Leto LXXrV., št. 291 Poštnina pfaB— Ljubljana, al. 1942-XXI Cena 50 - f i - - * NAROD UREDNIŠTVO LN UFKAVA: LJUBLJANA, PUCCINUBVA ULICA 8 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije in inozemstva trna UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A*, SOLANO TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31- Računi pri postno čekovnem zavoda: LJubljana ster. 10-351 opoklne — Meseca a naročnina IV— Ur. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienra italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A- MILANO. .uicaci aziom vlazione deli'Asse 4* m THze grnrkđl piroscafi probabilmente affondatS, pnrecehi altri czlpltl — II bcenbardamento di Malta — Scantri di pattisglls nella Si rtiča e nella Tunis i a 11 Qnartiere Generale đelle fone Arma-te comunica in ti.:in di 20 tUcembre il šegi: -nte bolictiino No. 939: Sni fronti* sirtico e nella regione tuni-sina scontri tli oppost) elementi esploranti. L* aviazione avversaria, che ha ripetu-tami ate tentato «1 i agire raUe noatre posi-7i; ni, perdeva ad opera deli'artiglieria coii-traerea delT Asse quat*ro appareccnl in Li-bia. nno in Tuni-ia. Tri- altri velivoli l>ri- tannici venivano abbattutj da no>tri «tc-ciatori nel delo dj Sabratha, Reparti aerel germanicJ borabardavano efficaccemente il porto di I > agaai colpenđo navi alla fonda e attrezzatnre portnali; neHe acqae poco, a nord della cltta dne piroscaff per com-plesaive Vi.000 tonnellato venivano een-trati da b obe e probabilmente af f omiat i. II nemlco ha compinto naove incorsionl so cltta tonlsine causando numerosc vitti-me fra le popolazioni locali: 17 morli e SO frriti sono segnelati a Sosa, 'IG morti e 43 f«-riti a Iiinisi; nesstin danno ad ohhiettivi di interesse mili tare. In rii?: < i te azionl nottnrne eonsistenti formaadonl tedesehe hanno bombardato gli aeroporti di Malta: a sini ovest deli* isola nn eonvoglio ingieso e stato attaeeato ed nn piroscafo sieuramcnte eolpito. II Quartiere Generale delle Forze Ar- mate oomanica in date di 19. dtcembre segnente bollcttino No. 938: Nella Sirtiea il nemico, provato da com-battimenti nel cnrso dei qnali perdeva, altri 21 carri arnnati, non ha. ieri esereitat> sensihile pressione snlle truppe deli'Asse Che hanno attuato i niovimenti previsti. In Tunisia, eoneentramenti avversari sono stati bombardati nella zona di Med jez »i Bab da reparti deli* aviazione: 10 appa-reeehi venivano abbattnti dalla eaeeia ger-maniea, quattro altri da aerei nostri e. te-desehi nel Mediterraneo eentrale. Snsa (Tnnisia) e stata nnovamente at-taeeata da velivoli nemiei: rilevanti i dan-ni arreeati alle abitazioni civili, fra hi po-polazione locnle si eontano 38 morti. 4 aeroplani risnltano eonipessivamente di-strutti \ Bengaziju je bilo ponoči ponovno bombai oirano. V Tunisu so letalski oddViKi nadalje obstreljevali sovražne čete, topniške p'stojanke in skladišča za dovoz. Nemška podmornica je 18. decembra potopila zapadno od Orana angleški rušilec. Tri poletu preko Kokavskega preliva so brza nem'-ka bojna letala bombardirala važne tovarniške naprave ob angleški obali. V letalskem spopadu je bilo sestreljeno eno angleško letalo. Pogrešamo eno lastno le- V borbah ob velikem loku Dona se je posebno odlikovala 11. oklopna divizija pod vodstvom generalnega majorja Balka. Helsinki, 21. dec. s. V zadnjih 24 urah je finsko tepnišivo na fronti Karclijske ožine uničilo sedem sovjetskih utrdbic. finski metalci bomb pa so uničili dva rdeča oddelka. V vzho-dnem odseku Aunu^kc fronte sta bi!a odbita dva sovjetska poskusa oboroženega izvidni^tva. Na fronti Vzhodne K:7rc-iije je bilo udejstvovanje patrulj na obeh straneh znatno. Berlin, 20. dec. s. Nemški brzi bomrm:ki. k.ne~c bo spremljali lovci tipa Bock \Vulf, so včeraj preleteli Kokavski preliv in napadli i uspehom razne kraje na južnovzhod-ni angleški obali. Letala so premagala za-pero prO'tiletalskega lahkega in težkega top-ničtva ter vzela za cilj neko tovarno v StcncslcsSAi, severno od Deala. Nad zadetimi objekti so se dvignili visoki stebri ognja Tudi v okoliških zgradbah so bombe povzročile hudo opustošenje. Na povratku so se nemški lovci zapletli v bcTbo vzhodno od Deala z eskadro angleških lovcev. Eno sovražno letalo je bilo zrušeno in je strmoglav 'A'j v plamenih v morje. Grof Ciane pri Hitlerju Važne konference v Hitlerjevem glavnem stanu — Zunanjega ministra je spremljal maršal Cavallero — Sprejem Lavala Rim. 20. dee. s. 18- decembra je Hitler sprejel v svojem Slavnem stanu italijanskega ministru zunanjih zadev grofa Cia-na. ki se je pedal na kratek obisk v Nemčijo cb spremstvu šefa italijanskega glavnega stana maršala Cavallera. Dne 18. in 19. se je Hitler razgovarjal z grofom Cia-nem in maršalom Cavallerom o vseh vprašanjih v zvezi s tkupr.im vodstvom vojne Italije in Nemčije. Političnih in vojaških razgovorov pri Hitlerju so se udeležili maršal Herman G^ring. zunanji minister von Kibbentrop in šef vrhovnega poveljništva nemških oboroženih sil feldmaršal Keitel. Sestanek v Hitlerjevem glavnem stanu je bil v znaku odločne volje sil Osi. uporabiti vse sile za dosego končne zmage. Glede vseh obravnavanih vprašanj, je b'la dosežena popolna istovetnost gledišč- Nepo-ruŠIjivo prijaateljstvo in bratstvo v orožju Duceja in Frthrerja in obeh njunih narodov je podelilo kakor vedno razgovorom z grofom Cianom in maršalom Cavallerom značaj posebne prisrčnosti. Ob obisku v glavnem stanu Hitlerja, so grofa Ciana -n maršala Cavallera spremljali italijanski veleposlanik v Berlinu Dno Alfieri, nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen, kakor tudi politični sodelavci grofa C ana ter oficirji vojske, mornarice in letalstva Italije. Berlin, 21. dec. s. Xuc:onal Zeitung« komentira z naslednjimi izrazi sestanek med Hitlerjem in grofom Cianom- Na ozemljih, ki so postala prizorišča operacij zaradi metodičnega razširjenja vojne s strani demokracij, vladajo tako jasne okoliščine, da dovoljujejo v naprej proučitev primernih ukrepov tako z vojaškega, kakor s političnega stališča. V tem položaju je Hitler sprejel v svojem glavnem stanu Doceje-vega odposlanca in pooblaščenega tolmača namer fašistične Italije. Grof Ciano je imel pomembno asistenco in dopolnitev z vojaškega gledišča v maršalu Cavalleru. Ob- lika in vsebina izjav o sestanku v glavnem stanu Hitlerjevem, sta ponovno značilni za razgovore, ki so potekli med Italijo in Nemčijo v duhu jeklenega pakta. Vodilne sile Evrope in pionirji, ki jih je previdnost poklicala, da Zgradijo nov evropski red, so znova proglasili voljo, usmeriti vse sile za c>svojitev končne zmage. Zunanji svet in I zlasti soražniki bodo morali upoštevati, da se je doslej vsaka izjava, izdana ]>o sestanku voditeljev Osi, i/vajala v lllTfllrT ! nih ciljih in se redno nretvorjla v krat-i kem fiasu v ukrepe odločilnega značaja. Razgovor o Franciji Rim. 20. đec s. 19. decembra je Hitler v svojem glavnem stanu ob navzočnosti italijanskega ministra za zunanje zadeve I grofa Ciana. maršala Hermana G'»ringa i in nemškega zunanjesa ministra von Rib-bentropa sprejel šefa francoske vlade Petra Lavala. Z njim se Je dolgo razgtk. . varjal o sedaniih problcm'h Francije. e iiiisnovsS mm direktor!! PM¥ Fe£ta|«iki Stranke so: FarnesI, Ravaslo, Scorza in Tarabini — Stranka je z vsemi organizacijami mobilizirana za civilno službo v vojni Rim, 19. dec. s. Odredbeni list Stranke objavlja: Duce je na predlog tajnika PNF podpisal dekrete c imenovanju članov direktorija PNF. Nacionalni direktorij je sestavljen takole: Fs^tafnlki: Mario Farnesi, rojen leta 1910, vpisan san v Stranko od leta 192S (2. fašistični naber), vstopil je v Stranko iz mladmskih organizacij, poročnik pilot prostovoljec, bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki. V se. danji vojni je bil trikrat odlikovan za vojaško hrabrost, po poklicu je odvetnik. Carlo R-avasic^ rojen 1. 1S97, vpisan v PNF od 1. maja 1921, bil je ranjen za Pwe-verucijo, Skvadrist. udeležnik pohoda na Rim, kapitan bojevnik, vojni invalid iz vojne 1915—18. doktor filozofije, po poklicu novinar in p'satelj. Carlo Seorza, rojen 1. 1897f vpisan v PXF od 14. decembra 1920. poveljnik .akcijske eskadre, polpolkcvnik bersalierov, prostovoljec v vojnah 1. 1915—18. v italijanski Vzhodni Afriki in spanci. Imetnik 4 zlatih kolajn za vojaško hrabrost, pc poklicu novinar in p'satelj. Alessandro Tarabini, rojen 1. 1S94, vpisan v Stranko d 7. novembra 1919. Skvadrist. udeleženec pohoda na Rim, bojevnik v vojni 1915—18 in v sedanji vojni, general Milice, bivši Zvezni tajnik in generalni inspektor GILL-a. člani po zakGHu: Giuseppe Bottai, minister za narodno vzgojo,' Alessandro Pavolini, minister za ljudsko kulturo, Renatj Rioci, minister za korporacije. katerem je Fašistična stranka s svojimi podrejenimi < rga-nizacijamj mobilizirana za civilno slu/biv po zakonskih določbah z dne '»4, maja 1!)10-XVIII glede discipline clržavljain»\ v vojnem času. Kralj in Cesar na otvoritvi japonske dokaffftentarične SotograSske razstave Rim, 20. dec. s. Davi je bila otvorjena v razstavni palači ob navzočnosti Kralja in Cesarja japonska dokumentariena fotografska razstava, katero je priredilo Društvo prijateljev Japonske ob sodelovanju japonskega veleposlaništva. Vzvišenega Vladarja so sprejeli piedsednik Društva prijateljev Japonske veleposlanik baron Aloisi, podpredsednik senator Gugliclmi, akademik Tucci in veleposlanik Paoluei de Calboli. S svojo navzočnotjo je Vladar hotel podeliti razstavi važnost, ki jo zasluži na političnem in kulturnem področju s tem, da koristi globljemu poznavanju zavezniške Japonske. Titanski napor velike države, katerega uspehi so presenetili svet, je prikazan z obilnimi fotografskimi dokumenti, ki kažejo ne samo vojno in industrijsko opremo njegove čudovite moderne organizacije, temveč tudi nespremenljivo tradicijo japonske duše, iz katere mlade generacije črpajo duhovne energije za udejsvovanje. Umetniški odsek razstave, ki je lepo urejen v obširnih dvoranah, ki sledijo fotografskim dokumentom, služi za globlje poznavanje Japonske sploh, katero širše občinstvo malo pozna. Z zanimanjem se je vzvišeni Vladar pomudil v umetniškem odseku, kjer so razstavljeni predmeti večinoma italijanska last. Akademiku Josipu Tucciju je uspelo ustanoviti majhen muzej z izredno dragocenimi predmeti, ki so last zasebnikov, ustanov in njegove lastne zbirke. Japonska umetnost je bila tako dostojno zastopana s svojimi najbolj značilnimi deli. Ena izmed dvoran je posvečena bogatim kostumom japonskega gledališča. Profesor Morgani je razkazal vladarju kostume in maske japonskega klasičnega gledališča, ki so bili razstavljeni z privolitvijo ministra Kaseia. odniavnika poslov Japonskega veleposlaništva. V dvorani ^Jamato« je vladar čestital ravnatelju in sodelolavcem italiajn-sko-joponske revije. V neki dvorani so fotografije v naravni velikosti dragocenih fresk iz templja Horvugv. ki je najstaicjše svetišče na Japonska.). Otvoritve razstave so m Udeležili japonski veleposlanik pri Kvninahi, odpravnik poslov, vojaški atašeji in \< N-pnslanik pri sv. stolici. Med navzočimi so bili tudi prine. Kioži, minister za Italijansko Afrika Te-ruzzi. veleposlanik Rocco kot zatopnik ministra, podpredsednik senata GugUelml, inspektor Fabrizi kot zastopnik ta mika PNF, general Pizzi ko zastopnik podtajnika vojnega ministrstva. Navzoči so bili It odpravnik poslov Nemčijo z vojaškimi atašeji, odpravnik poslov Španije. l>olgarski. finski, mandžurski, rumunski in slovaški poslaniki. Svečanosti so se udeležub japonski novinarji ter celotna japonska zajednica v Rimu. Množiea ljudi se je zbrala pred palačo in je priredila ob izhodu vladarja toplo manifestacijo udanosti. Razstava je odprta za javnost brezplačno. Vladar sprejel pisca palitične in diplomatske zgodovine Italije Rim, 20. dee. s. Nj. Vel. Kralj in Dn—T je sprejel v zasebni avdienci komendatoija odvetnika Ksaverjja Civibrizzia, p.sca parlamentarne politične in diplomatske iymt -vine Italije, ki je poklonil vzvš^nemu vl.i-. :;u šesti zvezek svojega dela. Nj. V- I. Kialj in Cesar je sprejel poklonitev in izrazil svoje zadovoljstvo spričo pomembne^ t dela, kj ga je pisec opravil. špansko-portugalsko bratsko prijateljstvo Lizbona, 20. dec. s*. V rezidenci ministrskega predsednika je bil ra/.aovon-, ki je trajal dve u>ri med španskim zunanjim ministrom Jordano in scsom portugalske vlade Sailazarjem. Gosta 9o sprejeli z voju-kimi častmi, nakar je obiskal predsednika republike CarmonC' in se z njim prisrčno raz-povarjal. General Carmo-na jc priredil v vladni pa'ači v čast mlmstru Jordanu cbed in sprejem, katerega so se udeležili zastopniki španskih in portugalskih cblasti ter člani diplomatskega zborna. Madrid, 2i>. dee. s. Listi z velikim poudarkom objavljajo porr;č'!a o obisku zunanjega ministra Jordana v Lizbc/ni ter pod-črtavaja živo zadovol istvo zaradi lepega sprejema španskega ministra na Portugalskem. Jordanovo potovanje, pišejo listi, poudarja lojalne vezi prijateljstva in istokrv-nosti obeh narodov na polotoku, ki imata zaradi skupnega zemljepisnega in zgodovinskega položaja in istovetnih idealov enaka stremljenja in enake skrbi ter sta povezana v bratskem prijateljstvu zlasti v sedanj;h oko!i:činim. kr> se preizku:ajo prava prijateljstva. Obilo prostora posveča tisk tudi komentarjem portugalskih listov. Izjalovljen poskus dnevnega napada na Francijo Berlin. 21. dec. s. Poizkus Angležev, da bi izvedli v prvih popoldanskih urah 20. decembra s skupinami štirimotornih bombnikov, katere so spremljale močne skupino lovcev, napade na razne kraje v srednji Franciji, se je izjalovil, kakor domavi DNB. Poizkus so onemogočili lovci in nemško protiletalsko topništvo, ki je takoj stopilo v akcijo. Nemški lovci so se \ r.:;!i n t eskadre bombnikov in zrušili po zadnjih vesteh v hudih letalskih borbah 7 letal, med njimi nekaj močno oboroženih itlr -motornikov. Verjetno je, da je sovni/n.k med to akcijo izgubil še nadaljnja letala. Krvava bilanca angleškega terorja v Indiji Bang-kok, 19. dec. s. Od 8. avgusta do 8. decembra je bilo v Indiji ubitih ali ranjenih 2875 oseb, 13.200 pa aretiranih, kakor poroča radio Delhi. V isti debi je bilo indijskemu prebivalstvu naloženih kolektivnih glob za znesek 13 milijonov in pol rumj< 83 krajevnih upravnih uradov pa je bilo ukinjenih zaradi nezanesljivosti. Indijski krogi v Bangkoku menijo, da so dejanske štev 1-ke o ubitih, ranjenih in glebah Se večje. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 21. decembra 1942-XXI stor. 291 Eksc. Gambara je sprejel Zveznega tajnika z direktorijem in inšpektorji okrožij Ljubljana, 19. decembra. Tiskovni urad zveze Fagijev objavlja:: Davi jc novi poveljnik XI. Armadnega zbora Eksc. Gambara sprejel Zveznega tajn ka v spremstvu Zveznega podtajnika ter članov direktorija, kakor tudi Podtajnika Fašija in okrožnih inšpektorjev. Zvezni tajnik je Eksc. Gambaro pozdravil v imenu Crnih srajc Ljubljanske pokrajine, ki se na tem operacijskem področju čutijo tesno povezani z borci v vojaških uniformah. V nadaljnjem je zago- tavljal, da bodo Crne srajce sodelovale z vojsko ob vsaki priložnosti. Eksc. Gaambara se je zahvalil Zveznemu tajniku in ga naprosil, naj izroči njegove prisrčne pozdrave Fašistom Ljubljanske pokrajine. Pristavil je, da je podporna akcija za borce XI. Armadnega zbora najvišje v čislih pri vseh, kajti ona najbolje dokazuje, kakšne globoke vezi vežejo borce v črni srajci in sivozelenem. Zagotavljal je h koncu še to, da bo vedno vedel ceniti sodelovanje, ki ga bo užival pri zvezi Fašijev- Večer mladinskih klavirskih skladb L. 1.2. škerjanc, M. Sancinova, S. Hraš&včeva in M. Bizja-kova izvajajo izbrane slovenske mladinske klavirske skladbe Ljubljana. 21. decembra. V petek 18. decembra je bil v polno zasedeni mali Filharmonični • dvorani zanimiv glasbeni večer, ki so na njem izvajali serijo izbranih, nedavno izišlih mladinskih klavirskih skladb. Prva prireditev te vrste pod okriljem vzorno delavne Glasbene Matice je pritegnila glasbo ljubeče občinstvo, ki kaže predvsem zanimanje za mladinske skladbe. Vse izvajane skladbe so pokazale mnogo ljubkosti, prisrčnosti in toplote, do katere najde mlada duša doživljen stik. Po večini so izšle konec septembra v prikunni, čedni izdaji ljubljanske Glasbene Matice. Skladbe predstavljajo izredno posrečeno zasnovo v prid uspešnemu študiju naše glasbene mladine, ki se je z ljubeznijo oklenila učenja ter izpopolnjevanja v poznavanju domačih mladinskih klavirskih skladb. Dragoceno gradivo priča o samoniklosti. izredno posrečeni gradnji mičnih skladb s strani naših neutrudno snujočih skladateljev. Izvajanje skladb pa je pokazalo močne učinke, doživljeno neposrednost, s katero so odlični Izvajalci podajali posamezne skladbe. Najpreje je L. M. Skerjanc z njemu lastno suvereno mirnostjo izvajal svojih deset mladinsk;h skladb za klavir. Njegove skladbe (Zimska, Pu>1na, Pomladna. Viharna. Nočna. Sončna. Poletna. Plesna. Jesenska in Božična) pronicajo z bistvenimi poudarki v smisel skladateljskega snovanja, ki je izraženo že v naslovih posameznih skladb. To velja tudi za Santlovih »Osem klavirskih skladb za mladino* (Pri topli peči. Šetnja z dedom. Dimnikar gre. Menuet, Pooreb mrtvega ptička. Mladi potnik. V mlinu. Veverica), ki jih je z vsemi svojimi znanimi odlikami interpretirala na klavirju Silva Hraševčeva, ki je zatem izvajala še P a v č i č e v i »Božična - in »Pastirci« ter Mirkove Romance II.. Etude in Bluette iz njegovega izvirno zamišljenega mladinskega klavirskega albuma. Sledilo je šest zanimivih skladb Razigranost, Silhueta, Romanca. Koračnica. Uspavanka ter Komar in muha plešeta iz mladinski zbirke klavirskih skladb »Iz mladih dni« M i r c e S a n c i n o v e. ki je omenjene skladbe sama izvajala z nežnim občutjem in poglobljenim podajanjem. Med njenimi skladbami, ki odkrivajo mnogo smisla za ustrezni klavirski zvok. je najbolj ugajala poslednja *Komar in muha plešeta« zaradi značilnosti, posrečenosti ter učinkovitosti zasnove. Z zanosom in temperamentom je izvajala M. B i z j a k o v a nadaljnje skladbe in sicer -Mikijev god« (Šivi c). zatem lične Osterčeve drobne skladbe iz zbirke -Šest malih skladb«. K. Pahorje ve samonikle skladbe iz njegove zbirke »Tri arabeske« ter ob zaključku še izredno posrečene skladbe »Uspavanka«, >Predi-ca«, »Babica pripoveduje^ in »Koračnica■< iz M Tomčeve zbirke Za malega pianista«. Ob sklepu sta naši odlični pianistki M. B i z j a k o v a ter S. Hraševčeva v skladni, harmonično zveneči štiriročni klavirski soigri izvajali še slikovite T o m č e-v e Variacije na pesem »Od kneza Marka«, ki temeljijo na znani otroški pesmici o knezu Marku in ki nudilo s svojimi pestro sledečimi si spremembami dobrodošlo priliko za štiriročno klavirske vežbanje ne samo mlajšim pianistom, ampak tudi že dobro izvežbanim ter preizkušenim. Vse skladbe so bile dele/ne toplega priznanja navzočnega cbč'nstva. ki je občudovalo njihovo globoko neposrednost in značilno izvirnost v zasnutku ter izgradnji. Poslušalci so odličnim izvaialcem izražali svoje iskreno or'znanie. M'rca Sanci-nova je prejela lep šooek. Nedvomno je ta večer, prvi te vrste v Ljubljani, povsem dosegel svoj plemenit: namen. Športna nedelja Livorno zspet prvi med najboljšimi Včerajšnje XII. kole italijanskega nc^onietne&ri prvenstva se je kirnčaio z mnogimi nepričakovanimi izidi Torino poražen v Bergamu Ljubljana, 21. decembra Po nedeljski spremembi v vodstvu tabele italijanskega nogometnega prvenstva divizijo A, ko je Toi ino z enakim številom točk, a z boljšim količnikom zgodit kov prevzel vodilno mesto dvakrat poraženem Livornu. so bili vsi poznavalci mnenja, da je Livorno že odigral svoje najsijajnejše razdobje v tom tekmovanju in da bo simpatično moštvo moralo v ozadje. Vendar popolnega soglasja med strokovnjaki in bilo.. Zlasti so mnogi opozarjali na razne možnosti, ki da jih nudi razporeditev tekem v prihodnjih kolih. Razporeditev da je taka. da ima Livorno izglede, obdržati se Se za nekaj časa vsaj na drugem mestu. Nihče pa ni predvideval tega. kar se je včeraj res zgodilo: da bo Torino poražen. Livorno pa bo zmagovit zopet sam prevzel izredno častno vodilno mesto v diviziji A. Ne. tega ni nihče predvideval, čepiav so se nekateri izražali zelo oprezno. In vendar zgodilo se je. kakor se mnogo podobnega nepričakovanega rado zgodi v vseh športnih tekmovanjih, posebno pa še nogometnih. Včerajšnje kolo pa po svojih izidih ni zanimivo samo zaradi tega. Skoro polovica rezultatov je — presenetljiva. Kar poglejmo na kratko. V Genovi je Triestma pridružila svojim Številnim remijem nov neodločen rezultat! Triestinci so celo dolgo časa vodili, kasneje pa so bili zadovoljni, da so zapustili Genovo vsaj s polovico izkupička. Liguria je proti koncu zelo pritiskala, ni pa zmogla presenetiti dobre obrambe Triestine. — Atalanta je porazila Torino! Na svojem igrišču, po ostri borbi in z enim. edinim zgoditkom vse tekme. V 2. minuti drugega polčasa je padla odločitev. Torinov napad je bil zelo neploden in nenapadalen. — Ve-nezia je v Rimu remizirala z Laziom! Benečanom se je prvič v sedanjem prvenstvu nasmejalo solnce nogometne sreče. Do 4-1. minute drugega polčasa je vodil Lazio z 1:0. Tedaj pa se je benečanski napad spustil v nevaren napad, ki je re uspel in prinesel Venezii vsaj eno točko. — Dve tekmi sta se končali z visoko, vendar pričakovanima zmagama: Bologna je porazila Milano, Ambrosiana pa Fiorentino. Obe moštvi se že uvrščata med kandidate za najboljša mesta. — Vicenza je v Bariju igrala neodločeno! Vsekakor uspeh, ki ga ie malokdo pričakoval. Tekma sama je bila, kakor pravijo prva poročila, malo zanimiva. — Sedaj pa drugi glavni dogodek: Livorno je na svojem igrišču porazil lanskega prvaka Romo. Oba zgoditka sta padla v teku četrt ure v začetku drugega polčasa, ko je bil Livorno v znatni teren-Fik premoči. — Končno Juventu-Gcnova! Tekma, ki so jo smatrali vsi za najzanimivejšo v XII. kolu. Niso se zmotili, saj se je v Torinu vodila velika, ogorčena borba za zmago, ki jo je Juventus z enim zgoditkom odlečil v svojo korist in se zelo, zelo približal drugemu in morda tudi — prvemu mestu. Juventus izpračuje v tem tekmovanju izvrstno znanje in borbenost. Zaslužil bi. da pridruži svojim številnim slavnim uspehom v preteklosti, novega v najbližnji bodočnosti. Tekme divizije A so se včeraj končale takole: Genova: lagurip.-Tri^stina 1:1 (0:1), Bergamo: Atalanta-Tcrino 1:0 (1:0), Kini: Lazio-\ enezia 1:1 (1:0). Bologna: no!oj>na-M;lano 3:0 (2:0), Bari: Bari-Vieenza 0:0, Milano: Ambrosiana-Finrentina 1:0 (3:0;, Livorno: iLvomo-Koma 2:0 (0:0). Torino: Juventus-Genova 3:2 (1:1). Stanje v tabeli: Livorno IS točk. Torino 16, Juventus 15. Bolcgna in Ambrosiana 14. Genova in aLrio 13. Fiorentina, Milano in Atalanta 12, Roma in Bari 10, Liguria in Tiiestina 9, Veneiza 7 in Vicenza 6 točk. Spezia zopet sama v vodstvu V diviziji B je glavni dogodek ponovna afirmacija Spezie. Senco na njen ponovni prevzem vodstva v tabeli pa meče dejstvo, da je morala včeraj prepustiti eno točko na svojem igrišču Anconitani. Pro Patria zapušča Sieno neoporečno poražena, še vedno pa se je obdržala na drugem mestu. Napoli je premagal Savono. Fanfulla AUes-sandrio. oba kot gostujoči moštvi. Tekma v Padovi se je končala brez go!a. Odpovedana je bila tekma med Materom in Medeno, ki bi morala biti v Rimu. Rezultati so naslednji: v Savoni: Savona-Nanoli 0:1. v Crcvoni: Cremonese-Pescara 2:1, v Vi'!mu: Udinese-Pisa 1:0. v Sieni: Siena-ProPatria 3:0. v Novari: Novcra-P? lermo 3:1, v .Alesvan-drii: Alessandria-FanfuPa 0:1. v Pade vi: Padova-Breseia 0:0, v La Spezii: Sprzia-A neon it a na 1:1. Stanje v tabeli: Spezia 18, Pro Patria 16. Anconitana 15, Pisa. Padova, Bre~cia in Napoli 14. Modena. Cremonese in No-vara 12. Fanfulla 11. Alcssandiia in Udme-se 10. Mater in Siena 9. Palermo in Pc-scaia 8 in Savona 7 točk? Radio LfsMiana TORhK. 22.DECEMBRA 1942 XXI 7.30: Lahka glasba. 8: Nun ved časa; porodila v italijanščini. 12.(H>: Plošče. 1230: Poročila v slovenščini. 12.43: Operetna s'as-ba. 13.00; Napoved časa: poročiš v ita'ijan-9Čk%L 13.15: Poročilo Vrhovnega pc/valjsiiva Oboroženih sil v sluvcmč ni. 13.17: Koncert radijskega orkestra, voui dirigent D. M. junec. Simft-nična glasba 14.00: PrroO'la v ita!ijan>čini. 14.15: Plo^-e. 14.25: Koncert, vodi dirieent Morelli. sodeluje sopran feftfca .Miriam Malacarne. 15.00: PotočMa v italijanščini. 17.00: Napoved časa; pcrcčMa v i tali janščni. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Plo^-če *La Voce del Padrcnc — Colu m bia«. -9.00: »Govorimo italijanske-«, poučuje p-of. dr. Stanko Lcben. 1930: Pr'.-čila v italijanščini. 19.45: karakteristiki« kvintet. 20.00: Napoved čaf-a: pOTo-čTa v italijanščini. 20.20: Kcvnentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Tipična £'a>..ba. 2i.00: Orkester Cetra. vodi dirigent !tai-z^za. 21.40: Koncert violinista Kar'a Kup'a. pri klavirju L. M. Skcrjanc. 22.05: Prebivanje v slevemčini. 22.15: Koncert Adamičevega r*rkci>tra. 22.35: Znam valčki. 22.45: Pereč ".la v italijanščini. Predpisi za rabo in naienje fotografskih aparatov Visoki komisar za Ljubljansko pokraji-not na podstavi člena 3 kr. ukaza z dne 3. 'maja 1941_XtX št. 291, na podstavi člena 65 vojaškega kazenskega zakonika in smatrajoč za potrebno, da se uredita raba in nošenje fotografskih aparatov, odreja: Cl. 1. Brez predhodne pooblastitve je prepovedano nositi s seboj ali rabiti fotografske aparate, vštevši take za kinematografsko snemanje, zunaj lastnega stanovanja, prodajnih obratovalnic ali fotografskih ateljejev. Pooblastitev izdaja za vso pokrajino Kr. kvestura. in je lahko začasna ali trajna. Izdajo jo lahko začasno tudi okrajna na-čelstva in velja v takem primeru samo na ozemlju zadevnega okraja. Cl. 2. Kdor se navzlic določbam prednjega člena zaloti pri fotografiranju ali ima kakor koli pri sebi fotograski aparat ali aparat za kinematografsko snemanjei se takoj zapre in kaznuje, če ni dejanje huje kaznivo, z vojaško ječo do enega leta. Odredi se tuli zaplemba aparatov. Za sojenje kršitev določb te naredbe je pristojno Vojaško vojno sodišče Višjega poveljništva oboroženih sil Slovenia_Dal-mazia. oddelek v Ljubljani. Cl. 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko ; pokrajino. Ljubljana, dne 9. decembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli ©blsk Visskega komisarja na trgu Ljubljana. 19. decembra. Včeraj zjutraj je Visoki komisar v spremstvu Kvertorja m ved je I'rada za pregled cen obiskal živilski trg. kjer je pregledal dobavljanje in razdelitev blaga, kakor tudi njegove cene I7i de dobav in re.zdelitve miška s posebnim p udarkom za one kol;čine, ki so namenjene brin ikom in otrrjkam. Vjsok- komisar je bi povsod bod si od trgovcev, kakor tudi od k-;pujoč?ga občinstva sprejet s rpritljivo simpatijo. F stelsfflftev predsedstva GScsic^e Matiee Visokemu . LJubljana, 19. dec cm rva. Vis k: korr.is-.r je v vladni palači sprejel novega preJsednika glasbenega a*r;-štv\ Glasbene Mat'ce dr. Ivana žirovnika. ki ;e bi v spremstvu komisarja pref. Budroveha in članov društvener/a odbera. Dr. žirovnik je EJkscelenco Grazicflija pozdravil s kratkim nrgrvorm. v katerem mu ie izrazil globoko zahvalo za številne dokaze nakl njeno?'ti. ki io je faš/stični vladn pokazal nospret: društvu, in mu obljubil, da bo društvo tuli v bodoč-* opravljalo svoje delo i.cdelovanja is lojalne delavnosti. Visoki komisar jrt sprejel iz'avo dr. žirovnika z zad. voljstvom na znan;-' :r. mu je vrnil p zdrave za dru'tvo. nato p? je zadržal z njim in prof. BuJrovchem dalje čara v razgveru o raznih vprašanjih, k: se tičejo prospeha Glasbene M :tiče. Eašls&nrsfeih Scrsh Ljubljana. 18 decembra. Dnne> popoldne ie imel Z\*ezni tajnik v Dopol.avoi u Ljubljanskega FaJ;ja raport Fašističnim ženam ki so b le tamkaj zbrane. Tovarišicrm. ki jim ie pokrajinska zaupnica ženskih faš lev ea De Vechhi izročila i/kazmre za d^lga^etno delavnost v vrstah žensk'b oraa-r'zacii. ie Zvezni tajnik izrekel be~ede f^ob^^eta priznanja m zahvale, predvsem za neutrrd'iivo delo. ^ katerim italiiarrke žene v Ljubljani nudijo svojo pona.č borcem in pomoči pogrebnim drvižineam Ljubljana 18 decembra. Tirkovn urad Zveze Fašijev objavlja: V navzočnosti Zveznega podtajnika ;e bila včeraj zjutiai v Ribn c: opravljena svečanost Izmenjav : 1 -".rrrže v U.mkai£nj?:m Faš'.ju in sicer med tovarišem Budo. ki odha::i na novo meito. in novim Tajnikom Pašija Ajsnaghrjem Pri tei priliki ie Zveznega podtain ka --pre:ei poveljnik £-ererrl B/Conta^ni in je obiska] tudi sedeže Fašija. GILL-a in občine Dar2\l za borce in p2trcbn2 rciffclne Nekj vojak Je po-lal uradu bojevnikov Zveze Fašijev znese!: 100 lir kot podporo svojim tovarišem v vojni. Me!:a s'.cvenska tvrdka je po-lala Zvezi Fr.šijev znesc;: 500 lir. ki ga je Zvezni tai-nik namenil podpore potrebnim družinam v Lu;b'jani. Najvišje cem za božična drevesa Vis. Kcrais-ariat za Ljubljansko pokr^ji. no je 18. t. m. z odlokom VIII 2 št. 59C2 1 določil naslcJnje tržne cene za prodajo božičnih drevesc v Ljubljani: Za smrekova drevesca F° velikosti od 8 Xo 40 L, za jelova drevesca pa po velikosti od 10 d: 50 L za drevesce. Navedene cene so veljavne vključno do 21. decembra t- 1. Didatne živilske nakaznice za težke delavce Delodajalce in podjetja, k: zaposlujejo delavce pri težkem delu in so jih po predpisih naznanil', vabi mestni preskrboval-n: urad. naj čim prej pridejo po dodatne živilske nakaznice v veliko dvorano Met- ; nega doma. Seja odseka poljedelskih delavcev pri Pokrajinski zvezi kmetovalcev Prc3e dni se je sesital izvršni odbor odseka poljedelskih delavcev Pokrajinske zveze kmetovalcev v Ljubljani. Seji no pri-sofrtvovaH člani odbora. Izvoljen je bi! nov predsednik rvls<:ka. Seje se je udeležil strokovnjak Fašistične zveze Dal Pra, ki je dal navodila za sindikalno delo. ki ga ie treba izvršiti. Razen tega je izvršni odbor odseka sprojel razne *»klepe. ki so važni in pomembni za delo med delavci te stroke, ter je začrtal tudi smernice za kolektivni red v odnosih dela za delojemalce polje-dciske in šumarske stroke. Podaljšanje veljavnosti vojaških nakazil za hrano Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rijata je razposlal potom občinskih pre-skrbovalnih uradov razdeljevaieem racio-niranih živil (gostinskim obratom, pekom in trgovcem) z okrožnico Št. 28-111 z dne 4. L m. navodila glede novih posebnih nakazil za vojake na potovanju ali v službi izven sedeža svoje edinice. Rok veljavnosti starih nakazil, ki je v zgoraj imenovani okrožnici določen do 30. XI. t. }., je po višjem nalogu podaljšan do 31. XII. t. 1-, kar naj upoštevajo vsi razdeljevalci. Iz Hrvatske — Nemška odlikovanja. Nemški poslanik v Zagrebu Siegfried Kasche je priredil ob izročitvi odlikovanj hrvatskim železničarjem in bol-niškim strežnicam recepcijo, ki so ji pri^mtvo-vali med drugimi zunanji minister dr. Lorkovič, nemški general v Zagrebu Gfešse von Horste-nau ter drogj nemški in hrvatski dc.-to:an>t\e-Ti"Ivi \' nagovoru je nemški poslanik oaglašal vzorno delo hrvatskih žclezniC-arVv. ki izpolnjujejo svoje dolžnosli buli v najtežjih razmerah. Potem je pa izročil odlikovanja 11 železničarjem meri nj'mi državnemu tajniku Markoi ini. generalnemu ravnatelju hrvat-kih državnih železnic Ivanu čopa, ravnatelju zagrebške direkcije Saiihu Mufticu tl.tlerevo sliko je izroT-il mnogim strojeva.ijt-rn. kolajne pa bolnišk'm strežnicam Državni tajnik Markovič se je /.1-hvalil poslaniku v hnenu odlikovanih žolemi-Parjev nagla^ajoS, ..'m bodo .-ledni: tuli v ho-doce v^tro izpolnjevali svoji* dolžr^osti. — Dnevi počitka. V smislu ministrske naredbe o encm/lnevu počitka v tednu je zagrebška mestna inrava določila vrstni red dnevov počitka. Te dol/no?ti so oproščeni liudske šole. penzioni, kolodvorske restavracije, gostilne v neposredni zvezi s hotelskimi obrati, kavarne, bari. meščanske kleti In znana izletniška gostišča. Ob dnevih počitka je doston v prostore do do-tičnih gostišč nranovedan tudi obratnemu osebju. Prepovedana je tudi oddaja je.-* . ira in pijač čez ulico. — Novo ?r!5l;o poslopje. Do-edanji prostori kmetijske srednje šole v Križevcih so bili prete-ni in zato je glavno ravnateljstvo za kmetijstvo sklenilo zgraditi v Krževcih novo šolsko poslopje. Načrte zanj že pripravljajo. Gsffeiafskesa — Nova kinodvorana v Kranja V Kranju je okrožni vodja Kuss oni dan otvcril novo kinedvorana. N.vj k no ima najmodernejšo aparaturo in vse predpisane varnostne naprave. V dve rani je 200 sedežev več kakor je bilo v prejšnji. Novo poslopje je bilo v Kranju kulturni potreba. Po svečan5 otvoritvi so prikazovali glasbeni film Dunajska kri . — Šivalni tečaj, v Kran0u je bil pruejen 10 dni trajajočj bivalni tečaj v okviru materinske službe. 2ene in dekleta s>rade ob_ i. kovale tečaj, ki je prinesel mnogo dragocenih pobud. — Cožlčno petje. Iz 15 krajevnih skupin so se zbrale oni dan od blzu in dateč žene kamniškega okiož.a, da se ucleže skupnega b:žičnega petja, ki ga je prire-ila ženska organizacija v slavmstnj dvoran", strank nega doma. Kot gostje pr;-:,c£tvovali okrožni vodja zastopniki st-anke ter raznih ženskih organizac:j. Naslednjega dne se jc vršila v hlno dve ran) v Radovljici javno božično petje, katerega so se udeležile žene in dekleta iz 16 krajtvn h skupin. — Kavarna v Dolinski Srednji 'asi. Pri sv. Janezu ob Boh. jezeru je uredil da-sedan/ upravitelj hotela »Zlatorog« Maj-dič v lepem pasi pju moderno kavarr.o vn H: ta vi acijo. Za novo leto bo kavarna že cdpi ta. — Kmetje so zborovali. Pri s v. Križu nad Jesenicami so se zbrali oni dan kmetje k sprejemu deželnega svetnika dr. Hinter-eggerja. ki je prišel s kmečkega zborovanja v Ratečah. Zborovalci so se pogovo-r li o vseh gospodarskih vprašanjih, prošnjah in pritožbah. Deželni svetnik dr. Hin-tercgger j'm je v nagovoru pojasnil razne pereče zadeve kmečkega ?tanu in pohvalil je krejevno skupino, ki se je pri zadnjem zbiranju pros^vo'jnih prispevkov za zimsko pomoč zelo dobro izkazala. — Težka nesreča. Radovljiški zdravnik da. Janez šareč se je vračal z avtom s službenega potovanja, pa se mu je pripetila nesreča- Avto je precej poškodovan, zdravnika samega so morali pa odpeljati v belmeo na Golniku. — Rodbinska kronika. V Cerkljah je bilo v novembru rojenih 8 otrok. Lnaria sta Franc Podperker in Andrej Pipan. V 2i-rch ?o se poročili v novembru Maks Kos s Trate z Ivanko Zakelj z Sela, Anton Chiaccmeili z Amalijo Mrak iz Zirov, Janez Vcher iz Brekovce z Julijo Plchler iz Raven. Viljem Kavčič :z Zirov z Marijo Kavčič iz Jarče doline. Franc Poc nger iz Zirov z P*anko Jereb iz Nove vasi. Anton Bagatelj iz Nove vasi z Ano Primožič :'z 2ircv. Janez Starman z Rozalijo Gregorač oba iz Stare asi. vPavel Pečeljn s Terezijo Brence. oba z. Brekovice, Viktor Zakelj z Amalijo Oblak, oba iz Zirov. Pavel Mlinar z Ivanko Kavčič, oba iz Zrovskega vrha, Ludvik Skubic iz Suhe Loke z Ljudmilo Bogataj iz Zirov. Janez Kavčič z Frančiško Kavčič z 2 rovskega vrha. Franc Kcrvina iz Zirovskega vrha z Ivanko Mlinar iz Račeve, Janez Keržišnik z Marjano Gladek iz Zirov. ter Franc Jereb z Ivanko Jesenko iz Nove vasi. V Radovljici so se poročili Aleks Melč z Marijo Gaberc iz Loma ter Justin Franc z Marijo Verš-nik iz Puterhofa. Umrla sta Peter Golja iz Puterhofa in Marija Mihevc iz Loma. V Hcmcu-Radomljah je bilo v novembru rojenih 11 otrok, umrla sta pa Marija Me- jač in Frančiška Volmaier. V Šenčurja pri Kranju je umrl tajnik hranilnice Karel Bricelj. ki je dolga leta upravljal tudi občinsko tehtnico. Umrl je tudi sinček po-sestnikaa Frnca Globočnika iz Vogel j. — Ureditev stavbnega, gospodarstva- Sef civilne uprave dr. Rainer je izdal uredbo o ureditvi stavbnega gospodarstva, kakor je urejeno v drugih pokrajinah Nemčije. Odslej bo veljal za Gorenjsko isti stavbni red kakor za ostalo Nemčijo. Se/ KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 21. decembra: Tomaž DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Srčna pota Kino Sloga: Mati Kino Union: Nepozabljcni poljub Kino Moste: Opereta in Arazonia Razstava Muiič-Scdej-Zonič v Jakopičevem paviljonu Razstava Franca Pavlm*ca v galeriji Obcrsnel D E Ž I' R N E T. E K A R N E Dane«: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Ur« Pcu-Klanjšček Dia. Cesta Arielc Rea t, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Francka Galouhova umrla Ljubljana, 21. decembra. Včeraj popoldne so se zbrali Movttnl p-^ grebe; p'ed kapelico sv. Cirila m .Metoda na Žalah, da spremijo na poslednji poti plemenito g< >spo in blago ženo Francko G o 1 c u h c/ v o, življenjsko družico Mfa0i novinarskega tovarišu Rudolf* GofollJia. Vsi, ki so jo poznali, sp^-tova'i in ljub!i. so bili bridko pretreseni ob v cM i. da je r*> hudi, dolgotrajni bolezni omahnila na življenjski ]M) du. Iz pt.'k^ali^ikc kapelice se jc itMEVfl žalni sprevod do nicnepa poslednjega bivali Sča, kjer smo obsitc^piili sa-^cžo getmiilo t«cr poslcdnjič poalovtt od nje. ki je b !a vzor plemenite žene in \/<_(Ydne matere. Kaki-r da sch sicjcv. Francka Goioubovi ic aotipclm \'se nje-no življenje je bi'1 en sam neprekinjen do lovni utrip za ljubljene »VOJCO, za svi,acoa moža in sv«>je o-troke. Kila je veto naC'tana, umetniško čuteča /ena. ki pa jc b-rn» in moviro motrila življenje . b:,!o nad njeno l;ub!jeno devo uresničeno, kar je tlo poslednjega ki du^i, v PVOJCOI žarkom s: cu. PodOPa Francke Golr.tu h ovc. te skromne, a zato tem bol i plemenite in tem bolj do brosrčne žene, b:j- živela trajno in v Pvtdin potezah v na'cm sp< rninu. Tovari ai Ru-dolfu Golouhu. ki mu jc b 'a )>< kujn'ca \/orna ž'vljcnJMka družica, to/ Obrokoni t > rekamo ob težkem udarcu, ki jih je dotttal z njeno smrtjo, na:c najgloblje s-ožarljc! Iz Spodnje štaferske — Iz vlaka je padel. V -redo teden čer je padel 551etni sprevodnik Ludvik Reisner iz Graza v bližini LajterŠperskega predora pri Mariboru iz osebnega vlaka Našli so ga onesveščenega in ga prepeljaii z rešilnim avtom v mariborsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima težke notranje poškodbe. — Prevoz smuči snuuarjem prepovedan. Državno prometno ministrstvo je v sporazumu 1 pristojnimi oblastmi prepovedalo vsako prevažanje smuči z vlaki, avtobus;, tovornimi avtomobili in parniki. Pren -ved se nanaša tudi na prevažanja smuči z žičnimi železnicami. Izvzeti so samo pripadniki vojske. — Imenovanje v orožništvu. Dr/ namestnik je imenoval za okrajne orož-niške poročnike orožnishe stra/mojstro S< -bastijana Gaggla v Slovenjgradcu. Viktorja Kettnerja v Slov. Bistrici. Maksimilijana Kotza v Mozirju. Franca Krobalha v Marenbergu, Karla Moserja v Ljutomeru, Leopolda Schvvindhackla v Brežicah in Villibalda Winterja v Ormožu. — Iz redbinske kronike. V Ptuju sn m poročili Jože Vidovič iz Orehoviee z Ljudmilo Mauko iz Žalca. Štefan Kmetec iz Maribora z Marijo Mihelač iz Ptuja, in Johann Sehemerl z Dunaja z Marijo Zupančič iz Ptuja. — Umrli so pa: Ljudmi:■ Saler iz Spuhle. Marija Cizerl iz Spod. Brežic. Terezija Kostanjevec iz Podvincev, Anton Prelog iz Zgor. Brežic, Marija Pav-lovič iz Ragoznice in Terezija Dorič iz S< -sterš pri Majšperku. Iz Makol poročajo, da so umrli Karel Orešič iz Jelovce. Simon Cebuiar iz Statenbrega, Karel Zirec iz Dežnega, Marija Juršič iz Makol in Franc Mesaric iz Loznice. V St. Juriju sta umr'a Anton Cokel iz Kamna in Marija Kompol-šek roj. Laubič iz Podgrada. Na Pragcr-skem sta se poročila Jakob Potočnik in Neža Gmajner, umrl je pa Eduard M. V Laškem so se poročili Viktor Resar Iz Slane z Emo Narat iz Petrovč ter \V Fischer z Marijo Eisemann iz La.-ko Umrli sta pa Marija Sivka in Tere/i 1 Spreitzer. V Dobrni je umrl Rudolf D- -bovičnik. V Loki sta umrla Henrik Kotnik in Marija Obreza roj. Šeme. — 50 let lokalne železnice Foljčanc — Konj'ee. V soboto 19. t. m. je minil o 5 1 let, odkar s»o začeli voziti vlaki po ozk 1-timi lokalni železnici Poljčane—Konjicr. Ot\x>ritev nove železniške proge je bila zelo svečana- Ta ozkotirna železnica jc dolga 15 km in z njo je dobil prijazni trg Konjice zvezo s takratno južno železnco Dunaj — G raz — Maribor — Ljubljana -Trieste. — Novi grobovi. V Mariboru so urnr\: trgrovski nameščenec Nikolaj Urbas, star 23 let. železniški upokojenec in hišni posestnik Jože Schreiner star SI let in br;-vec Matija Vidovič. star 64 let. V Vaj pri Lapor j ah je umrl starosta gasilcev i a vodja celice Franc Leskovar. V Studencih pri Mariboru je pa umrl Rudolf Vračku, star 48 let. Izpred okrožnega sodišča Prijavil se je kot begunec in štiri mesece prejemal od Rdečega križa podporo v hrani in denarja — Zagovarjati se je moral tudi zaradi drugih prevar Ljubljana. 21. decembra Ob četrtkih so cbičajno razprave sodnika pcedinca. Ta Četrtek pa je b:la na sporedu najprej razprava, ki so bili zanjo potrebni trije sodniki. Predsedoval je malemu kazenskemu senatu sos Ivan Brelih, kot vo-tanta pa sta sodelovala dr. Julij Felaher in dr. Rant. Obtižnico je zastopal državni tožilec Branko Goslar. Na zatezno klop je sedel mož, ki sicer doslej v življenju ni imel mnogo opravka s kriminalom, vendar pa ima za seboj zelo žalostno ž-vljenje. Rodil se je pred 47 leti v Šmarju pri Jelšah. Dovršil je tri razrede gimnazije in bil svojrčasno zasebni uradnik. V bojih na Koro.škem je pestal 100"/, invalid. Desno nogo ima amputirano, levo pa ranjeno. Nekaj časa je prejemal okoli 550 din invalidnine ki so mu jo pa zaradi pijančevanja in zapravljanja vzeli. Od žene je ločen. Državni tožilec ga je obtožil, da je zagrešil več c hrtoma izvršenih prevar Obtoženec se je čutil le delno krivega. V prvem primeru mu je lastnica neke mlekarna ciala 2000 din posojila, ker ji je zatrjeval, da jih potrebuje za trgovanje. Obljubil ji je, da ji bo povrnil posojilo v denarju, čim bo prejel znatne zaostanke na invalidnini. Ko pa je denar pr;šel. se sploh ni zmenil zanjo. Oškodovanka zaslišana kot prjča je povedala, da je zelo vdan pijači in da se je tudi njesrova žena večkrat pritoževala, da ji ne da nti dinarja. V drugem primeru je oškodoval neko drugo lastn;co mlekarne za 3000 din. Pregovoril jo je, da mu je zaupala v predajo razne mlokarniškc izdelke. Obtoženec je nekaj časa redno plačeval vset kar mu je izročila. Nato se je pa naenkrat premishl in ni ga bilo več blizu. Zadnje dajatve ni plačal. Ko ga je nekoč terjala, ji je rekel, da ji tudi ne bo plačal, ker mu je toliko dolžna za razne usluge. Lastnica mlekarne, ki je dobrosrčna ženska, se je s tako širokogrudno utemeljitvijo zadovoljila. Pred sodniki je poudarila, da mu ni bila prav nič cKlžna, kor mu je za razna majhna opravila, ki jih je opravil, dala hrano in cigarete. Vendar mu je dolg odpustila in ni terjala nobene odškodnine. Tretjo kaznivo dejanje, ki ga je obtoženec zagrešil, je bila prevara na račun Rdečega križa. Prijavil se je pri njem kot Hog^iinee. potem ko sta mu dva njegova pr'jatelja podpisala zadevno prošnjo, in prosil za podporo. Od maja do oktobra je dobival hrano in v denarju vsoto potrebna-za vsakdanji kos kruha. Vsak dan je Rdeči križ žrtvoval zanj po 5 lir. Ko so pa ugotovili, da jih je prevalil so mu seveda podporo takoj ustavili in ga prijavili zaradi sleparstvn. Obtoženec je sodnike m skušal dokazati, da je bil rec begunec. 14 dni pred prevratom je šel v Celje k svoji teti. Dan pred zasedbo mesta po nemški vojski pa se je zopet umaknil v Ljubljano, kjer se pred svejim odhodom niti ni odjavil. Njegovi dokazi so b'li premalo prepričljivi, da bi jim mogli sodniki verjeti. Obtoženec je končno zagrešil še četrto prevaro. Nek trgovec mu je zaupal v prodajo 9 kosov blaga. Blago je prodal, denar pa zapravil. Ko ga je trgovec težil zaradi prevare, sta se na prvi razpravi poravnala. Obtoženec je obljubil oškodovanemu tr-govcu. da mu bo plačal zahtevano odškodnino. Ni pa bil mož beseda. Sedaj mu pa trgovec ni mogel več do živega, ker ni mogel več predlagati nadaljevanja kazenskega postopanja. Zato ta kazen ni bila predmet razpravljanja na četrtkovi razpravi. Sodniki so spoznali obtoženca za krjvega obrtnega izvrševanja prevar po obtožnici. Obsodili so ga na 5 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Po Čl. 2 Kr. amnestijskega dekreta mu je bila kazen odpuščena pegojno za dobo 5 let. Izkazalo se je, da je obtoženec govoril resnico Nedavno smo poročali o razpravi preti nekemu delavcu, ki je prišel na zatožno klop. ker ga je oškodovanka prijavila, da ji je ponever-1 zaupani mu paket blaga skupno s 500 lirami. Blago in denar mu je izrečila, da bi ju ponesel njeni materi, ki živi v neki vasi v bližini Velikih Lašč. Obtoženec se je na prvi razpravi izgovarjal, da je paket odvrgel, ker so ga na poti na I Dolenjsko skušalj prijeti neki moški, pa j jim je zbežal. Oškodovanka ga je prijavila, ker je bila mnenja, da je to le prazen izgovor. Na razpravi je obtoženec vztrajal pri svojem zagovoru, chenem pa je tudi povedal, da se je s tožiteljico že poravna1,. Čudil se je. zakaj ga je kljub poravnavi ovadila, posebno, ker ji je plačal odškodnino samo zato, da bi imel mir in ker se mu je ženska smilila. Sodnik pa njegovih izjav ni mcgel prekentrolirati. ker se oškodovanka ni odzvala povabilu na razpravo. Zato je prekinil razpravo in ponovno poklical oba predse pretekli četrtek. Tokrat sta F^šla skupno. Oškodovanka je potrdila obteženčeve izpavedi in je izjavila, da je zadovoljna z odškodnino, ki ji jo je dal obtoženec. Sodnik ji prvi hip mti ni hotel verjeti, ker je izgledalo, kakor da je govorila p:d cbtoženčevim vplivom. Ker pa je le vztrajala na tem, da je zadovoljna s sklonjeno poravnavo in da ne zahteva, da bi bil obtoženec kaznovan, ju je oba odslovil. Državni tožlleo je obtožnico umaknil, rbtoženec pa je rešen bojazni, da bi izgubil svojo novo službo. ljubljanski KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih v kinn Matici in Unlonu: ob »/216. in • ,18. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v kinn CJnlon ob 10.30, v kinu Matici ln Slogi ob 10., v vseh treh ob 14., ^16. In ^218. nr| KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Največji Giglljev film, film pretresljive vsebine in krasnega petja je Man Emma Graniatica, Beniamino Gigli KINO UNION — TELEFON 22-21 Bogato dekle išče svojega neznanega izvoljenca! Nfepczabljesu poljub V glavnih vlogah: Valentina Cortese, Carlo Campanlni, Otelio Toso KINO MATICA — TELEFON 22-41 Očarljiva Clara Calamat v pretresljivi ljubavni drami. Razkošje, ples! Srčna pota Odlični soigralci: Sandro Kuffini, Mlria di San Servolo, Adr. Rimoldi DNEVNE VESTI —Ij Nocojšnji IV. sinfonjčni koncert pod vodstvom dirigenta Karla Rupla in s sodelovanjem violinistke Francke Ornik-Rojče-ve, bo imel naslednji spored: 1. Corelli: Sarabanda, Giga in Bandineria za godalni orkester; 2. Ostere: Reljgicso za godalni orkester; 3. Bach: Koncert v a-molu za violin solo in godalni orkester. Violin.solo bo igrala ga. Francka Orn k-Rojčeva; 4. Beethoven: Sedma sinfonija v A-duru. Kcn-cert bo v eliki unionskl dvorani. Začetek točno ob 18. uri. na kar še prav posebno opozarjamo polnim naslovcm občinstvo. Prihodnji V. sinfonični koncert bo 11. januarja, dirigiral bo zopet dirigent Drago ši-janec. —lj Na prvi produkciji Sole Glasbene Matice, ki bo v torek, dne 22. t. m. točna ob pol 6. uri v mali filharmonični dvorani, bodo nastopili naslednji gojenci: iz klavirskega oddelka: Lenarčič Alenka, Brence Hilda. Glažar Sonja, Korenini Janez, Jam-nik Olga, Vadnal Metka, Lajovic Janez, Lukec Zdenka, Vokal Lela, Vesel Majda, Srebct Jeni. Markič Uroš, Gamze Rrsanda. Lajovic Aleksander, Samec Janja, Zdravič Darinka, Jeras Eva, Lehpamer Sonja m Bartol Majda. Iz violinskega oddelka: Luk_ ša Dušan, Butara Demetrij. Grafenauer Svetoslava, Ostanek Meta. Tercelj Matija in Vatovec Rajko. Iz oddelka za čelo pa Kržan Miklavž. Druga javna produkcija bo takoj nato v sredo, dne 23. t. m. cb tri-četrt na 6. uro v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci klavirskega in sopevskega oddelka ter šolski orkester in mladinski zbor. Podrobni spored javimo. Opozarjamo pa. da je prva produkcija v ma-ii dtugji pa v veliki filharmonični dvorani. SpoHmHmsm čitateljem ln oglaševalcem! Stara, lepa navada, da lastniki naših tvrdk izrekajo v »Slovenskem narodu« svojim odjemalcem božične in novoletne čestitke, je tudi letos v častni meri ohranjena. Zaradi omejenega obsega pa ne moremo hkrati objaviti vseh čestitk, niti nam ni možno, da bi v no\o-letni številki objavili tudi male oglase. Zato smo se iz tehničnih razlogov odločili za naslednji razpored: Božične čestitke bodo izšle v »Slovenskem narodu* dne 24. decembra, novoletne čestitke pa se bodo zvrstile od božičnih praznikov pa do sv. Treh kraljev, če bo potrebno. Priporočamo se uglednim tvrdkam tudi za nadaljnjo naklonjenost, spoštovane naročnike in čitatelje pa prosimo, naj upoštei'ajo naše upravičene razloge. 605 a—N UPR A I rA *S LOV /: .V S K EGA NA R O DA* cVtrtek. 24. decembra: zaprto Petek. 25. decembra: ob 16.: Travlata. Iz- ne od 20 lir navzdol. Opera pripravlja Pucciniievo opero »Sestra An^elica« v rc/i.M Roberta Primožiča «n Rpothovnnvo 7. sinf>ni.'o v koreografiji Maksa KCirbosa pod glasbenim vodstvom dirigenta Antona Neffata. Premiera bo 30. decembra. lo brez nadzorstva pred neko trgovino, ji je bilo ukradeno. Jokajoč se je vračala peš proti domu. Na mostu Piuma pa se ji je nenadoma pripeljal nasproti mlad moški na — njenem kolesu. Zagnala je vik in krik in tat je bil takoj v rokah prisotnih vojakov. Gre za nekega 18'etnega Izidoria Mikluša iz Oslavie. Prepeljali so ga v zapore, srečna mladenka pa se je odpeljala s kolesom. GLEDALIŠČE OKAMA Ponedeljek. 21. decembra: Zaprto. Torek. 22. decembra: ob 16.30: Oče. Red Torek Sreda, 23. decembra: ob 16.30: Primer dr. Hirna. Red Sreda Četrtek, 24. decembra: zaprto Petek, 25. decembra, ob 16. uri: Oče naš.. Izven. Sobota, 26- decembra, ob 14. uri- Peter-čkove poslednje sanje. Izven. Zelo znižane cene od 10 Lir navzdol. — Ob 17. uri: Ples v Trnovem. Izven. OPEKA Ponedeljek, 21. decembra: Zaprto. Torek. 22. decembra: ob 16.: I>a Boheme. Red Premierski Sreda, 23. decembra: Slepa miš. Izven. Cene od 24 lir navzdol Pravkar je izšel tretji roman DK: Trvgve Gulhninsseii: In večno šume gozdovi Dobite ga v vseh knjigarnah tor v upravi "■Jutra« in »Slovenskega naroda . Knjiga ima 27S strani ter velja broširana 10 Ur, v platno veitM pa 25 lir. Pohitite z nakupom, ker je naklada romanov DK omejena in je zato prvi roman < M. Pucove ^Tiha voda- ) 2o razprodan, drugi roman (Knittlov . El hakim | pa je na razpolago le še broširan. ♦»•»»♦»•«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦« STRUPEN JEZIK — Ne vem. kaj bo s tem falotom. 6<5 mi pride v reke. Pomisli, p0 mestu Bili o (peni lažne vesti. — Bodi srečen, da ne Url resničnih Današnji simfonični koncert je preložen na ponedeljek 28« t« m« Avg. Strindberg: Oče je ali pa ni Pavel Kovic in Nada Gabrijeicič v glavnih ulogah — Crnogorski dijaki na italijanskih univerzah. Na italijanskih univerzah študira letos okoli 30 črnogorskih dijakov, ki prejemajo štipendije zunanjega ministrstva in črnogorskega gubernija. Črnogorci so se posvetili najrazličnejšim študijam in obiskujejo univerze v Firencah, Padovi, Pisi, Rimu. Benetkah in Perugii. — Vodja nemških obrtnikov gost prestolnice. Konec prejšnjega tedna se je mudil v Rimu vodja nemških obrtnikov in podpredsednik mednarodne obrtniške organizacije Hans Selmert. Sestal se je s predsednikom italijanske obrtniške zveze iaac. svetnikom Pierom Gazzottijem. Razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo mednarodne obrtniške organizacije. — Smrt baritonista Giuseppeja Guzzo-neja. V zavetišču za godbenike in glasbenike »Giuseppe Verdi« v Milanu je umrl baritonist Giuseppe Guzzone. rojen leta 1861. v Napoliju. Znan je bil zlasti pod svojim umetniškim imenom Giuseppe Do-rini. — Načrti za podzemsko železnico v Milanu. Te dni so bila zaključena pripravljalna študijska dela posebne tehnične komisije za zgradbo podzemske železnice v Milanu. Pri delih so sodelovali inženirji specialisti v gradnji takih železnic. Načrt bo uresničen takoj po končani vojni. I/ Službenega lista«. 7>Službeni list za Ljubljansko pokrajino«: kes 101. z dne 19. decembra 1912-XXI. objavlja zakone m ukaze Kraljevine I taji je: Kr. uredba z dne 24. oktobra 1912-XX. št. 1400. — Ustanovitev pokrajinskih likvidacijskih uradov in • Idelkov Kraljeve pokrajinske blagajne v Dalmatinskem guberniju in v Ljublanski in Reški pokraj ni: naredbe Visokega Komisarja: predpisi za rabo in n šenje fotografskih aparatov. _ Brezvesten avtomobllist. Na cesti med Antignanom in Montenerom pri Li-vornu so našli truplo starejšega moža. Imel je veliko, smrtno rano na glavi. Kasneje so ugotovili, da gre za 54letnega de_ lavca Adelia Morellija, k ise je vračal domov, pri tem pa je povozil neznan avtomobllist. Krivec se je zbal svoje odgovornosti in pobegnil, ne da bi se zmenil za svojo žrtev. — V novembru je obiskalo Rim 1835 novoporočencKraljica Margheri-ta«". ki je največje v mestu. Kljub trudu gasilcev je gledališče pogorelo do tal. — Izreden uspeh ruskega dirigenta, V ponedeljek je bil v Rimu simfonični kon-cert^ ki ga je dirigiral mladi ruski dirigent Igor Markevie. Umetnik, ki je bil doslej znan rimskemu občinstvu bolj kot skladatelj kakor dirigent, je dosegel izreden uspeh. Poslušalci, ki so že začetne skladbe sprejemali nenavadno toplo, so bili ob koncu po Berliozovi Madžarski koračnici kakor elektrificirani. Po dvorani je bobnel dolgotrajen bučen aplavz. Dirigent se je moral vdati in ponavljati, Markevič je star 30 let in je v ponedeljek prvič nastopil kot dirigent velikega, simfoničnega koncerta. — Vesel dogodek na kolodvoru v FL rencah. Po prihodu vlaka iz Rima je v četrtek na firenškem kolodvoru porodila Lui-gia Marigliano iz okolice Napolija živo hčerko. Mati je bila na poti v Cremono. Med potjo so jo napadli porodni krči in v Firencah so jo prenesli v kolodvorski am-bulatorij. kjer je porodu prisostvoval dežurni zdravnik. Mater in novorojenčka so kasneje prepeljali v žensko bolnico. Obe sta izvrstnega zdravja. — Nesreče. V zadnjih dneh so iskali v ljubljanski bolnici pomoči naslednji ponesrečenci. Ana Štrukelj, 42letna žena zvamč-nika iz Borovnice, si je pri padcu zlomila desnico. — Marija Pustavrh, 2lletna služki-|z Loškega potoka se je pri padcu z drevesa pob!l na glavi. — Zdravka Javha. 91et-nega sina uradnika iz Ljubljane, je pes ugriznil v desnico. — Jože Cerne. 271etni kurjač železničar iz St. Vida pri Stični, je padel z vlaka in se potolkel po glavi/ — Edvard Tepina. 221eteni uradnik iz Ljubljane, si je pri padcu na stopnicah zlomi e>nico. — Marija Pustavrh, 211etna služkinja iz Ljubljane, se je usekala v levico. igrače darila za bo** vabi ENGELMAN ljubljana. tavčarjeva 3 —lj Popravljamo. v soboto se nam je pripetila v poročilu o življenjskem prazniku g. Josipa Reicha neljuba, pomota. Slavljenec ni lastnik parnega barvarstva in kemične čistilnice v Ljubljani, temveč njegov starejši brat. —lj Za božične praznike bomo točili izvrstna sortirana vina bela, rudeča in črna tudi čez ulico. Se priporoča gostilna Lovšin, Gradišče št- 13. u— Dovoljenje za uvoz blaga. Tvrdke, ki so vložile prošnje za uvoz odnosno izvoz, se pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25/11, prevzamejo med uradnimi urami ol i/j 9—13 in od 15 do 1/j IS uvozna oziroma izvozna dovoljenja. IZ LJUBLJANE —lj Jutri začetek zime — vreme je pa pomladno. Pri nas se zima navadno začne mnogo prej kakor jo napove koledar, letos je pa nasprotno; zima se bo začela jutri po koledarju, vreme je pa še vedno povsem pomladno. Zdi se, da je zdaj vreme neodvisno tudi od zračnega tlaka, kajti po barometru bi moralo biti zdaj lepo in hladno vreme. Zračni tlak je zopet malo narasel v za-njih dneh. vreme je pa še vedno južno in nenavadno toplo. Najvišja temperatura je bila v soboto in včeraj 9.4 stop. Včeraj je znašila minimalna temperatura 8 stopinj. Čeprav je deževalo, se ozračje ni ohladilo. Tudi davi je bilo precej toplo. Današnja minimalna temperatura znaša 7.5 stop. Iz pokrajine Gorizia — Z zvonika je padel. 261etni Mušič iz Idrie je v soboto šel v zvonik cerkve v Idrii. Pogledal je skozi lino, pri tem pa se je predaleč nagnil iz odprtine. Prijela ga je vrtoglavica in padel je 20 m globoko. Prepeljali so ga v vsej naglici v bolnišnico v Gorizii. Njegovo stanje, ki se je zdelo brezupno, se je kasneje zboljšalo in je že izven nevarnosti. — Nova kmetijska šola v Canale đ'Ison-zo. Pretekli ponedeljek so bili predani svojemu namenu prostori nove kmetijske šole v Isontinii. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki šolskih in političnih oblasti. — Ne v Gradischi, pač pa v Gradini. Poročali smo o uspelih slikarskih delih, ki jih je dokončal triestski slikar Spacal v cerkvi v Gradišci. Tako je bilo napisano v viru. iz katerega smo črpali obvestilo. Sedaj čitamo prav tam popravek, po katerem ne gre za Gradisco. temveč za Gradino. Tiskarski škrat se je zlobno poigral in napravil iz Gradine Gradisco. — Žrtve kolesarskih nesreč. 21 letni Albin Bremec iz Bacie di Piedimelze je v nedeljo postal žrtev kolesarske nesreče. Zlomil si je levo nogo. Zdravi se v gori-zijski bolnišnici. — Manjše poškodbe sta pri padcu s kolesa odnesli 141etna Livia Visintini. stanujoča v ulici Rabatta v Gorizii in 131etna Rosa Maranno iz ulice del Prato. — Zborovanje učiteljev. V Me m i j. zborovalo učiteljstvo gorizijske pokrajine. Zboru je predsedoval šolski nadzornik dr. Remigio Ballari. Na zborovanju je bilo prečitanih več strokovnih predavanj. — Sprememba voznega reda na avtobusnih progah. S ponedeljkom so stopile na avtobusnih progah Gorizia—Vipacco in Aidussina—Idria v veljavo nekatere spremembe voznega reda. Odhod iz Gorizie na progi Aidussina—Vipacco je po novem ob 16. uri. Nespremenjena ostaneta odhoda ob 7. in 12.15. Prav tako bo avtobus še vedno odhajal iz Vipacca ob 7.30. iz Aidussine ob 13.15 in iz Postumie ob 16.20. Odhoda avtobusa iz Aidussine v Idrio ostaneta: ob 8. in 15.15. Iz Idrie bo odhajal avtobus ob 6. in 15.30. — Sama je izsledila tatu svojega kolesa. lTletna Marija Gomišček iz Piedimonte del Calvario se je mudila s kolesom v Gorizii. Ko je za nekaj trenutkov pustila ko- Ljubljana. 20. decembra. Mater certer, pater semper incertus — mater vemo, očeta pa nikoli — smo slišali že v nižji latinski. Švedski pesnik in dramatik Avgust Strindberg je imel tako hud pogled na življenje, 'da so se mu vsake snovi prijeli uroki. Kakor bi gledal neprestano skozi črne naočnike in kakor bi metal ban.'a ste svilene trakove v ostro jedki lug. Tragične strasti, z katerih srše za normalnega poeta božanske iskre, so bil: za Strindberga zadušljivi močvirni plini. Ve-' likanski duh, a nesrečnik, pesimist iz načel, ki je dvomil nad vsem in se rogal vsemu. Demoničen zanikovalec. Zlasti ženske vrednosti, ljubezni, zakonske sreče. Ženska mu je kot mati. žena, sestra, ljubica, otrok ali služkinja vedno in povsod moževa uni-čevalka, moralna, umetniška in fizična morilka, in borba med spoloma je strašna in večna. Iz lastnih izkušenj v zakonih s tremi ženami se mu je utrdilo tako prepričanje in ostalo neomajno- Razen Rousseaua ni pisal nihče tako subjektivno in celo Wede-kind je v primeri ž njim malenkosten, a patološki "VVeinringer vzlic vsi mržnji in zaničevanju je končno le upal, da se nizkotna, podla, pobalinska, vselej nezvesta, trajno neusmiljena, zgolj spolnosti VSa vdana ženska dvigne. Strindberg ni upal tega nikoli. V tragikomediji ?>Oče« se je lotil tajnosti očetovstva, dokazujoč na primeru rit-mojstra in znanstvenika resnico latinskega pregovora in dekadentne dobe klasičnih Rimljanov. Edina sreča je nt moj stru polodrasla hčerka Berta, ki visi na očetu z najnež-nejšo otroško ljubeznijo. Med možem in ženo pa traja že dolgo neznosna napetost. Zd: se, da je Lavra slaba, zapravljiva gospodinja; ritmojster naenkrat odredi, da mu mora predlagati obračune. Vrhu tega hoče oče, naj gre hČ: v mestno šolo in na boljšo odgojo kakor jo dobiva doma ob materi. Ritmojster pa je tudi tako pogreznjen v svojo vojaško službo izven doma, pa v svoje znanstvene preiskave s spektroskopom doma, da je zakonska skupnost menda docela ukinjena. Ti trije razlogi zadoščajo Lavri, da uniči moža: brez razumevanja je za njegovo znanstveno delo, brez smisla za čast, ki si jo pridobiva mož z odkritji, mu onemogoča dopisovanja in naročila pri zalozni-štvih knj g. zdaj pa se mu še postavi po robu zaradi odhoda Berte v mesto. Ker mož vztraja, mu Lavra zaluči v brk, da je gotovo le ona Bertina mati, on pa je le morda oče ali pa ne- Ritmojstru se zbudi strašni sum. da nad vse ljubljena Berta n: njegov otrok, zlasti še, ker je tudi njegov vojaški sluga Nojd, nezakonski oče deteta neke služkinje, prostodušno izrekel nazi-ranje, da pač moški nikoli ne ve, ali je res oče. kajti mater vemo očeta pa ne. In tedaj se prične Strindbergova izpoved v novi varijanti: ritmojster pove, da ga je sovražila že mati. da ga je preganjala sestra, da ga je okužila prva ljubica za dol-g h deset let in da ga je zdaj izdala še žena. Zaupa le še v Berto in v staro, dobro svojo dojiljo. Toda izdasta ga tudi te dve, pust: ga na cedilu prijatelj svak, pastor in ne pomaga mu tepčasti domači zdravnik, ki ga Lavra slepari in se igra ž njim kot z lutko. Živčno razkrojen: ritmojster končno omahne v naslanjač. V tem stanju mu stara dojilja med uspavajočim pripovedovanjem dogodivščin iz otroške dobe natakne prsilni jopič. Zdaj ga lahko odvedejo v blaznico. Toda razburjenca zadene prej srčna kap, saj mu je žena Lavra uničila čast, srčni mir, dušo in telo. Vse najsvetejše so mu vzele ženske. :n možu je smrt odrešitev iz maj večje sramote in groznih muk. ! »Očeta« smo gledali že z Ign Borštnikom in Mil Skrbinškom v naslovni vlogi Zdi 1 v skrbni režiji Jož. Kovica ga Igra Pavel Kovic naravno, preprosto, brez prei rava-nja, v precejšnji razliki s prednikoma skoro preveč umirjeno. Prehod v n delu II- dej- se občuti prerc/ek. Pokazal pa se je vnovič odličnega igralca psiho'o-ško poglobljene umetnosti. Izvidi na dojilja je bila v igri in še slasti v krasni lovorici Kraljeva, prav dobra, pristno iskrena Berta je naša nadarjena Simčičeva. Prijetno realističen je malo inteligentni zdravnik Kosičev in dokaj pasivni pastor Gorinškov. k; ni vedno dovolj razumljiv. Prav ustrežljiv je Potokar kot sluga Ndjd. Glavno žensko vlogo brezsrčne Lavro ki imela Gabriječičeva, ki je ž njo dokazala svojo popolno usposobljenost za velike hološke naloge. Bila je naravna v govorici, ljubezniva v svoji lokavosti, prisrčna v svoji zahrbtnosti in strašna v uveljavljanju svoje brutalne, zločinske volje, s katero zlomi nežnejšega, plemenitega svojega moža. Svojo lažnivost in hinavšč no je podajala učinkovito, da je zbujala v občinstvu odmev. Želel bi si le še v zaključnih prizorih več skladne soigre. V splošnem sem imel zlasti v prvih dveh dejanjih vtisk nekake — sivine ali medlosti. Morda prihajajo novosti vendar prenaglo na oder. Sicer pa sta si sled li dve rodbinski žaloigri sličnega patološkega značaja in prav blizu še Ib>enovi problematiki- Želimo si več sonca. Fr. G. Iz pokrajine Trieste — Zvezni tajnik je obiskal vojake na Carsu. Triestski Zvezni tajnik Spangaro je v soboto obiskal vse vojaške posadke na zgornjem Carsu. Seboj je ponesel lična božična darilca Stranke, ki so zelo razveselila vojake. — Smrtna nesreča pri delu. V tovarni Ilva je preskočila močna električna iskra v dva delavca, ki sta se neprevidna preveč približala električni napeljavi. Oba sta se onesvestila. 271etni Pietro Berni je čez nekaj minut umrl, medtem ko si je 441etni Giovanni Morgan v bolnišnici opomogel. Vendar Še ni popolnoma izven nevarnosti. — Občinsko kopališče znova odprto. Z današnjim dnem znova posluje občinsko kopališče v ulica Veronese. Odprto je vsak delavnik, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 13. ure. — Velika razstava starih slik. V galeriji na Corsu pripravljajo veliko umetniško razstavo, ki jo triestski ljubitelji lepe umetnosti že dalj časa pričakujejo z zanimanjem. Razstavljena bodo dela slikarjev, ki so živeli že pred stoletji (od XIV. do XVIII. stoletja). Razstavljenih bo skupno 140 del. Častnemu razstavnemu odboru predseduje namestnik predsednika Italijanske akademije Alberto de Štefani. Kedaj bo razstava otvorjena, še ni znano. Mali oglasi gospodje, pozor: Klobučarna 3-PAJK: Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zg'eda kot nov. Lastna delavnica, haloga novih klobukov, — Se priporoča — Rudolf Pajk, Ljubljana, Sv Petra cesta št. 38. Miklošičeva cesta št. 12 — Nasproti hotela Union. 5c PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 TelefoD 20-59 Inserirajte ' Stran 4 Bftnr. 201 V najstarejšem ljubljanskem predmestju Na obisku v šentpeterskem okraju, nekdanjem „Predmestja44 — Značilnosti okraja v. - Ljubljana. 21. decembra O imenu najstarejšega ljubljanskega predmestja, ki je seveda zdaj imeniten mesiiii okraj, se se nismo zedinili. Tudi prejšnje čase ta okraj ni imel enotnega imena. Imenovali so ga najbolj pogosto »Predmestje , a tudi Šentpetrsko predmestje. Ime Šempeter ali novejše Šempeter še ni bilo splošno razširjeno. Zdaj razumemo pod imenom šentpetrski okraj velik del mesta od Marijinega trga do Most. ko pa govorimo o Sentpetru ali Šempetru, mislimo na ožjo okolico šent-petrske cerkve. Najstarejši del Šempetra Vendar se prav: Šempeter začenja že pri Marijinem trgu. ob začetku Sv. Petra ceste. Ta cesta ie naj-tarejši del okraja. Naselje se je razvilo ob nji. Jedro je nastalo ob cerkvi, kar je razumljivo, sai je šentpetrska župnija ena najstarejših (če ne celo najstarejša) slovenskih župnij. Ze od njega dni je stala tam cerkev in ob župnih cerkvah se navadno nazvijajo naselja. Toda naselje ie bilo naibrž tam še preden je bila ustanovljena župnija. Nekateri mislijo, da je bila tam ustanovljena župnija in sez:dana cerkev prav zaradi tega, ker je bil kraj že obljuden Cerkve bi prč ne zidali v povsem samotnem kraju. Naselja so bila vsaj blizu, če ne ob samem sedežu župnije. Kdaj je bila ustanovljena šentpetrska župniia. niso mogli dognati, zanesljivo je pa ugotovljeno, da je obstojala vsaj že 1. 1163 Zgodovinarji domnevajo, da je bila šentpetrska župnija uj anovljena že v prejšnjem tisočletju. To pa pomeni, da je šentpetrsko naselje nai-brž celo starejše od Ljubljane Ce bi bilo ni kraju Ljubljane že ob ustanovitvi šeritpetrske župnije pomembnejše naselje, bi ga najbrž izbrali za sedež župnije, ne pa kraja, ki je pozneje postal ljubljansko • ie. Legi Šentpetra je najbrž treba pripisovati, da se ni tam razvilo me-ito. temveč ob vznožju Gradu in ob Ljubljanici. Pas med Ljubljanico in Gradom je bilo mogoče dobro utrditi, medtem ko je Šentpeter na planem. Ko je pa nastalo tam naselje in ko ie bila ustanovljena žunniia. se še ni uveljavila srednjeveška strategija in bili so sorazmerno mirni časi, tako da krajev ni bilo treba utrjevati. Nastanek kraja med Prečno ulico in cerkvijo Šentpeter je najbrž nastal vzdolž sedanje Sv. Petra ceste med Prečno ulico in cerkvijo. To smemo vsaj sklepati po Valvasorjevi sliki iz 17. stoletja. V začetku, ko še ni bila ustanovljena župnija, se je kraj moral imenovati drugače, ne po poznejšem župnem patronu. Na zgodovinske listine se pa ne moremo sklicevati, ko govorimo o Šempetru. Zgodovina tega kraja bi bila nedvomno zelo zanimiva; kakor rečeno, je bil ta kraj v času ustanovitve fupnije pomembnejši kakor Ljubljana — *e je bila Ljubljana tedaj sploh že razvita. Menda ni treba dvomiti, da je bilo prvotno naselje, predhodnik sedanjega Šentpetra. kmečko. Tudi v 17. stoletju so prevladovale še kmečke hiše. Vendar si ne moremo ustvariti popolnejše slike. kak-fen je bil Šentpeter v starejši dobi. Marsikaj nam je nejasno. Kakor po pravilu Fe vsaka vas, ko dobi župnijo, kmalu poveča ter hitro napreduje. Ob cerkvi se naselijo obrtniki in trgovci. Šentpeter je pa izjema. Iz starih slik in kart je razvidno, da se kraj v sami okolici cerkve ni skoraj nič razširil. Zidali so le ob ce-Ftrh in poteh, ki so držale k cerkvi, ne pa tudi okrog cerkve. Tako so njive in vrtovi segali skoraj neposredno do cerkve še v novejšem času. Celo pred leti je bil Šentpeter slabo zaz;dan in še zadnja leta so izpopolnili vrzeli. V šentpetrskem okraju še v sedanjosti odo: raj o nove ulice In pred leti so podaljšali čez vrtove in njive Ilirsko ulico Posamezni deli šent-pe trškega okrnia so ostali še nerazviti, predmestni, a tu in tam je še očiten značaj nekdanjega kmečkega naselja. Naselje zase. čeprav je zdaj zlito s Šentpetrom, 5e še vedno Vodmat, ki ne bo mogel tako kmalu skriti, da se je razvil iz vasi. Značilnosti Sv. Petra ceste Sv. Petra cesta je bila sorazmerno zgodaj zazidana v vsej dolžini od cerkve do Marijinega trga. Dokler je bila Ljubljana Še obzidana, je bil ta del mesta izrazito ljubljansko predmestje. Težilo je mnogo bolj k mestu kakor k cerkvi, ki bi prav za prav morala biti središče naselja. Ob cesti so se naselili obrtniki in ta del Šentpetra je najprej izgubil kmečki značaj. Mnoge starejše hiše na Sv. Petra cesti so se še ohranile in še vedno očitujejo, da so v njih živeli in delali obrtniki. Posebno značilne so visoke strehe s podolž- i r . Lilw'Hi*ii i litUMM—— nimi linami in nastreški. V podstrešjih so strojarji sušili kože. Tu so se naselili razen strojarjev predvsem mesarji, bilo je pa tudi precej barvarjev in milarjev. Obrtniki sorodnih strok so se združili. Zaslužek jim je dajalo seveda predvsem mesto z živahno razvito trgovino. Ne smemo pa seveda tudi pozabiti, da je bil Šentpeter posrednik med mestom in deželo. Šentpetrsko prebivalstvo je pieživ-ljala torej predvsem obrt. Sicer je bilo tudi precej kmetov, toda kmetje niso bili tako pomemben činitelj v izrazitem predmestju, v naselju med sedanjim Marijinim trgom in cerkvijo. Kmečke hiše so stale zunaj tega območja. Sicer so se pa tudi nekateri obrtniki pečali še z obdelovanjem zemlje. V starejši dobi je pa bilo v Šempetru tud: zelo razvito zelenja-darstvo. Po nekaterih sporočilih se je ze-ieria^arstvo ba*e celo prej razvilo kakor v Trnovem. Zakaj je zelenjadarstvo za-Viilo v >cntpetr>kem okraju, zdaj n' več tako lahko dognat:. vendar iahKO skopamo, da se je prebivalstvo oprijelo raje donosnejših strok, predvsem obrtnih Nabrežje mnego mlajše od ceste .^trtpetrsko p-edme-t^ je seveda v z^cYjih stoletj:h precej spremenilo svoje lic?. Posame?ni njegovi deli si °st*h sicer skoraj povsem nesprem-?Ti;en:; f^ko si n. pr. tu in tam na Sv Pe'~a cesti lahko u'-t^arimo še otvs**m p jj >'no si ko s1a:e-g, predme* ia «^esi& je še -Ti4-iaasta. zelo ozka. Ob nji .loje h še in hišice v slikovitem nere'ii; Novejše v:.še precej umaknjene od stare stavbne črte. Star se nam /ii tudi Sv. Petra na-.o, vendar je mnogo mlajši od ceste. Mnoge hiše so si-c-.r 5tne ob Ljubljanici t H; že. ko še ni bilo nasipa, a v splošnem je bilo lice nabrežja precej drugačno od sedanjega. Nabrežje je bilo tedaj prece; niž;e, tako da je bila še večja višinska razlika med cesto in bregom. Ljubljanica seveda še ni '-ula regulirana in voda j? pogosto visoko narasla ter je preplavila tudi nizko nabrežje. Hišni lastniki so zaradi tega trpel: škodo in posamezne hiše so bile resno ogrožene. Dokler še ni bilo nasipa, nabrežje ni bilo zvezano z Marijinim trgom. Nabrežje so nasuli šele v prejšnjem stoletju in dobilo je zvezo s trgom. Kolodvorski okraj in Šempeter Zdaj se oba okraja zlivata v celoto in ne moremo določiti jasne meje med njima: jasnejšo sliko, do kam prav za prav sega Šentpeter proti kolodvoru, si lahko ustvarimo šele na podlagi starih map. Tako nam kaže katastralna mapa iz 1. 1823. da Blatna vas ni spadala v območje Šentpetra. V Valvasorjevem času je bila sedanja Kolodvorska ulica prav za prav poljska pot. ki se je nadaljevala čez ozemlje sedanjega kolodvora proti posavskim vasem. Pot je zavila po sedanji Prečni ulici k Sv. Petra cesti. Med Blatno vasjo in Šempetrom so se razprostirale njive. Ko je bilo s časom v prejšnjem stoletju to zemljišče pozidano in ko so položili železnico ter sezidali postajo, je nastal sedanji kolodvorski okraj na meji Šentpetra. Šentpetrski okraj sega v resnici — če se oziramo na njegove značilnosti — po Sv. Petra cesti še do Marijinega trga, a Kolodvorska ulica spada že h kolodvorskemu okraju. Med železnico in Sv. Petra cesto pa sega kolodvorski okraj še daleč na vzhod. Šentpetrski okraj se začenja prav za prav šele ob Taboru. Vsekakor se Šentpeter še vedno loči že na zunaj od drugih krajev. Njegovih značilnosti nova poslopja in ureditve niso mogle še povsem skriti in zadušiti. S tem pa ni rečeno, da je treba tudi zagovarjati nekatere njegove posebnosti, n. pr. vijugasto, neregulirano Sv. Petra cesto. Ta cesta, ki bolj ovira promet kakor mu služi, je najbrž tudi zavrla razvoj in napredek okraja v novejšem času. Promet se usmerja po drugih cestah in velik del Šentpetra je ostal okrnjen v svojem razvoju. Skrb Bolgarije za zdravo potomstvo K osnutku zakona o obdavčenju samcev in zakoncev brez otrok Poročali smo že o osnutku novega bolgarskega zakona, po katerem bodo obdavčeni samci in zakonci brez otrok. Osnutek je bil že predložen sobranju in kaže, da misli bolgarsko notranje ministrstvo povsem resno. Minister bo odločno nastopil proti omiljenju poedinih določb novega zakona. Motil bi se, kdor bi mislil, da se širi med širokimi sloji bolgarskega naroda za tako zvano »belo kugo«, ali da je vedno več zakoncev, ki nočejo imeti otrok. Bolgarija je agrarna država in njeno prebivalstvo pripada večinoma kmečkemu stanu. Med kmetovalci so večinoma mali kmetje, navezani na lastne delovne moči. Bolgarski narod je ostal zdrav in vidi še vedno v potomstvu jamstvo za lepšo bodočnost. Kakor v Italiji se kaže tudi v Bolgariji globoka ljubezen do otrok v izredno skrbni in nežni vzgoji. Pogosto gre vzgoja celo predaleč in zaide v razvajanje. Ce navzlic temu statistika kaže. da je štel bolgarski narod sredi 19. stoletja 4 milijone duš. in da bi moralo biti zdaj po naravnem prirastku Bolgarov 16 milijonov, v resnici jih je pa samo 8 milijonov, je to na eni strani odpor v nekaterih slojih proti potomstvu, na drugi pa še bolj posledica ogromnih človeških žrtev, ki jih je morala Bolgarija prinesti v zadnjih vojnah. Vendar pa vse kaže. da je zakon o obdavčenju samcev in zakoncev brez otrok nujno potreben, saj bo in mora utrditi v bolgarskem narodu zavest in spoznanje, da srečne Bolgarije ne more biti brez zdravega in številnega potomstva. Zakon prinaša na eni strani gmotne koristi družinam, ki imajo mnogo otrok, na drugi strani pa nalaga precej občutne gmotne žrtve samcem in zakoncem brez otrok. V dobrem poznavanju ljudske duše se osnutek zakona ozira na znano bolgarsko varčnost in jo v polni meri upošteva. Tudi najzagrizenejši bolgarski samec bo rad stopil pred oltar, ko bo izračunal, da lahko s tem precej prihrani. Bolgarskemu zakonskemu paru brez otrok bo laže storiti sklep glede posinovljenca ali pohčerjenke. če se bo zavedal, da pomeni to obenem znatno davčno olajšavo. Tu je treba omeniti, da je vprašanje adoptiranih otrok v Bolgariji že dolga leta dobro urejeno. V mnogih državnih d^č;:h domov'h. katerim na čelu je Evdokin dom v Sofiji, skrbe za nezakonske matere in otroke, poleg tega pa nudijo ti domovi in posebni državni uradi omogočajo zakoncem brez otrok, ki bi hoteli adoptirati tuje otroke, iz -ljudsko higijenskega vidika brezhibno izbiro. In prav te možnosti se zakonci brez otrok zadnje čase v veliki meri poslužujejo. Poznavalci razmer pravijo, da je to v prvi vrsti posledica bolgarske zakonodaje v pogledu preskrbe, ki upošteva najbolj otroke. Nobenega dvoma ni. da bo sobranje osnutek zakona o obdavčenju samcev in zakoncev brez otrok odobrilo, morda z nekaterimi nebistvenimi izpremembami. S tem pa bo Bolgariji zajamčena bodočnost v pogledu naraščaja in ne bo se ji več treba bati nazadovanja števila porodov ter iz tega izvirajočih kvarnih posledic. Zlato v človeškem telesu Znanost je sicer že globoko prodrla v razne naravne pojave^ vendar pa krije narava v sebi še vse polno zagonetk. Ena taka zagonetka so izvestne snovi v živem organizmu, ki je težko pojasniti njih izvor. V človeškem in žavilskem telesu so malone vsi ali vsaj večina doslej znanih elementov, ne samo ogljik, kalcij, železo itd. temveč tudi zlato, platina, in osnium. Kako pa pridejo kovine v organizem? Ali jih sprejema s hrano, in zopet izloča? To pojasnilo ne drži? kajti v človeški hrani ni vseh teh snovi, in ona je zelo različna, kakor so pač kraji in 1 jul je sami. In vendar je sestavljen organizem Evropcev iz enakih delov, kakor Kitajcev, zamorcev, Papuancev itd^ pa tudi opic. Naj omenimo še en tak primer, če položimo na primeren kraj določeno množino mikrobov, se slednji razmnožuje pri temperaturi 37° v 48 uran tisočkrat. Ti novi mikrobi vsebujejo prvotnim lastne sestavne dele v enakih množinah. Če je v prvi kulturi tisočinka miligrama. železa, najdemo po 48 urah v nji en miligram železa. Od kod ta prirastek na železu? Tam^ kjer so Bombniki ob odletu z nekega italijanskega letalskega oporišča v Sredozemlju se mikrobi razmnože vali, ga ni bilo. v stekleni epruveti tudi ne. In še en zagoneten primer. Tla gozda Fontainebleau pri Parizu so iz peska in peščenea torej iz čistega silicija, v katerem ni nobenih sestavnih delov. Drevesa v tem gozdu in druge rastline pa ne kažejo nobene izpremembe v primeri z rastlinami istih vrst, rastočimi drugod. Tudi v drevesih iz tega gozda ne manjka noben element, iz deževnice ti sestavni deli ne morejo priti, kajti v nji so poleg kisika in vodika le neznatni sledovi poedinih snovi kakor ogljikova kislina, amonijak^ kuhinjska sol in sol i t rova kislina. Taki in podobni pojavi bi človeka lahko privedli na misel, da ni res, da bi iz nič ne moglo nič nastati. gospodarstva. Ministrski pro.5?»odnik se je dotaknil potem turške zunanje politike * koč: Politika naše nevtralnosti, ki se po vsem svetu tako visoko ceni je bila mogoča Mu mo po zaslugi naše narodne sloge. Ata_ tiirk je hotel ustanoviti sivOno in ponosna Turčijo in ismet In0mi dela za ustanovit srečne in ponosne Turčije. Zal i rta At.i. turkova želja in delo Ismeta Inbivi j i sino. vom Turčije najsvetejši ukaz. Bolgarski Rdeči križ Bolgarski Rdeči križ j* dobival doslej denarna sredstva na temelju sporazuma s celo vrsto gospodarskih organizacij. Ta pogodba je pa letos sredi novembra potekla. Rdečemu križu je bilo treba zagotoviti potrebna denarna sredstva zakonskim potom. Sobranju je bil predložen te dni osnutek zakona, po katerem se zviša prispevek, ki ga je treba plačevati od vsega uvoženega in izvoženega blaga v znesku 2.5 pro milic fakturne vrednosti. V vojnem času se ta prispevek podvoji. Vrednost bolgarskega uvoza je znašala lani 10.24, izvoza pa 9.23 milijard levov. Rdeči križ je dobil lani iz tega naslova okrog 50 milijonov levov. Poleg osnovnih nalog, skrbi za ranjence, opreme sanitetnih vlakov in vojnih bolnic itd., mora Rdeči križ zdaj skrbeti tudi za vojne ujetnike bolgarske narodnosti, ki so prišli v ujetništvo lani ob razsulu bivše jugo-slovenske in grške vojske. Večina teh vojnih ujetnikov se je že lahko vrnila k svojim družinam v priključenih pokrajinah v Makedoniji in Trakiji. Stroški Rdečega križa so se znatno povečali zaradi splošnega porasta cen. Bolgarski Rdeči križ vzdržuje v Sofiji eno največjih in najmodernejših bolnic v Bolgariji. Nemška mladina na Madžarskem V prostorih nemškega znanstvenega zavoda v Budimpešti je nemški poslanik Ja-gow v ponedeljek otvoril razstavo izdelkov nemških otrok, ki so se mudili letos čez poletje na Madžarskem. Pooblaščenec za pošiljanje nemških otrok v inozemstvo, je izrazil v svojem nagovoru globoko zahvalo madžarski vlali, za gostoljuben sprejem nemških otrok. Razstava nudi nazoren pre_ gled umetnostnih in obrtniških izdelkov nemške mladine med njenim bivanjem na Madžarskem. Poseben oddelek je posvečen zgodovinskim izkopaninam ki jih je tudi opravila nemška mladina pol vodstvom strokovn jakov. ftumuttifa brez nezaposlenih V poročilu ministrstva javnih del za lf sko leto je tudi ugotovitev, da Kuniuma zdaj nima več nezaposlenih. Lani v marcu jih je imela še 2077, letos v novembru pa samo še 167. Zdaj so i>> ; tani iz uiaunih statistik. Likvidacija židovske zi ške pesesti na Madžarskem V smislu madžarskega agrarnega zakona je morala biti židovska zemljiška posest izpod 5 oralov že prodana pro.-.fo roke. Težje je vprašanje prodaje s hipotekami obremenjene židovske zemljiško posesti. Tu je bila prvotna določba Izpre-menjena v toliko, da je upnikom dovoljeno prodati tako zemljiško posest tudi iz proste roke. Lastnikom proda ic ne more ovirati. Ce ne privoli v prisilno prodajo svoje obremenjene posesti, ima denarni zavod kot upnik pravico pognati posestvo na dražbo, ali pa ga kupiti sam. Denarni zavodi pa nimajo pravice obdržati taka pridobljene zemljiške posesti. Zemljišče je treba bodisi parcelirati ali pa izročiti Državnemu kmetijskemu kreditnemu zavodu. Le-ta ima pravico razpolagati z zemljišči tudi tedaj, če zainteresirani denarni zavod ni preskrbel za parcelacijo. Tako lahko banke pridobljeno židovsko zemljiško posest odstopijo državnom i kmetijskemu kreditnemu zavodu tudi tedaj, če se same nočejo ukvarjati v. njeno prodajo. Za srečno Turčijo Ob otvoritvi 13. tedna varčevanja v Tur_ čiji je govoril ministrski prezident Sarad-zoglu, ki je dejal med drugim; Glavni cilj naše republike je v pravem pomenu besede ustanoviti trdno Turčijo. Če hočemo doseči ta cilj, so potrebni zlasti na gospodarskem polju veliki napori. Turška mlalina^ dika in ponos države, krije v svojih rokah tajne zrnage na gospodarskem polju. Ta skriv_ nost je skrivnost narodne sloge. Pot, ki jo moramo ubrati, je pot narodnega turškega Freskrba Slovaške zagotovljena Predsednik glavnega nrc>krbovalne:a urada dr. Carvas jc poročal na sestanku poslanskega kluba slovaške ljudske stranke o preskrbi Slovaške z žitom, krompirjem, fižolom, m- •<'}•;,. ; • -njem, gradbenim materialom, sladkorjem, tekstilnimi izdelki, premogom in kemikalijami. Ugotovil je. da vprašanje r^rehranc prebivalstva ne pomeni nobene take nevarnosti, da bi šlo za obstoj naroda in države. Ob upoštevanju vseh težkoč, kar jih prinaša vojna in kar jih še utegne nastati, se lahko reče, da je preskrba Slovaške v novem gospodarskem letu zagotovljena. NESTRPNOST Jurček bi zelo rad imel sestrico. — Potrpi malo. — mu pravi nekega dne mati. — če bc.^ priden, jo dobiš. — Kdaj pa? Jutri? . . . PRAVI VZROK — Zakaj se učimo naravoslovja, zemljepisa in zgodovine? — Da, lahko rešujemo križanke. OČIVIDEC — Vi ste torej bdi prisotni, ko je obtoženec storil inkriminirano mu dejanje. —■ pravi sodnik priči. — Povejte, ali je res storil to v afektu? J. O. CURWOOD: ggrahamova 24 ROMAN polja Nekega dne je Tonteur rekel, da Tonijeta, kadar ee vrne k svojcem, gotovo ne bo dolgo ostala, zakaj življenje v Quebecu, ki je bil svetski kraj, jo bo premamilo. Tam bo kmalu imela ob svojih nogah veliko število častilcev, mladih plemičev, izmed katerih bo gospa Tonteur čim prej izbrala hčerki najboljšega za moža. »Ali ste srečni, da imate fanta namesto deklice!« je nekoč dejal Katarini, i Kadar se Jeems oženi, bo vsaj ostal v vaši bližini.« Prišla je jesen, ki je odela ves divji kraj z neizrekljivo lepoto. Jeems je imel jesen rad, a letos se mu je skrčilo srce, ko je videl, da prihaja. Tonijeta in njeni ljudje so odrinili v Quebec; teden dni pozneje je Hepsiba nekega večera resnobno naznanil, da ne more več odlagati svojega odhoda na meje Pen-silvanije in Ohia, kamor ga kličejo važni opravki. Katarina je nekaj časa molčala, nato je tiho zajokala. Jeems se je odmaknil, tako da mu stric ni mogel videti v obraz. Še Henrijeva živahnost se je utrnila kakor sveča, ki jo veter upihne. Hepsibov obraz je bil odločen, a mračan, in videti mu je bilo. s kakšnim naporom skuša skriti, da mu je hudo. Obljubil je, da ne bo dolgo odsoten in da se vidijo še to zimo. Ako v tem času ne bi prišel... nu, potem naj vedo, da ga ni več med živimi. Ko je drugo jutro Henri stopil v kuhinjo, da zakuri ogenj, ni bilo o Hepsibi duha ne sluha. Izginil je bil še ponoči kakor senca v temi vm Po stričevem odhodu je Jeems še odločneje nadaljeval miselno in telesno delo, ki ga je razvijalo v moža. Oče se je že v marsičem posvetoval z njim, in Katarina, ki je z bistrim materinskim očesom vsak dan odkrivala na sinku nove izpremembe, ga je še bolj vneto poučevala. Ob začetku zime je obiskalo Bulainovo kočo nekaj skitajočih se Indijancev, ki so iz skušnje vedeli, da najdejo tu, kadar koli hočejo, ognjišče, jed in prijazen sprejem. Jeems je vzlic svojemu prijateljstvu do njih zmerom mislil na to. kar je bil slišal od strica: in ko si je pridobival njih zaupanje ter izpopolnjeval znanje indijanskega jezika, je hkratu pazil na vsako besedo ali drugačeno znamenje, ki se je utegnilo nanašati na skrite nevarnosti, pred katerimi ga je stric tolikrat svaril. Mnogi izmed Indijancev so bili pripadniki kanadskih rodov, in zastran teh ga ni bilo skrb; kadar pa je slučaj prinesel kakega Oneidca ali Onondega, je opažal v njihovem vedenju neko mirno, zmerom budno čuječnost, ki mu je pričala, da se Čutijo ti gostje, pripadniki Sedmerih ljudstev, na mrtvi črti, ki jih loči od sovražnikov. Razen tega je Jeems opazil, da prihajajo vse- lej iz tiste strani Prepovedane doline, o kateri je bil Hepsiba napovedal, da bo v nedaljni prihodnosti vojna steza Mohikancev. Tisto zimo je zaneslo Jeemsa tako daleč z doma kakor nikoli popred. Kapitan Pipa, stari konagevski Indijanec je imel navado, da je vsako zimo prebil pri Bulainovih najhujše tedne; Jeems se je odpravil z njegovima sinovoma Belimi očmi in Velikim mačkom na pot, ki ga je prvič v življenju privedla na bregove Champleinovega jezera. Ostali so z doma kak teden dni in se domenili, da pojdejo drugo leto na še daljše potovanje, tja do Kronskega rta, v kraj z imenom Tikonderoga, kjer so Francozi pravkar gradili trdnjavo. Na tem potovanju je prvikrat okusil nemir resnične nevarnosti, kajti Bele oči in Veliki maček, pogumna mladeniča, ki sta si bila že zaslužila bojevniško čast. sta kazala v vsem svojem gibanju in početju opreznost, ki si je ni bilo moči napak razlagati. Zvest dani besedi, se je Hepsiba januarja meseca, na poti iz angleških trdnjavic ob Georgevem jezeru, spet oglasil. Ostal je samo teden dni, nato je spet odrinil, da preda v Albanvju nekaj blaga in krene odtod k Oneidcem, ako bo čas dopuščal. Čeprav je bil ta obisk le kratek, je Jeemsa vendar odškodo-val za dolge in puste zimske dni ter še povečal njegovo željo, da bi smel kmalu s stricem na kako potovanje. Ker so bili Tonijeta in njeni ljudje v Quebecku, ga ni nič oviralo, da ne bi bil spet zahajal v okolico gradu; tudi z očetom sta se večkrat na drsalkah spustila vtisti konec. Marca meseca, ko je hudi mraz tega leta začasno odnehal, je šel sam in prenočil v hiši Tonteurjevega oskrbnika, čigar sinove je dobro poznal. Ta oskrbnik je bil Peter Lubeck, star vojak, ki ga je imel Tonteur zelo rad; od njegovega sin a Petra je zvedel Jeems prve novice o Tonijeti. Bila je v samostanu pri uršulinkah, oče in mati pa sta ji stanovala v lepi hiši v Ulici sv. Ludvika. Peter 1 dodal, da pravi Tonteur v vsakem pismu, ki ga piše očetu, kako se mu toži po domačem kraju in po Richelieuju. Ko sta minila tudi nova pomlad in novo poletje, je Jeems spoznal, da se zaman upira čuvstvu, ki ga je bolj in bolj prevzemalo; koprneča nežnost do To-nijete ga je pogosto navdajala z grenkim občutkom zapuščenosti. Hhratu pa je rasel v njem občutek ponosa in zamere in v njeprovem spominu se je spet in spet dramil Tonijetin čisti glas, ko ga je imenovala s odurno zverinče . in glas gospe Tonteur-jeve, ko je zatrjevala, da Katarina ne sme živeti v njeni bližini. Dve leti je ostala Tonijeta v Quebecku, ne da bi obiskala domači kraj. V tem času je pokazala žalo-igra dvojne krvi, ki se je pretakala po Jeemsovih žilah, svoje prve učinke. Močnejši del njegove nature je bil res da angleški; a vendar je ljubil Novo Francijo, v kateri je živel in ki je bila očetova, ne materina dežela. Med očetom in njim je bilo nastalo in se razvilo nekakšno tovarištvo, ki ga ni moglo nič skaliti: toda mater je oboževal vse drugače, kakor bi ga družilo z njo še nekaj drugega mimo otroške ljubezeni. število njegovih prijateljev se je večalo. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za lnseratnj del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani