Štev. 175. F MIlani, V SODOIO one l a onsia mi Posamezna številka stane 2 Din. LBIO LIL Naročnina za državo SHS: na mesec . , ta pol leta sa celo leto .... Din 20 .....120 .....240 za Inozemstvo: meseino...... Din 50 Sobotna izdaja: celoletno * Jugoslaviji , . . . r inozemstva. o . . Din 40 . 60 Cene inseraJom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 ln Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-30, veliki po Din V— in 4-—, oglasi v uredniškem delr vrstica po Din 6'—. Pri večjem naroSiiu popust. Izhaja vsuli dan tzvzemši ponedeljka in dneva pc prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina olačano v gotovini, Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravnižtva 528. Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ultcl 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.543. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. oast ljudstvu! V ljutem boju proti Pašičevi nasilni-Ski vladi so se poslanci opozicije opirali na ljudstvo, ki jim je s svojim nezlomljivim moralnim odporom proti metodam režima najbolj pripomoglo do zmage. S ponosom pa lahko rečemo, da se je v tej borbi najbolj sijajno izkazalo slovensko ljudstvo. Pašičevi oprode v Sloveniji — demokratski inteligenti — so uprizorili z velikim ropotom čisto po laškem zgledu tako-zvano »jugoslavensko nacionalistično gibanje«. Izmislili so si črne uniforme, uvedli poseben pozdrav, uprizorili parade in smotre — vse v kričavem slogu laškega fašizma. Mislili so, da bodo s tem del ljudstva zadivili in k sebi potegnili, del pa s svetim strahom napolnili in uplašili. Delali so z vsemi mogočimi krepkimi sredstvi, kakor da je slovensko ljudstvo neumen otrok, ki ga je mogoče na ta način pokoriti tujim namenom. Spuščali so se divji in puhli govori, izrekale strašne prisege in grožnje, streljalo se je in ubijalo, toda vse zaman! Slovensko ljudstvo je ostalo mirno in hladno kakor kamen, pa neupogljivo. Slovensko ljudstvo »jugoslavenskih nacionalistov« ni občudovalo, niti se jih je zbalo niti se je dalo od njih izzvati k nezakonitim dejanjem. Ostalo je mirno celo, ko je oblast, ki je ščitila teroriste, po nedolžnem zapirala stotine družinskih očetov. Hladen mir in tajinstven molk je povsod sprejemal fašistovska krdela. Toda ta mir in molk, ta hladna pasivnost je bila hujša od vsakega aktivnega upora in je nasilju po primeroma kratki dobi izpod-maknila popolnoma tla. Noben režim se ne more držati brez vsake moralne opore. Pašič - Pribičevičev si jo je skušal ustvariti umetnim potom. Med ljudstvo naj bi se zanesel »jugosla-venski nacionalizem«, ki bi se potem predstavljal kot nekaj, kar je vzrastlo iz ljudstva samega. Zlasti se je mislila opojiti ž njim mladina. Toda ljudstvo je takoj videlo, da ta stvar ni njegova, da mu je ta duh popolnoma tuj in da je pod »jugosla-venskim nacionalizmom« mišljen le stari nedemokratični, nesocialni protiljudski liberalizem. Pod krinko jugoslavenstva nacionalizma in orjunstva se je uničevala socialna postavodaja in razruševala demokracija v prid absolutizmu. Ljudstvo je to takoj spoznalo in ves plačani pomp in šum »jugoslavenskega« fašizma hladno odklonilo. Režim je ostal brez moralne opore širokih mas in se je zrušil, ker nobena vlada ne more obstati, če se naslanja zgolj na odvisno uradništvo, prisiljeno policijo in peščico kričačev. Mir našega ljudstva pa ni bil lena brezčutnost in udanost v usodo, naj bo kakršna hoče, ampak izraz visoke moralne kulture in politične izšolanosti. Naše kmetsko in delavsko ljudstvo dobro ve, da brez njega nihče ne more dolgo vladati, pa naj se še tako napihuje, naj seže po še tako nasilnih sredstvih. Slovenski kmet je dobro vedel, da bo režim premagal s svojim zgolj mirnim, zakonitim, moralnim odporom, s tem, da mu odreče vsako moralno oporo, da ga hladno z nekim tihim zaničevanjem odklanja, da ga na ta način ožigosa kot nekaj neslovenskega in protislovenskega, nemoralnega in škodljivega. Režim se je z eno besedo popolnoma izoliral. S svojimi zlorabami je izgubil vsako avtoriteto. In naposled ie ljudstvo nastopilo kot varuh avtoritete in smisla za red in zakonitost in sicer popolnoma po zakonu in mirno, po svojem časopisju, po svojih poslancih, po vsem svojem razpoloženju in vedenju. Tudi pri občinskih volitvah, ki so se vršile v dobi, ko je teror bil na višku, je naše ljudstvo pokazalo, da se ni dalo uplašiti in da njegove volje nihče ne omaje, da so bili pomp, grožnje, nasilstva zaman. Naše ljudstvo je režim zrušilo. Slovenska demokratska inteligenca je zopet pokazala, da slovenskega ljudstva čisto nič ne pozna, da se mu je popolnoma odtujila iu da ga nikoli ne bo vodila. Zavladati je mogla samo začasno s pomočjo terorja. Brez opore odzgoraj je obsojena v politično brezpomernbnost, ker ne korenini in nikoli ni koreninila v ljudstvu. IZMIŠLJOTINE NA LAŽ POSTAVLJENEGA ČASOPISJA. - KRATI POPOLNOMA OSAMLJENI. SAMOSTOJNI DEM0- Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Pribičevi-čeva »Reč« in drugo protidržavno časopisje nadaljuje s svojimi metodami izza copicje varalo javnost z vestmi o sigurno-sopisje varalo javnostz vestmi o sigurnosti režima, nasilja in korupcije ter dopovedovalo, kako bosta Pašič in Pribičevič kmalu vodila volitve. Prinašali so celo vesti o tem, koliko poslancev bodo pri teh volitvah dobili. Danes so te laži razkrinkano, zato so začeli z naibesnejšimi napadi na sedanjo vlado. Pišejo o rekonstrukciji, dopovedujejo o nesporazumu v viadi in najrazličnejše laži o stanju v vladi in državi. »Slov. narod« je pa s svojim poročilom o razgovoru z notranjim ministrom glede odstavitve komisarja Krejčija dosegel rekord, ker se g. Nastas Petrovič s poročevalcem »Slov. naroda« sploh ni razgovarjal. Vse te vesti so seveda ravno tako izmišljene kakor one izza časa krize. Dočim o kakih nesoglasjih v vlaoi sploh ni nobenega govora, pa prihajajo vedno bolj neprijetne vesti za Pribičoviča in njegovo stranko. Včeraj smo že poročali, kako so sedaj tudi radikali odbili Pribičeviča in sodelovanje ž njim v opoziciji. O tem poroča obširneje »Pravda« sledeče: Pogajanja med Pašičem in Pribičevi- čem o spojitvi Pribičevičevcev z radikali so končale tako, kakor nišo želeli Pribi-čevičevci. Kakor izvemo iz dobro poučenih krogov, so radikali vse Pribičevičeve pred loge odbili. Na poslednjem sestanku načelnikov obeh strank je Pašč izjavil Pri-bičeviču, da ni sedaj ugoden čas za vstop v radikalni klub. O tem se bo mogoče raz-govarjati šele takrat, kadar se pomirijo duhovi v radikalnem klubu. Tak Pašičev odgovor je hudo zadel Pribičevičevce, tembolj ker se še vedno ne morejo opomoči od vtisa, ki ga je napravilo dejstva, da so izgubili oblast. V prepričanju, da se lahko popolnoma naslonijo na radikale, so Pribičevičevci, potem ko jim je bil predlog o spojitvi odbit, predlagali, da se skupno bore proti vladi in da na prvi parlamentarni seji nastopijo j kot opozicija. Pribičevičevci so predlagali Tadikalom, da se v parlamentu takoj prične akcija s škandali. Takoj na začetku seje naj bi se z nekaterimi poslanci vladne večine začeli prepirati, nakar bi pričeli razbijati in kričati tako, da bi se otežko-čevalo ali onemogočilo skupščinsko delo. Radikali niso bili niti malo razpoloženi, da bi delali za Pribičeviča reklamo, in gotovo je, da bo radikalni klub Pribičevičeve predloge odbil. POROČILA MINISTROV. - ODBIT PREDLOG BOLGARSKE VLADE ZA ZVIŠANJE VOJAŠKEGA KADRA. Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Danes od 4. do 8. ure zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, o kateri je bil izdan sledeči komunike: Posamezni ministri so podali poročila o stanju v resorih, kakor so jih dobili ob prevzemu. Minister za notranje zadeve je poročal o požaru v Strumici. Pogorela je ena četrtina Strumice. Največ je trpela čaršija ali tržišče. Pogorelo je največ trgovin, zato ni velike stanovanjske krize. Družine, ki so brez strehe, so že nastanjene v okolici. Mesto je izvolilo poseben odbor za pomoč, ki je takoj pričel z delom za podporo pogorelcem. Med prebivalci vlada veliko zadoščenje vsled hitre vladne podpore. Minister za zunanje zadeve ie poročal o zahtevi bolgarske vlade, da lahko poviša stalež vojske. Vlada je zahtevo odbila. Končno je minister poročal o sporu med belgrajsko mestno občino in belgijsko tramvajsko družbo. Kar se tiče Bolgarske, izvemo še sledeče: Bolgarska vlada prosi medzavezni-ško komisijo, da bi smela zvišati kader stalne vojske, češ da rabi vojaštvo v svrho vzdrževanja reda in mira v notranjosti. — Dejansko gre Bolgariji za to, da v načelu zruši obveznosti, ki jih je prevzela z ne-uillyško mirovno pogodbo. Znano je, da ima Bolgarija dosedaj znatno oboroženo silo, da vežba narod po takozv .Krumper-systemu. Vlada je to zahtevo odbila in se je obrnila na antanto, da se tej zahtevi ne ugodi. Prevladuje mnenje, da Cankova viada ne sloni na volji večine naroda. Zanimivo je, da podpira Bolgarijo v njenih zahtevah Romunija, ki nima nič proti temu zvišanju. PODATKI O KORUPCIJI SE BODO OBJAVILI. Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) — Radi odkritij o izplačevanju podpor raznim listom iz dispozicijskega fonda je zavladalo veliko razburjenje med prizadetimi, ki se bojijo nadaljnih odkritij. Javnost pa se zgraža nad tako moralno pokvarjenostjo in se z gnevom odvrača od listov, ki so za plačilo pisali neresnice o političnih nasprotnikih. Splošna je zahteva, da se naj objavijo podatki, kar se bo tudi storilo v interesu javne morale, čim bodo vsi akti in podatki zbrani. RAZGOVOR MED DAVID0VIČEM IN J0VAN0VTCE3I. Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je ministrski predsednik g. Ljubo-mir Davidovič obiskal skupščinskega predsednika g. Ljubomira Jovanoviča, ž njim razpravljal o delovanju parlamenta. Sklenjeno je, da se bo pričela seja ob 9. uri zjutraj. Kar se tiče predsedništva, se v vladnih krogih smatra, da bo Jovanovič ostal še nadalje predsednik kljub temu, da je Pašič zahteval, da mora podati ostavko. Vlada Jovanoviču ne bo delala težav, ker ima zaupanje v njega. Zahteva pa, da nikakor ne predseduje sejam podpredsednik Dragovič. Vprašanje Jovanovičevega predsedništva se bo reševalo na klubovi seji, ki se bo vršila 4. alir 5. t. m. IZJAVA DR. MAČKA. Zagreb, 1. avgusta. (Izv.) Vaš dopisnik se je razgovarjal danes s podpredsednikom HRSS dr. Mačkom. Na vprašanje, kaj mu je znano o izmeni velikih županov na Hrvatskem, je odgovoril dr. Maček: »O tej stvari jaz nimam natančnejših podatkov, mislim pa, da bodo imenovani za velike župane korektni viš^i uradniki. Gotovo je, da se bodo morali dosedanji veliki župani umakniti. »Kakšne posle naj bi izvršila nova vlada?« »Po deklaraciji naj bi nova vlada dovršila nekaj najnujnejših zakonov. Nato pa naj bi pripravila ugoden teren, da pridemo do končnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. O tem vprašanju so pogajanja že v teku. Ce se ta pogajanja ugociro končajo, smemo računati z revizijo ustave in z volitvami v novo konstituanto. Če pa ne, bomo poskusili rednim parlamentarnim potom obdržati državno krmilo v svojih rokah vse dotlej, da pride za končen sporazum ugoden trenutek.« SEJA UKAZNEGA ODBORA MINISTROV. Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Ukazni komite jc imel sejo in nadaljeval razpravo o potrebnih osebnih izpremembah. MINISTER VESENJAK SVOJEMU URADNIŠTVU. Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je minister za agrarno reformo Iv. V e s e n j n k imel sestanek z vsemi načelniki v svojem inistrstvu. Pri tej priliki je imel daljši programatični govor, v katerem je najprej podčrtal težave, ki so vladale pri izvedbi agrarne reforme, naj- več vsled pomanjkanja strokovno izobraženih uradnikov in vsled strankarstva. Naglasil je nadalje, da se mnogo pri* tožujejo nad korupcijo, ki vlada v tem ministrstvu. Minister Vesenf k je izjavil, da osebno nikogar ne obtežuje, da bi pa proti vsakomur, ki bi izrabljal svoj položaj, nastopil z vso strogostjo zakona. On zahteva, da se mora popraviti, kar je napačno in nepravilno. Storiti se mora vse brez ozira na strankarske in osebne koristi, da se čimpreje na podlagi zakona vsaj malo približamo velikemu socialnemu cilju agrarne reforme. V podrobnostih je naglasil veliko socialno nalogo te reforme in prosil uradništvo, da ga v njegovih stremljenjih podpira. ZUNANJI MINISTER POTUJE NA BLED. Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Jutri odpotuje zunanji minister dr. Voja Marinkovič na Bled, da poroča kralju o vladnih ukrepih. REAKCIJA NA PAŠIČEVO POLITIKO« Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Iz Srema. in Vojvodine prihajajo poročila, da se med tamošnjimi radikali širi pokret za odcepitvijo radikalne stranke in da bi sc ustanovila lastna stranka. ODMEV V ZAGREBU. Zagreb, 1. avgusta. (Izv.) Vzpostavi dr. Perica v Ljubljani za vladnega komisarja je napravila v Zagrebu najboljši vtis. 1. avgusta 1924. ZAGREBŠKA BORZA. Na deviznem in valutnem trgu blaga dovolj na razpolago, promet malenkosten, tendenca slaba. Samo v devizi Curih je morala intervenirati Narodna banka. Po borzi je bila tendenca nekoliko bolj prijazna.. Na efektnem trgu nobene izpremembe. Devize in vahitc. (V oklepaju tečaji z dne 31. julija.) Dunaj 0.1172—0.1192 (0.11725—0.11925)', Italija 3.625—3.645 (3.623—3.653), London 368.30—371.30 (368.30—371.30), New York 83.20—8-1.20 (83.50—84.50), Pariz 4.15—4.25 (4.20-4.25), Praga 2.463—2.493 (2.473 do 2.533), Curih 15.54—15.64 (15.60—15.64), — elekt. dolarji 82.25—83.25 (82.50—83.50). Vrednostni papirji. Hrvatska eskompna banka, Zagreb 121. do 125, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 03.50 do 65.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 110 do 114, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 do 250, Dioničko društvo za eksploalaciju drva, Zagreb 112 do 119, Hrv.-slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 985 do 990, Narodna šum-ska industrija, Zagreb 72.50 do 75, Guttmann 730 do 795, Slavonija 92 do 94, Slaveks 280, Združene papirnice, Vevče 140, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 150, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 490 do 500, 7 odst. drž. inv. posojilo 66.50, Vojna odškodnina 121. CURIŠKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 31. julija.) Belgrad G.40 (6.45), Budimpešta 0.0069 (0.0069), Berlin 1.28 (1.29), Italija 23.25 (23.35), London 23.70 (23.73), Nevv york 538 (539.50), Pariz 27.15 (26.85), Praga 15.90 (16.—), Dunaj 0.00755 (0.0076). DUNAJSKA BORZA. Dunaj, 1. avgusta. (Izv.) Efekti: ZivnO« stenska banka 820.000, Alpine 368.000, Grei-nitz 129.000, Kranjska industrijska družba 750.000, Trboveljska družba 420.000, Hrvatska eskomptna banka 140.000, Leykam 100.000, Jugoslovanska banka 90.000, Hrv.-slav. dež, hip. banka 50.000, Mundus 742.000, Slaves 215.000, Slavonija 74.000. — Devize: Belgrad 848, Kodanj 11.330, London 312.500, Milan 3074, Ncwyork 70.935, Pariz 3602, Varšava 13.550. — Valute: dolarji 70.460, angleški funt 310.700. francoski frank 3575, lira 3085, dinar 841, češkoslovaška krona 2092. PRASKA BORZA. Praga, 1. avgusta. (Izv.) Devize: Zagreb 40.70, lira 147K, Pariz 172/., London 149.30, Newyork 33.95. UKREP PRAVOSODNEGA MINISTRA. Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Minister za pravosodje dr, H r a s n i c a je izdal na-redbo o začasni odgoditvi likvidacije pravosodnega oddelka v Sarajevem, ki bi se morala izvršiti koncem tega meseca. Londonska konferenca. Londonska konferenca je včeraj prekoračila najnevarnejšo točko svoje poti: našla se je formula za razsojevalni sistem v slučajih nemških zamud in za sankcije, ki naj slede. Tudi v ostalih vprašanjih je delo krepko nadaljevalo in je sedaj uspeh konference malone gotovo dejstvo. Pač je verjetno, da ne pojde še vse popolnoma gladko in je med drugim pričakovati težav tudi v pogajanjih z Nemci, vendar spričo vsestranske dobre volje in prizadevanj za končno likvidacijo reparacij-skega vprašanja temeljem Dawesovega načrta ni misliti, da bi se konferenca razšla brez dejanskega uspeha. Zasluga za odločilni korak naprej gre francoskemu ministrskemu predsedniku Herriotu, ki je končno zavrgel vse malenkostne ozire na francoske nacionalistične predsodke, pogazil svoje lastne izjave in stopil pred načelnike konference z novim, :vsa sporna na res nepristranski način re-Sujočim predlogom. Toda rekel je: Predlog je celota; ali se sprejmi ves ali pa smatram svojo nalogo za končano in se vrnem v Pariz. Položaj je bil nekaj ur okrajno kritičen, ker ni manjkalo ugovorov in pripomb zlasti od angleške strani, $oda končno je prva komisija soglasno sprejela prvi del predloga, ki spada v njen delokrog. Istočasno se je posvetovala tretja komisija o drugem in tretjem delti francoskega predloga in na poziv načelnikov delegacij delala v pozno noč. Svojega dela še ni dovršila, vendar je rešila več važnih točk in je pričakovati, da se tudi v ostalih točkah v najkrajšem času zedinL FRANCOSKI PREDLOG. Francoski predlog se deli v tri dele. Prvi, že sprejeti del govori o razsojanju in sankcijah in določa: 1. V reparacijsko komisijo se pritegne ameriški delegat, ki se bo udeleževal vseh razprav, tičočih se nemških zamud; 2. kadar bo tem razpravam sledil soglasen sklep, bo izrek komisije končnove-Ijaven; 3. če bo pa sklep sprejet samo z večino glasov, bo imel vsak narod, ki je v komisiji zastopan, pravico zahtevati, da se skliče razsojevalni odbor treh neodvisnih in nepristranskih mož (to je pripadnikov narodov, ki na dotičnem vprašanju niso neposredno interesirani); odbor, ki mu predseduje ameriški državljan, razsoja končnoveljavno; 4. razsojevalni odbor imenuje reparacijska komisija soglasno (v pomanjkanju soglasnosti pa haaško sodišče). Drugi oddelek prvega dela predloga govori o vojaški izpraznitvi Porurja in določa; Ko bo podpisano posojilo 800 milijonov zlatih mark, Francija in Belgija od-pokličeta svoje čete iz okrožja Haagen; ko bo prodanih za 600 milijonov zlatih mark železniških in industrijskih obligacij, se izprazni dortmundsko ozemlje; ko se proda istih obligacij za nadaljnih 700 milijonov zlatih mark, se izprazni Bochum in ko se proda teh obligacij še za 700 milijonov zlatih mark, se izprazni Essen. V slučaju pa, da se Nemčiji kljub pomoči ameriških bankirjev ne bi posrečilo tako kmalu prodati take množine obligacij, se Francija obvezuje, da v avgustu 1926, to se pravi v dveh letih po uveljavljenju Da-vvesovega načrta, pod pogojem, da Nemčija izpolnuje obveznosti, ki jih ji nalaga ia načrt, izprazni vse Porurje. O tem delu predloga se ne bodo vršila pogajanja na oficielnih sejah, ampak se bo sltušal doseči sporazum izven njih potom direktnih pogajanj med Francozi in Belgijci ter Nemci. Drugi del predloga obsega določbe t) premestitvah. Ta del je po splošnem mnenju najmanj srečno sestavljen ter se mu Američani odločno upirajo, ker posega v pravice ameriškega predsednika premeščevalnega odbora. O tem delu razpravlja tretja komisija in se sporazum še ni dosegel. Tretji del predloga se tiče dajatev v naravi. Tudi o tem delu razpravlja tretja komisija. Doslej se je dosegel sporazum v točki, ki določa, da nemška vlada jamči za točno izpolnjevanje dajatev najvažnejših proizvodov, ki so za gospodarstvo nekaterih dežela neobhodno potrebni (premog, koks itd.); listo teh proizvodov sestavi poseben odbor, v katerem bodo zastopani tudi Nemci in ki mu bo predsedoval pripadnik nevtralne države. URADNO POROČILO. London, 1. avgusta. Sinoči je izšlo naslednje uradno poročilo: Prva komisija se je danes sporazumela o prvem delu francoskih predlogov. Veljavnost tega sporazuma je v veliki meri odvisna od uspeha dela v tretji komisiji, ki se peča z ostalim delom istega predloga, ker na- loga obeh komisij tvori neločljivo celoto. Znamenja, da se v tretji komisiji doseže sporazum, so ugodna. ZBOROVANJE REPARACIJSKE KOMISIJE. London, 1. avgusta. Včeraj se je se-šla reparacijska komisija in sklenila, da se mora pečati z aplikacijo Dawesovega načrta le v toliko, v kolikor to spada v njen delokrog. Poučeni krogi pa preko tega zagotavljajo, da je komisija brez ugovora sprejela poročilo pravnikov, ki določa, da je treba za izvedbo Dawesovega načrta tri vrste pogodb: med zavezniki samimi, med zavezniki in Nemci ter med reparacijsko komisijo in Nemci. • • * Ugoden potek londonske konference. London, 1. avgusta. (Izvirno) Splošno prevladuje mnenje, da je konferenca glavne težkoče premagala. Pot za 800 milijonski kredit je odprta. Zato bodo povabljeni Nemci, naj pridejo v ponedeljek v London. Pariz, 1. avgusta. (Izv.) «Matin« poroča, da Anglija ne bo prej umaknila svojih čez iz Porenja, dokler ne zapuste Francozi in Belgijci Porurja. Pariz, 1. avgusta. (Izv.) Dejstvo, da je | prodrl na konferenci v Londonu Herrio-I tov kompromisni predlog za reševanje sporov med nadzorovalnimi odbori, ki jih predvideva Davvsov načrt in med reparacijsko komisijo, daje pariškemu časopisju povod, da z veliko vnemo slavi Herriotovo zmago. Pokrajinski fašistovski kongres v Bologni. Bologna, 1. avgusta. (Izv.) Na včerajšnjem fašistovskem pokrajinskem zboru, ki je potekel brez posebnih pripetljajev, so sprejeli dva dnevna reda-. V prvem izrekajo svojo solidarnost z delavci faši-stovskih sindikalnih organizacij in njih zahtevami nasproti delodajalcem. V drugem — političnem — dnevnem redu. govore o pripravljenosti za nove bitke, izjavljajo udanost in zvestobo Mussoliniju in njegovi vladi in izjavljajo, da stoje s puško ob nogi na straži, da ne bodo dovolili nobene slabosti in da se ne sme nihče kakorkoli dotikati fašizma in njegovih pridobitev v mnogoletnih bojih. Opozicionalni listi naglašajo z ozirom na Mussolinijevo pismo, ki ga je bil poslal na bolognsko zborovanje, da )z fašizem brezupno slep, ker še vedno ne pozna pravega mišljenja ogromne večine italijanskega naroda. PREVOZ JAUREJEVEGA TRUPLA. Pariz, 1. avgusta. (Izv.) Zbornica je danes sprejela zakonski predlog, da se prepeljjo zemljski ostanki leta 1914 umorjenega Jauresa v Pantheon. Ta predlog je sprejel tudi senat Pariz, 1. avgusta. (Izv.) Socialistične stranke so priredile danes lepo posmrt-nico na čast Jauresu. ANGLEŠKA MORNARICA. London, 1. avgusta. (Izv.) Spodnja zbornica je odklonila predlog konservativcev, naj se zmanjšajo stroški za mornarico. ROMUNSKI DEMENTI. Bukarešt, 1. avgusta. (Izv.) Uradno dementivajo vsa razburljiva poročila o položaju v Romuniji. Doslej komunisti niso še nikjer uprizorili nikakih izgredov. Razmere pri našem o rožništvu. Zadnji čas prihajajo pritožbe iz vseh krajev naše države, cla se javna varnost čezdaljebolj slabša in da orožniške postaje niso več v stanu svoje naloge v polnem obsegu vršiti. Kol eden glavnih vzrokov se navaja pogosto premeščanje orožnikov. Zaradi tega izgublja orožništvo stik z ljudstvom, ker je potreba dolgo časa, preden se orožnik v novem kraju orientira in spozna njegove razmere. Država tudi ne plača vseh selitvenih stroškov, ampak samo kilometražo, ki niti daleč ne odgovarja faktičnim izdatkom. Neprilike, zvezane s selitvijo, ločeno družinsko življenje, težkoče s šolanjem otrok ubijajo moralo orožniškega kora in jemljejo veselje do dela, zaradi česar propada javna sigurnost. Drugi vzrok je ta, da se orožniška poveljstva ne drže zakona in uporabljajo orožništvo za protizakonite posle. Zakon o orožništvu pravi, da ima orožništvo vzdrževati mir, red in sigurnost in da se orožnik ne sme uporabljati za stvari, ki se ne skladajo z njegovim poklicem. Sedaj so se pa pri vsakem polku ustanovile nekake delavnice, čevljarne, kro-jačnice in mizarnice, kakor n. pr. v Ljubljani, v katerih je zaposlena skoro polovica narednikov, ki bi kot podčastniki in strokovnjaki imeli na postajah važnejšega posla neco da v Ljubljani krpajo stare čevlje in obleko. Tako postopanje je nezakonito, nepravično in nesocialno, ker orožnik, ki v sobi dela in ni izpostavljen nezgodam vremena in službe, sprejema Isto plačo kakor orožnik na meji, na planinskih postajah itd., peri tem pa še kaj prisluži, dočim orožnik, ki vrši ekseku-tivno službo, ne dobiva niti po zakonu pripadajoče mu dnevnice. V nekaterih krajih uporabljajo častniki, uradniki in celo nekateri ministri orožnike za zasebne svrhe kot lakaje, sluge, kuharje, konjarje itd.l Ni treba razlagati, kako se s tem ponižuje ugled orožniškega zbora. Kje je bilo prej kaj takega mogoče, da bi se orožnik uporabljal za »Pfeifendekla«! Splošno je znano, da je bivši ministrski predsednik Pašič na Bledu imel za svojo družino za kuharja orožnika. Ko je Pašičeva hči v Konjiči slučajno rodila v hiši nekega narednika, je le-ta prosil, naj mu izposluje imenovanje za častnika. In res je ta narednik bil imenovan za administrativnega podporočnika in orožniškega vodnika, istočasno pa so bili naši slovenski podčastniki, izvrstni strokovnjaki, v masah vpokojeni. Zanimivo bi bilo i?rvedeti. koliko so Pašič & Comp. plačali aa «rožnike- sluge, a še zanimivejše, kolik B so davkoplačevalci dozdaj akutno plačali za take svrhe. Spričo takih razmer se ni čuditi, da je po mnogih krajih javna sigurnost silno padla. Vzdrževanje orožniških delavnic pa je tudi nesocialno, ker se je prej izdelovanje obleke in obuvala ter njih krpanje oddajalo obrtnikom, da so kaj zaslužili, danes se jim pa v času največje obrtne in delovne krize na ta način odjeda kruh. Prosimo novega g. ministra za notranja dela, da vso poveljnike žandarmerije opomni na to, da se točno drže zakona in da se orožniki pod nobenim pogojem ne odtegujejo varnostni službi ter da se premeščajo samo v neobhodno nujnih slučajih, nikoli pa no v škodo službe, prebivalstva in poedincev ter njihovih družin. -j- Izjava notranjega ministra. Notranji minister Nastas Petrovič je poročevalcu zagrebškega »Jutarojega lista« podal izjavo o smernicah svoje politike, ki so »tudi glavne smernice politike cele vlade«. Med drugimi je tudi izjavil: »Kar se tiče prepovedi, ki so bile dosedaj izrečene radi gotovih organizacij, bom te gotove organizacije, razpuščene od mojih prednikov, zopet vpostavil. Našel sem, da za te gotove organizacije, kakor so n. pr. strokovne organizacije, ni bilo nobene zakonske niti opravičene podlage za razpust, vsled česar sem izdal naredbo, da se tem organizacijam takoj dovoli delovanje in se jim vsa odvzeta imovina vrne.« Na vprašanje radi terorističnih organizacij je odgovoril minister: »Vse, kar sem rekel, ne kaže, da bom dopuščal teror. Če bom našel, da gotova društva postajajo ali so postala teroristična ali da se predajajo v roke političnim špekulacijam, jih bom takoj razpustil brez ozira na to, kje se nahajajo in kakšna so bila doslej.« Na končno vprašanje, kaj bo ukrenil napram dogodkom v Južni Srbiji, kjer je v Drenici na Kosovem bilo uničenih troje muslimanskih vasi,, poklano njih prebivalstvo ter ugrabljenih 3000 glav živine, je minister dejal: »Izjavljam vam odločno, da pod krinko preganjanja Kačakov ne bom dovolil preganjati ail terorizirati v nikakor-šni obliki poštenih ljudi in poštenih družin. Preiskal bom dosedanje take dogodke ter bom poklical na odgovornost vse odgovorne elemente in jih podvrgel zakonski kazni.« + »Plesniva srednjeveška državo-pravna borniranost.« »Jutro« je poročalo takoj po sestavi nove vlade, da je nova vlada vlada »federalističnega bloka«. »Federalističen« je imenovala ta blok zato, ker ga podpirajo tudi Hrvatje kljub svojim državo - pravnim federalističnim zahtevam. Zahtevo po milejšem ali ostrejšem federalizmu pa imenuje včerajšnje »Jutro« ?— »plesnivo srednjeveško drža-vo-pravno borniranost«! Na federalističnem principu pa je zgrajena mogočna stavba svetovnega angleškega imperija. Angleži so torej po »Jutru« sami »plesni- vi srednjeveški državo - pravni borniran-ci«. Na federalističnem principu je zgrajena mogočna Zveza severoameriških držav, na istem principu sloni današnja sovjetska Rusija, vsaj formelno in reorganizirana Nemčija. Vse te države žive danes od »plesnive srednjeveške državo-pravne borniranosti«. Oni ljudje pa, ki so kdaj pogledali v kakšno učno knjigo za zgodovino, vedo, da je v srednjem veku najbolj cvetel centralizem, torej tista »plesniva srednjeveška državo-pravna borniranost«, ki jo še danes, skoro 500 let po srednjem veku, pri nas zastopata »Jutro« in »Narod«. + Kaj se pripravlja? »Jutro« prerokuje, da se pripravlja v notranjosti države val nereda v celokupni administraciji, zvezan z gospodarskimi hijenami, ki pre-te državi naprtiti novo draginjsko povodenj. — Ugotavljamo, da Rade Pašič in njegovi slovenski kampanjam z novo vlado nimajo nobenih zvez in ravno tako ugotavljamo, da poroča celo isto »Jutro« v svojem gospodarskem delu, da je cena pšenice in moke — padla ... Opozarjamo samo nato, da »Jutro« hujska kljub ugotovitvi, da je cena pšenice in moke paala. Če je za stvarjo kaka maliinacija samostojnih demokratov, svetujemo trgovcem, da se ne omadežujejo z Žerjavovim cekinom, če pa se pojavljajo posledice padca dinarja pod prejšnjo vlado, potem pa se naj »Jutrovci« potrkajo na svoje grešne prsi V stvarnem oziru pa ugotavljamo, da so cene različnim življenjskim potrebšči-nam približno stalne, kar se pa tiče porasta cen pšenici, je cena novi pšenici v pondeljek 28. t. m. dosegla višek v dalj trajajoči hosi, ki se je začela že pod ero dr. Stojadinoviča, od takrat pa se giblje cena tri dni na enakem nivoju. O finančni politiki prejšnje vlade pa ugotavlja zagrebški »Der Morgen« z dne 1. t. m.: »Če novi finančni minister v nekaj tednih ne izpremeni prejšnjega pravca, stojimo v pozni jeseni pred katastrofo, katerih posledice se dajo predvidevati.« »Jutro«, obtožuj svojo vlado in samega sebe! -f »Nacionalna opozicija.« »Nacional« prepeljejo zemeljski ostanki 1. 1914 umor-da požene nesrečno kombinacijo v nemož-nost« — piše včerajšnje «Jutro«. Kdo je ta »nacionalna opozicija«? To je opozicija radikalov in Pribičevič - Žerjavovih samo stojnib demokratov, ki je v parlamentu v silni stiski, ker je v še silnejši manjšini. Zakaj se ta opozicija imenuje »nacionalna«, tega živ krst ne ve. V vladni skupini sede pristaši SLS — sami Slovenci. V, Davidovicevi skupini sede skoro sami Srbi. Bosanski muslimani so po svojem jeziku Hrvatje (ali pa Srbi — to je stvar muslimanov, da to odločijo). Slovenci, Hrvatje in Srbi pa so vsi »Jugoslovani«. Kako pride sedaj opozicija do tega, da proglaša sebb za »nacionalno?: sluipino, današnje vladne stranice pa za »protiracio nalne« ali »anacionalne«? Toliko glede imena. Glede «ostrega odpora«, ki ga baje pripravlja «nacionalna« opozicija, pa bo di macionalni opoziciji« povedano, da se vladne stranke tega »ostrega odpora« prav nič ne boja Če bi bila »nacionalna opozicija« tako močna, kakor se danes dela, bi sedela danes na vladi. Ker pa je bila še takrat, ko je bila na vladi, tako slaba, da ni mogla izpeljati niti nameravanega in dolgo pri-pravljanega državnega udara, zato se, je treba bati nje in njenega »ostrega odpora« danes še toliko manj, ker nima več v rokah državne moči. Če bi bila »nacionalna opozicija« mogla pognati današnje vladne stranke «v nemožnost«, bi jih bila pognala že zdavnaj, danes naj pa le sama gleda, kako bo živela. Kar piše cJutroc o neki »moči« «nacionalne opozicije«, «Jutrovim« naročnikom še toliko korajžo in moči ne bo dalo kot jo dajo atu »Narodu« popeljnL + 0 novi Vladi piše narodnosociali-stična »Nova Pravda« med drugim: >Vsa slovenska javnost, lahko rečemo vse slo vensko, hrvatsko pa tudi večina srbskega ljudstva je to novico sprejela z velikanskim navdušenjem in zadoščenjem. Velika mora se je odvalila z nas, skrbi za bodočnost so popustile, ker čisto gotovo je, da bi Pribičevič s pomočjo Žerjava nas vse pognal v propast, započel bratomorno klanje še v večji izmeri ter povzročil državljansko vojno. Tega se nam sedaj ni treba bati, zato nam dajeta garancijo imeni Da-vidovič - Korošec, ki ju res lahko označimo za najiskrenejša Jugoslovana in velika moža.« + Poprava krivic. Glasilo narodnih socialistov »Nova Pravda« piše v svoji zadnji številki: »Tako ogabno hujskanje in kričanje kakor sta ga zagnala »Slov. narod« in »Jutro« proti novi vladi, presega že vse meje dostojnosti. Dolžnost nove vlade je, da popravi vse krivice, ki jih je po vzročil prejšnji režim. Ne vemo sicer, ali se je že kaj ukrenilo ali ne. Vest jih žge, te žalostne junake, zato vpijejo na vsa usta. Mi nismo vpili, ko ste preganjali naše ljudi, ko ste jih blatili in denuncirali, ko ste jih premeščali, ko ste jih gonili s tem nasilno v svoj tabor. Tiho smo bili, ker smo računali na pravico, dasi je trpela pri tem tudi država. Danes, ko ste si v svesti, da morajo biti vsi povzročitelji tega preganjanja kazr novani, danes že vpijete vnaprej proti krivici. Zahtevate disciplinarnih preiskav itd. Zakaj niste bili tako natančni poprej pri drugih? Klika ostane klika, brezvestna in nesramna. Obnaša se kakor pokvarjen in razposajen paglavec, ki spada v poboljše-valnico.« — Tako vsi pošteni elementi zahtevajo kaznovanje krivcev in vzpostavitev pravice. -f Iz HRSS. Včeraj sta odpotovala v Belgrad dr. Maček in posl. Predavec. Vrneta se v nedeljo na sejo predsedstva HRSS._ V nedeljo v Dev, Mar, v Polj?? ORLOVSKA PRIREDITEV. Točno poročanje. »Slov. narod; dne 1. avgusta. Belgrad, 31. julija. (Izv.) Danes dopoldne je vaš dopisnik posotil notranjega ministra Nastasa Petroviča in ga opozoril na »Slovenčevo« vest z dne BO. julija, glasom katere je notranji minister odstavil ljubljanskega vladnega komisarja dr. Krejčega in imenoval dr. Lj. Perica za vladnega komisarja. Notranji minister je izjavil vašemu dopisniku, da ta vest ne odgovarja resnici. — »Slov. narod« dne 2. avgusta: Dr. Peric vendarle vladni komisar na magistratu! Na ukaz ministra notranjih del Nastasa Petroviča je veliki župan danes razrešil dolžnosti vladnega komisarja na magistratu dr. Viljema Krejčega in imenoval za novega vladnega komisarja istotam bivšega župana dr. Lju-devita Periča. — Brez komentarja! Čestitka. Novo imenovanemu vladnemu komisarju dr. Ljudevitu Periču sta včeraj kot prva čestitala dr. Žerjav in dr. Baltic. Terorizem ali tolažba? »Jutro« je vajeno komandirati. Zato danes kar ne more verjeti, da nima več komande! Kdor pa izgubi komando, tega zapuščajo tudi vojaki. Tega se pa »Jutro« najbolj boji. Saj je že Bog v paradižu rekel, da človeku ni dobro samemu biti. Da pa si ohrani vsaj zadnji videz svoje nekdanje slave in moči, zato — grozi! Grozi pa včeraj takole: »Kdor bo vzdignil roko proti nam, bo moral prav dobro premisliti, kaj dela in je lahko gotov, da bomo udarili danes ali jutri nazaj, da bo imel zadosti.« — Potem na drugi strani: »Le las na glavi skrivite uradniku kateregakoli resora brez zakonitega temelja! En sam las, gospodje tigri, pa bo v vaše menažarije stopil krotilec z bičem!« — Tako grozi včerajšnje »Jutro«, ki ima res od nastopa nove vlade dalje popolnoma škrbaste zobe, grozi pa zato, da bi vlilo svojim somišljenikom vsaj kapljico tolažbe v njihova obupana srca. Pomagale pa ne bodo ne grožnje in ne tolažba. «Jutrovih« groženj se danes nihče več ne boji, na njegovo tolažbo pa nihče več nič ne da. «Jutrove« grožnje označuje narodni pregovor z besedami: »Uši kašljajo, pa nimajo kaj pljuvati.« Najboljši Jugoslovani so «Jutrovi«. Še nedavno so poročali o silni «boljševiski« nevarnosti, ki se razvnema v Bolgariji in ki preti uničiti tudi našo državo. Včeraj pa poroča o izjavi znanega bolgarskega revolucionarja Koste Todorcva, ki je glasom «Jutrovega« poročila rekel: »P o t bolgarske revolucije je uje-dinjenje vseh južnih Slovanov (podčrtalo «Jutro«, op. ur.), zatem bratski sporazum z vsemi Slovani.« Grozovit «boljševik« in protidržaven element mora biti ta Kosta Todorov! Kako je bilo nekdaj. Pod tem naslovom je prineslo «Jutro« opravičbo za odstavitev svoječasnih okr. šol. nadzornikov ob neprecenljivi hvali režimskih novih nadzornikov. Gospodje, le počasi! Nikdar ne boste mogli utajiti, da ste vsa zadnja leta delovali z nasiljem, strankarstvom in z zvijačami. Kjer ste mogli, ste naše ljudi ščipali. Vsaka malenkost vam je bila dovolj za disciplinarno preiskavo, toda pri lastnih pristaših niti videti niste hoteli. Spominjam se slučaja, ko se star mož, vodja, ni uklonil trmi mladega učitelja, ki je zaposlen v Učiteljski tiskarni, pa je prišel v disciplinarno preiskavo. Ko pa se je pokazalo, da je vodja šole izvrševal le sklep učiteljskega zbora, je preiskava padla v vodo, ker je bilo učiteljstvo demokratsko, torej ne more grešiti. Nekje so sodili učiteljstvo raznih šol. Tu vse dobro, tam vse v redu, le nekje se je grajal en predmet, toda učiteljstvo iste šole je bilo brez izjeme demokratsko. In glej! Na višjem mestu so rekli, da zasluži šola, ki je bila grajana, pohvalo, druge pa so hladno odpravili. Priredili so razstavo na šoli; največ truda so imeli »n e demokrati«. Ljudstvo je hodilo občudovat izdelke, pa «teh vikših« ni bilo, ker »klerikalcev« ne marajo hvaliti. Mož je služil dolgo vrsto let, menda zvesto in pošteno, ker je dobil — seveda še prej —■ dva tucata pohvalnic, a režim ga je odslovil ob upokojitvi tako kot se odslavlja-jo nepoštenjaki. Mož je pač naš človek. V Bistrici pri Kamniku kupujejo or-junslce znake po najnižji ceni; je namreč škoda, da bi brez profita obležali v Savi. njem govoru ho evharistična procesija. Vmes pete litanije. Po vrnitvi v cerkev za sklep peta zahvalnica in blagoslov. Spovedovalo se bo v soboto popoldne in zvečer, v nedeljo zjutraj in dopoldne. Zastave in bandera se žele. Spored pri sprevodu se oznani po poldanskem govoru. Na Brezjah bo 16. in 17. avgusta evhari-stični shod za vernike domače dekanije. Tudi drugi dobrodošli. Spored: V soboto z nočjo se izpostavi Najsvetejše in ostane izpostavljeno do sklepne procesije. Nedelja (17. avgusta) se prične s slovesno polnočnioo, združeno s sv. obhajilom vernikov. Zjutraj ob štirih se prično svete maše. Bo vsaj vsako uro ena. Ena bo še tudi ob pol dvanajstih. Ustreženo bo, če se duhovniki, ki bi radi la dan maševali na Brezjah, prijavijo vnaprej samostanskemu pred-etojništvu. Cerkveni govori bodo po sedmi in deseti sv. maši in popoldne ob dveh. Po zad- — Prometna zveza pri ministru za promet. Včeraj dopoldne se je oglasila pri ministru za promet gosp. Sušniku deputaciia Prometne zveze pod vodstvom svojega predsednika g. Kodelje. Deputacija je g. ministru izročila prošnjo kategorije blokovnikov in nadkretnikov, da se ta kategorija uvrsti v 3. uradniško kategorijo. Gosp. minister je de-putacijo zelo prijazno sprejel, vzel njene že- ' Ije na znanje in obljubil, da bo v stvari storil vse, kar je v njegovi moči. — Odlični gostje letošnjega velesejma. Med letošnjimi odličnimi gosti bomo mogli pozdraviti tudi našo brate Čehoslovake. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, tla prisostvuje letošnji otvoritvi tudi čehoslovaški trgovski minister, čehoslovaški poslanik v Belgradu in zastopniki gospodarskega udruženja v Pragi. — Železniška nesreča pri Čušperku. O nesreči pri Čušperku smo prejeli to-le uradno roročilo: Dne 31. maja 1924 je skočil pri tovornemu vlaku 4561 med postajo Čušperk in postajico Predole v km 8.44 četrti voz za strojem iz tira, ker se je odkrhnil od kolesa del obroča. Ta voz je potegnil Š3 7 voz čez pobočje nasipa, vsled česar jc bila proga prekinjena. Promet so je vzdržal pri večernih osebnih vlakih potom prestopanja. Tekom noči se jc popravil razdrti tir tako, da je bil danes že pri prvih jutranjih vlakih redni promet zopet omogočen. Nezgoda je zahtevala tudi človeško žrtev v osebi sprevodnika Repauška, ki je obležal mrtev. S pomožnim vlakom odposlana komisija je ugotovila, da je bila proga v redu, dobro vzdrževana, in pragi dobri. Vzrok jo iskati v hibi matorijala pri obroču kolesa iztirjenega voza. — Ali je to terorizem ali vi? V našem uredništvu se pogosto oglašajo ljudje s prošnjo, naj njihovih imen v raznih noticah in poročilih ne navajamo, ampak naj jih označimo le z začetnimi črkami. T alte prošnje dobivamo zlasti takrat, če gre za : Orjuno«. Eden pravi, da se boji, da ne izgubi javno službe, drugi zopet se boji, da ga bo orjunaški ali sokolsld ali liberalni gospodar vrgel na cesto, povemo pa javnim funkcijonar- 1 jem in privatnim tvrdkam, da bomo znali najti primerna pota in sredstva, da stremo tudi privatno maščevalnost nad ljudmi, ki govore resnico resnici na ljubo. Iz vsega se pa vidi, kakšen silovit pritisk je moril ljudi pod prejšnjim režimom in zato se ne čudimo, da se ie vsa Slovenija oddahnila, ko je ta pritisk padel. — Razmere na pošli. »Nova Pravda« piše o tej stvari, da so ji poslali poročila o gnilobi v poštni upravi tudi poštarji z dežele. Na ljubljanski kolodvorski pošti pa je član demokratskega kluba v spremstvu nekega uradnika tega urada in z njegovo pomočjo klasificiral tamošnje uslužbence po njihovem političnem prepričanju itd. »Nova Pravda zahteva strogo preiskavo. — Velik požar v Struinici v Macedoniji. Dne 28. t. m. ob 14. uri je nenadoma izbruhnil požar v sredini mesta, ki je še do večera vpspelil preko 200 hiš, večinoma prodajalne. Požara ni bilo mogoče lokalizirati, ker v mestu ni požarne brambe in poleg tega je bilo mesto skoro brez vode. Škoda je ogromna, ker je zgorelo dosti blaga, ki ga ni bilo mogoče rešiti. — Nad 300 družin je brez stra-he. Če je požar zahteval tudi človeških žrtev, točasno ni znano, govori se pa o treh žrtvah. — Na orlovski prireditvi dne 3. avgusta v D. M. v Polju nastopi pri prostih vajah nad 200 telovadcev, pri skupini pa sodeluje do 300 članov in članic. Novost za naše nastope bodo spretnostne vaje. Igra dev. mar. poljska godba. Prijatelji orlovstva iskreno vabljeni! — Nova cesta Horjul—Ligojna je ta teden dogotovljena in bo kmalu izročena prometu. Cesta je skoro po ravnem izpeljana iz Horjula preko Malnic in Lipalice in se priklopi v Ligojni na staro cesto. Ker ima stara cesta v Ligojno velik klanec, gre sedaj za to, da se nova cesta izpelje še nekoliko višje in se tako obide veliki klanec. Vsled malih kreditov je spor še samo glede odškodnine. Upamo, da bodo prizadeti posestniki toliko uvidevni in ne bodo zadeve preveč zavlačevali, saj bo njim v veliko korist. Največ zasluge za izgraditev nove ceste gre poslancu Stanovniku, ki je izposloval kredite in zainteresiral za to domačine. Z dograditvijo ceste je tudi konec govoričenja horjulskih samo-stojnežev, ki so vedno zabavljali, da ceste nikoli ne bo. Cesta je zgrajena pod strokovnim vodstvom g. svet. inž. Rueha, ki mu tudi gre zasluga, da je delo tako lepo napredovalo in je cesta dograjena že letos. Sedaj gradi novo cesto Polhov gradeč—Črni vrh. — Podržavljcnjo pošt napreduje sicer po-počasi a sigurno. V nekaj letih bodo vse pošte podržavljene, razen manjših, ki bodo prešle v upravo zadevne občine (to bodo tako imenovane občinske pošte). Najprej se bodo podržavile najvišje razredne pošte, potem pa polagoma ostale, kolikor bo slednje leto dopuščal razpoložljiv kredit. V Sloveniji bodo za prehod merilo delovne enote kake pošte in sicer se nameravajo prevesti nale poŠte < po naslednjem ključu: do 60.0000 enot na leto v IV. red, od 60 do 120.000 enot v III. red, od 120 do 240.000 enot v II. red in nad 240.000 enot v I. red. Po tem ključu se namerava letos podržaviti 17 največjih razrednih pošt v Sloveniji. — Poziv. Odbor za Malgajev spomenik v Guštanju prosi vse one p. n. osobe, ki imajo še nabiralne pole ali razglednice na prodaj, da zaključijo in pošljejo denar odboru, evaut. nerazpi-odane razglednice vrnejo. Odbor se nahaja v likvidaciji, zato prosi, da se vpoateva poziv in s tem omogoči odboru hitrejši zaključek. — Kiparska dela na palači narodne skupščine v Belgradu. Strokovno udruženje jugoslovanskih oblikujočih umetnikov nam javlja: Ministrski svet je v svoji seji dne 3. maja odobril predlog žirije za naročilo skic za kiparska dela, s katerimi se bo okrasila skupščinska zgradba. S tem je docela osvojen predlog S. U. J. O. U., po katerem se naroča po ena skica, med drugimi od sledečih slovenskih kiparjev: Berneker, Dolinar. Kos V., Kralj Fr., Kralj Tone, Napotnik, Repič in Sever. Po pravilniku, ki ga je sestavila žirija in ki ga je potrdilo ministrstvo javna dela, se pa more udeležiti izdelovanja skic vsak kipar-Jugoslovan ter i>odo tudi ev. nenaro-čene skice prišle pred ocenjevalno komisijo. Vse skice morajo biti na mestu v ministrstvu za javna dela do 15. novembra t. 1. Kdor bi se izmed drugih kiparjev brez ozira na to, ali je član S. U. J. O. U. ali ne, zanimal za ta dela, dobi potrebne informacije pri tajniku udruženja, Ljubljana, Levstikova ulica 2/1. — Sercnada na Bledu. Po cvetličnem kor-zu, ki se začne v soboto ob pol 5. popoldne, serenada ob 9. zvečer. O tvori jo godba Dravske divizijske oblasti pod vodstvom kapelnika dr. Čerina, nakar poje Glasbena Matica. Serenada se zaključi z veliko bakljado ob jezeru mimo dvora. Tej sledi pa kot zaključek reunija v zdraviliškem domu. — Razpis službe. Razpisan je konkurz za mesto pomočnika inšpektorja dela v Mariboru. Razven splošnim pogojem morajo kandidati ustrezali tudi sledečim pogojem, predpisanim v zakonu o inšpekciji dela, in sicer, da so dovršili tehnično fakulteto (strojni ali kemični oddelek ter da imajo prakso v zasebnih ali pa državnih podjetjih v izmeri 3 let. Prošnje je vložiti na ministrstvo za socialno politiko. — Nadzorovanje živil v Zagrebu. — Na zagrebškem magistratu se je pred kratkim ustanovila posebna sanitetna komisija za nadzorovanje živil. Povod za to so dale neprestane pritožbe občinstva, da prihajajo na trg pokvarjena živila. Komisija se je na svojih prvih obhodih prepričala, da so bile pritožbe opravičene ter je zaplenila oziroma na mestu uničila znatne množine zdravju škodljivih živil, posebno prekajene mesnine. — Filatelistična redkost. Povodom obiska angleške sredozemske mornarice v Dubrovniku bo pošta pečatila dopisnice in pisma s posebnim rdečim pečatom. — Strela je udarila predvčerajšnjim popoldne v skedenj, hlev in kaščo, kar je bilo vse pod eno streho, last posestnika Josipa Božiča po domače Martinšaka iz Supinc pri Veliki Kostrelnici. Srela je zanetila ogenj, ki ie napravil nad 100.000 kron škode. V nevarnosti je bila cela vas in je k sreči priš'a pravočasno požarna hramba iz Šmartna pri Litiju — Ponesrečen lov na volkove. V bosanskih planinah delajo volkovi ljudem veliko škodo. Oblast je zato odredila velike splošne love proti volkovom, ki se jih morajo vdele-ževati vsi moški od 16 let dalje, dokler se volkovi ne zatro. Vdeležuje se lovov prebivalstvo dubrovnlškega, trebinjskega in lju-binskega okraja. Lovci stoje v razdalji 20 do 30 metrov. Prvi tak lov se je zelo slabo ob-nesel. Izgnali so tri volkove, pa so jim vsi trije ušli. — Nesreča. Na parni žagi F. Heinrihar v Škofji Loki so se podrli na skladišču hlodi pri čemer je padel hlod Žagarju Jožetu Mraku na desno nogo in mu jo zlomil. — Pri i o-pravilu žage Ig. Ažmana v Kropi je Žagarju Janezu Bohincu padel steber na levo nogo in mu jo zlomil. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnico. — Na vele-posestvu Lansezau-Salius v Kokri je drvar Čufar Peter pri vlačenju sena padel po strmem bregu in si je zlomil desno roko. — Koželj Marija, delavka pri lesnem trgovcu Vinko Janu v Gorjah pri Bledu, je prevažala deske od žage na skladišče v Rečici. Vsled prihajajočega vlaka so se konji splašili, Koželj je padla z voza in si zlomila levo roko. — Izguba in najdba. Komisar državnih železnic Julij Bučar je izgubil med vožnjo v vlaku in sicer od Jesenic do Ljubljane daljnogled »Zeiss« v svetloravi usnjati torbici, vreden 3000 Din. — Na Posavju je našel nekdo ljuko od avtomobila. — Na poti od Vodnikovega trga do hotela > Union« je bilo izgubljeno 1000 Din. — Roparji v graščini Budistein pri Dravo gradu. V sredo ponoči je vlomila v grad oborožena tolpa roparjev. Doma je bila samo služkinja, katero so obstrelili na levi nogi. Zlikovci so odnesli za preko 200.000 Din raznih dragocenosti. Do sedaj niso našli še nobenega roparjev, dasi jih je dekla nekaj navidez poznala. — Tri vlošne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske z neznanimi vložki so bile ukradene Rozaliji Jagodic in Francetu Janežiču iz Podgorice pri Grosupljem. Hranilnica je bila takoj obveščena, tat pa se še ni zglasil. Pred nakupom se svari. — Pobegnil je radi poneverbe podnared-" nik pontonskega bataljona v Šabcu Josip Ši-nigoj, doma iz Gorice. — Redova 12. pešpolka Ivana Bogatinca od Sv. Boštjana pri Ojstrici so poslale vojaške oblasti na štiritedenski dopust v svrho okrevanja. Iogatiuc pa je izrabil to priliko in je pobegnil br/kolne v Nemško Avstrijo. Bolečino v želodcu, motene prebave, zdravijo zelo uspešno Markove kapljice iz Mestne lekarne v Zagrebu, ki s& dobo za' Ljubljano in okolico v lekarni Leustek. k Umrl je 26. julija č. g. Rok Ton j ko* župnik v Vovbrah pri Velikovcu. Pri harmoniju ga je zadela srčna kap. Z njim je zgu-< bilo slovensko ljudstvo zopet enega svojih1 dušnih pastirjev, katerih tako zelo primanj-. kuje. Umrli je bil še-le v 41. letu svoje sta", rosti ter 18 let duhovnik. Pogreb je bil dno 29. julija. R. i. p. k Enakopravnost v besedah Ja dejanjih. Koliko je verjeti lepim besedam avstrijskih javnih činiteljev o jezikovnih pravicah koro-! ških Slovencev, je razvidno iz naslednjih zgledov, ki jih priobčuje »Koroški SIovenec«{ »Zveza kor. zadrug je vložila kakor je že pred vojsko bilo pravno veljavno, dne 10./IV, t. 1. slovensko vlogo na deželno sodišče. Dež« sodišče je vlogo zavrnilo zavoljo slov. jezika, ker — podpisana odbornika Zveze kor. zadrug nemško znata. (!) Odlok dež. sodišča št. Gen. 6, 3/3 cd 12./IV. 1924. — Dne 27./IV, je vložila Zveza zadrug glede pravil neko vlogo na deželno sodišče. To je vlogo dne 18./V, 1924., št. Gen. 1—76/58 zavrnilo, ker je slovensko pisana ali ker »ne odgovarja členu 8< zvezne ustave«, (Kam kaj izgine tisti »unbe-. schadet der Rechte der Minderheiten?!«) —i Enake zavrnitve sta odloka dež. sodišča: a) odlok od 22./V. 1924, št. Gen. 1—63/52, b) od-, lok od 9./V. 1924, št, Gen. 5—1/14. — V teh celo zahtevajo, da se morajo protokoli obč-. nih zborov naših posojilnic pisati ali nemško ali pa se dati po uradnem tolmaču prestaviti v nemščino in tako šc le predložiti. — Tako postopa sodišče, ki je po mirovni pogodbi izrecno zavezano preko državnega jezika da-, jati olajšave v porabi slov. jezika, pa še navadne vloge ne sprejme. Pa še lepše pride! Zveza slov. zadrug na Kor. jc na deželno vla^ do vložila dne 20./III. t. 1. neko poročilo v slov, jeziku. Deželna vlada je vlogo dne 13< maja t. 1., št. 6693, zavrnila z naročilom, ena-, ko vlogo vložiti v nemškem jeziku, češ: »Zur, Entgegennahme und Behandlung von Einga-ben in einer anderen als der.., deutschen Staatsprache ist die Landesregierung weder verpflichtet noch berechtigt« Slovensko: Za sprejemanje in reševanje vlog v drugem nego nemškem jeziku deželna vlada ni obvezana, ne opravičena. Podpisan je na tem odloku deželni glavar Schumy, ki je že 5. junija t. 1. Vj deželnem zboru na neko interpelacijo izjavil, da se deželna vlada prizadeva, da slovenskim sodeželanom v vsakem oziru ustreže in da se uporaba slovenskega jezika pri uradih ravno tako malo zabranjuje kakor v osebnem občevanju. štajerske š Osebna vest. G. Jos. Šketa, kaplan ^ Trbovljah, je prestavljen v Vojnik; v Trbovlje pa pride g. Franc Skale, novomašnik iz Žič pri Konjicah. š Trbovlje. Vprašanje. Gostobesednega urednika >Slovenskega doma« Miho Korena vprašamo, kje je onih 300.000, ki sla jih sprejela s Šimbajsom za ustanovitev posebnega konzuma za rudarje, da bi dobivali cenejša živila? Več kot eno leto je od tega. V čigave žepe je zašel ta denar? Nujnega odgovora prosi več rudarjev. š Celje. Izletnikom na Goroolko v nedeljo B. t. m. sporočamo, da odhaja vlak iz Ce-* lja zjutraj 10 minut pred 4. uro in ne ob' 5. uri, kakor smo zadnjič pomotoma poročali. Popoldne se udeležimo »orlovskega tabora« na Palci. — Pevski zbor »Krekove mladine v Celju«. š Pobegnil je od svojega gospodarja trg. Ivana Severja v Velenju njegov učenec Mir halič Milan, doma i z Pavlovca. Fant je odnesel s sabo nekaj blaga in tudi precej denarja. p »Goriška Straža® zaplenjena. Zadnji ponedeljek je bila zaplenjena »Goriška Stra ža«, ker je priobčila uvodnik, v katerem je protestirala proti omejitvi zemljiške posesti. p Za izsušitev Raške dolino. Pred kratkim se jc ustanovila posebna zadruga, ki ima namen, da uredi tok reko Raše od Čepiškega. jezera proti Labinu in izsuši tamošnja za-močvarjena zemljišča. Načrti za ta dela so žo pri vladi ter sc začne z delom takoj, kakor hitro dojde dovoljenje iz Rima. Stvar je za tamkajšnje kraje izredno velikega pomena, ker so bo z izsušitvijo pridobilo znatne komplekse zemlje za obdelovanje. p Po devetih letih iz Rusije se je vrnil dne 25. m. m. Ivan Prašelj v Istri. Vsi so ga smatrali že davno za mrtvega farško kulturo uničiti«. Največjo ko-rajžo za kričanje ima tedaj kadar vidi okrog sebe same ženske ali otroke. Pa naj se le pomiri Orjunski petelin; klcrikalecv ni, torej ne bo imel kaj bobiti; pristaši SLS pa nismo muhe, ki bi iih laki petelinčld zobah. Kultura, ki so je ustvarili slovenski duhovniki, bo pa še cvetela desetletja in desetletja potem, ko o orjunskih petelinčluh ne bo več ne duha ne sluha. lj >Sadovi klerikalnega hujskanja>Narode poroča, da so snoči napadli v Mostah trije nadebudni orliči — dva čevljarska vajenca pri Srebotu, eden pa kovaški vajenec pri Vrhovcu — mimo domov idočo 11 letno Angelo Roš, baje zato, ker je njen oče orjunaš. Mladiči da so dekletce pretepli tako, da so jo morah odpeljati v bolnico. — Dogodek pa se je odigral nekoliko drugače. V Bohoričevi ulici sta se igrali dve Roševi hčerki s svojo sošolko. Deklice so tekle, v teku pa je mlajša padla na tla, večja pa na njo. Ker se je mlajša pri padcu potolkla, je večja tekla domov po pomoč. Oče je prišel na pomoč s palico, da bi pretepel neznanega storilca, pa mu je starejša hčerka sama rekla: > Pustite ga v miru, fant ni nič kriv!« Toliko resnici na ljubo. lj Potegnjen orjunaš potegnil policijo. V sredo zvečer je izpred Mestnega doma odšla gruča krščanskosocialnih delavcev po mestu. Ker so delavci opazili, da jim neki orjunaš neprestano sledi in vleče na ušesa njihove pogovore, so svoj izprehod nalašč podaljšali in vodili orjunaškega špiclja do pošte, od tam pa v frančiškansko cerkev! Ko jim je bilo šale dovolj, so krenili V Štefanovo gostilno, da se ob čaši vina na orjunaški račun pošteno nasmejojo. Orjunaša ni. bilo za njimi. Namesto tega je pa kmalu nato vstopilo v gostilno pet mož postave, bi so pazno premotrili goste. Videlo se jim je, da so našli drugačen položaj nego so ga pričakovali. Prišlo je na dan, da je potegnjeni orjunaš alarmiral policijo, češ pri »Štefanu« je polno komunistov, ki kujejo nekaj groznega pruti Baltiču in samemu bo;?nasvarnj Žerjavu. Seveda so se stražniki hitro prepričali, kako prazen je bil topot orjunaški strah. Med delavci sploh ni bilo niti enega komunista. Drugače naj bodo pa orjunaški špiclji bolj previdni pri vohunjenju za delavstvom. Verjemite, dober nasveti — Prizadeta delavska osmerica. lj Ljubljanski petkov trg je bil z raznkai postnimi jedili jako dobro založen. Bilo je dosti raznih mlečnih izdelkov, izredno lepa zelenjava in mnogo gob, ki pa so še vedno zelo drage. Največ je bilo lisičk po 4 krone liter in jurčkov po 20 do 25 kron domača mera. Na ribjem trgu so bile žabe po 6 kron, raki po 12 kron, ribe in sicer preški po 5 do 8 kron, ostriži po 18 do 20 kron, platnice po 60 kron, klini po 16 do 18 kron, morski scom-bri po 160 kron in sardele*po 120 kron za kg. Na trgu so bile prve planinske brusnice po 28 kron kg. Trg je bil jako živahen in prav dobro obiskan. Od 11. do 12. ure so cene domačim pridelkom precej padle. lj Na naslov policije. Včeraj zvečer okoli 8. ure so na bivšem vojaškem strelišču pod Golovcem priredili strelne vaje neki civilisti, ne da bi razobesili rdeče zastave in postavili varnostne straže. Ker so ob istem času ljudje, kojih last je strelišče, tam kosili travo in nabirali krme za živino, bi se bila čisto lahko zgodila nesreča. Policijo prosimo, naj izsledi, kdo da so bili ti civilisti in naj jih prime nekoliko za ušesa, da bodo upoštevali varnostne predpise, ako imajo sploh pravico tain streljati. lj Policijske objave in aretacije. Včeraj je bilo vloženih na policiji 12 ovadb in sicer 4 radi prestopka cestnopolicijskega reda in po ena ovadba radi pijanosti, pasjega kontuma-ca, prekoračenja policijske ure, poneverbe, radi izgreda, radi lahke telesne poškodbe in radi nevarne grožnje. Aretirali so pa Antona Bevca iz Sore pri Kranju radi beračenja v Kolodvorski ulici, Jože Kosa iz Vrha na glavnem kolodvoru radi beračenja v vlaku med vožnjo od Litije do Ljubljane, in pa Antona Javornika iz Šmarjete in Jožefo Pančur iz Tuhinja, ker sta se potepala brez posla po Golovcu in radi postopaštva sploh. lj Dve tavini. Na Pogačarjevem trgu je bil ukraden mesarju Rudolfu Žabjaku ročni voziček, vreden 500 Din. — Iz prostorov Sportnesa kluba »Slovenija« v Mladinskem domu na Kodeljevem je bilo ukradeno 6 rdečih in črnih svitrov v vrednosti 500 Din. lj Zaboj masti je skril pri prekladanju na dvorišču tvrdke >Interkontinental< na 'Ambroževem trgu 28 letni delavec Anton Ro-de. Mast je skril začasno v svojo posteljo v dvorišni sobici, zvečer pa je Sel mast prodajat od gostilne do gostilne. Na Vodnikovem trgu pa ga je ustavil stražnik, ki je bil radoveden, kaj mož tako skrivnostno in oprezno prenaša okrog vogalov. Ker seveda ni mogel dokazali, kje je dobil mast, so ga zaprli, nakar je bila tatvina odkrita. lj Najdena utopljenka. V Mostah so potegnili iz Ljubljanica truplo 7 mesecev starega otroka ženskega spola. Policija matere do sedaj še ni izsledila in se tudi ne more dognati, odkod je prinesla voda to mlado utopljenko. lj Opozarjamo na današnji oglas tvrdko A. Žibert. DOBRO SRCE. Zadnji nasilneži v francoski revoluciji fio se borili za barikadami. Ujeli so jih in so jih po prekem sodu ustrelili. Med ujetinki je bil tudi mlad deček, še v šolo je hodil. Stal je na barikadi zraven brata; in namesto, da bi mu dali par zaušnic, so ga z drugimi vred Dostavili ob zid, da ga ustrelijo. V zadnjem trenotku se je deček obrnil tn je rekel poveljujočemu častniku: >Gospod slobuk! Pred par dnevi sem bil dvanajst let star. Za rojstni mi je dala mati tole uro za spomin. Ali jo smem nesti nazaj materi? Stanujem blizu tukaj , v par minutah bom zopet pri vhs.< Častniku se je deček smilil in mu je rekel, naj le gre, naj pa pride brž nazaj. In deček je letel, kar je le mogel. Častnik je gledal za njim in si je mislil: >Ta je že na varnem. < Ko je bila morija pri kraju, je priletel deček ves zasopljen nazaj: »Gospod stotnik, tukaj sem! Dal sem materi uro, pa ji nisem povedal, da me boste ustrelili.« »Tepec neumni!«, je zarohnel častnik «ad njim, in solze so mu igrale v očoh; »ali misliš da bomo zaradi tebe še enkrat začeli? Glej, da se zgubiš!« In odšel je s svojimi vojaki. KATERI MOŠKI ŽIVIJO NA.TDAL.TE? Moderna higijena je potisnila poprečno starost človeštva navzgor in marsikdo prekorači tislo 70. Jeto, ki so ga smatrali v starih časih za končno mejo življenja. Anglež Wyat Tilbjr je v časopisu »Nineteenth Century« (19. stoletje) priobčil razpravo o dolgosti življenja pri moških in o uplivu stanu na njo. Sestavil je svojo razpravo po mrtvaških ozna-nilih v časopisih, zlasti v velikem listu »Times« (čas, izgovori: tajmz). Naštel je 500 smrtnih slučajev moških, tfarih nad 21 let, in je našel povprečno številko 70 let in 4 mesece. Ta starost daleko prekaša povprečno starost 62 let, ki jo navaja uradna statistika za moške nad 21 let — Tilbv razlaga to razliko z okolnostjo, da pripadajo v listih omenjene osebe stanovom, ki se jim boljše godi. Tudi sicer je ugotovil, da so boljše premoženjske razmere za dolgost življenja ugodnejše kakor slabše. Dnlje je ugotovil, da delavni ljudje veliko dalje živijo kakor pa oni, ki nič ne delajo. To se vidi tudi pri nas pri penzionistih. Tisti, ki so se poleg navadno službe pečali prej še s kakšnim drugim delom in to delo v penziji nadaljujejo, so dosti na boljšem kakor pa samo na navadno delo navajeni penzionisti. Pri 1P3 moških, ki zelo veliko delajo, torej vojakih, državnikih, visokih duhovnikih, je našel Wyat Tilby povprečno starost nad 73 let; pri 125 manj delavnih moških, kakor so n. pr. umetniki, glasbeniki, pisatelji in »učenjaki«, je pa znašala povprečna starost samo nekaj nad 64 let. Najdalje živijo govorniki poslanske zbornice, povprečno 80 let. Zato torej pri vsakih volitvah toliko kandidatov, tudi pri nas! Modroslovci in slikarji se dvignejo le malo nad povprečnost, pa vendar slikarji več kakor glasbeniki. Papeži in nadškofje živija povprečno 14 let dalj kakor druga duhovščina. Seveda, ker navadno že zelo stare izberejo. Splošno se lahko reče: Kdor veliko dela, mu je usojeno dosti daljše življenje, kakor pa tistemu, kojega poklic je bolj pasiven. PISMO SATIRIKU. Peter Scher je priobčil tele besede, naslovljene na satirike: Satirik in vrabec imata to skupno lastnost, da morata razbrskati najprvo cel kup gnoja, preden prideta do pozitivnega zrna. Humorist in vrabec sta si pa v tem podobna, da se lahko dvigneta nad gnoj, v katerem tiči satirik. Satirik ima dosti žolča, da spiše kakšen majhen pamflet. A že, ko ga piše, se mu noge tresejo ob misli, da bi napadeni lahko osebno stopd predenj. Kakor hitro pa ve, da se to ne bo zgodilo, tedaj se dvigne srce iz hlač, v katere je bilo padlo, in sliši se glas, na daleč razumljiv: Upal sem si. Od časa do časa napravi satirik iz ozkosti svojega srca izlet v nerodovitnost svojega duha — in čuditi se moraš, zmeraj prinese loliko dvoma domov, da sicer ne more živeti od tega, umreti pn tudi ne more. Karol Kraus je pisal: Hoine je bil talent, ter ni bil značaj. Od tedaj najprej satirik ved no dvomi, ali naj časti pomanjkanje svojega talenta ali naj pozdravi svojo breznačajnost kot talent. Po svetu. — Unioni&lihki kongres na Velehradu. V dneh od 31. julija pa do 3. avgusta L 1. se vrši na Velehradu kongres za ujedinjenjo cerkva. Vse dni se bo pretresalo po odobre-nju Sveto stolico pet vprašanj, med njimi: Kaj se jo storilo v zadnjem času na grško-slovanskem vzhodu za obnovitev enotne cerkve in kaj je treba v ta namen ukreniti v bližnji bodočnosti. II kongresu se je prijavilo okoli 150 udeležencev iz drugih držav, namreč in: Angleške, Belgije, Francoske, Laške, Poljske, iz naše države in pa iz Bolgarske. Prve priprave za kongres je vodil poseben odbor, na čigar čelu stoji olomuški nadškof dr. Leopold Prečan. — Rekordna igra zvonov. V Washingtonu bodo zidali v spomin v svetovni vojski padlih žrtev stolp iz belega marmorja, ki bo visok 350 čevljev. V tem stolpu bodo napravili godbo zvonov, ki bo prekašala vse slične godbe na svetu. 54 velikih in majhnih zvonov bo tako imenitno ubranih, da ne bo slišati iz stolpa samo enostavnih himen, temveč celo Chopinove skladbe. Najmanjši zvonec bo tehtal 20 funtov, največji zvon pa 10 ton in še rajši kak stot več. V preizkušnjo stroja in na »koncert« bodo pozvani najslavnejši strokovnjaki v godbi zvonov in njih koncert bo razposlan po brezžični telefoniji po vsem kontinentu. 48 zvonov bo posvečenih posameznim državam. Na zvonovih bodo znaki dotič-nih držav. Godba zvonov se bo razlegala iz stolpa ob vseh velikih slavnostih in državnih akcijah. — Svetovni poštni kongres se vrši ta mesec v Stokholmu. Našo državo zastopa poštni in brzojavni generalni ravnatelj g. Dragotin Dimitrijevie, ki je izvoljen za podpredsednika poštnega ko- -esa. — Sladkosti Poljakov na Pruskem. Interpelacija poljskega poslanca Bačevskega v pruski zbornici dne 4. junija t. 1. se glasi: Dne 25. maja 1.1. je tolpa, ki jo je organiziral višji sodni nadzornik Buchorn iz Binholfs-burga v Vzhodni Prusiji, ogrožala z ročnimi granatami pevsko poizkušnjo ujedinjenja poljsko mladine, je razgnala, žalila udeleži-teljo ter naposled dejanski napadla, a navzoča policija ni proti nemškim nasilnikom dvignila prsta, niti ščitila napadene poljsko mladine. Kavno narobe! Vse je tako kazalo, da je bila policija z drnhaljo dogovorjena. Zato je stavil Bučevski naslednja vprašanja: L Kaj hoče napraviti državno ministrstvo, da bi pripadnikov narodnih manjšin za jamčilo popolno svobodo njih sestankov in narodnih prireditev ter jih zavarovalo pred napadi oboroženih tolp? 2 .Ali ho ministrstvo poskrbelo, da bi bili napadalci primerno kaznovani? 'S. Ali bo pozvalo na odgovor policijske organe zaradi zanemarjenja njih uradne dolžnosti? — Podobne nežnosti uživajo v Nemcih tudi druge slovanske narodne manjšine. Ako nimajo Nemci pri napadih ravno granat pri rokah, tedaj jim dobro služijo palica in kamenje. Da bi se pa Nemcem v slovanskih državah skrivil las, še ni bilo citati ne slišati. — Vpad milijonarjev v London. V angleško pristanišče Southampton je prispela pred par dnevi angleška ladja — velikanka »Maje-stic.« Ko so odhajali s krova ameriški milijonarji in njih obitelji. si mislil, da zreš pred seboj modno revijo. Dame so bile vse v slamnikih. Trije posebni vlaki so prepeljali goste v London, in takoj so naskočili razstavo v \Vembleyu. Ta razstava je bila kakor velikanski magnet, ki izžariva svojo nepremagljivo moč tja čez ocean. Ena največjih njenih prednosti je ta, da zadovolji mednarodnost obiskovalcev tudi v jedi in pijači. Kaj ti pomaga, če dobiš najboljše in najbolj redke jedi sveta, če pa niso tako napravljene, kakor si ti navajen! Zato ima londonska razstava tudi posebnega umetnika, »kralja omak«; stanuje v posebni kuhinji, z marmorjem1 obloženi, daleč proč od drugega osobja. 350 omak je pod njegovim poveljem, špecialiteta so one prek-morske, ki jih je evropski okus importiral v Evropo. 25 odstot. vsakdanjih sedanjih o ak delajo z vinom, uporabljajo tudi šampanjec in stara zelo dragocena vina. Zadnjič so uporabili steklenico posebno drage špecialitete, Vin del enlant Jčsus iz leta 1906, za omako, napravljeno nalašč za neko laško grofico. Zlasti južni Amerikanci in orientalci zahtevajo v omakah vino. Brazilci na primer hočejo pri ribi omako iz vina Porto in surovega masla, s soljo ln kožo limone. To navajamo samo za zgled, kako iznajdljiv in spreten mora biti glavni »omakar«. — Novi poizkusi v radiotelefoniji. — Na rimskem Kapitolu je predaval 10. julija Mar-coni o svojih novih poizkusih. Ugotovil je, da se v raznih dnevnih urah gibljejo valovi po najkrajši poti med Anglijo in Avstralijo (razdalja 22.000 km) v zapadni smeri čez AUan-tiški in Tihi ocean, v večernem času pa v nasprotni smeri i j. proti vzhodu. Na podlagi teh poizkusov je govoril iz Portha v Avstralijo prvič dne 30. maja in so se besede čisto dobro slišale, dasi je imel aparat samo slabo energijo 28 kilovatov. S tem je dana možnost, da se čin radiotelefona neznansko poveča. V juniju je govoril iz Anglije v Argentinijo iu se iznova prepričal, da je uvaževaie čas in sme/ mogoče govoriti neposredno in jal;o lahko z najbolj oddaljenimi malimi stanicami sveta. Sz katoliškega sveta. Slovenski katoliški shod v Milvvaulice, Wis. Dno 13. t. m. se je vršil v Mihvaukee v Združenih državah slovenski katoliški shod, ki je sijajno izpadel Hiše so bile okrašene z zastavami, v slavnostnem sprevodu so bile žene v pestrih narodnih nošah, okrašeni avtomobili, na katerih so se vozili otroci in društva. Cerkvenih slovesnosti se je udeležil tudi nadškof Messner in večje število slovenskih duhovnikov iz drugih krajev. Shod je bil izvrstno obiskan. in megafon jih jc glasno ponovil. Vse tri zastave so potegnili dol in prikazala se je na drogu olimpijska. Zagrmel je top in za trenutek se ju vil smodnikov dim po modrem nebu. Olimpijske igre 1924. leta so bile kon. čane. Sklep pariške (Od našega posebnega poročevalca.) Pariz, 28. julija. Olimpijske igre, ki so se začele pozimi v Chainonixu in nadaljevale v različnih krajih, v Parizu, v Colombesu, v Lc Havreu, so de-finitivno končane. Med tem ko se je včeraj vršila na dirkališču v Vincennesu zadnja kolesarska dirka, se je odigral v stadijonu v Colombesu sklepni obred zaključka iger. Najprvo je bil opoldne intimni dejeuner, ki ga je priredil francoski olimpijski komitč v restavraciji stadijona zastopnikom domačih in tujih listov. Cvetlice, vesela zabava, na-pitnice, govori... Po kosilu so se začele jahalne tekme, skoki čez ovire. V ta namen so posuli travnik v stadijonu s peskom, mestoma izko-pali globoke in široke jarke in pred nje postavili ograje, čez katere so morali jezdeci skakati. Kako daleč se mi je v tem trenutku zde! nepozabni 9. junij, ko so najboljši nogometaši sveta začeli svoje tekme na zeleni olimpijski trati. Po končanih jezdnih preizkušnjah so se dvignili na olimpijskem drogu zmage zaporedoma prapori narodov, ki so zmagali v teh posameznih tekmah: Švedske, Holandske in Švice. Obred se je pa vršil tako počasi, da je začelo občinstvo postajati nestrpno. Slednjič so vendar prijahali trobentači republikanske garde v areno, za njimi pa jahalni tekmeci. Ustavili so se pred častno tribuno, pozdravili in odjahali kot so bili prišli. Bil je zelo pester pogled nanje in ženske so se morale zanimati za niih raznobarvne suknjiče, čepice in čake. Ko so jezdeci izginili, so prišli pešci, na čelu mornarska skupina, ki je nosila zastave narodov, katerih imena so napisana na častni tabli (tableau d'honneur). Nato so sledili zmagalci — kolikor jih je še ostalo v Parizu — in sicer v treh ločenih skupinah: v prvi šampijoni, v drugi in tretji pa oni, ki so si priborili drugo, oziroma tretje mesto. Začela se je razdelitev daril. Megafon je spet klical, kot po navadi: — A16, alo ... In sledila je dolga vrsta imen, daril, številk. Naravno da so bile Zedinjene države na prvem mestu, zasedle so 45 prvih, 26 drugih in 27 tretjih mest, skupaj 98. Finska je druga s 37 mesti (14 prvih, 16 drugih in 7 tretjih). Tretja je Francija s 36 mesti (11, 15, 10), ker pa je še isti dan zmagala v kolesarski tekmi, bo menda prišla tako na drugo mesto v oficijelnem redovanju. Tej razdelitvi daril pa je manjkal stari olimpijski značaj: čela zmagovalcev niso okrasili z lavorjevim vencem, kot se je to godilo v stari Grški. Ko so bila darila razdeljena, so zaplapo-lale na olimpijskih drogih grška, francoska in holandska zastava, kot simbolični obred zgodovine iger, Gcdba je zaigrala narodne himne teh treh držav in megafon je naznanil nevednemu občinstvu, da je bila Grčija ustanoviteljica olimpijskih iger in da gre čast zastavama Francije in Holandske, ker je prva organizirala letošnje igre, druga bo pa prihodnje 1. 1928. Nato je spregovoril predsednik iger, baron de Conbertin, tradicionelne besede sklepa ^Ljubljana« bo imela danes, v soboto, skupno vajo ob 8 zvečer. Organizacija javnih nameščencev somu šljenikoo SLS in Strokovna zveza javnih ntu meščencev vabi na sestanek, kateri se vrši danes ob 20. uri v kleti Konzumnega društva, Kongresni trg 2. Sestanek je važen in se pričakuje polnoštevilna udeležba. Za odbornlko obvezno. — Predsednik. Vič-Vič-Vič! Največja sreča v življenju Vas lahko doleti v nedeljo na Viču pri dolgem mostu v divnem gozdičku gostilničarke gospe Kušar, kjer priredi 2Kat. prosvetno društvo Vič« svojo poletno prireditev z jako bogatim srečolovom, koncertom godbe, galu fotografom, ženitvijo dolarskih princev, širni pošto, pristno turško kavo iu svetovno znano slaščičarno. — V nedeljo vse kar leze in gre — na Vič! Posavski poč. klub. Izlet se vrši v torek, 12. avgusta in ne kakor je bilo naznanjeno, 6. avgusta. Zbirališče pri rajhenburškem bro-du ob pol devetih. Začetek sestnnka ob pol enajstih pri sv. Duhu. — Načelnik. Vrhnika. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi k dramatični predstavi »Mrak« (drama iz svetovne vojne v treh delih) v nedeljo 3. avgusta ob pol 9. zvečer v rokodelskem domu. Gostuje pevski odsek izobraževalnega društva iz Brezovice pri Ljubljani. Dramo režira in igra slepega Vasilija g. E. Gregorin, član kr. drame iz Ljubljane. Predprodaja vstopnic pri g. Jezeršku v rokodelske mdomu. Udruženje jugoslovanskih inžonerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi svoje člane na sestanek, združen s predavanjem, v torek, dne 5. avgusta t. 1., ob 8. zvečer »Pri Mraku« na Rimski cesti. Predava g. inž. Josip Otalial o organizaciji inženerjev v češkoslovaški republiki. Na dnevnem redu je tudi razgovor o organizaciji dela strokovnih odsekov. Pristop imajo tudi po članih vpeljani gostje. vestnik. Katoliškemu dijašlvu. O priliki zborovanj slov. katol. dijaštva v Ljubljani je bila dne 26. julija ustanovljena Počitniška zveza, ki nnj bo osrednja organizacija kat. dij. počitniških društev. Ker pa na tem zborovauju mnogo društev ni bilo zastopanih, niti niso poslala poročil, zlasti ona iz mariborske oblasti, prosimo, da nam ista pošljejo poročila o dosedaujem delovanju in pa svoje naslove, da razpcšljemo okrožnice iu damo druga navodila. Enako prosimo tovariše, kjer do sedaj še ni društev, pa bi jih. bilo mogoče ustanoviti, da nam pošljejo naslove. Dopise pošiljajte na: Počitniška zveza, Akad. dom, Miklošičeva 5, Ljubljana. Z Bogom za narodi v Tajnik. Orlovski vestnik. Ljubljansko orlovsko okrožje. Na okrožni prireditvi dne 3. avgusta v D. M. v Polju igra godba iz D. M. v Polju. Godba pride v Ljub-bljano na zbirališče, ld bo na Medijatovem dvorišču ob pol 8. — Udeleženci, ki se bodo pripeljali z vlaki, naj vozne listke ohranijo. Izkaznice za polovično vožnjo, čo bo dovoljena, dobe v D. M. v Polju. 15 letnico obstoja proslavi orlovski odsek v Železnikih v nedeljo 17. avgusta t. 1. Prireditev bo močna manifestacija orl. misli pod Ralitovccm in se bo odlikovala po pestrosti številnih narodnih noš iz okolice. Vabimo bratske odseke, da pravočasno prijavijo svojo udeležbo. Trbovlje. Orlovska prireditev je vsled nastalih ovir preložena na 17. avgusta. To posebno v vednost starim trboveljskim Orlom raztresenim širom Slovenije. Na prijateljsko svidenje! Gospodarstvo. Lesni trg. Ljubljana, dne 1. julija 1924. Položaj na notranjem kot zunanjem lesnem trgu je ostal do malega neizpremenjen, to se pravi, da se nahaja domači trg še vedno v neki letargiji, medtem ko vlada s strani zunanjega osobito italijanskega trga kot doslej, živahno povpraševanje, vsled česar so se tudi cene vzdržale na nivoju, ki hi značil za našega produc4nta šele eventuelno podlago za rentabilno izkoriščanje našega najvažnejšega gospodarskega faktorja. Najdejo se še vedno, kakor smo že ope-tovano omenili, večji in manjši lesni trgovci in tvrdke, ki vsled očividne disorijentacije kvarijo sicer itak zmerne cene v lastno škodo, kakor tudi v škodo drugih orijentiranih producentov. — Vzrok tej anarhiji v cenah naših producentov je iskati predvsem v slabi, nestrokovnjaški kalkulaciji lastne in prodajne cene, kakor tudi v slabem poznanju inozemskih tržišč, kar velja predvsem za srednje in manjše producente. Kar se nam pa zdi predvsem čudno je to, da prinašajo dnevniki in med njimi celo strokovni tržna poročila, ki absolutno ne odgovarjajo dejstvom, kar smo osobito žal opazdi s strani hrvatskega tiska, : ikateri je v zadnjem času predvsem za mehki j rezan les očividno vsled netočnih informacij 1 prinašal cene italijanskega trga, ki niti približno niso odgovarjale dejanskemu stanju. Da bi se takim gospodarsko velevažnim poročilom dalo pravo smer, bi bila predvsem naloga institucij kakor zveze industrdjcev, trgovskih zbornic in drugih, ker je predvsem vitalnega interesa našega producenta in trgovca, da je v trenotnem gospodarskem položaju pravilno informiran. Pričakujemo tozadevne inicijative predvsem s strani Zveze industrijcev, katera ima itak posebni odsek za lesno industrijo in trgovino. Kakor že zgoraj omenjeno, je ostal trg dosedaj stabilen, pripomniti bi bilo samo še, da je čutiti že sedaj, akoravno se še ni pričela prava kampanja, živahen interes za te-stone, kar je lahko tolmačiti s tem, da je pričakovati na podlagi zadnjih uradnih in pol-uradnih italijanskih poročil precej dobro letino južnega sadja. V naslednjem navajamo sicer neizpreme-fijene tržne cene za Italijo za 1 m3 iranco vagon Postojna ali Podbrdos Jelove deske: 12 mm I. II. III. Lit 230 do 240, 12 mm I. II. Lit 250 do 260, 18 do 60 mm I. II. III Lat 200 do 210, 18 do 60 mm I. II. Lit 220 do 240, 18 do 60 mm III. Lit 175 do ■185; morali monte Lit 215 do 220, tesani les monte Lit 120 do 130, sortirani tesani les Lit 130 do 140, bukovi plohi neparjeai: I. II. Lit 260 do 280, I. II. III Lit 190 210, bukovi testoui monte Lit 185 do 195, bukovi plohi parjeni I. Lit 380 do 400, bukovo oglje za 100 kg Lit 34 do 37, bukova drva cepanice z 1Q odstotkov okroglic Lit 9 do 9.80. m mesoi CENE ŽIVINE, TELET IN PRAŠIČEV dne 1. avgusta v Ljubljani. Voli debeli za kilogram žive teže postavljeni v Ljubljano po 13—14 Din, voli rejeni 12.25—13 Din, voli za vprego 12—14 Din, biki rejeni težki 13—14 Din, biki lažji rejeni 12—13 Din, krave rejene 10.50—11.50 Din, krave klobasarice 7.50—8.50 Din, teleta živa težja debela 18—18.50, teleta živa težja 16—17 Din, prašiči domači debeli 17.75—18.75 Din, prašiči peršutarji 16—17 Din, prašiči zaklani po' kakovosti 24—25.50 Din. Cene goveje živine so pričele nekoliko odnehavati, cena telet pa je ostala neizpre-menjena, pri prašičih so se cene učvrstile. Sicer je pa vedno dosti blaga na razpolago in je ljubljanski trg za potrebe pokrit z blagom. Vidi se pa, da so začeli zlasti govejo ži-živino že ponujati, zato pa cene popuščajo, ker je blaga dovolj. Nekaj več živahnosti je opaziti v kupčiji s prašiči. Posebnih sprememb pa za enkrat ni pričakovati v cenah. Avstrija: Dogon v Št. Marxu je znašal 28. julija t. 1. 3229 komadov. Uvozile so: Ru-munija 1136 kom, Jugoslavija 880 kom., Ogrska 633, Češka 213, Nemčija 90, Avstrija sama je postavila na trg 474 komadov. Cene: voli I. naK 16.000—18.000, voli II. naK 14.000— 15.000, biki 14.000—17.000, krave naK 11.000— 14.000, klobasarice naK 8.000—11.000. Kupčija je bila slaba. Ceno so padle pri vseh vrstah za ca 1500 naK ali Din 1.80 pri kilogramu žive teže. Med uvozniki je bila zastopana ta teden z manjšim številom še celo Nemčija. Italija: Cene se v preteklem tednu navzlic večjemu povpraševanju niso bistveno izpremenile. Jugoslovanska živina je bila na vseh trgih zmerno zastopana. Za našo živino je v Italiji šo vedno v veljavi živinski kon-tuniac. V severni Italiji, ki je bila v nekaterih okrajih tudi okužena, bodo v prihodnjih dneh kontumac odpravili. Cene: voli Ia lir 5.30—5.60, Ila 4.80-5.20; biki 4.40-5.—; krave Ia 5.40—5.50, Ila 4.50—4.80, klobasarico 4r -4.20; teleta Ia živa 9.30—9.80, zaklana 11.50 —12.20, Ila 10.50—11.30, zaklana in 8.50—9.20 živa; prašiči Ia 7.50—7.60 živi in 9.30—9.50 zaklani. Amerikanska mast se neprestano draži. V našem zadnjem poročilu z dne 26. t. m. je notirala šo dolarjev 34.80, 30. t. m. pa dolarjev 37.40; podražitev znaša dolarjev 2.60 ali Din 220 pri 100 kg. Danes notira: sodi po 170 kilogramov dolar 37.40, sodi 50 kg dolar 37.65, zaboji 25 kg dolar 37.80 ali Din 31.94 za kilogram. Ceno so razumejo za odjem nad 2500 kilogramov. — Cena še vedno narašča. žitni trg. Naraščanje cen pšenice, o katerem smo poročali v našem tržnem poročilu danes teden, se je nadaljevalo do 29. julija t. L, ko je dosegla naša pšenica na novosadski borzi v prostem prometu amerikansko pariteto 4.30 dinarjev. Popoldne istega dne je pa nastopil nenaden, frapanten preokret. Žitnih trgovcev se je polastila panika, blago se je začelo v masi ponujati tako, da je notirala pšenica drugi dan Din 3.80- Mi nismo hoteli takoj komentirati tega pojava, ker smo hoteli počakati točnejših poročil. Nekateri časopisi so ta dogodek izrabili v pretirana poročila, ki po nepotrebnem begajo javnost. Priznati moramo, da si nismo na jasnem, kateri so bili vzroki velikega vznemirjanja na novosadski borzi. Vsekakor se ta pojav ne da razlagati samo s pomanjkanjem denarja, katero stanje je vendar latentno. Tudi ni mogoče verjeti, da bi ponudba tako nenadoma narasla, da bi toliko pritisnila na cene. Verjetno je, da ima špekulacija svoje prste vmes in to z madžarske strani. Na Ogrskem so cene namreč mnogo višje in notira pšenica ca 450.000 K, kar odgovarja 445—450 Din. Ta prilika je zopet pokazala, da se je težko zanesti na cene novosadske borze in je za naše gospodarstvo zelo škoda, da nimamo še ene večje blagovne borze v državi, ki bi korigirala Novi Sad. Kljub temu, da so se notacije novosadske borze vzdržale zadnje tri dni na isti višini — ca 380—385, in kljub temu, da se poroča o zadostnih ponudbah, vendar se trgovski svet ne mara prilagoditi tem cenam in vlada velika disorijentacija. Iz različnih produkcijskih krajev se zahtevajo najrazličnejše cene. Tako oferira Osijek moko po 6.65, dočim zahtevajo različno oferte iz Banata Din 6.50 fco nakladalna postaja. Druga roka je izgubila vsled poročil o slabejši tendenci pšenice glavo in ponuja moko po mnogo nižjih cenah kot jih opravičujejo nabavni viri. Da je nepričakovano vest povzročila špekulacija je razvidno zlasti iz dejstva, ker različni inozemski kupci forsirajo nakup. Po našem mnenju zaenkrat večjega znižanja tako pšenice kot moke ni pričakovati, ker smo kot že rečeno pod svetovno pariteto in tudi dinar ni doživel znatnejših kurznih sprememb. Cene koruzi in ovsu so nadalje zelo čvrste. Koionijaini trg. Sladkor. Položaj se od našega prošlega poročila ni izpremenil. Cene se vzdržujejo na dosedanji višini ter so za promptno blago čvrste. Domače tovarne imajo še minimalne zaloge in notirajo za preostali kristalni slad-kod 1825 Din. En gros cena za češki sladkor v kockah je na domačem trgu 21.50. V Trst javanski sladkor še ni dospel. Češki sladkor notira lir 310, italijanski 300 ter češki kristal 285. Kava. Radi nemirov v Braziliji, ki je glavna produkcijska država kave, so zastale vse pošiljke in so se nakopičile v braziljskih pristaniščih (Santos, Rio de Janeiro, Sao Pa-olo L t. d.) Samo zaloge v Santosu se cenijo na 1 milijon vreč (vreče po 60 kg). Posledica tega je bila občutna podražitev kavo na vseh tržiščih. Kot poročajo se imajo transporti v kratkem zopet pričeti in je pričakovati, da bodo cene zopet nekoliko popustile. Položaj na tržišču kave je po podatkih firme Duuring in Zoonen sledeč: svetovne zaloge 5 milijonov 7L000 vreč napram 8 milijonom 600.000 vrečam 1. julija 1922. Svetovni konzum za leto 1924-25 se ceni na 21—22 milijonov vreč. V državi Sao Paolo se nahaja še ostanka od letine 1923—24. 3 milijone 500.000 vreč. Celokupna svetovna produkcija v 1. 1924-25 bo po cenitvi dosegla 20 milijonov vreč. Tukaj leži ključ za razumevanje, zakaj so cene na kavinem tržišču čvrste. Riž. Iz Rangoona poročajo, da je nastopilo občutno zvišanje tamošnjemu rižu, kar se bo poznalo kmalu tudi na evropskih tržiščih. V Italiji so cene rižu narasle. Bombaž. V preteklem mesecu je cena surovemu bombažu zelo poskočila. Tako je notiral surovi bombaž (fully midling) 8. julija 28 centov 18. istega meseca že 31.40 cen- tov, 29. julija 33 centov. Vzrok tej podražitvi je dala oficijelna neugodna cenitev stanja bombaža v severoamoriškib »drnženih državah. Računa se samo na pridelek ca 12 milijonov bal. Zato se ima evropska tekstilna industrija, predvsem v Angliji, boriti s težko-čami, odkod dobavljati potrebne surovine, ker je trg postal že bolj sprejemljiv. Ostala tržišča. Jajca. Ponudba je v zadnjem času manjša. Cene se gibljejo med Din 1.50—1.60 za kos. V inozemstvu so cene nekoliko popustile. Za izvoz prihaja v poštev v prvi vrsti Švica in južna Nemčija. Cene v Švici so med 175—180 švic. frankov za zaboj (1440 kosov), v Londonu 13 sh za 120 kosov. Tekstilno tržišče. (Cene na debelo.) Šifon II Din 14 do 18, pri m a 20 do 25, batistšifon 25 do 80, angl. šifon 16 do 20, madapolam 15 do 18, kotenina 18 do 21, molinos 14 do 21, cefir II 17 do 24, češki cefir I 25 do 35, enobarven 19 do 24, klot II 27 do 40, prima 45 do 60, rouge 18 do 20, modri gradel 20 do 23, koton Cosmanos 16 do 19, delain 19 do 21, tutankhamen 23 do 27, tiskovina Enderlii? 19 do 21, hlačevina I 58 do 85, II 32 do 48, žamet Derbykord 72, Specialkord 64. • • • g Špekulativna kampav'ja proti velesejmu. Kljub temu, da je Ljubljana najbolj konservativna pri sprejemanju tujih trgovcev in posredovalcev v svojo sredo, se je vendar vselilo že večje število raznih inozemskih posredovalcev in špekulantov, katerim je ljubo kaliti čisto vodo. So to več ali manj razni ne-javljeni in neregistrirShi zastopniki inozemskih tovaren, katere po navadi niti ne vedo, da eksistirajo za nje ti »dobrotniki«. Velikokrat jim nasedejo razni neprevidni kupci, zlasti obrtniki, ki kupujejo stroje; vse to pa je v največjo kvar dobremu glasu slovenske reelne industrije in trgovine. Ti temni elementi so se skušali vtihotapiti tudi na velesejem, da tu ribarijo pod raznimi sijajnimi naslovi v kalnem, vendar pa jih je seimska uprava kmalu pregledala in — odpravila. Nepridipravi, katere je treba iz Slovenije izčistiti, razširjajo pa sedaj razne tendenci-ozne vesti o velesejmu, da se isti ne vrši, da je vse blago na velesejmu dražje kot drugod in drugo in skušajo izrabljati lahkovernost poslušalcev v svoje svrhe. Velesejmu, kateri je znan po reelnosti razstavljalcev in uživa že največji ugled in sloves v hi- in inozemstvu, ti temni elementi ne morejo škodovati, vendar pa zahteva ugled našega industrialca, trgovca in obrtnika, da se iztrebijo in ne dis-kreditirajo v naprej tukajšnjih pridobitnih krogov, ne velesejma. — Uprava velesejma je že storila svojo nalogo, da jih ni sprejela kot razstavljalce in pokazala vrata, dvignite se tudi drugi in jih iztrebite. g Novosadska borza 1. avgusta 1924. Nova pšenica 380—385, koruza 280—285, oves 320—825, moka 600, otroki 205—215. g Poravnave. Ustavljeno je poravnalno postopanje glede tvrdke Kmet & Comp. v Ljubljani, ter glede tvrdke I. C. Kotar, trgovec v Ljubljani. g Občni zbor. J. Blasnik nasl. tiskarski in litografični zavod, knjigoveznica in založništvo J. d. v Ljubljani dne 24. avgusta 1924. — (Izredni občni zbor.) g Inozemski interes za naš krompir in slive. Nemčija se zelo interesira za naš krompir, zlasti poruhrsko področje. Samo mesto Saarbrucken rabi 6 milijonov kilogramov krompirja. — Podobno ima Švica interes za naše slive. (Curiška importna tvrdka Paul Husi.) g Zagrebška razstava avtomobilov. V Zagrebu se vrši od 11.—15. oktobra t. 1. razstava avtomobilov, za katero vlada veliko zanimanje. g Produkcija olja v Dalmaciji. V Dalmaciji se pričakuje letos, da bodo oljke precej dobro obrodile. Lansko olje se trguje po Din 22—22.50 franco Gruž. g Živinski semenj v Sarajevu. V Sarajevu se vrši dne 21., 22. in 23. septembra t. 1. velik letni semenj za živino, živinske proizvode in sirovine. g Strokovna šola za lesno stroko v Bosni. Na inicijativo trgovske in obrtne zbornice v Sarajevu se namerava ustanoviti v Tesliču strokovna šola za lesno stroko. g Direktni blagovni promet s Avstrijo, Ogrsko in Češkoslovaško. Na podlagi doseženega sporazuma z Avstrijo, Češkoslovaško in Ogrsko med železniškimi upravami, uvaja prometno ministrstvo s 1. avgustom direktni blagovni promet za Avstrijo, Ogrsko in Češkoslovaško. g Konjereja v Jugoslaviji. Leta 1919. se je gojilo v naši državi 1 milijon 8.980 konj, 1. 1923. se je število konj povečalo na 1 milijon 34.140. Po podatkih poljedelskega mini- strstva je bilo lani v eevernl Srbiji 75.235 konj, v južni Srbiji pa 134, v Hrvatski in Slavoniji 337.657, v Vojvodini 280.220, v Slo-v eni j i 49.748, v Dalmaciji 23.883, v Čmi gori 9.916. Na vsak kvadratni kilometer pride po 4, na vsakih 100 prebivalcev pa 9 konj. Najbolje stoje v tem oziru Hrvatska in Slavonija ter Vojvodina, a najslabše Črna gora. Vzrok temu je različnost terena. Največji porast konj od 1. 1921. na 1. 1923. je bil v Srbiji (za 16.485 glav), v Vojvodini pa se je stanje v isti dobi zmanjšalo za 5.181 glav, v Sloveniji pa celo za 8.690 repov. g Slaba vinska trgatev na avstrijskem štajerskem. Graški listi javljajo, da se je v štajerskih vinogradih letos pojavila pero-nospora, ki je v nekaterih krajih uničila skoro vso trgatev, drugje zopet pa samo polovico. Nobena sredstva ne izdajo. g Pred sanacijo dunajske depozitne banke. Zadnje dni se vrše pogajanja v svrho sanacije dunajske depozitne banke potom češkoslovaškega in francoskega kapitala. g Nova devizna uredba na Mažarskem. Mažarska vlada je izdala novo devizno na-redbo, s katero se ureja poslovanje z devizami in valutami na Mažarskem. Kot devizna centrala fungira mažarska Narodna banka. Inozemci uživajo na podlagi te nove uredbe popolno svobodo prometa z devizami in valutami. g češkoslovaška trgovska bilanca. V juniju je znašal češkoslovaški uvoz 1.230,000.000 čeških kron, izvoz pa 1.327,000.000 Kč, tako da je uvoz presegel izvoz za 96 miljonov Kč. V prvem polletju 1924 je bila češkoslovaška trgovska bilanca za pol miljarde Kč aktivna. g špiritov monopol v Poljski. Kakor poročajo iz Varšave, je sej m sprejel zakon o monopolu špirita na Poljskem. Dohodki v proračunu iz te postavke bodo znašali 320 milijonov zlatov ali ca 20 odstotkov proračuna. Špiritov kontingent znaša poldrug milijon hI. Monopol stopi v veljavo 1. januarja 1. 1925. g Za iztočni semenj v Lvovu. V Lvovu se vrši od 5. do 15. septembra iztočni semenj, kjer so udeležene, s svojimi stalnimi paviljoni, skoro vse države istočne in zapadne Evrope. Savska banka v Beogradu (Kneginje Ljubice 7) ima kot zastopnica sejma za našo državo na sejmu poseben paviljon. Interesenti, ki želijo razstaviti svoje proizvode, naj prijavijo to banki do 5. t m., vzorce pa lahko pošljejo do 10. t m. Navesti je cene za blago, franko Beograd. Cerkveni vestnik. c Praznik sv. Ignacija r cerkvi sv. Jo. žefa. V nedeljo, 3. avg. se slovesno obhaja v j cerkvi sv. Jožefa praznik sv. Ignacija, usta-I novitelja Družbe Jezusove. Ob 8. zjutraj je slovesna sv. maša. Ob pol 8. zvečer pridiga in pote litanije. Ves dan od 6. zjutraj do 8. ive-čer je izpostavljeno Najsvetejše. Verniki dobe na predvečer ia v nedeljo v toj cerkvi odpustke, kakor za porciunkulo. Turistika in šport. Srpsko planinsko društvo. Z ozirom na neugodno vreme ni pričakovati velikega števila izletnikov SrPD od 2. do 10. avgusta, vsled česar ni potrebno, da bi se drugi turisti izogibali planinskih koč ob dnevih izleta SrPD. Poizvedovanja. Našel se je dežnik v tivolskem revirju. Dobi se pri stražniku tivolskega parka. Izgubljena je bila v poljanskem okraja rjava usnjata listnica z raznimi potrdili ter s približno 700 dinarji vsebine. Pošteni najditelj naj jo odda proti dobri nagradi lastniku, čegar naslov je v denarnici. Meteoroiogično poročilo. Lju liana 306 m n. m. viš. Normalna barometerska viSina 736 mm. Uas opazovan ia Baio- motoi v mm ieruio-meter v O 1'muruii, (lilorouca T O Me bo, vetrOT' f»u»Tinu T mm 31./7. 21 h 733-4 20 0 1-3 d. jas. s. zah. 1./7 7 h ?35-8 17-7 1-0 v. J as. zahod — 1. 7. 14 h /35 6 22-8 3-1 p. obl. vvhod Ugodna prilika! PRODA se v bližini Radov. ljice ve« lepih GOZDOV, NJIV in TRAVNIKOV. Po večini smrekovi gozdi. Cena po dogovoru. Poizve se pri L. Sartori, kljuk, Radovljica Schicht »s Pravo Sdrichtofo milo z znamko JHIN" prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Sclilchtovlin milom 2 samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat. ljubljanska kreditna Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca.: 10,000.000 Din Centrala: Ljubljana, podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Melkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst Se prlporoCa u vm> banSno stroko spodaJoCe posle Brzojavni naslov: Banka LJubljana Teleton štev.: 2€51, 413, 502, 503 In 504 —— Mizarskega UČENCA sprejmem takoj. Biti mora krepak in pošten. Preskrba v hiši. - JOŽEF SITAR, mizarstvo, KRIZE p. Tržiča. ZLATARSKI - VAJENEC - TAKOJ sprejme - LJUBLJANA LUD. se ČERNE Wolfova ulica št. 3. 4368 Učenko S 3 razr. mešč. šole sprejmemo v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe: E. Resinan, trgovec, Stojnci, Puij. 43">0 DEKLE poštenih kmetskih staršev v starosti 18—24 let, ki bi bila vešča šivanja za trgovino na kmetih ter ima svoj šivalni stroj io bi bila zmožna malo računanja v svrho pomoči pri trgovini, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v bišL - Vpraša se na uprsvništvo -.Slovenca« pod šiTro Resk«, Guštanj, Mežiška dolina. 4328 Gospodična išče stanovanje pri dobri, mirni stranki, s hrano ali brez. Ponudbe na upravo pod «MIRNA<. 4301 Kralj, dvorni go3lar M. Mušič Ljubljana Šelenburgova ul, 6 Spccijallst v godalnih instrumentih. Prvovrstna zaloga vseh glasbenih potrebščin po konkurenčnih cenah. (Jgodna prilika! Jedilni ser vis, nov, za 12 oseb, se poceni proda. Naslov v upravi pod šlev. 4321. Javna prostov. dražba se vrši dno 6. avgusta t 1. ob 9. dopoldne v Ljubljani, Zvonarska ulica 1. Prodajalo se bo 15 različnih motorjev I (motociklov) — novih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montirati na dvokolesa, 16 šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje. 3 pinalii stroji, več nt roških vozička", 4 avtomobili, 2 stružnice tn železo, pripravna m male mehanike, 2 električ. motorja itd. Županstvo občine Vel. Lnšco naznanja, da h a ji je dovolil nov kramarski in živinski semenj, kateri se vrši vsako leto dne 16. avgusta, t. j. na dan sv. Roka. 4210 Meblirano SOBO s separ. vhodom išče mirna in solidna gospodična za takoj ali najpozneje, do 1. IX. 1924. - Ponudbe z naslovom in označbo ceno na upravo lista pod Uradnica 27/1349. ia HARMONIJE na obroke: Prodam ™.di bolezni. Našlo* Boscndorler, Forster, Stein-way etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, 3tnme in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije. PrvovutiiB I V L —I preroctge uo nanlgndiJeiSlh stnah ln nla&Unu pogojlu dobavlja Dosn. Čebln ireovtnu. s premogom Ufcbljuia, Wolfova l|II. pri upravi pod štev. 4347. Pristopim kot tihi drulabnik s 300.000 DINARJI POSOJILA. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro Tihi družabnik štev. 4307. Gfasevir v dobrem stanju se proda ' pod jako ugodnimi pogoji. -! Več pove uprava lista pod številko 4338. dobro upeljana, ob farni cerkvi, na prometnem kraju, se radi • rodbinskih razmer odda v najem. Oglasi pod H. H. št. 4302 ua tipravni-štvo tega lista. |a trapistršlR z dnevno dobavo — NUDI BOR. SBIL, Kočevje. Na željo bivših odjemalcev pošiljam zopet pristno - barvane ž roko tkane kanafase, cefire, platuo, inlet, rjuhe, flanele, barhente, delene, robce itd. v Jugoslavijo. — Vzorci zastonj in pošt. prosto. Jaroslav NAREK, ročna tkalnica v Bistrem pri Novem Mestu ob Met, Češko Slov. Rep. 4350 PRODAM dobro ohranjeno otroško POSTELJICO. Več v Hrenovi nI. 13, Ljubljana. NAZNANILO! Podpisani vljudna naznanjam p. n. odjemalcem, kakor cenj. občinstvu, da sem prevzel od g. Filipa Podbov-Ska, Sv. Petra cesta 33 TRGOVINO Z DELIK ATES A MI IN SLAŠČIČARNO. Zagotavljam p. n. odjemalce in cenj. občinstvo, da bodem imel vedno sveže in PRODA se enonadstropna trgovska HIŠA z gosp. poslopjem in vrtom. V hiši Je vodovod in elektrika. Kraj industrijsko naj-prometnejši na Gorenjskem. Prilika ugodna. Cena po dogovoru brez posredovanja. -Ponudbe upravi /» ,e za vsa^G9a trgovca in O j|WjrMff| " obrtnika najbolj primeren ^jma^lli^v j|st za uspešn0 rekiamo. Dobro je vsikdar ~ v tem med na-naložen denar, ki TfQ flffljl^f* šim 1iudstvom ga inserent izda _po deželi naj- bolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v veliki ali „ majhni obliki (najmanjši pa tudi v B|H§fldllf prostor za enkrat samo 5 D) priprosti "I zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je ~ ~~ priporocmn TRBOVELJSKI PREMOG in DRVA dobavlja Družba »ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220. Za opremo MEŠČANSKE ŠOLE V RIBNICI se od-daja dobava NAJVEČJE CENE DOSEŽETE, ako prodaste krajnike 4 m dolge in jamski les, smreka, bor, hoja, 2—7 m dolg, 12 do 30 cm premer, Artur Agliču, lesotržcu v Rečici ob Paki. 4311 stenšce m šttirki Išče so samski samostojen Priporočamo tvrdko morajo poginiti, ako nporab-Ijate naša preizkušena sredstva; proti mi im m podganam Din 7 50. za ščurke D 10 za stemoe Din 10, za moljo 0 Din. proti mrčesu in 7-50 Din mast proti usem 5 Din. mast proti užretn v obleki 7'50 Din. proti mravljam 7*50 Din. Rotor za čiščenie madežev 7 Din Pošilia po povzetju. »Artemesck. laboratorij, M. JUnlcer, Zagreb 39, Petrlnjska ulica 3/III. GENERATOR Bergmann, Berlin, za vrtilni tok, tipa KDD, KVA trajno 52, obratov na minuto 750, A 154, V 195, period 50, vzbuda 110 V, in GENERATOR za vrtilni tok tvrdke Kolben in Co., Praga, tipa G 20, V 200, period 50, obratov na minuto 1000. oba s pretikalno tablo (Schalt-tafel). — Nadalje vertikalna TURBINA tvrdke I. M. Voith, St. Polten, 14.6 HP z ročnim regulatorjem in za-tvornico (Leerschiltzen). — Vse je zelo malo rabljeno in v najboljšem stanju, posebno pripravno za male električne centrale. — Ponudbe na upravo ^Slovenca* pod šifro cGENERATOR štev, 4300«. UPRAVNI ODBOR MEŠC. ŠOLE V RIBNICI. za elektrarno GABRIJEL OBLAK V Logatcu. 4313 Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, brisaik, klota, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen In za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. enodružin., visokopritl., popoln. nova, 96 m2 zazidane površine, naprodaj. Krasno stanovanje takoj. Več pove F. Jerko, Črnuče, p. Ježica. in ptanlnov najinoilSlh tovarn Besenaorijer, ErftDor, Czapka, 1 - ? litfizi, §chweiglioier, stingl I tU. TUDI NA OBROKE JERICA MJB&D, ro?. Dolenc Llab. nuserleva * Izdelovalnici krepčila hrane ,/UHAN' v Ljubljani. Javim Vam, da rabim, že več časa .Jtihan' v svojem gospodarstvu in da ga tudi priporočam bolnikom, posebno rekonvalescentom. Opazil sem, da , J uhan' zelo dobro učinkuje na apetit; da so bolniki, ki so bili več časa popolnoma brez apetita, po porabi .Juhana" začeli jesti in pridobivati na telesni teži. Tudi jaz osebno in moja družina rabimo vsak dan .Jukan'' in tudi pri nas sem opazil, kako dobro učinkuje, J uhan" na splošno telesno stanje, faz bom vedno priporočal Vaš preparat Z odličnim, spoštovanjem Hrastnik, 19.17. 1924. Avgust Kumar, rudniški zdravnik izredno rentabilno, išče v svrho razširjenja obrata posojila Din 100.000 proti dobremu obrestovanju. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra kupčija« štev. 4335. Ljubljana, Gosposvetska c. 2, priporoča svojo bogato zalogo pisalnih strojev »ADLER« in »URANIA«, dalje ŠIVALNIH STROJEV za rodbine in obrt ter voznih koles: STYRIA-DORKOPP, OROŽNO kolo (W6fteor.il) Cenlbl zastonj ln Iranko. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubega očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica, gospoda izrekamo vsem prijateljem in znancem in vsem, ki so spremili preblagega pokojnika na njegovi zadnji poti, našo presrčno zahvalo. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1924. Žalujoče rodbine: SPEIL, D0LAK, DEBEVC, VODLAK. SV. PETRA CESTA IN LINGARJEVA ULICA LJUBLJANA vljudno naznanja, da se je 1. avgusta preselila na Sv. Petra cesto štev. 26, nasproti hotela Tratnik ter se zahvaljuje cenj. odjemalcem za naklonjenost do sedaj in se še nadalje priporoča. BLAGO DOBRO! CENE NIZKE! Razpisana je služba r Št. Vidu nad Cerknico. Kdor želi nastopiti, aaj se zglasi najkasneje do 10 avgusta t. 1. v občinski pisarni. Plača po dogovoru. PO ZNIŽANI CENI se prodaja: moderne spalnice, jedilnice, kuhinje, pisalne mize araerikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGARi strojno mizarstvo, Vižmarje — Št. Vid nad Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850 8pccia!na POPRAVA in predelava AUTOHLADILNIKOV Po naročilu se izdelujejo popolnoma novi vseh vrst. — Izdelava in poprava pločevinastih AUTOKAROSERIJ in BLATNIKOV. — Pojasnila in proračuni brezolačno pri .tOŠKO VIDETIC - MIRNA. ; ,-^sfn nw«rr?fefTi i-n®« i rr^n irsem rrnnTi n«wr. rr*pr-i n Tv^rs rr^^-. rrwsm irwn i^ra^^nmSTT^«^^ Stavljeno podfeitjje Ljubljana Pisarna: Gruberjevo nabrežje 8. — Telefon št. 426. se priporoča za vsa stavbna dela, ter nudi po konkurenčnih cenah vseh vrst Z BLAGOM in INVENTARJEM za takojšen prevzem. Odkupnine sc ne zahteva. Poleg prodajalno je tudi stanovanje. Kupnino približno 100.000 Din bi bilo plačati polovico takoj, drugo polovico v enem mesecu. — Re-flektanti naj se oglasijo pod cPRODAJALNA I. št. 4361< na upravništvo