V nadaljevanju svojega govora pa je dr. Vatta opozoril na nekatere pomanjkljivosti. Trgovinski promet med Italijo in Jugoslavijo se je namreč v zadnjem razdobju podvojil, pri čemer pa Trst ni bil sorazmerno udeležen. Podobne ugotovitve veljajo tudi za tobave industrijskega blaga, kjer so bile sicer sklenjene nekatere velike kupčije, medtem pa ko se mali in srednji industriji iz raznih razlogov še ni posrečilo uveljaviti se na jugoslovanskem trgu. Svoja izvajanja je dr. Vatta zaključil z opisom pomena trgovinskega posredništva in dejal, da bi bita treba ,v večji meri upoštevati tržaška trgovska podjetja, ki i-majo velike izkušnje.
Podpredsednik italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Dalla Volta je nato govoril o potrebi, da se pveno-stavi postopek pri izmenjavi blaga in da se doseže večja liberalizacija.
Zanimiva so bila izvajanja predstavnika komisije za obmejni promet pri Trgovinski zbornici Slovenije Lojzeta Lesjaka, ki je tudi podčrtal nekatere konkretne uspehe naporov obeh zbornic. Vendar pa predstavljajo prav u-vuzna dovoljenja glavno oviro za razširitev prometa v okviru lokalnega sporazuma o trgovinski izmenjavi med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji. Tu prihaja do različnih anomalij, saj se dogaja, da se izdajajo uvozna dovoljenja neenakomerno in ne ob pravem času, tako da ni mogoče pravilno oskrbovati potrošniškega trga. Licence se ne izdajajo na osnovi zaprošenih količin, za katere so bile tudi sklenjene pogodbe, temveč za znatno manjše količine, kar predstavlja glavno oviro za razvoj izmenjave. Zapieko predstavlja tudi tolmačenje raznih blagovnih postavk, tako da
Obračun plodnega dela
Glasbena Matica je imela občni zbor
Z včerajšnjega plenarnega zasedanja o trgovinskih vprašanjih v veliki dvorani tržaške
trgovinske zbornice
se je na primer letos zgodilo, da ni bilo mogoče izvoziti na tržaški trg zgodnjega krompirja, ker ga carina ne uvršča med povrtnine.
Iz vseh teh navedenih primerov sledi, da bi bita potrebno izvesti doslednejšo liberalizacijo trgovinske izmenjave.
Zadnji je na plenarnem zasedanju spregovoril predsednik jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice ing. Knezevič, ki je dejal, da prihaja do raznih kritik predvsem zaradi tega, ker se promet stalno veča in je razumljivo, da pri tem nastajajo razne težave. Iz dneva v dan Pa postaja izmenjava vedno bolj ‘svoBod-na in postajajo o-peraterji v svojih kupčijah vedno manj odvisni od raznih upravnih omejitev.
Po plenarnem zasedanju so se takoj sestale štiri podkomisije; podkomisiji za proučitev trga z živino je predsedoval dr. Zoričič, podkomisiji za_ vino in pijače ing. Zidarič, podkomisiji za zelenjavo dr. Spinotti in podkomisiji za ribe Košuta.
Podkomisije so podrobno proučile razna tehnična vprašanja in sestavile konkretne predloge, o katerih so popoldne razpravljali na zasedanju med člani tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice in člani komisije za obmejni blagovni promet Trgovinske zbornice Slovenije, Na tem zasedanju so sklenili, da bodo zapisnik in zaključke predložili v proučitev obema mešanima zbornicama (v Beogradu in Milanu) in jih nato predložili oblastem, da se vprašanja rešijo.
Med temi zaključki se najvažnejši nanašajo na predlog za liberalizacijo prometa za ono blago, ki je že oproščeno sistema uvoznih dovoljenj v okviru italijansko - jugoslovanske trgovinske pogodbe. Predlagali so zvišanje kontingentov za razne skupine blaga (sadje, zelenjavo, govejo živino, vino, mleko itd.). Poleg tega so predlagali, da bi oblasti priznale zdravstvene dokumente, tako da bi jih izdale oblasti izvoznika in priznali uradni organi uvoznika. Podobni postopek bi morali uvesti tudi za izvorni dokument.
Popoldne so si jugoslovanski predstavniki ogledali podjetje »Stock«. zvečer pa so prisostvovali svečani večerji, ki jo je priredila tržaška trgovinska zbornica.
—<—»» ——
Podel skuterist
Medtem ko je 43-letna natakarica Marija • gostinčič iz Ul- Piccola Fornace 5 prekoračila predvčerajšnjim zvečer Ul. del Teatro Romano, se je vanjo nepričakovano zaletel skuterist, ki se po nezgodi ni ustavil in priskočil ženski na pomoč, kot bi bila njegova dolžnost, temveč se je s pospešeno hitrostjo oc dalj H proti Korzu Italia.
Agostinčičeva se je odpravila domov, a ker ji včeraj bolečine niso več dale miru. se je z rešilnim avtom Rdečega križa odpravila v bolnišnico, kjer je tudi ostala. Zdravniki so ji ugotovili podplutbo na desni strani čela in močne bolečine na desni lopatici, zaradi česar so jo poslali na ortopedski oddelek, kjer so mnenja, ča bo ozdravela v lfl ali v najslabšem primeru v 25 dneh.
 «»-------
Namesto na ples v bolnišnico
17-letna Danira Bacci s Stare istrske ceste je včeraj hotela iti plesat in je na cesti ustavila prvega motociklista, ki je privozil mimo. Toda dekle je imelo smolo, kajti med vožnjo se je z nogo preveč približala kolesu, pri čemer si je izpahnila gleženj.
pa potrdita izgubijo, lahko zaprosijo pri komisarju za duplikat. Volitve bodo 14. julija od 9. do 20. ure.
Plesna čajanka slov. srednješolcev
Društvo slovenskih srednješolcev v Trstu priredi v nedeljo 30. t.m. od 18. do 23. ure na stadionu «Prvi maj«, Vrčelska cesta 7, 15. plesno čajanko. Vabljeni vsi!
( iz £Tt i )
Zveza partizanov Tržaškega o-zemlja organizira 39. junija t. 1. izlet za bivše partizane v gu-riški okraj, kjer so bile partizanske borbe.
Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Montecchi 6-II., soba št. 23.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. junija t. 1. se je v Trstu rooito 8 otrok, umrle so štiri osebe, porok pa je bilo 10,
POROČILI SO SE; mehanik Aldo Babioussi m uradnica Mi-rella Maraspin, inženir Enzo Mi-chelini in uradnica Gianna Per-tosi - Ascari, zidar Nicola San-toro in gospodinja Ermenegilda Scomegna, uradnik Claudio Iel-lushich in gospodinja Carmela Grassi, mehanik Mario Coronica in gospodinja Giuseppa Marron-omi, agent C. P. Luigi Caianeo in učiteljica Siivana Gregoretti, že.lezničar Mario Cartago m pletilja Liliana Vigoriti, električar Constantino Covacich in baristka Irma Suspize, tesar Romano Pi-schianz in šivilja Nerina Zugna, železničar Enrico Gigli in gospodinja Edda Rosset.
UMRLI SO; 78-letni Giuseppe Battistella, 75-letna Ema Florean, 82-letna Antonia Baumgartner vd. Biagi, 43-lemi Nieolo Cenam.
V kratkem času in zgoščenih besedah in številkah je bilo včeraj zvečer na občnem zboru popisano enoletno delo Glasbene Matice, njene šole in koncertne poslovalnice.
Tej ustanovi je treba gotovo priznati vsestransko dejavnost in neutrudno prizadevnost, ki jo lahko v mnogih primerih označimo z idealizmom. Tako je mogoče, da Glasbena Matica sredi velikih težav, ki jo ves . čas obdajajo, področje svojega dela celo stalno širi.
Podružnici v Nabrežini se je letos pridružila še podružnica v Trebčah, medtem ko je podružnico v Borštu zamenjala podružnica v Boljuncu. S tem pa je obenem naraslo število gojencev: poleg okrog 120 gojencev v Trstu jih je še skoraj 30 v Boljuncu, ter približno po 20 v Nabrežini in Trebčan. V sklopu Glasbene Matice sta tudi dva pevska zbora, mladinski in otroški. Po potrebi se sestavi tudi matični orkester.
Glasbena Matica pa ne skrbi samo s svojo šolo za glasbeno vzgojo mladine, temveč prireja s svojo koncertno poslovalnico glasbene umetniške prireditve. V preteklem letu je bilo pet koncertov, toda kar deset pa je bilo predstav Gobčeve operete «Planinska roža», ki jo je priredila Glasbena Matica ob sodelovanju SNG. Gojenci, ki se javnosti predstavljajo na številnih produkcijah, med katerimi so nekatere že kar pravi koncerti, pa tudi sicer sodelujejo na raznih prireditvah. U&no osebje se skoraj v celoti posveča še širokemu izvenšolskemu delovanju.
Predsednik društva dr. For-tunat Mikuletič je na občnem zboru izrekel zahvalo vsem, ki so prispevali k razvoju te prekoristne ustanove, želeč še nadalje njihove pomoči, da se bo lahko Glasbena Matica nadalje razvijala v duhu svojega lepega namena in programa.
Z malenkostnimi spremembami je bil potrjen dosedanji društveni odbor.
Silvio Noto na gradu Sv. Justa
V petek ob 21. uri bo na gradu sv. Justa pester glasbeni spo-red, na katerem bosta sodelovala znana pevca Carla Boni in Gino Latilla od orkestra Angelini ter Nu-to Navarrini. Nastopil bo tudi znani Silvio Noto, ki ga občudujemo vsako nedeljo v televizijski rubriki «Tele-match» ter številni drugi znani pevci.
Obiskovalci si bodo z listkom za to predstavo, ki velja 300 lir, lahko kasneje o-gledali tudi velesejemske prostore. Rezerviranje sedežev sprejema centralna blagajna v Galeriji Protti 2, tel. 36-372.
----
Obvestilo obrtnikom
Frefekturm komisar za sestavo pokrajinske liste imetnikov obrtniških podjetij sporoča, ča se razdeljujejo volilna potrdila za izvolitev delegatov za imenovanje pokrajinske komisije za obrtništvo ter upravnih organov bolniške blagajne za obrtnike. Razdeljevanje potrdil se konča 30. junija. Po 1. juliju lahko dobe obrtniki, ki so vpisani v volilne sezname, potrdila v komisarjevem uradu pri trgovinski zbornici. Ce
tmiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Izpred prizivnega sodišča
Šofer iz Humina oproščen obtožbe nenamernega umora
Prizivno sodišče pa je potrdilo obsodbo mladeniča z Lonjerske ceste
NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU
Biasoietto, ui. Homa 16; Man-zoni. Ul. settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Dr. Rossetti, Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
C
RADIO
ČETRTEK, 26. Junija 1957 IKSl POSTAJA A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Iz živalskega sveta; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svclu kulture; 13.30 Glasba po željah; 17 irv 30 Plesna čajanka; 18.31 Poje baritonist Dušan Popovič; 19.15 Sola in dom; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Športne vesti; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Duilio Sa-veri: »Maroško bodalo«; 22.15 Poje Vokalni kvtntet; 23.30 Nočni ples.
T H S T I.
14.30 Tržaška kulturna kronika; 17.30 G Vtazzi - R. A. Bo-wen: »Nočmi poseg«, opera v 1 dejanju; 18.25 Reportaža s kolesarske dirke po Franciji; 20.00 Operna glasba; 21.00 Igra orkester Angelini; 21.30 Koncert pianista Daniela Barenboima.
KOPER
7.15 Glasba za dobro jutro;
13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni sipored; 15.10 Zabavna glasba, 15.25 Veseli godci;
15.40 _ 17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 18.40 Matija Bravničar, slovenski skladatelj; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Igra tržaški pianist Gojmir Dem-
SLOVEN1JA
7.30 - 7.40 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Koncert zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija; 8.35
V trenutku, ko je 32-letni
Orlando Livio iz Humina decembra 1955 zvečer zavil s svojim avtom z glavne ceste na levo stransko pot, je začutil na zadnjem delu vozila silovit udarec, kot bi se kdo zaletel vanj. Orlando je ustavil avto in ugotovil', da se ni zmotil:	za njim je namreč
privozil z motornim kolesom Rcselino Mansutti iz Colugne pri Tavagnaccu, ki se je z vso silo zaletel v avto in se zvrnil na tla.
Mansutti se je resno poškodoval in naslednjega dne je v bolnišnici tudi umrl. Pri prometnih nesrečah je usoc a šoferjev vedno enaka:	pod
obtežbo nenamernega umora se morajo zagovarjati pred sodiščem in tako se je zgodilo tudi Orlandu, ki so ga v Vidmu spoznali za krivega in ga obsodili na 4 mesece zapora na plačilo sodnih stroškov ter tudi na povračilo škode, zaradi česar bi moral izplačati sorodnikom umrlega 500.000 lir na račun dokončne vsote, ki bi jo morata čo-ločiti civilno sodišče.
Ker se je Orlando čutil nedolžnega, je po svojem odvetniku vložil priziv, s katerim je sedaj dosegel popolno zadoščenje; tržaško prizivno sodišče ga je namreč oprostilo hude obtožbe, ker njegovo dejanje ni kaznivo,
* k k
Pred istim sodiščem, le s to razliko, da je bita za zaprtimi vrati, so razpravljali o prizivu 27-let.nega Fulvia Za-nina z Lonjerske ceste, katerega so lani julija obsodili zaradi posiljevanja, opolzkih čejonj in povzročitve telesnih poškodb na 2 leti, 4 mesece in 10 dni zapora. Tedaj je bila na zatožni klopi tudi ezul-
rala zagovarjati zaradi opolzkih dejanj, zaradi česar je b,i-la tudi obsojena pogojno na 2 meseca zaporne kazni.
Proti obsodbi pa je Zanin vložil priziv, vendar ni dosegel nobenega znižanja kazni, ker je bita sodišče mnenja, da je prvotna kazen pravilna.
Preds. Miele, tož. Castella-no, zap. Cilla.
«»----
Samomor starke
Zvečer so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 70-letne Giuseppine Michl vd. Fuchis iz Ul. Milano, ki je umrla zaradi zadušitve s plinom. Do okritja mrtve ženske je prišlo, ker so stanovalci iste hiše zavohali plin, ki je prihajal iz stanovanja Mi-chlove O zadevi so obvestili policijske organe in ker ni niso mogli odpreti vrat, so poklicali gasilce, ki so s pomočjo lestve vdrli v stanovanje z dvoriščne strani. Zensko so našli s plinsko cevjo v ustili, kar dokazuje, da gre za samomor.
Nezgoda električarja
25-letni Klavdij Krajčirik iz Ul. Kotanja je bil zaposlen kot električar na cesti v Gl.n-ščici. Med hojo se je spotaknil ob železno cev, ki je ležala na cesti, kar je povzročilo njegov padec. Smola pa je hotela, da je mladenič med padcem udaril z glavo ob bližnji zid.
Nekaj minut po 15. uri je bil že v bolnišnici, kjer so ga zdravniki zaradi udarca na desni strani glave in desni roki ter prask na nogah in na hrbtu leve roke tuči pridržali. Ce ne bo komplikacij, bi moral Krajčirik ozdraveti v lo ali 10 dneh.
Drobne orkestralne skladbe; 9.00 utrinki iz literature - František Hetko: Fronta je šla mimo; 9.20 Glasbeni rendez-vous s priljubljenimi zabavnimi ansambli in solisti; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Dober dan, otroci! (Db koncu šolskega leta); 11.15 Pesmi za naše male; 11.30 Arije iz oper Gaetana Donizettija; 12. Za prijetno opoldne; 12.30 Kmetijski nasveti: Tone Bantan: Te-kališče k vsakemu hlevu; 12.40 Jan Sibelius; Tri podobe lz preteklih dni; 13.00 Orkester Man-tovani v ritmu tanga; 13.30 Na obisku pri mojstrih francoske o-pere; 14.20 Športna reportaža; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Radijski roman - Erih Koš: Kit . imenovan tudi Veliki Mak - IV.;
16.00 Z našimi solisti in skladatelji; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Prenos reportaže z atletskega dvoboja Budimpešta - Ljubljana; 18.30 Veseli zvoki; 19.00 Posebna oddaja: 1. slovenski festival telesne kulture; 19.10 Zabavna glasba:	20.00 Poročilo s kongresa
delavskih svetov v Beogradu; 20 in 20 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Antonin Dvorak: Godalni kvartet «Iz mojega življenja«; 21.30 Thomas VVolfe:	Izgubljeni	veli-
kan ameriške proze; 22.15 Po svetu jazza:	Drobne	zanimivo-
sti.
•^El.EVlZIJA
17.30 »Leteče življenje«, film;
21.00 Odnehaš ali nadaljuješ;
22.00 »Edina možna rešitev«, film; 23.00 Reportaža s 3. mednarodnega festivala popevk v Benetkah.
( KINO )
Excelsior. 16.00: »Nedolžen krivec«. J. Mac Arthur, K. Hun-ter.
Fenice. 16.00: «Jutri je prepozno«. V. De Sica, A. Pierangeli. Nazionaie, 16.00; «Jutrišnji ljubimci«. G. Marshall, L. Bose. Filodrammatico. 16.30: «Odongo». R. Fleming in Mac Donald Carey. Posnet med divjaki Kenije, ki so bolj divji kot zveri. Zadnji dan.
Grattacielo. 16.00: »Dva Angleža v Parizu«. Alec Guinness. Te-chnicolor Rank.
21.15: «Gdrienaš ali nadaljuješ«. Superclnema. 15.30: «Zadnje dogodivščine Paperina in tovarišev«.
21.15: «Odnehaš alt nadaljuješ«. Arccbaleno. 16.00:	«Strašne u-
re». E. 0’Brien, N. Wood.
21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Astra Rojan. 16.30; «Tihotapstvo za Orient«. G. Montgcmery. Technicolor. Zadnji dan.
Capitol. 16.30: «Veliki manevri«. B. Bardot, G. Philipe.
21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Cristalio. 15.30: »Bes v telesu«. F. Arnoul in R. Pellegrin.
21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Alabarda. 16.30:	«2ivljenje tr-
govske potnice«. Zabavna komedija v cinemaseopu in te-chnicolorju. Ginger Rogers, C. Channing.
21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Ariston, Glej kino na prostem. Aurora. 17.00:	«Ta naš svet«.
Cinemascope. Technicolor Dear. 21.15: «Odnehsš ali nadaljuješ«. Armonia. Glej kino na prostem. Ideale. 16.30: «Al i Baba«. Fer-nandel, Samia Gamal in Hen-ry Vllbert.
Impero. 16.30: »Prelepa nevesta«.
B. Bardot. Mladoletnim prepo-, vedano.
21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Italia. 16.30: ((Izgubljeno obzorje«. Ronald Colman.
21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. S. Marco. 17.00: «Same ženške«. E. Rossi Drago, E. Manni. 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Kino gledališče ob morju. 16.00: «Pet dezerterjev«. L. Mc Car-thy, J. Mason.
21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Moderno. 16.00: ((Razbojnik Mu-solino«. A. Nazzari. S. Manga-no.
21.15; »Odnehaš ali nadaljuješ«. Savona. 16.00:	«Vohun uporni-
kov«. Van Heflin in Anne BancrcOt.
Viale. 16.00: «Osvajalci Virginije«. Technicolor. Anthony Dex-ter.
21.15- «Odnehaš ali nadaljuješ«. Vitt. Veneto. 16.30: «Prihajajo dolarji«. A. Sordl. N. Taranto. Beivedere. 16.30: ((Jaz sem Primula Rossa«. Rascel.
21.15; «Odnehaš ali nadaljuješ«. Massimo. 16.30; ((Zakopan samokres«. G. Ford, B. Crawrcrd. 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Novo cine. 16.00: «Moja sestra Evelina«. J. Leigh, J. Lem-mon.
21.15; «Odnehaš ali nadaljuje*«. Odeon. 16.UO: »Grozni Dan«, Te-cbnicolor. Rock Hudson.
Radio. Zaprto za počitnice.
KINO NA PROSTEM Paradlso. 20.15: »Upor na ladji Caine«. H. Bogart. V. Johnson.
Ponziana. 20.15:	«Don Juanove
pustolovščine«. Viveca Lind-fors.
21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Vaimaura 20.30: «Kongo». Virginija Mayo, G. Nader.
Stadio. 20.30: «Mesto izobčencev«.
J. Črain, D. Robertson. Ariston. 20.45: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Sledi »Združeni v maščevanju«. W. Corey. M. Carey.
Secolo Sv. Ivan. 20.30: «Oddelek za umore«. E. Robinson, P. Goddard.
Rojan. 20.45:	«Veliki grešnik«.
A. Gardner, G. Peck.
Marconi. 16.30, na prostem ob 20 in 30: «Noč izgubljenja«. Linda Darnell, G, Merrill.
Arena dei flor1. 20.30: «Mister Roberts«. H. Fonda, J. Ca*ney. Garibaldi. 20.30: »Doktor na odprtem morju«. Brlgltte Bardot.
Armonia. 17.30, na prostem ob 20.00- »Tatovi prelaza«. D. Brian, R. Long.
21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«.
^ MAM OGLASI J
INSTHUKCUE MATEMATIKE IN FIZIKE za vse razrede srednjih šol dobite po zmerni ceni. Pojasnila na sedežu SPZ, Ul. Roma 15-11.
MAGAZZINI FELICE, Tret Ul. Carduccl 41 tel. 90-513 (nasproti pokritega trga) prodaja ob priliki tržaškega velesejma po zelo znižanih cenah:	srajce,	hlače,
spoonje hlače, nogavice, delavske obleke, jopice, halje itd.
NOVOSTI:
Lu Hsin: Resnična zgodba o A Kjuju L. 820 Germanetto: Briv-čevi spomini L. 600
TRŽAŠKA KNJIGARNA
l'r»l • Ul. N v. Irnnčišlia UO
I Telefon »7-8*»
3 —
27. junija 1957
NESOGLASJA	V	AMERIŠKI
Nazadnjaška «stara garda» in moderni republikanizem
Po ocenah mnogih poznavalcev ameriških notranjih zadev v odnosih med Eisen-howerjem in desnim najbolj konservativnim krilom republikanske stranke nekaj m v redu. V zadnjem času je nekaj dogodkov služilo za povod, da se čedalje bolj govori o poglabljanju jezu med «staro gardo« in med pristaši «neorepublikanizma», katerega glavni predstavnik je Ei-senhower. Razcepljenost med tema dvema strujama v republikanski stranki in odpor, na katerega naletava Eisen-hovverjev »moderni republikanizem«, sta posebno prišla do izraza v diskusijah o predlogu novega proračuna, in sicer v zvezi z vojaškimi potrebami in v zvezi z gospodarsko pomočjo tujini ter še ob vprašanju embarga nasproti Kitajski ob ratifikaciji statuta mednarodne agencije za mirnodobsko izkoriščanje jedrne energije.
Ob vseh teh vprašanjih so Eisenhowerjeve zahteve naletele ne le na odkrito nezadovoljstvo, ampak tudi na ostre napade desnih republikancev, katere vodi senator Know-land. Desni republikanci so ocenili predlog novega proračuna, da je previsok, in Ei-senhowerjevi vladi očitali, da ni vodila računa o davčnih obveznikih. Da bi izvajal pritisk na desno krilo lastne stranke, se je Eisenhovver po televiziji in radiu dvakrat obrnil na volivce in jih prosil za podporo v borbi s kongresom in senatom. Kljub temu pa je predstavniški dom uporno ostal na svojem stališču, pri čemer so prednjačili vprav desni republikanci. Prišlo je zato do kompromisa. Eisenhovver je vztrajal na tem, naj bi republikanski voditelji v kongresu podprli zahtevo po povečanju kreditov namenjenih obrambi, zahteval pa je nekaj več kot je predlagal ustrezni kongresni odbor. Republikanski voditelji pa so Eisenhovverju le malo pomagali. Čeprav so bile vsote nekoliko povečane, še zdaleč niso bile tolikšne, kakršne je Eisenhovver zahteval.
Predsednik Eisenhovver se je znašel v posebno neprijetnem položaju tudi zaradi odpora, na katerega je v senatu naletela ratifikacija statuta mednarodne agencije za mirnodobsko izkoriščanje jedrske energije. Vodji desnega krila republikancev Knowlandu je ob pomoči nekaterih drugih senatorjev uspelo, da ratifikacijo zavre in to z izgovorom, da bi to bilo novo finančno breme za ZDA. To je tudi glavni razlog za to, da je bilo prvo zasedanje agencije, ki tu moralo biti avgusta, odloženo, ker je treba, da 18 dežel, članic agencije, predhodno statut agencije ratificira, da bi šele nato začela redno poslovati. Doslej je izmed 18 dežel, članic agen-
cije, statut ratificirala edinole SZ.
Z obstrukcijo, ki jo v senatu izvaja desno krilo republikancev s tem, da zavlačuje ratifikacijo statuta, je prišla v nevarnost celo avtoriteta samega predsednika Ei-senhovverja, ki je pred tremi leti pred OZN ustanovitev a-gencije predložil. Ko so pa oktobra lani v New Yorku predstavniki 81 dežel soglasno sprejeli statut, je Eisen-hower poslal ustanovitveni konferenci pismo, v katerem je izrazil željo, naj bi «njego-va dežela med prvimi, ki bo z uradnimi akcijami priznala« sklepe newyorškega zasedanja. Zaradi tega «modemi republikanci« opozarjajo svoje strankarske tovariše, da Knovvland in njegovi pristaši spravljajo Eisenhowerja v «položaj, v katerem je zaradi akcije lastne stranke njegova pozicija resno ogrožena, kar bi moglo uničiti ves njegov mednarodni ugled«.
Tudi na sklep Velike Britanije za ublažitev embarga nasproti Kitajski sta Eisenhower in desno krilo republikancev različno reagirala. Vtem, ko je Eisenhower kazal pripravljenost, da nasproti zaveznikom zatisne oko, so se konservativni republikanci odločno postavili proti britanskemu predlogu.
Ce tem velikim razlikam dodamo še one drobne sporčke v številnih notranjih vprašanjih, potem zares niso daleč od resnice oni ameriški komentatorji, ki govore o razcepu med «staro gardo« in «modernimi republikanci«.
S čim se to stanje pojasnjuje? Znano je, da v odnosih med «staro gardo« in predsednikom Eisenhoiverjem ni bilo nikoli popolnega soglasja. Konservativci so Ei-senhowerju popuščali, ker so bili gotovi, da bi brez njega ne mogli drugič zmagati na predsedniških volitvah. In da je bila pri teh volitvah Ei-senhowerjeva osebnost odločilna, se vidi iz dejstva, da republikancem z njihovim programom ni uspelo zagotoviti si večino niti v senatu, niti v predstavniškem domu. Sedaj se pa situacija menja. Po ustavi Eisenhower, tudi če bi hotel, ne bi mogel tretjič kandidirati za predsednika. Zato je logično, da pri konservativnih republikancih odpade eden izmed bistvenih razlogov popuščanja nasproti Eisenhowerju. Novembra prihodnjega leta bodo imeli volitve za ves predstavniški dom in za tretjino senata. In tedaj noben republikanski kandidat ne bo mogel izkoriščati volilnega gesla, ki ga je uporabljal lani in ki se je glasilo:	«Ce voliš zame —
pomagaš Ikeju!«
Za Eisenhovverja pa je bistveno, da republikanska stranka ohrani in razširi svoje pozicije, toda to je mož-
no le z doslednim izvajanjem programa, s katerim se je predstavila na lanskih volitvah, ali, z drugimi besedami, da sprejme koncepcije «mo-demega republikanizma«, to se pravi, da se drži politične smeri, ki jo je začrtal Eisen-hower, in to tako v notranjih kot v zunanjih zadevah. Za ta program pa sta značilni precejšnja doza liberalizma in elastičnosti.
Toda desno krilo stranke ne misli tako. Po njihovem mnenju je že čas prenehati govoriti o «neorepubli'kanizmu», ker da se mora stranka vrniti na pozicije klasičnega konservativizma iz Taftove dobe.
Sprejema na jugoslovanskem konzulatu ob priliki jugoslovanskega dne na tržaškem velesejmu so se udeležili številni gostje s političnega, gospodarskega in kulturnega področja
ZADEVA, KI SE HČI VEČINI ŽENSK - DELAVK
LAŽE	JE BOLEZEN
KOT KDAJ	POZNEJE
Se ni dolgo tega, ko smo v našem dnevniku na tej strani med nekaterimi nasveti govorili tudi o negi nog. Takrat je šlo za kopanje nog kot sredstva za čimprejšnjo odstranitev utrujenosti. Danes
pa se bomo o vprašanju nege nog nekoliko bolj pozanimali, saj predstavlja to za žensko zelo važno vprašanje. Ne mislimo pri tem za nego «lepih» nog, ampak za to, da se nam ne zgodi kot n. pr. številnim starejšim branjevkam, ki s težavo prenašajo zadnja leta vprav na račun izredno pohabljenih nog. Iz statističnih podatkov je znano, da ima nad 5Q odstotkov žensk-delavk v tovarnah na nogah razne okvare. Kar velja za delavke v tovarnah.
    ...........................................................
PRIHODNJO NEDELJO BODO SVEČANO ODPRLI PLANINSKO KOČO
NA SLAVNIKU (1028 M) SE BODO ZBRALI ŠTEVILNI LJUBITELJI NABAVNIH LEPOT
Slavnik ima obsežen razgled: med Snežnikom in Nanosom gre pogled ob jasnih dneh gor v Karavanke, zapadno od Trnovske planote pa v Zapadne Julijce in Karnske Alpe ter v F urlansko nižino; na jugozapadu pa preko vsega Tržaškega zaliva, vse Istre,proti vzhodu pa že v hrvatske planine Gorskega
Kotora daleč onstran Reke
Pa, prav tako. Staroslavni, mogočni Slavnik se je pripravil na svoj svečani, zgodovinski trenutek. Dobil bo svojo planinsko kočo. Je lahko ponosen — saj bo ta prva resnična planinska koča — skoro v tržaški okolici, na najbližjem tisočaku nad morjem. Kateri resnični Tržačan ga ne pozna, namreč oni, ki se kaj spozna in zanima za lepo naravo, za gore! Ni mu treba drugega kot stopiti dol na sprehajališče Sv. Andreja, pa vidi ono mogočno, najvišjo
kraško kopo, še prav do vrha lepo obrasio na severovzhodni strani gori za Socerbom, nad planoto Malega Krasa. Od vsake bolj vzvišene razgledne točke Trsta ga vidiš, da niti ne govorim zunaj z morja, od koder se kaže v vsej svoji mogočni veličastnosti. Je to ogromna piramidasta gmota, ki se drzno _ o-samljena dviga nad kraško planoto, ki obdaja Trst na vsej celinski dolžini in se polagoma dviga preko Bazov-ske planote, onstran Glinščice
Pogled na Slavnik, pod vrhom vidimo novo planinsko kočo
miiiiiiiiiiiiiiititiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimnnnnDuintniiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NADALJUJE SE PROCES PRED POROTNIM SODIŠČEM V PADOVI
Zaradi pomanjkljivega dokaznega gradiva so obsodili Cerruttija na šest mesecev
Poslednja in' predposlednja I sodilo Danteja Cerruttija na razprava pred porotnim sodi- šest mesecev zapora in moža Ščem v Padovi, ki se že delj | so takoj odpeljali v zapor,
ker mu sodišče ni priznalo pogojne kazni, pa čeprav ni bil Cerrutti nikoli obsojem razen od fašističnega posebnega sodišča, kar pa mu je bilo leta 1946 že črtano z njegovega kazenskega lista.
Vse to je več kot sumljivo. Kaj si javni tožilec obeta od tega, je dovolj jasno: z obsodbo Danteja Cerruttija zaradi krivega pričevanja se je hotei dokopati do edinega dokaza, ki naj mu pomaga do podkrepitve ostalih obtožb, zlasti proti glavnegu obtožencu, poslancu Gorreriju. Pri tem je značilno, da ga niti ne zanima okoliščina, da Gorreri Bianchijeve sploh ni poznal, in du bi Dante Cerrutti — tudi če bi držalo, da mu je bilo znano nekaj podobnega — tega nikakor ne šel praviti neki tretji osebi. In to ne le iz razloga osebne previdnosti, ampak predvsem zaradi tega ker je Cerrutti bil razmeroma visok funkcionar KPi in to ni verjetno, da bi mogel kar tako blebetati stvari podobne narave, tudi če bi se bile dejansko zgodile. Izpoved ene same priče je sicer brez vsakršne vrednosti — a v tem primeru, ko gre za blatenje vidnih komunističnih funkcionarjev, je že zadosten razlog za obsodbo! Ironija zakona ki je baje enak za vse!
Na včerajšnji razpravi So nadaljevali z zasliševanjem prič v zvezi z manjšimi podrobnostmi. Med temi pričami so zaslišali tudi nekega Luil gija Cairolija, ki naj bi bežno videl osebi, ki sta 4, julija 1045 prišli po Annomarijo Bianchi, da bi jo peljali v Como na zaslišanje v zvezi z nekim procesom. Ko so ga soočili z Natalom Negrijem, je Calroli dejal, da ne more' tr-
časa in do sedaj precej neuspešno peča z razčiščevanjem vprašanja, kam je izgini) »zaklad iz Donga« (v kolikor je bilo v Mussolinijevi koloni ogromnih vrednosti — kar je nedvomno — in v kolikor naj bi vse vrednosti v glavnem končale v blagajno KPI — kar pa je nedokazana predpostavka, ki je dala po vod za ta proces), je bila posvečena Danteju Cerruttiju. ki ga je javni tožilec na poslednji razpravi obtožil krivega pričevanja in zahteval pre 1 nitev razprave, da bi soc is e razsodilo o tej zadevi Za ka, je dejansko šlo, in od ko obtožba javnega tožilca pro omenjenemu Cerruttiju, 1 ) bil tiste čase upravnik teae-racije KPI v Comu?
Javni tožilec je obtožil Danteja Cerruttija krivega pričevanja, ker je zanikal, da m bil na domu «Nerijeve» sestre Allce Canali dejal, da je Goh; reri tisti, ki je ukazal ubiti Annomarijo Bianchi. Tako izjavo mu namreč pripisuje tn «Nerijeva» sestra. Zanimivo pri tem pa je dejstvo, da J ta sestra prišla na to e najmanj pet let po tem, ko se Je začela nreiskava v zvezi z .zakladom iz Donga«. Najprej je vedela povedati le nekaj o bankovcih, o katerih nai bi bilo govora na omenjenem kritičnem razgovoru v njenem stanovanju, dve leti poznej pa se je «spomnila» še umor . še tri leta pozneje pa se je »spomnila« še Gorrerija in to je tudi edina priča, ki naj bi bila zadosten dokaz, da je Cerrutti tudi dejansko dejal, da je Gorreri zakrivil smrt Annemarije Bianchi. Vsi o kazi in argumenti obranl1? niso nič zalegli; sodišče je ob-
diti, da je Negri eden od teh, ne more pa tega izljučiti.
Pri zaslišanju Elene Curti, bivše Pavolinijeve tajnice, ki so ji partizani baje zaplenili 44.000 lir, je pri soočenju z Giuseppom Negrijem izjavila, da. ji je Negri — ko ga je spraševala, kdo je prevzel njen denar, izjavil, da je ta denar prevzela KGianna«, hkrati pa dodal, da je KŠla bosa v Svičo«, kar je takrat pomenilo, da je ni več med živimi. Na razpravi je Cur-tijeva ponovila, da ji je Negri dejal nekaj podobnega, da pa ne more reči, če so se njegove besede nanašale le na »Gianno«, ali tudi na «Ne-rija«, trdno pa da je prepričana, da je bila ta oseba Negri. Negri je seveda zanikal, da bi pričo poznal, na vztra janje predsednika sodišča pa je pristal na to, da bi se bil razgovor med pričo in njim mogel vendarle vršiti.
Nato so zaslišali nekega A-gostonija, ki je bil v umobolnici, ker boleha od skizofre-nije. Le-ta je iznesel vrsto obtožb proti bivšemu županu Coma, s katerim sta skupno opravljala neke trgovske posle, ker sta bila solastnika neke trgovine. Tudi ta ponavlja iste trditve in obtožbe glede KGianne«, «Nerija» in Annemarije Bianchi ter njenega očeta: vse to pa naj bi mu zaupal njegov bivši družabnik Mamini, bivši comski župan, Preiskovalni sodnik je spričo njegove bolezni smatral Agostonija za neverodostojno pričo, vendar pa ga srečamo na tem procesu, kjer ponavlja svoje obtožbe tudi sedaj, ko je zapustil u-mobolnico. Kakšno vrednost naj imajo njegove obtožbe pa res ne vemo, če je že preiskovalni sodnik sam izključil, da bi bil Mamini mogel zaupati svojemu družabniku tako
komprimitirujoče stvari.
Kljub temu so Agostonija in Marninija soočili, pri tem pa je vse ostalo pri dosedanjih trditveh in zanikanjih, tako da si od tega soočenja sodišče nikakor ne more u-stvariti jasne slike, kaj se je dejansko dogajalo med obema bivšima družabnikoma.
Ob koncu razprave so zaslišali še obe sestri Rebecchi, od katerih naj bi ena dejala drugi — ko se je Tuissi zglasil pri njiju in povpraševal po usodi svoje sestre «Gianne»: «Vidiš, to je brat tistega dekleta, ki ga je ubil »Maurizio« pri Pizzo di Cernobbio«. Obe sestri sta skoro z istimi besedami zanikale to okoliščino in sploh zanikata, da bi videli kar koli o vseh zadevah,
 k«------
laburisti razpravljajo o nacionalizaciji
LONDON, ?■.	— Državni
izvršni odbor laburistične stranke bo pretresal in verjetno odobril novo politiko stranke glede nacionalizacije. Načrt, ki ga je pripravila posebna podkomisija, pušča široko svobodo morebitni laburistični vladi pri prevzemu kontrole nad važnimi industrijami v imenu javne koristi. Laburistični ministri bodo imeli možnost velikih investicij v raznih industiv jah ter si bočo lahko v kratkem času zagotovili nadzorstvo nad večino delnic. Ta program uvaja novo načelo na področju nacionalizacije ki se Je izvajala prej naravnost po laburistični vladi. Neposredna in popolna nacionalizacija se bo izvajala samo za železarsko industrijo in za avtoprevozništvo, kar je že spadalo pod državo pred povratkom konservativcev na oblast. Nekateri desničarji med laburisti so se nedavno izrekli proti vsaki obliki nacionalizacije.
nad Malim Krosom — Socerbom — Črnim kali im prav do njegovega podnožju.
Slavnik je v resnici prva Trstu najbližja gora, že prava gora s svojimi 1028 m nadmorske višine, posebno v sorazmerju z vsemi »gorami« Tržaškega ozemlja, ki najvišje (n. pr. nabrežinski Sv. Lenart s 403 m, Volnik s 546 m ali bazovska Kokoš s 667 m) dosežejo komaj dobro polovico^ njegove višine. In njegova višina pride mnogo bolj do veljave, ker zrase do nje prav naravnost cd morja preko e-ne same pomembnejše gorske terase, Malega Krasa oz. onega konca zapadnega Savrin-skega Krasa, ki mu pripada.
S tem je pravzaprav že podana važnost te naše tržaške gore, tržaške v tem smislu, ker kot najbližja obvladuje Tržaški zaliv. In ker nam je Tržačanom najlaže dosegljiv, ne namreč nepo-sredno, to je tu že nekaj skoro nemogočega, saj se kjerkoli zaletiš v mejo, vendar že leži vsaj v obmejnem pasu, dosegljivem s propustnico.
V krasni jeseni, ko se zrak po močnem deževju in po prvem pišu s severa ohladi, takrat je Slavnik Tržačanom prvi znanilec zime s svojo belo snežno čepico.
Razumljivo je, da je taka gora postala že davno eden prvih in najbolj zaželenih tržaških izletniških ciljev. In to že davno, ob vseh začetkih planinskega izletništva. Pred pol stoletjem je bil to stalno eden pivih pomladanskih gorskih ciljev, navadno v maju, ko cvetejo jurjevke-narcise. In sicer vsem Tržačanom katere koli narodnosti.
Zanimivo je, da sem našel med brskanjem po starih papirjih, v Planinskem vestniku, da je bil .prvi večji skupni izlet tržaškega planinskega društva točno pred pol stoletja, in sicer na jesen, v oktobru. Nisem si znal tega obrazložiti. Verjetno pa je, da naši planinci niso še bili dovolj razgledani, pa so šli kadarkoli. Značilno je namreč, da je novoustanovljeno društvo nekaj let prej svoj prvi izlet napravilo — na Artvaže. Te so bile pač nižje, udobnejše, a tudi manj razgledne. In so po tem izletu celo resno mislili na gradnjo planinske koče na Artvižah, v Brkinih. Ni dvoma, da je to izredno lepa izletniška točka, a ne preveč razgledna, predvsem je proti morju zagrajena. T0 je bil pač eden od razlogov, zakaj je načrt padel v vodo. U-verjen sem, da če bi bili najprej zlezli na Slavnik, bi bili že takrat zgradili gon svojo prvo planinsko kočo. Tako pa je kmalu zatem odkritje lepih kraških jam — Dimnice v Slivjah in Divaške jame — povzročilo ostro tekmo za posest med vsemi trema narodnostmi v Trstu. In se razume, vsa sredstva so šla dolgo let le — za kraške jame. Vendar so že davno pred prvo svetovno vojno zaznamovali najbližjo pot iz Podgorja na vrh.
Prvi. ki so lezli na Slavnik, so po zapiskih sodeč, bili nemški planinci. Četrt stoletja pred našimi so napravili velik skupen izlet z vozovi. Preko Lovca so se peljali — takrat so bili oni največji im najbolj kulturni gospodje v Trstu — mimo Klanca v Preš-_da’je Peš’ ‘»ko da so bili ob 2. uri po polnoči, ob prvem svitanju že na vrhu. Bilo je konec maja, razgled je bil čudovit. Zatem so se razbežali vsak p0 svojem po-slu. Med njimi jih je bilo precej, ki so prišl; tudi 7a proučevanje zanimivih rastlin, cvetja, drugi živali: hroščev metuljev tretji geološki ustroj’ zemlje itd. »racali so se čez Gabrovico, Osp, mimo Oreha v 2avlje.
Mnogo pozornosti so mu posvečali naši italijanski someščani. Pisali so o njem ga o-biskovali v velikih skupinah in prirejah tam od časa do
časa prave planinske tabore, prvič že pred več kot 60 leti. Zaznamovali so pot iz Klanca preko vrha v Materijo.
Kakor že omenjeno, je Slav-nikova gmota dolg kopast greben, ki se začne v Hrpeljah na višini približno 500 m nadmorske višine in se polagoma dviga v jugovzhodni smeri proti Reki-Kvarneru. Na severni strani mu pobočja padajo v široko podolje, ki vodi iz Hrpelj preko Materije in Podgrada proti Reki, na severni strani podolja pa raste v brkinske griče. Medtem ko mu na zapadu in na jugoza-padni strani padajo v podgorsko dolino, ki z istrsko železnico in cesto vodi dalje v 0-srčje Isti e proti Buzetu. Le na vzhodni strani, onstran sedla med Malimi in Velikimi vrati se svet dviga v najvišje severnoistrske hribe preko Zabnika, Zbevnice, Županj vrha in Planika do najvišje istrske gore — do Učke nad Kvarnerom.
Zato ima Slavnik tako obsežen razgled, ki je njegova največja privlačnost. Med Snežnikom in Nanosom gre pogled ob jasnih dneh gor v Karavanke, zapadno od Trnovske planote pa v Zapadne Julijce in Karnske Alpe in v Furlansko nižino; na jugozapadu pa preko vsega Tržaškega zaliva, vse Istre, proti vzhodu pa že v hrvatske planine Gorskega Kotora daleč onstran Reke.
Slavnik je lepo obrasel prav do vrha. Po južnem pobočju je po kamnitem svetu med kraškim grmičjem le travice za pašo, na severnem pa sega gozd visoko pod vrh. Vsepovsod pa je dovolj sočne paše z zelo bogatim sredozem-nim rastlinjem, mešanim s srednjeevropskim in ilirskim. Številni krašk.i kali, ki nudijo semintja prav slikovite kotičke na parobkih gozda, na sončnih jasah, n. pr. kmalu za grebenom, ki vodi z Malega Slavnika na Velikega, na severni strani. Ta je posebno velik, in res velika skušnjava za graditelje planinske koče. Pred nekaj leti, ko se je določal prostor za kočo, je ta imel mnogo zagovornikov posebno med lovci, gozdarji in ljubitelji takih intimnih romantičnih idil. Seveda pa je od tod razgled omejen ie na sever preko Brkinov v visoke kraške planote. Zato je pač morala prevladati struja za obširne planinske razglede, ki je hotela ravno v polno izkoristiti krepke odlike Slavniko-vega razgleda, predvsem na jug, na morje, na Trst m ves Tržaški zaliv.
Koča bo zaradi lege tik pod vrhom — streha je prav v višini vrha samega — užila pač precej kraške burje (saj je že doživela svoj trdi krst pred meseci, ko jo je to stalo — del strehe), a ta ne pride prav do polne svoje veljave v pomladanskih in jesenskih mesecih. In je seveda tudi manj občutna na južni strani vrha. Sai jo je lepo videti že n. pr. s sprehajališča Sv. Andreja kot droben zobček prav pri vrhu.
Mislim, da je bila misel na zgradbo koče na Slavniku v vsakem pogledu zelo posrečena. Ne toliko le zaradi lepega prizora nočnega Trsta z morjem luči, kolikor zaradi resničnega uživanja prirodnUi lepot v vsakem dnevnem času. Ni treba, da je človek ravno romantično r&zpoložen, vendar ne more narava tako močno učinkovati na razpoloženje v dnevnem času, ker ji je človek že preveč navajen. V času velikih, četudi vsakdanjih kozmičnih sprememb, ob sončnih vzhodih in zahodih, ali še bolj ob prvih ali zadnjih sončnih svitih nad daljnimi gorskimi obzorji, v popolni nočni tišini, ki je. mestni človek ne pozna več, so to prizori, ki se neizbrisno vtisnejo v spomin. Za moderno taborništvo je to ena največjih privlačnosti. Zato, kdor utegne, naj gre na Slavnik na predvečer, in naj mu žrtvuje
tudi nekaj nočnega časa z vrha ali s terase pred kočo.
Prilike za to je dovolj. Saj je prometnih možnosti dovolj, za dohod v Hrpelje ali naravnost z vlakom od Sv. Andreja v Trstu do Hrpelj ali do Prešnice ali do Podgorja ali preko Sežane-Divače ali z avtobusi od vseh strani. Da niti ne govorimo o onih, ki imajo lastna vozila, ker je že zelo napredovala tudi gradnja ceste na sam vrh Slavnika.
Poti pa ima Slavnik na izbiro kot malo kakšna gora. Bodisi po daljši, a najpolož-nejši poti prav iz Hrpelj gori, bodisi iz Prešnice, od prve železniške postaje za Hrpeljami proti Istri. Najkrajša je seveda pot iz Podgorja, druge postaje v isti smeri, komaj poldrugo uro pešačenja. Ta je sicer najbolj strma, vendar ni hudo v primeri z drugimi hribi. n. pr. z Nanosom. Povratek pa je navadno preko Skadanščine v Markoščino, Materijo. Ta je najbolj' položna in zanimiva po hoji skozi gozd, vendar je daljša od drugih.
Za zgradbo koče ima največ zaslug koprsko Planinsko društvo, poleg sežanskega, ki se je posebno prve čase precej zanjo žrtvovalo, vendar bi lahko imel od nje največ — Trst, če jo bo hotel in znal izkoristiti. Ker koča leži še v obmejnem pasu, je pač praktično vsakomur dosegljiva. In Tržačanu ni treba drugega kot da se o priliki otrese malo vsakdanje filistrske otopelosti in poživi kar ima kdo svoje planinske preteklosti, pa jo lahko samotež ali z družbo, ali tudi le z družino mahne na vrh. In imel bo nedvomno lep kulturen užitek in zdravega gibanja v naravi, ki mu bo poživilo vsakdanji življenjski ritem s svežim doživetjem, ki daje novih pobud, življenjskih energij v vsakdanji sivi življenjski enoličnosti
Z. JELINČIČ
velja tudi za številne druge ženske, ki so primorane po več ur zaporedoma stati za pultom v trgovini, za okencem na raznih uradih in drugače. Isto velja tudi za marsikatero gospodinjo, ki je tudi po več ur na nogah ne da bi utegnila v tem času vsaj za nekaj časa sesti .n se odpočiti.
Ker pa je vsako bolezen mnogo laže preprečiti kot pa zdraviti in ker je tudi mnogo laže zdravljenje začetnih manjših kot poznejših težjih okvar, ni odveč, da si vsaka ženska ki ji poklic ali delo nalaga dolgo stanje na nogah, posveti temu vprašanju nekoliko več pozornosti. To velja ne le za prizadete ženske, ampak tudi za podjetja, kjer delajo, kajti zdrav človek prav gotovo več in bolje opravi kot tisti, ki mu kakršna koli motnja zadaja neprestane bolečine.
Za preprečitev okvar na nogah je več možnosti. Mi jih bomo navedli le nekaj. Predvsem je važno, kakšna so tla. kjer prebije delavka po več ur. Tla v tovarnah in raznih podjetjih so, predvsem pri nas, povečini cementna ali iz ploščic. Vsekakor vedno zelo trda, ponekod celo vlažna. Ce se na ta tla postavi gumijasta podlaga ali kakršna koli mehkejša ali prožna prevleka, je že odstranjen eden izmed vzrokov poškodb na nogah.
Včasih si prinese delavka ali uslužbenka v podjetje stare čevlje, da bi svojih boljših čevljev na delu ne pokvarila. To je z ene strani razumljivo, ker plača pač t" visoka in je zato štednja povsem razumljiva, toda t» štednja lahko privede do precejšnjega razočaranja, ker so vprav pošvedrani stari čevlji mnogokrat vzrok za hude 0-kvare in zato strokovnjaki svetujejo, da mora ženska, ki pri delu mnogo stoji posebno paziti na obutev, ki naj bodo mehke copate ali pa čevlji s prožnim mehkim podplatom, na vsak način pa taka obutev, v kateri se bodo noge dobro počutile.
Ce tudi to ne pomaga, je zelo priporočljiva telovadba. Telovadba, ki se priporoča ženskam-delavkam, ki morajo dolgo stati ob stroju ali pultu, je sledeča: z rok,ami masirajte mišice meč in stopala. Dobri masaži naj sledi nekaj krožnih gibov v gležnju ter nato vaja z nogami kot če bi vozile kolo. To se posebno priporoča tistim ženskam, ki jim noge rade otekajo. Zelo koristna je tudi vaja, da skušamo s prsti zgrabiti na tleh majhne predmete. Komur je pa dana možnost, je zelo priporočljivo bos hoditi po pesku ali travniku.
Strokovnjaki nadalje priporočajo tudi pogostejše umivanje nog takoj po delu in pa čimprejšnji temeljit počitek takoj po delu, tako da so noge v vodoravni legi ali, po možnosti, stopala celo nekoliko više.
O vsej tej zadevi bi bilo še mnogo nasvetov, našteli bomo pa le nekaj drobnih sicer že splošno ->anih pripomočkov, ki nam bodo omogočili preprečitev številnih poznejših preglavic. Pravilna izbira čevljev je zelo važna. Moda včasih predpisuje eno. potrebe pa pogosto terjajo vse kaj drugega. Sicer pa je moderna doba glede čevljev precej »velikodušna« in danes
ni ženska, razen v izrednih primerih, skoroda nikoli primorana obuti čevlje z visoko peto, pač pa so v modi dokaj udobni široki čevlji z nizko peto, tako da se noga v njih zares dobro počuti. Tudi pri nogavicah moramo paziti, da niso pretesne. Čeprav se na prvi videz zdi, da je nogavica zelo raztegljiva, je prepogosto močna ovira krvo-toku.
Za konec bomo navedli še zadevo, ki se ne tiče toliko dolžnosti ženske-delavke, kot pa podjetnikov in delodajalcev nasploh ter tistih ustanov, ki se s higienskimi delovnimi problemi ukvarjajo. Številna dela se dajo opraviti sede. To ne velja le za dela, ki se po navadi opravljajo sede, ampak tudi za ona, ki so se — vedno — opravljala stoje. S' primerno preureditvijo se dajo številna taka dela opravljati sede Za ostala pa. kjer dejansko to ni mogoče, bi bilo potrebno u-vesti za ženske-delavke daljše odmore in jim hkrati omogočiti, da si vsaj v tem času pošteno odpočijejo noge.
KUHINJA
Sadna pogača
4 jajca, 4 zvrhane žlice sladkorja, 4 zvrhane žlice bele moke. Mast in moka za model. Surovo sadje, lahko so češnje, jabolka, marelice, breskve itd. Sladkor za po-tresanje.
Jaica in sladkor stepamo s šibico, da vse močno naraste in se zgosti. Potem primešamo temu narahlo še moko in denemo vso maso v pomaščen in pomokan model ter jo obložimo z na krhlje zrezanimi jabolikami ali drugim sadjem tako, da je njena površina popolnoma pokrita, in jo spečemo pri srednji vročini v pečici ali pa v manjšem električnem pekaču, v katerem jo pečemo približno pol ure. Pečeno in ohlajeno pogačo potresemo s sladkorjem.
Jagode v mleku
Pol kg rdečih jagod, 10 dkg sladkorja v prahu, 1 in pol 1 mleka, še nekaj lepih svežih jagod.
Jagode preberemo, očistimo pecljev, pretlačimo, zmešamo s sladkorjem in mešamo tako dolgo, da se začno peniti. Potem jim počasi med nenehnim mešanjem prilivamo mleko Preden damo jagode v mleku na mizo. jih denemo na hladno. Nato napolnimo z njimi lične skodelice ali kozarce in jih po vrhu okrasimo s kupčki svežih jagod. Zraven damo kakršno koli suho pecivo.
Nasveti
iiiiiiiiiiiiuiiiii 11 imunimi 11 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitfiiiiiii m 111 ti iniitiiitiiKiiiiiiiiiiiiiii
Naučimo otroka delati
Vsak človek ima delovni nagib, ki ga sili k delu. Pri otroku se ta nagib kaže že kmalu, in sicer pri igri. Ce bomo otroka pravilno vzgajali, bo igra polagoma prešla v delo. Seveda ne bomo nalagali otroku dela, ki za njegove moči ni. Toda tako opravilo, ki ga zmore, pa prav rad stori. Pa kako rad se vsak otrok izkaže! Kako rad kaj takega naredi, da se pokaže, da je tudi on koristen, priden, sposoben!
In če bi dali otroku za nagrado — delo? Seveda bo tako nagrado sprejel. Saj je res delo velika nagrada. Ne bi se smeli neprestano pritoževati nad tem, kar moramo delati. Srečen je tisti, ki lahko dela in ki opravlja delo po svoji sposobnosti. Tako delo bo o-pravljal rad, ker ga zna, zato bo imel uspeh, in ker bo imel uspeh, ga bo opravljal rad, in . ..
Ljubezen do dela nam povzroča obenem tudi stalno zadovoljstvo- Delo razvija moralni čut in moralno moč. Delo razvija sposobnosti in spretnosti. Vsak dijak v šoli lepo napreduje, če šolsko delo čim večkrat ponavlja — dela. Delo krepi mišice, budi tek, o-hranja zdravje in energijo in veča sposobnost za delo. Delo je življenjska potreba.
Količina opravljenega dela je zrcalo človekove osebnosti in merilo njegove veljave.
Lenuhi in delomrzneži so zoprni in škodljivi, ker hočejo živeti na tuj račun.
Z naporom pridobljeno zna-
nje, izobrazba m kruh, je dragocenost.
Zato navajajmo otroke, da bedo radi delali. A da bo to lahko, moramo tudi sami radi delati. Otroka moramo u-smeriti k takemu delu, k takemu poklicu, h kateremu je že po telesnih in duševnih sposobnostih nagnjen. Le tako delo bo zanj in za skupnost koristno.
— Pogosto, ko začnemo likati, opazimo na perilu, da je likalnik umazan in pušča na tkanini umazano sled.
To se nam ne bo zgodilo, če likalnik preden začnemo z delom dobro obrišemo in ga nato podrgnemo z ostanki sveče. Likalnik nato dobro segrejemo in drgnemo z njim po posebni krpi tako dolgo, da je popolnoma čist ter ne pušča za seboj nikakih sledov.
Za likalnikovo toploto je važno tudi to, kam ga med delom odstavljamo. Podstavek naj bo iz materiala, ki je slab prevodnik toplote, n. pr. samotna ali azbestna plošča.
— Sirkova metla je mnogo trpežnejša, če jo pred prvo uporabo namakamo nekaj minut v vreli vodi, v kateri smo raztopili nekoliko galuna, Nato jo posušimo.
— Na novih usnjenih torbicah se ne bodo poznale vodne kaplje, če jih pred prvo uporabo dobro natremo z brezbarvno kremo za čevlje in z mehko krpo zbrišemo. I-sto velja tudi za druge usnjene predmete.
— Politirano pohištvo se bo svetilo kot novo, če ga zdrgnemo z mešanico iz olivnega olja in krompirjeve moke.
■Trebušni pie
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
27. junija 1SSI
Goriško-bcnešk i dnevnik
V petek seja občinskega sveta
Ali bodo razpravljali
o vprašanju	cone	?
Zadnjič so ga preložili zaradi skupnega nastopa parlamentarcev v Rimu Večje število drugih vprašanj na dnevnem redu
V petek ob 18. uri se bo v občinski dvorani na Korzu Verdi ponovno sestal goriški občinski svet. O dnevnem redu te seje je razpravljal tudi občinski odbor, ki se je sestal v torek zvečer. Odborniki so nato razpravljali o raznih občinskih zadevah, predvsem finančnega značaja, ki težijo občinski proračun. Ker se je diskusija zavlekla, so sklenili, da bodo ostala nerešena vprašanja proučili na prihodnji seji odbora.
Na dnevnem redu petkove seje bo moral župan najprej poročati o korakih, ki so bili storjeni za podaljšanje zakona o prosti coni in sporočiti stališče občinskega odbora do diskusije o prosti coni, katere potrebo in važnost so nakazali nekateri predstavniki gori-ških političnih strank in skupin že na zadnji seji občinskega sveta. Ce bo prišlo do te, za vso goriško javnost tako potrebne diskusije, nam ni znano, kajti demokristjani doslej o tem še niso sporočili svojega stališča, vsekakor pa bo glede na važnost proste cone prihodnja seja občinskega sveta nadvse važna in zanimiva.
Občinski svet bo moral na petkovi seji določiti tudi svojega zastopnika v komisijo za brezdomce, nadalje nove člane v mestno topografsko komisijo. Odobriti bodo mora; tudi nekatera javna dela. med katerimi so ojačenje cestne razsvetljave v Ul. Pola, Ul. Monte Sei Busi in v Ul. Vit-torio Veneto ter popravila nekaterih mestnih cest.
* * »
Iz Birna so sporočili, da je država že nakazala svoj prispevek za novo cerkev, ki jo bodo zgradili ezulom na Roj-cah. Zemljišče je podarila občina, toda zdi se, da bodo najprej sezidali le cerkev in šele pozneje župnišče in dru ga poslopja.
Doberdobski župan ri k
jutri
Kakor smo poročali že v včerajšnji številki našega L-sta, se je sestanek med predstavniki vojaškega tehničnega urada iz Trsta in kmetovalci na županstvu v Doberdobu zaključil brez uspeha. Razen dveh kmetovalcev, ki imata na Ronskem hribu nerodovit-
ki so ga prvotno določile za vojaške namene in ki bi uničil velik del plodne zemlje, za nekaj kilometrov premestile ter tako rešile gospodarske pogube številne kmetije. ——«»——
Po dolgih letih čakanja
Pričeli so objavljati kontingente blaga
Dolgo časa je goriška javnost pričakovala, kdaj bo u-pravni odbor proste cone, ki ga sestavljajo predstavniki goriške trgovinske zbornice, pričel objavljati nakazila blaga proste cone tovarnam in trgovcem. Ker javnost o tem ni biia obveščena, je upravičeno imela vsakovrstne pomisleke, ki bi lahko samo škodili ugledu vrhovnega organa proste cone.
Ko pa je včeraj izšel mesečnik trgovinske zbornice za maj, smo v njem med sklepi odbora trgovinske zbornice na zadnjem mestu opazili tudi vest o razdelitvi nekaterih vrst blaga, kot na primer železa, žice in žebljev, papirja in lepenke, lesa in alkohola.
Kdor zasleduje delovanje proste cone, bo odslej dalje vodil račun o nakazilih posameznikom, obenem pa bo lahko ugotavljal, kako se ravna s kontingentiranim blagom. Doslej trgovinska zbornica o tem m objavila nobene številke, tako da se ni moglo niti približno ugotoviti, koliko blaga je dobilo to ali ono podjetje. Zlasti je objava številk vazna za sindikalne organizacije, ki bodo na podlugt prejeiega blaga od posameznih tovarn zulitevale pojasnila, če imajo zaposlenih toliko delavcev, kot je potrebno za predelavo dobljene količine blaga. Nadzorstvo nad tem je potrebno zato, ker se je prepogosto dogajalo, da so se delodajalci izogibali spoštovanju določil, iz katerih izhaja, da morajo zaposliti sorazmerno število delavcev v skladu s prejeto Količino blaga.
Zaradi boljšega poznavanja delovanja proste cone v prejšnjih letih pa bi bilo zaželeno, da bi upravni odbor objavil podatke o prejšnjih nakazilih. Tako bi se mogla u-stvariti točna slika delovanja te važne ustanove, ki jo javnost doslej še nima, ker priložnostne protislovne izjave
no zemljo, se nihče izmed pri- njenih najvišjih voditeljev te sotn.h ni zadovoljil s ponud- j	ne	morejo	nuditi.
bo vojaških oblasti, da bi j	____<,»____
zemljo prodal po predloženih cenah. Kmetovalci živijo oč vinogradov in pašnikov na Ronskem hribu; zato jih ne morejo prodati, ne da bi prejudicirali svoj ž.vljenjski obstoj.
Jutri popoldne bo šel doberdobski župan tov. Andrej Jarc 1* goriškemu prefektu dr. Nitriju in mu prikazal, kako je s prodajo zemljišč, ki jih skuša vojaška oblast odkupiti.
Ker na sestanku, ki je bil v torek dopoldne, predstavniki obeh strani niso prišli do zaključka, obstaja možnost, ča bi vojaške oblasti uporabile uradno pot in izvedle razlastitev po zakonu. To bi bilo najbolj krivično dejanje, s katerim bi hotele vojaške oblasti zaključiti spor.
Ro našem mnenju je mogoče spor odstraniti samo z modrostjo, ki mora nujno upoštevati gospodarske razmere na Krasu; razsoditi je treba tako kot pred tremi leti v Romansu, ko so vojaške oblasti pristale, da se področje,
Urnik poštnih uradov 29. in ‘30. junija
Ministrstvo za pošto je odredilo 30. junij kot praznik in zato bodo poštni uradi zaprti, prav tako pa bodo zaprti tudi 29. junija vsi uradi glavne pošte, podružnice štev. 1 in štev. 2 razen dopisniškega u-rada glavne pošte, ki bo on-skrbel tudi za dopoldansko razpošiljanje pisem in zavojev.
Urnik trgovin v soboto in nedeljo
Goriška zveza trgovcev sporoča, da bodo trgovine v vseh občinah goriške pokrajine 29. in 30. junija zaprte. Odprte bodo v soboto in v nedeljo samo mesnice, in sicer od 6-30 do 11. ure, pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, prodajalne zelenjave in sadja od 8.
do 12. ure in cvetličarne od
8. do 13. ure. V petek zvečer
bodo trgovci imeli trgovine
lahko odprte do poljubne ure. * * *
Opozarjamo, da bodo igralnice «lotta» odprte samo do danes zvečer do 18. ure. Jutr v petek ne bodo več sprejemale.
Obvestilo dijakom
Goriško županstvo sporoča, da ima na vpogledu pravilnik natečaja za sprejem 50 dijakov in 50 dijakinj v 1. letnik višje šole za telesno vzgojo v Rimu. Interesenti naj se javijo na županstvu soba št. 17 v dopoldanskih urah.
Mestno kopališče od nedelje odprto
V nedeljo so odprli v Gorici mestno kopališče; meščani se lahko poslužijo bazena vsak dan od 9. do 17. ure.
OBMEJNI PROMET
Pred novim sestankom ital.-jug. komisije
Predlagajo otvoritev novih blokov
Jutri se bodo v čvorani trgovinske zbornice, ki jo je ustanova odstopila za to priliko, sestali predstavniki italijanske in jugoslovanske obmejne policije, da proučijo nekatera vprašanja obmejnega prometa.
Kakor smo zvedeli, nameravata obe delegaciji predložiti nekatere spremembe, da se bo promet razvijal hitreje. Jugoslovanska delegacija bo predlagala otvoritev obmejnega bloka pri St. Mavru, ital. delegacija pa pri Plešivem. Na jugoslovansko zahtevo bodo govorili o podaljšanju prazničnega urnika za prehod čez bloke druge kategorije (St. Peter, Solkan, Miren) oč sedanje 22. ure na 24. uro. Italijanska delegacija pa predlaga, naj bi bloke druge kategorije in dvolastniške bloke odprli ob 5. namesto ob 4. Sestanku bodo prisostvovali tudi predstavniki obmejne policije iz Trsta in Čedada.
Neurje je prejšnje dni povzročilo več plazov na alpskih cestah, ki so že nekaj dni neprevozne. Avtobus, ki vozi na progi Gorica-Trbiž-ni prišel v Kanalsko dolino zaradi peščenega plazu na cesti čez Prečil. Tudi cesta čez Nevejsko sedlo je na več krajih zaprta. Neki avtomobilist, ki ga je neurje zalotilo na cesti, se je le s težavo izognil hudi nevarnosti.
illtliilliiitliiiiiitiiiliiiiliiliiiiiiHMlliHmiiaitlliilHmiiiiiiHiiMiiitiMlliitmiiiiiitHiilliMliiiimii
Mala obmejna blagovna izmenjava
V maju izdali 75 uvoznih in 56 izvoznih dovoljenj
Uvozili so za 119 milijonov, izvozili pa ža 91 milijonov lir raznega blaga
Na podlagi videmskega sporazuma o mali blagovni izmenjavi so v mesecu maju izcali 75 uvoznih dovoljenj za 119.463.489 lir raznovrstnega blaga. Uvozili smo predelovalni les, kurivo, lignit, vprežne vole in konje, goveje meso, svinjsko meso, jajca, sadje, povrtnino, sadne sokove, seno, cement, gradbeni material, kraški kamen in drugo blago.
V istem času je bilo izdanih še 56 izvoznih dovoljenj za 91.139.988 lir raznega blaga. Izvozili smo nadomestne dele za avtomobile, motocikle in kolesa, pnevmatike, e-lektrični material, tkanine, filtre za tehnične potrebe, pisalne in računske stroje, drogerijsko blago, predmete široke potrošnje itd.
Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa z dne 1. junija 1957 je bilo sledeče: Saldo 31. decembra 1956: 270 milijonov 228.183 lir; preleta vplačila od 1. januarja 1957 dalje:	243.434.234; izvršena
plačila oč 1. januarja 1957 dalje: 300.583.312; saldo; 213 milijonov 79.105 lir.
«» —
Smrtna nesreča v Podgori
Včeraj zjutraj ob 6.30 so pripeljali z zasebnim avtomobilom v goriško bolnišnico Brigata Pavia hudo ranjenega 57-letnega Vittoria Bernardot-ta iz Podgore, ki se je vračal takrat iz livarne Safog. Delavec se je vozil na motociklu z zmerno brzino, ko je iz pekarne Škorjanc nenadoma privozil na cesto majhen tovornik «Fiat», ki je trčil z vso močjo v Bernardotta. Motociklist je seveda izgubil ravnotežje in se prevrnil ter obležal na tleh v mlaki krvi. V bolnišnici, kjer je še vedno na opazovanju, so Bernardot-tu ugotovili pretres možganov, rano nad levim očesom in druge lažje telesne poškodbe. Orožniki iz Podgore do takoj odšli na kraj nesreče in napravili zapisnik.
Naknadno smo izvedeli, da
Športni dnevnik
Evropsko košarkarsko prvenstvo v Sofiji
ČSR premagala Jugoslavijo Italija pa šibko Albanijo
Zmage favoritov v vseh srečanjih - Prvi uspeh Avstrije
SOFIJA, 26. — V četrtem kolu finalne skupine evropskega košarkarskega prvenstva v Sofiji ni prišlo do nobenih presenečenj. Zmagali so favoriti in sicer:
CSR-Jugoslavija 94:74 ( 52:331 Madžarska-Franc. 82:58 ( 40:22) Boigarija-Romun. 67:54 (43:26) SZ-Poljska	86:64	(43:29)
Jugoslovanska reprezentanca je kljub porazu zaigrala zelo dobro in nudila odličnim Če-hosiovakom močan odpor. Bila je to lepa igra, polna tehničnih fines in razburljivih prizorov. Zmaga SZ nad Poljsko je bila lažja kot kaže rezultat in prav tako zmaga Madžarske nad Francijo.
Lestvica finalne skupine (od 1. do 8. mesta)
4 0 328:238 8 4 0 322:279 8 3	1	296:247	7
2 2 299:264 6 2 2 250:254 6 1 3 286:362 5 0 4 262:307 4 0 4 228:304 4 V tolažilni skupini za 9. do 16. mesto je Italija dosegla četrto zaporedno zmago. Tokrat je z lahkoto odpravila Albanijo, prvo zmago pa je zabeležila tudi Avstrija.
Rezultati:
Finska-Belgija Italija-Albanija Avstrija:Skotska Turčija-Nemčija Lestvica:
Italija Turčija Finska Nemčija Avstrija Belgija Škotska Albanija
SZ	4
Bolgarija 4 Madžarska 4 ČSR	4
Romunija 4 Jugoslavija 4 Poljska 4 Francija 4
84:67 (34:36) 82:42 (40:17) 48:47 (29:19) 54:33 (24:18)
4	4	0	321:176	8
4	4	0	296:199	8
4	4	0	279:207	8
4	1	3	189:205	s
4	1	3	199:229	r
4	1	3	257:316	s
4	1	3	217:295	5
4	0	4	183:314	4
TENIS
je motociklist zarali hudih notranjih poškodb pozno popoldne umrl.
 «»------
Tudi videmski
pokrajinski svet
za avtonomijo
V videmski javnosti je u-godno odjeknila resolucija, ki jo je preteklo soboto spreje^ videmski pokrajinski svet in katero so soglasno sprejeli vsi svetovalci razen misinov in monarhistov, ki so glasovali proti in liberalca, ki se je vzdržal. V resoluciji je poudarjeno, da so sedaj odpadle vse ovire za uresničitev ustavnega člena 116, ki predvideva ustanovitev avtonomne dežele Julijska Krajina-Furlanija s posebnim statutom in zato zahteva naj v parlamentu pride čimprej do diskusije o zakonu, za katerega je bilo predloženo že troje zakonskih osnutkov.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4, tel. 25-76, do 12. ure pa je odprta lekarna DTJdine. Ul. Rabatta 18, tel. 21-24.
 «»------
— KINO —
CORSO. 17.15: «Baby doli*. K. Baker, K. Malden. Mladini vstop prepovedan.
VERDI. 17.15: «Sla po življenju*, K. Douglas, A. Quinn, v cinemascopu in v barvah. VITTORIA. 17.15: «Tillove norčije*, G. Philippe, G. Vilar, v cinemascopu in v barvah, od 21. do 22. ure: »Odnehaš ali nadaljuješ*.
CENTRALE. 17.15: «Kurussu žival Amazonov*, J. Broom-field, v technicolorju in v cinemascopu, od 21. do 22. ure: «Odnehaš ali nadaljuješ*.
MODERNO. 17.00:	»Maščeva-
nje Monte Crista*.
Drobny izločen
WIMBLEDON. 26. — Važnejši rezultati teniškega turnirja v Wimbieaonu:
Hoad (Avstral.) - Fancutt (J. Afr.) 6:4, 6:2, 6:1; Lesch (ZDA) -Parker (N. Zel.) 8:6, 3:6. 6:4. 6:3; Brichsnt (Bel.) - Bedard (Kan.) 6:2, 8:6, 6:4; Davies (V B.) - Owen (V. B.) 6:3, 7:5, 3:6. 7:5; Anderson (Avstral.) - Mo-linari (Fr.) 4:6, 6:2. 6:2, 6:4; Oackley (V. B.) - Jancso (Madžarska) 6:3, 6:4. 6:4; Patty (ZDA) - Contreras (Meh.) 6:4 6:4. 6:0; Mulloy (ZDA) Oliver (V. B.) 6:2, 6:3. 6:1; Stevart (ZDA) - Reyes (Meh.) 6:2, 6:4. 3:6, 6:3; Nieisen (Dan.) - Wa-sher (Bel.) zmagal Nieisen zaradi odstopa Washerja; Emerson (Avstral.) - Barrett (V.B.) 6:1 6:1. 6:4: Cooper (Avstral.) -Drobny (Eg.) 6:1, 6:3, 6:3; Re-my (Fr.) - Franckland (Av-
stral.) 6:3, 6:2, 6:0; Froesch (Svi.) - Kitovitz (V. B.) 0:6. 6:4, 4:6, 6:3, 7:5.
Ftam (ZDA) - Krisnnan (Indija) 3:6, 6:2, 7:5, 5:7, 6:2; Fra-ser (Avstral.) - Becker (V. B.) 6:3, 6:3, 4:6, 6:4; Candy (Avstral.) - Argon (Urugvaj) 6:1, 1:6, 6:3, 6:2; Davidson (Sved.) -Buttimer (ZDA) 6:4, 6:4, 6:4, Seixas (ZDA) - Kumar (Ind.) 6:4, 6:1, 6:4; Rose (Avstral.) Katz (Rodezija) 6:1, 7:5, 7:5; Pementel (Ven.) - Saiko (Avstrija) 6:2, 6:2, 6:3; Mills (V. B.) - Martinez (Šp.) 6:4. 6:3. 6:3; Schwartz (ZDA) - Eisem-berg (ZDA) 1:6, 15:13, 7:5. 6:1; Schmidt (Šve.) - Ayala (Čile) 6:4, 11:9, 6:2: Franks (ZDA) -Woodcoock (Avstral.) 2:6, 6:4, 2:6, 6:0, 9:7; Green (ZDA) -Gibson (Avstral.) 6:4, 7:5, 6:2; J. Ulrich (Dan.) - Cranston (ZDA) 6:3. 6:4, 3:6, 6:1; Knight (V. B.) - Ward (V. B.) 3:1. 6:3, 4:6, 6:1; Kamo (Jap.) - Paiafox (Meh.) 6:1, 7:9, 6:3, 6:3; Wu-son (V. B.) Hammers e* (Čile) 6:2, 6:3. 3:6, 6:2.
V igrah moških dvojic sta Pietrangeli in Sirola s težavo premagala Urugvajca Argina in Kubanca Garrido s 6:4, 6:4, 6:8, 3:6, 6:1.
Registracija pogodb s tujimi nogometaši
RIM, 26. — Zvezno tajništvo FIGC je sporočilo, da so v skladu s predpisi zveznega sveta vložila moštva A lige do 22. t. m. pogodbe z naslednjimi inozemskimi ali pa tako imenovanim' »oriundi« igralci:
Bologna: Vukas Bernard.
Inter: Angelillo Antonio Valentin.
Juventus:	Sivori Enrique
Omar, Charles \Viliiam John. Milan: Griilo Erneato.
Roma: Chesio Jupiter, Czi-bor Zoltan.
Udinese: Pentrelli Luis.
Vložitev podpisanih pogodb seveda ne razrešuje prizadetih klubov od spoštovanja statutarnih pravil FIFA in FIGC
Zaključena tekmovanja v izločilnih skupinah
Ponziana v finalu mladinskega turnirja
Ostali finalisti: Reka, Budučnost in Rudar
REKA, 26. — Z današnjimi Budučnost tekmami na Reki, v Opatiji,
Labinju in Pulju se je zaključil kvalifikacijski del mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja. Zmagovalci posameznih skupin so postali Re ka, Budučnost, Rudar in Ponziana, ki so se kvalificirali v finalno skupino. Para za polfinale bosta določena po žrebu nakar bosta zmagovalca odigrala finale za prvo m drugo mesto, premaganca pa finale za 3. in 4. mesto. Ne glede na to, kakšen bo izid nadaljnjih tekem, je Ponziana dosegla v svoji skupini v Pulju velik u-speh. Vsa tri srečanja je odločila v svojo korist in je tud: sicer pokazala najbolj dovršeno igro na turnirju.
Skupina — Reka Radničid-Spai Reka-Vasas Eto Reka	3	2	0
Vasas	Eto	3	2	0
Spal	3
RadniSki	3
Skupina — Opatija Budučnost-Sturm Bronshoj-Opatija
2:1 3:0 1	9:4	4
I	6:4	4
1	0	2	4:6	2
1	0	2	4:9	2
2:1 7:1
120 dirkačev pripravljenih na veliko borbo
Danes v Nantesu start za 44* «T«nr de France»
Zadnje prognoze: Gaul, Nencini, Bahamontes in Belgijci
NANTES, 26. — Jutri točno ob 11.40 bo dal starte." v Nantesu znak za začetek 44. kolesarske dirke po Franciji (Tour de France*. Prva etapa bo po 204 km vožnje po ravnini privedla 120 kolesarjev v Gra r-ville predvidoma okrog 16.30 Ves francoski tisk predvideva. da bo letošnji «Tour» zelo živahen in da ne bo manjkalo presenečenj, čeprav je splošno mnenje, da je letošnja proga znatno izžja od prejšnjih. Kljub temu. da bo vodila tudi ‘okrat preko Alp m Pire-nejev, pa «e bo izognila najtežjim vrhovom, ki so biii v prejšnjih letih odločilni za končn-plasma. Zaradi tega bodo seveda prikrajšani na močnostnih gorski vozači kot Gaul, Bahamontes im drugi, ki pa oodo kljub temu še vedno med glavnimi favoriti dirke poleg Nen-o.mja in nekaterih zelo močn:h Belgijcev. V glavnem pa velja, da letošnja dirka po Franciji
ilimiuiiiiiilHimHiiiHuulluiltiiiiitilHiiitiiiiiMiminiiiMiiiiiirtiiiiiiiiiliiifitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
Sinoči na stadionu Vigorelli v Milanu
Loi premagal po točkah Holandca Van Klaverena
MILAN, 26. — Evropski prvak lahke kategorije Duilio Loi je s tesno razliko točk toda povsem zasluzeno premagal odličnega Holandca Pieta Vam Klaverena. Dvoboj je bil zelo hiter, pester in zagrizen od prve do zadnje runde. Van Klaveren je prvi prevzel iniciativo, toda Loi je odgovarjal z učinkovitostjo. V drugi in tretji rundi je poskušal Tržačan stisniti nasprotnika k vrvem, kar pa mu ni uspelo. V začetku 4 runde je Holandcu uspel močan udarec z levico, nakar je Loi prevzel pobudo in jo obdržal do konca dvoboja.
izidi ostalih dvobojev na dirkališču Vigorelli:
Peresna kat.: Giusti premagal Sarettija po točkah. Poli-dori pa Sabolaka (Fr.) tudi po točkah.
Mušja kat.; Burruni prema-
gal Špana po točkah.
Težka kat.: Bozzano premagal Hacka (Hamburg) zaradi
upravičenega rundi.
odstopa v 6,
Kongres evropskih nogometnih zvez
KOPENIIAGEN, 26. — 28. t. m. bo v Kopenhagnu predsednik danske vlade Hansen »tvoril 3. kongres evropskin nogometnih zvez, katerega se bo udeležilo 73 delegatov iz 28 držav. Med drugim bodo na kongresu razprav'jali o organizaciji tekmovanj? za evropski pokal državnih reprezentanc ter o odnosih zvez s televizijskimi službami.
nima nobenega absolutnega favorita. med kakršne bi lahko spadal n. pr. Francoz Louison Bobet. če bi tekmoval. Tako pa je spričo njegove odsotnosti veliko vprašanje kakšne možnosti na uspeh ima spion tran cosko državno moštvo, ki je bilo sestavljeno bolj na siio kot po preudarku. Edini, ki se je doslej kolikor toliko uvelja vil na vzpetinah in ki je soliden tudi o a ravnih progah je Bauvin. Forestier je dober le v hribih, Bergaud, ki v hribin ne bo zaoMajal, je slab v ravninskih vožnjah medlem ko so vsi ostali: Anquetil, Darrigade, Bouvet, Mahe, Privat. Walko-vviak in Štablinsky samo dobri ravninski vozači.
Se manj možnosti imajo o-stali francoski dirkači, razde lieni med posamezna pokrajin, ska moštva.
Tudi za švicarsko moštvo je malo verjetno, da bi moglo, kljub prisotnosti Grafa in Cle-ricija, igrati vidnejšo vlogo. Skoraj isto velja za Holandce, ki imajo v svojih vrstah sicer dobre, a že nekoliko ostarele dirkače, kot' so Wagtamans Van Est in Voorting.
Se najbolj kvotirani so brez dvoma kot moštvo Belgijci. De Bruyne, Brankart, Adriaens-sens so vozači prvega razreda. Keteleer. Plankaert, Van Ge-neudgen, Janssens in Kerkho-ve pa so znani po svoji borbenosti in zagrizenosti.
Njihovi najhujši Konkurenti znajo biti Spanci, katerih glavna moč je v Bahamontesu in Pobletu. ki razpolagata tudi z dokaj izenačenim in prizadevnim moštvom.
Kot individualist bo zelo ne-1 varen Luksemburžan Gaul, ki pa ima to smolo, da nima na razpolago zanesljivega moštva ki je zneseno skupaj z vseh vetro^ od Portugalske do Anglijo-
Preostajajo še Italijani. Francoski tisk odkrito pise, da sodi Nencini med glavne favorite, kar brez dvoma drži. Italijansko moštvo je kot celota prav gotovo najbolj popolno jn tudi
najbolj enotno. Zdi se. da v njem ni nobenih medsebojnin nasprotij in celo Nencini sam je izjavil, da bo pripravljen nuditi vso svojo pomoč kateremu koli od njegovih tovarišev, če bi se med dirko poka zaio, da ima možnosti in pogoje za končni uspeh.
Vsi člaifk italijanskega moštva so danes dopoldne imeH pod vodstvom Alfreda Binde lahek kondicijski trening. Morala med njimi je zelo visoka in zdravstveno stanje je zadovoljivo.
3 3 U « 10:1 S
Bronshoj 3	2	0	1	10:7:	4
Opatija 3	1	0	2	3:11	2
Sturm	3	0	0	3	3:7,	0
Skupina — Labinj Rudar-Dinamo (ČSR) 13) * Eintracht-Dinamo (Z.) 1:0 Rudar	3	2	1	0	6:3	5
Dinamo (Č.) 3 111 5:3 3 Eintracht 3 111 2:4 S Dinamo (Z.) 3	0	1	2	«	1
Skupina — Pulj Ponziana-Split	1:0
Vasas (Bud.)-Uljanik 3:1 Ponziana 3	3	0	0	5:1	I
Uljanik 3	1	0	2	5:7	2
Vasas (Bud.) 3	1	0	2	5:5	2
Split
3 1 0 2 4:6 2
NOGOMET
Lazio - Sevilla 3:0
SAO PAULO, 26. — V drugi tekmi za turnir Marumbi je Lazio premagal špansko o-najstorico »Sevilla* z rezultatom 3:0 (2:0). Tekma, kateri je prisostvovalo 45.000 gledalcev, je bila zelo ostra in pol-ina nekorektnosti po krivd: Špancev, tako da je moral sodnik dva od njih celo izključiti iz igre zaradi obračunavanja s pestmi. Prvi gol je dosegel za Lazio v 7' Rosa. drugega pa Tozzi v 17’ po so-lo-akciji. Končni rezultat je postavil Cbiricallo v 30 drugega polčasa. Najboljši pr: Laziu so bili Pinardi, Molino in Rosa.
Lazio, k: je z današnjo zmago popravil neugodni vtis, ki ga je zapustil po porazu s Coriinthiansom. je nastopil v naslednji postavi:
Lovati; Molino, Lo Buono; Napoleoni, Pinardi, Carrado-ri; Lucentini, Zagtto, Tozzi. Rosa, Chiricallo.
Roma-AEK 3:1
ATENE. 26. — V nočni prijateljski tekmi v Atenah je Roma premagala AEK iz Aten s 3:1 (1:1). Gole so dosegli: v 6' Hadjimhkail, v 30 Nordahl: v drugem polčasu v 1’ Compa-gno, v 18’ Da Costa.
oooooooooooo
Ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo«
1lAUR¥ MA1HMOM
»Veš, kako ukreniva? Jaz pojdem na El-Rat z njunim avtom. Oni tam bodo mislili, da se vračata. Ko bodo odkrili prevaro, bo že prepozno.*
»Stoji kakšen Mercedes tu zunaj?*
«Da. S tem sta se pripeljala*
»Prav. Ta dva golobčka bom zadržal oseminštirideset ur, potem mi boš pomagal, da se ju odkrizam.*
»Kako mislis ukreniti?*
«Dobiti morava dva zaboja z napisom »Steklo* in kakšno angleško ladijo. Konzul lahko ukaže kapitanu, naj odpre zaboja šele na odprtem morju, po možnosti izven teritorialnih voda.*
»Tako bi se dalo ukreniti. Dobro! O tem bova še govorila.* »Izkazi se ali pa sploh ne bova govorila več.*
»Ne boj se! V Londonu me čaka dekle in mi je obljubila lepih reči za tedaj, ko se vrnem. Preden sem odšel, je nisem mogel pridobiti, pa ne bi rad ostal na pol poti.*
«Srečno Willie!»
»Hvala!*
Na vratih se ustavi in z roko na kljuki vpraša:
«Aha! Nekaj kilometrov od mesta so našli avto, ki se je nekam zaletel in vžgal. O vozaču ni sledu. Vsaj zdi se tako, ker je ostalo vsega tako malo, da se ne da preiskovati. Ne ve« nič o tem?*
«Moj avto čaka tu pred uradom *
»Se mi je zdelo,* pravd in odide.
9.
Ko se je Ljerka vrnila, sem ji dal dan dopusta. Potem si naročim iz bližnje restavracije jedil in pijač. Tako se pripravim, da bom čakal oseminštirideset ur, kakor sva se zmenila z Williem. Stražil bom svoja dva golobčka.
Mož si je nekoliko opomogel, a noče jesti. Imam ga še dalje zvezanega in se raje zanimam za Susan, ki je mnogo bolj dovzetna ali vsaj ima dober tek.
»Kaj boste storili z nama?* vpraša, ko je pojedla.
«Naj vaju pošljemo na Angleško?*
Prebledi, kakor bi ji dejal, da jo bomo živo zakopali.
»Na Angleško?*
»Da. Kaj ni prav? Bolj vami boste kot tukaj. Ko bo Wil-lie opravil svoj posel, bodo oblasti uvedle preiskavo in bodite prepričani, da ne bodo zapravljali časa in vas spraševali po vaših političnih nazorih, pač pa vas bodo kratko malo obesili, če doženejo, da ste si nameravali ustanoviti privatno armado.*
Odloži vilice na krožnik in se zagleda vanje- Potem sunkoma vzdigne oči in ošine moža, ki zvezan leži na tleh. Tudi on jo pogleda in v tem pogledu je samo sovraštvo in grožnja. Stvar me začenja zanimati.
»Lahko govorim z vami na štiri oči?* vpraša Susan mrzlično in me trdo prime za roko.
»Seveda. Pojdiva tja.*
Vstanem in grem pred njo- Nemec nekaj zagruli in Susan se strese, kakor da jo je z bičem. Nisem razumel, kaj je rekel.
Zaprem vrata za seboj. Susan se me oprime.
»Gospod Singleton,* začne in skoraj hrope, »vi delate za Angleže? Jaz... mi smo vedeli, da ...»
»Ne vem, kaj vam je bilo znanega o meni. Zagotavljam vam, da se ukvarjam samo s poljedelskimi stroji. Med vojno sem bil v obveščevalni službi, zato poznam tega Demaresta. On je Anglež, jaz sem pa Amerikanec.*
Se bolj me stisne, kmalu mi bo strgala suknjič.
»Gospod Singleton, če se vrnem na Angleško, me bodo usmrtili.*
»Kdo?*
«Ime mi je res Susan Brewster. Po rodu sem Nemka, a pred desetimi leti sem se poročila z nekim Angležem. Sprva je šlo vse po sreči. Potem je začel piti in končno je bil že malokdaj trezen. Ko je bil trezen, me je pa tepel. Nekega dne mi je bilo že vsega dovolj in sem ga ubila. Živela sva na škotskem v njegovi vili, bolj podobni gradu. On je bil bogataš, jaz pa pred poroko neznano dekle, živela sva sama, še služabnikov nisva imela, šele ko sem ga ubila, sem se zavedela, kaj sem storila. Zavedela sem se tudi, da me nihče ne more rešiti pred vislicami. Zato sem pobegnila in ...»
«In?» vprašam in tehtam, koliko je resnice na tem, kar mi pripoveduje Susan.
«Skrivala sem se mesec dni. Nekega večera mi je bilo slabo. Pričakovala sem otroka, a rodil se je mrtev. Ko so me popadle porodne bolečine, so me odnesli v bolnišnico. Ne vem natanko, kaj vse se je zgodilo, spominjam se le tega, da me je kirurg dal odnesti v neko zasebno kliniko. Tam se začenja ...»
»Ne razumem.*
«Najbrž sem bledla in govorila ali pa sem kaj rekla pod narkozo. Nič ne vem. Gotovo je to, da se mi je zdravje zboljšalo in kirurg mi je nekega večera dejal, da želi neki gospod govoriti z menoj. Bil je von Kappler. Skraja je bil z menoj zelo prijazen, a kmalu je prešel na glavno vprašanje. Dejal je, da vedo, kdo sem in kaj sem napravila. Ponujajo mi dve možnosti: da končam na vislicah njegovega veličanstva ali da stopim v njihovo službo. Razložil mi je, za kaj gre. Izbire nisem imela, zato sem sprejela. Naposled je bilo vojne že konec in sem mislila, da ne bom mogla storiti veliko slabega. Z menoj so lepo ravnali in nudila se mi je prilika, da sem bila daleč od Anglije, kjer bi me prej ali slej spoznali. Toda sedaj ... če bi se vrnila in ce bi me postavili pred sodišče ... Jaz ... Glejte ...»
(Nadaljevanje sledi)
Poletni športi na Goriškem
Letošnja zimska sezona je bila precej pozitivna za goriški šport. V košarki je Go-riziana odlično igrala in si zagotovila prehod v višjo kategorijo, od koder bo v doglednem času — tako upamo — prišla zopet v prvo državno ligo, v kateri je uspešno gostovala pred leti. Tudi manjše košarkarske skupine se niso slabo odrezale. V nogometu je Pro Gorizia stalno bila med prvimi na lestvici in le za las ji je ušlo prvenstvo. Tudi Juventina iz Štandreža se je kar dobro držala.
Goriški športniki pa tudi v poletnih mesecih ne mirujejo. Že nekaj let sem se vršijo večerni nogometni in košarkarski turnirji, ki privabljajo precejšnje število gledalcev in navijačev. To je tudi razumljivo, saj se meščani večkrat zvečer ne vedo kam dati. Nogometne tekme so na občinskem stadionu; na turnirju sodelujejo tako reprezentance raznih goriških tvrdk in ustanov kot manjša goriska športna društva. V prvih dneh prihodnjega meseca, se bo pričel ze peti poletni nogometni turnir.
Bolj zanimive so borbe za košarkarski pokal »Coliini*, Ki bo letos na razpolago že četrtič. Tu se srečajo predstavniki petih mestnih predelov, ki so si nadeli imena po raznih ulicah: «Mon!esanto», «De Ami-cis». «Oberdan», «Isonzo» in «Brigata Casale*. Okraji so sicer nekoliko nerodno razdeljeni, a tekme med raznimi e-kipami pritegnejo vselej na stotine in stotine mladih in starih navijačev. Dvorana Telovadne zveze kar odmeva od vzklikov navijačev. Razpoloženje je'tu bolj borbeno kot na prvenstvenih tekmah. Ta turnir ima svojo dobro stran tudi v tem, da se na njem izkažejo mladi talenti, ki bodo pozneje branili goriške barve v raznih prvenstvih. Iz tega turnirja so izšli elementi kot Vittori in Zollia. ki je že nastopal v držav.ni mladinski reprezentanci. Prvenstvo bo trajalo cel julij, finalne tekme pa bodo verjetno v začetku avgusta.
Oatovorm urednik STANISLAV HENKO Tiska Ttskarsk* zavod ZTT • Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 27. t. m.
„Pohlep po zlatu** (La sete delUoro)
Igra: GLEEN FORD
Janc trn PnčČfiaJi
predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. url in NA PROSTEM ob 20,30 Paramount barvni lilm:
«0kno na dvorišče»
Igrajo:
GRACE KELLY
VVENDELL COREY
THE1 MA RITTER
Od 21. do 22. ura televizijski prenos
a ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ*