Erscheint jeden Samstag
ŠTAJERSKI
Einzelpreis 10 Rpf
Verlag und Scluiitleiting: Harburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Fernruf 25-S7 - Bezugspreise: In der Ostarle Vierteljährlich RM 1.28 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Mtreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Pastgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszusfeligebiihr
Ptstseheckkanfa Wien Hr. 55838
Ii. Jahrgang
Marharg a. d. Drau, Samstag 23. Mai 1942
Nr. 21
Ogromen obseg nemške zmage pri Kercu
Nemško in romunske čete so uničile na polotoku Kerč v veliki bitki tri sovjetske armade, sestoječe iz 17 strelskih divizij - Sovjeti so izgubili 149.256 ujetnikov, 258 tankov, 1133 topov, 523 letal, 16 ladij in nepregledni vojni materijal - Pri Harkovu vsi napadi sovjetov odbiti
V	sredo je objavilo nemško vrhovno poveljstvo v okviru rednega poročila končni izid velike uničevalne bitke na polotoku Kerč, kjer so, kakor smo že poročali v zadnji Številki našega lista, nemške in romunske čete v junaških bojih porazile in uničile tri sovjetske armade, sestoječe iz 17 strelskih divizij. Preko tega so bile uničene tri tan-kovske brigade. Ob neprimerno velikih krvavih izgubah je sovražnik izgubil še 149.250 ujetnikov, 258 tankov, 1133 topov in mnogo nepreglednega vojnega materijala. Samo kiaverni aetanki teh treh armad so zamogii doseči obalo onstran morske ožine. V letalskih bojih je sovražnik izgubil 323 letal. Nemško letalstvo je v vodovju polotoka z bombami potopilo 16 ladij s skupno 13.600 tonami, nekega minolovca in 21 obalnih ladij. Nadaljnih deset ladij je bilo težko poškodovanih.
Obenem je izšla posebna vest nemškega vrhovnega poveljstva, da so neraike in romunske čete pod vrhovnim poveljstvom Generaloberst-a von Mansteina s podporo letalskih brodovij, ki sta jim poveljevala Gene-raloberst-a Lohr in v. Richthoten, dosegle v zasledovanju poraženega sovražnika morsko ožino na Kerču v celi širini. Tudi zadnja mostišča, ki so bila zelo močno utrjena, so nemške in romunske čete zavzele na obeh straneh mesta Kerč po srditem sovražnem odporu. Tako je sedaj ves polotok z mestom in hiko Kerč v nem-ikih rokah.
V	ostalem so se razvijale vojne operacije na vzhodni fronti v preteklem tednu po vrstnem redu od petka naprej takole:
Na Krimu so stale nemške in romunske čete pretekli petek neposredno pred Kerč o m, poprej pa so zlomile sovražni odpor na višinah pred mestom samim.
V	odseku pri Harkovu so se neprestano odigravali boji. V poteku teh bo-
jev, do petka, so nemške čete uničile 145 sovražnih tankov. Močni odredi bojnih letalcev in strmoglavcev so razbili zbirališča tankov, artilerijske postojanke in dovozne kolone sovjetov.
Na fronti pri Volhovu so odredi vojske in Waffen-ff v večdnevnih bojih uničile neko obkoljeno sovražno skupino. Sovjeti so pri tem izgubili tisoč ujetnikov, več kot 3500 padlih, šest tankov, 199 metalcev min, 200 strojnic in mnogo drugega vojnega materijala.
Nemške in madžarske čete so v ozadju fronte napadle več močno oboroženih boljševiških tolp ter jih uničile.
Ob obali Ledenega morja se je izkrcala neka sovjetska mornariška brigada. Kljub hudemu snežnemu viharju je bila ta brigada v večdnevnih bojih razbita. Ostanki so se morali umakniti preko morja. Sovražnik je izgubil 2000 mrtvih in mnogo orožja.
V nedeljo so nemške in romunske čete severovzhodno od Kerča stisnile sovražnika na vzhodnem koncu polotoka na najtesnejšem prostoru. Deli sovjetskih odredov, ki so bežali po cesti iz Kerča, so bili iz zraka strahovito bombardirani in so imeli velike izgube. Na Tamanskaji so nastali veliki požari in eksplozije. Nemški lovci so v nedeljo sestrelili brez lastnih izgub 28 letal. Pri Harkovu so bil? vsi sovražni napadi odbiti. Do 17. maja je bilo uničenih 240 sovjetskih tankov.
Na ostalih odsekih fronte je bilo opažati v nedeljo zgolj artilerijsko in izvidniško delovanje:
Čas zatemnitve.
je od 21» do 450 ure
V	prostoru okrog Moskve ter vzhodno od jezera Ilmen je nemško letalstvo uspešno razbijalo sovjetske železniške naprave.
Po pondeljkovem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva so na polotok« Kerču nemški in romunski odredi nadaljevali kljub obupni obrambi uničevanje poraženih sovjetskih čet.
Velika bitka se je vnela vsled nemških protinapadov pri Harkovu, kjer so v pondeljek uničili 56 sovražnih tankov. Nadaljnih 54 sovražnih tankov je bilo uničenih z letalskimi bombami.
V	torek je bila izdana vest, da so biti pri Harkovu odbiM vsi sovražni napadi. Pri tem je bilo uničenih nadal}-nih 80 sovražnih tankov. Letalci so uničili z bombami 31 tankov in 500 voeit vseh vrst. Tako se je zvišalo število uničenih sovjetskih tankov od početka teh borb na 447.
V	sredo so nemške čete odbile prt Harkovu v srditih bojih ponovne sovražne napade. Pri tem je bilo uničo-nih nadaljnih 34 sovražnih tankov. Letalstvo je uspešno posegalo v boje sa zemlji, uničevalo zbirališča napadov ia uničilo ali poškodovalo 29 tankov. V bojih, ki so se vršili pretekli torek, je sovražnik izgubil v zraku 36 letaL Nemško letalstvo je izgubilo v teh bojih samo en aparat. Na vseh ostai"T sektorjih fronte so bili vsi sovražni napadi lokalno odbiti. Lastni napadi so bili uspešni.
V	času od 26. aprila do 13. maja so izgubili sovjeti 748 letal. 540 jih je bilo zbitih v letalskih bojih, 73 jih je sestrelila protiletalska artilerija, dočiiti jih je suhozemna vojska zbila 76 deloma iz zraka ali pa jih je uničila na tleh oziroma zaplenila. Ostanek je bil na tleh uničen. V Istem razdobju je nemško letalstvo izgubilo 82 lastnih letal.
, ^ „«AK ,
l'V .	•«
rrv^ i-t L
. ~ wwww - »•	tZ <!.i
■ - : i --
PK.-Auf nähme: Kriegsberichter Hackl-Atl. (Wb.).
Nach der Angrlffsschlaeht auf der Halbinsel Kertsch. Die ersten sowjetischen Gefangenen des großen Angriffs werden der Küste entlang in ein Gefangensammellager gebracht. Im Vordergrund in einem Erdloch ebenfalls
gefangene Sowjets. -
Anglija in
razkrajajoče sile
Nikakšna tajnost ni, da je bila Anglija takorekoč glavna trdnjava fra-mazonstva ali prostozidarstva. Fra-mazonske lože (tajna združenja plu-tokratov ali njihovega liberalnega priveska) so igrale v Angliji prvenstveno politično vlogo. Framazonstvo je odločalo pri imenovanju ministrov, diplomatov itd., saj je bil sam kralj član masonerije, da ne govorimo o plemstvu in denarni aristokraciji, ki sta bila prav tako tesno zastopana v vseh različnih ložah Velike Britanije.
Nobenega dvoma ni, da je angleško framazonstvo podpiralo vsa im-perijalistična stremljenja Velike Britanije. V ložah so imeli dovolj časa za snovanje svojih naklepov. Kjer je šlo za zlato, diamante, petrolej, bombaž, premog itd., povsod so imeli svoje nosove zraven vidni predstavniki framazonskih lož. Ravno ta ma-$ meri ja, v kateri so igrali Žid je vidno vlogo, pa si je zapisala na svoj prapor boj nacionalsocializmu do iz-treblljenja. Angleški narod, ki gleda rasne politike še ni spregledal, niti opazil ni, da je moral sedaj že v dveh svetovnih vojnah v klavnico ne za angleške, temveč za plutokratske interese. Führer je v svoji knjigi »Mein Kampf« predpostavil, da bo Nemčija zamogla po njegovi srčni
želji vzpostaviti dobre odnošaje s sorodnim angleškim narodom. Ko je Nemčija leta 1935 sklenila z Anglijo znani flotni pakt, ki je predvideval točno razmerje med obema mornaricama Anglije in Nemčije, so mnogi prijatelji zbližan ja angleškega in nemškega naroda upali, da bo iz te koristne brazde vzklilo novo seme. Danes lahko smelo trdimo, da nikdar ne bi bilo prišlo do te druge vojne, ako angleških politikov ne bi bili imeli v rokah framasoni in židje. Anglija se bori po Churchillovi lastni izpovedi za svoje nago življenje. Vprašati pa se je treba: Ali je to bilo potrebno? Ključ do spoznanja resnice o angleški propasti leži v maso-neriji in sedaj v angleškem Ijubim-kovanju z boljševizmom.
Danes je raztrgana koprena, ki je ležala več desetletij nad moderno politiko Anglijo. Spoznal je svet, da je Anglija negovala svojo posebno politično metodo s pomočjo masonerije. Masoni ali prostozidarji so razkrajali duha med drugimi narodi, da so lažje spoznali tajnosti in namene drugih vlad in narodov. Na ta način je skušala. Anglija ohraniti svojo hegemonijo nad ueedino Evropo. Anglija je znala izborno trgovati s človečanskimi ideali, zato si je z masonerijo povsod utrdila svoje položaje. Ta politika je bila neiskrena in nepoštena, zato je morala končno propasti, zlasti pa ob svitu novih idej, ki so z elementarno silo bruh-
nile med propadajoči stari svet. Ko so se narodi v svitu idej nacionalso cializma in fašizma začeli otresati masonerije, je nastal za Anglijo mučen položaj. Narodi so spregledali angleško hegemonijo, kateri je utrdila masonerija pot na vseh koncih in krajih sveta. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da vrže Anglija puško kar takole v koruzo. Ne: ako ni šlo t masonerijo, si mislijo v Londonu, bo pa šlo z boljševizmom. Tako je Anglija padla na nizko raven vlačuge. Anglija je v smislu kitajskega pregovora izgubila obraz. Česar ni mogla dokončati z masonerijo, hoče sedaj izpeljati s komunizmom. Tako hoče Anglija nadaljevati svoje sramotno delovanje v najintimnejšem objemu s komunizmom. Nikak slučaj ni bil, da je sedel angleški kralj pri obedu skupno z velikim salonskim boljše-vikom Crippsom, ki je še istega večera bil imenovan »kraljevskim ministrom«. Boljševiški bacil sedi od tistega dne v angleški vladi sami. In Anglija, ki je bila nekdaj vzor državniške previdnosti in modrosti, se je spričo zatona svoje svetovne oblasti sama zapisala poginu. Ni je angleške meje, ki bi mogla zadržavati novega zaveznika Anglije pri zastrupljevanju narodov. Temačne sile, ki jih je priklicala Anglija v strašni uri velike stiske, se obračajo sedaj proti moj-stru* ki jih je priklical. Razkroj je popolen, če pomislimo, da morajo angleški lordi opazovati postopno boljševizacijo angleškega javnega živ-ljen ja.
V Londonu so nedavno počastili spomin Lenina, glavnega krivca strašne boljševiške revolucije. Nek angleški list je imenoval počastitev rdečega hudiča »napredek civilizacije«. Hvala lepa za civilizacijo, ki so jo nemški in zavezniški vojaki sre-čavali na sovjetskih tleh ob vsakem koraku! Angleži so zelo radi sežigali tuje hiše. Plamen, ki so ga nekoč tako radi podpihovali drugod, imajo sedaj v lastni hiši. Tako se izpolnjuje zakon o jami, ki jo koplješ drugemu ... Anglija je v sled svojega lju-bimkovanja z boljševizmom izgubila sleherno legitimacijo zastopstva evropske kulture in civilizacije. Oster meč nemških in zavezniških armad, pa bo skrbel pod Fiihrer-jevim vodstvom za to, da hudičeva setev Anglije in boljševizma ne bo šla nikoli v klasje._
D r i] c k un1 Verla k: Marburger Verlags- und Druckerei-Oes. m. b. H. — Verlagsleitung: Egos Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Qolob: alle in Marburg a. d. Drau Badgasse 6.
Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. I von
1. Juni 1941 gültig. Auslall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes.
Nemški udarci proti Angliji in Ameriki
Potopitve sovražnega ladjevja takorekoč na tekočem traku - Velik spopad nemškega letalstva z ameriškim brodovjem - 9000 tonska križarka in rušilec pri tem potopljena
Vojne operacije proti Angliji in Ameriki niso v preteklem tednu bistveno spremenile svojega značaja. Nadaljevalo se je sistematično uničevanje angleške in ameriške oskrbovalne plovbe, prav tako pa tudi bombardiranje Malte, angleškega otoka in severoaf-riških strategičnih točk. Operacije so V preteklem tednu potekale po sledečem redu:
Po poročilu preteklega četrtka so nemške podmornice napadle v Severnem Atlantiku neko angleško spremljavo. V večdnevnih žilavih borbah jim je uspelo potopiti 9 ladij s skupno 31.000 tonami. Nek nadaljnji parnik je bil s torpedom težko poškodovan. Druge nemške podmornice so v ameriških vodah potopile 12 trgovskih ladij s skupno 82.000 tonami.. Tako je izgubila sovražna oskrbovalna plovba v par dneh zopet 21 ladij s skupno 113 tisoč tonami.
V okviru pomorskih spopadov ob vhodu v Rokavski Kanal je neka nemška torpedovka potopila angleški hitri čoln. Nek drug hitri čoln je bil potopljen v borbi z nemškimi minolovci.
Velik uspeh je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo v svojem poročilu z dne 15. t. m. Dan poprej je namreč nemške letalstvo potopilo v borbi z nekim ameriškim vojnim brodovjem med Severnim rtom in med Spitzbergenom neko 9000tonsko kri-žarko razreda »P e n s a c o 1 a« ter nekega rušilca. Uničili so nadalje nekega ledolomilca s 3000 tonami ter neko 2000tonsko trgovsko ladjo. Nek tovorni parnik z 10.000 tonami je bil tako težko zadet od bomb, da je od pramca do krme zgorel.
Razen tega so odredi lahkih nemških bojnih letal v nizkem poletu uničili v četrtek zvečer v neki južnoan-gleški luki štiri trgovske ladje s skupno 7500 tonami. Pri tem jih niso motili niti angleški zaporni baloni niti srditi ogenj angleških protiletalskih baterij.
Lahka bojna letala so z bombami potopila na južni obali Anglije v luki Plymouth neko večjo angleško vojno ladjo. Neka topničarka in tovorna ladja sta bili poškodovani.
Dne 18. t. m. je bila izdana posebna vest o novem velikem uspehu nemških podmornic. Te podmornice so namreč ob vzhodni obali Severne Amerike, v Karibijskem morju ter pred izlivom reke Mississippi potopile 17 sovražnih ladij s skupno 105.000 tonami. Dve ladji sta bili s torpedi poškodovani.
Nemške bombe so padale v Angliji z dobrim uspehom na Folkestone in Hastings.
Ob obali Kanade so nemški lovci sestrelili brez lastnih izgub 15 angleških letal. V srednjem delu Severnega morja so močni angleški letalski odredi brez uspeha napadli nemško kri-žarko »Prinz Eugen«. Odbiti so bili s težkimi izgubami. Križarka je s svojimi ladjami sestrelila sedem letal, nemški lovci pa so jih zbili 22. Sovražnik je izgubil pri tej priliki polovico v boj poslanih letal. Trije bombniki
Angležev so bili zbiti nad Nemškim zalivom, pet pa nad zapadnim delom Vzhodnega morja. Tako je izgubilo angleško letalstvo dne 17. maja skup-, no 52 letal. Nemško letalstvo pogreša samo tri letala, dočim so bile posadke rešene.
Malta je bila v preteklem tednu opetovano in najtežje bombardirana podnevi in ponoči. V noči na 20. t. m. so močnejši odredi nemškega bojnega letalstva bombardirali pristanišče Hull ob izlivu reke Humber. Opažati je bilo izbruh velikih požarov. Lahka nemška bojna letala so podnevi bombardirala neke tovarniške naprave v Južni An^ gliji. Ob Kanalu pa so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili sedem aparatov tipa Spitfire.
Blisk iz jasnega neba
Iz Milana poročajo: Uničenje treh sovjetskih armad na polotoku Kerč in veliko število ujetnikov ter plen v veliki prodorni bitki dajejo severoitali-janskemu tisku posebno obiležje. Listi so objavili zaključno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v vidni obliki. Te številke — tako piše »11
P o p o 1 o d'I t a 1 i a« _ pomenijo
sovjetski poraz na najdelikatnejšem sektorju fronte, poraz, ki ga sploh ni več mogoče popraviti.
»Corriere della Sera« piše: »Na polotoku Kerč je uspelo izločiti veliko armado sovjetskih elitnih čet. Ta ogromni uspeh je razširil še težak poraz, ki so ga doživeli sovjeti v odseku pri Harkovu.
Iz Helsinkov poročajo: Tudi finski tisk je ves v znamenju sovjetskega poraza pri Kerču. Tako piše »H u f v u d-s t a d s b 1 a d e t«, da je nemška vojska in tehnika spričo močnih utrdb na Kerču pomnožila svoje prejšnje uspe-
he za nov, velik triumf. Pa tudi čisto s taktičnega vidika je zavzetje Kerča mojsterska poteza, ki je nikdo ne more osporiti. Nemške in romunske čete so pač ponovno dokazale svojo veliko prodorno silo.
Iz Sofije poročajo: Znani vojaški strokovnjak polkovnik Gančev, imenuje zmago na Kerču »Blisk iz jasnega neba«. Da so v Londonu zares poparjeni, izhaja iz dejstva, da tajijo pomen Kerča in da hlinijo dozdevni mir. Kerč je bil bolje utrjen nego Magino-tova črta. Sovjeti so smatrali, da teh utrdb sploh ni mogoče zavzeti. Nova nemška zmaga je največjega pomena.
Iz Bukarešte poročajo: Silna zmaga nemških in romunskih čet zavzema vidno mesto v romunskem tisku. Listi podčrtujejo uničenje treh armad sov-jetov, veliko število razbitih strelskih in konjeniških divizij ter tankovskih brigad. Pri tem izražajo listi veselje nad Uspehi romunskih odredov ter nad dokazi nemško-romunskega vojnega tovarištva. Velik pomen pripisujejo listi tudi brezuspešnim sovjetskim napadom v prostru pri Harkovu.
PK-Aufnahme: Kriegsberichter Raudies (Wb.) Hier wurden 10 Panzer vernichtet. Immer wieder berichtet das OKW. von den vergeblichen Angriffen der Sowjets gegen die deutschen Stellungen. Trota -Einsatz schwerster und zahlreicher Panzer brachten die Versuche in unserem Abwehrfeuer zusammen. Hier im nördlichen Abschnitt der Ostfront wurden an einer Stelle 10 Panzer vernichtet.

Ameriške čete so zasedle Panamo
Roossvelt si je šiloma vzel novo oporišče za svoj imperijalizem - Panama je sedaj popolnoma v ameriških krempljih
Kakor poročajo preko Viga, sta podpisala pretekli ponedeljek zunanji minister male srednjeameriške republike Panama in severoameriški poslanik pogodbo, ki predvideva navzočnost ameriških čet v raznih obrambnih pasovih Paname. S to pogodbo je dobil Roose-velt malo republiko Panamo popolnoma v svoje kremplje. Ameriški državni departement je izdal takoj po podpisu pogodbe posebno izjavo, ki zatrjuje, da je Panama takoj po japonskem napadu na Pearl Harbour napovedala osovini vojno. Od tistega časa je Panama storila celo vrsto korakov, ki dokazujejo, da se Panama zaveda svojih obveznosti, izvirajočih iz skupne pogodbe o obrambi panamskega prekopa iz 1. 1936. Nova pogodba je torej pomembni mejnik v zgodovini odnošajev med Zedinjeninii državami in Panamo, obenem pa tudi važen prispevek za zavarovanje Kanala in obrambo zapadne hemisfere.
Republika Panama, ki meri okrog 75.000 kvadratnih kilometrov in ki šteje 635.000 prebivalcev, se ima za svoj obstanek pravzaprav zahvaliti ameriškemu imeparijalizmu. Zedinjene države so namreč 1. 1903 vprizorile udar, da bi tako lažje odtrgale od Kolumbije današnje ozemlje Paname, ki ga je smatrati kot zelo važen strategi-
čen pas. Samo po sebi umevno je, da je bila Panama tedaj že od prve ure njene osamosvojitve v popolni politični in gospodarski odvisnosti od Zedinje-nih držav. Amerika je namreč ves del Paname, ki leži neposredno ob strani prekopa, proglasila kot »kanalski pas« ter ga je kratkomalo vzela pod svojo »zaščito« in upravo. Svoj vpliv je Amerika znala v Panami utrditi s celo vrsto pogodb. Tako je Panama, že 1. 1917 napovedala Nemčiji vojno in je tudi danes kot orodje prezidenta Roo-sevelta v taboru sovražnikov sil Trojnega pakta.
Pogodbeno določena okupacija Paname po ameriških četah pomeni nekako zaključno piko pod razvojem, proti kateremu se je boril panamski prezi-dent A r i a s z malimi uspehi, dokler ga začetkom oktobra 1941 ni odstranil od Zedinjenih držav vprizorjen udar. Arias se je svojčas branil napram ameriškim zahtevam, da naj oborožene trgovske ladje vozijo pod panamsko zastavo. Bržkone je Arias tudi v vprašanju ameriških zahtev glede oporišč v Panami zavzemal isto stališče. Zato je moral tudi pobegniti iz svoje domovine Paname, ker so ameriški politični gangsterji ogrožali celo njegovo življenje.
Nemški udarci spreminjajo ameriške načrte
Angleška javnost je doživela zopet veliko razočaranje. Se pred par dnevi se je oklepala velikega upa, ki se je pa razblinil, kakor pena na morskem dnu. Povod za to razočaranje je dal sklep ameriškega oboroževalnega odbora, da se tovarne, ki s svojo produkcijo ne bi mogle začeti v drugi polovici leta 1943., sploh ne bodo dogradile. Angleški listi so nadovezali na ta sklep svoje pobožne sanje, češ, da se Zedinjenim državam mudi do tega, da bi leto 1942 postalo nekako »odločilno leto«. Listi so smatrali, da je sklep ameriškega oboroževalnega odbora najboljši dokaz za tako predpostavko.
Stvar je pa povsem drugačna. V vsej nagoti so se namreč pojavile težkoče, s katerimi se ima boriti ameriška oboroževalna industrija. Amerikancem preveč primanjkuje jekla, da bi mogli na eni strani redno' oskrbovati oboroževalne industrije, na drugi strani pa graditi nove tovarne, kakor so predvidene v vladnih načrtih. Oboroževalni odbor je bil stavljen torej pred odločitev, ali naj dodeli razpoložljivo jeklo in -železo za izdelovanje orožja in gradnjo ladij ali pa za železna ogrodja novih tovaren. Odbor se je moral odločiti za orožje in ladje, zato pa je bilo angleško razočaranje tem večje.
Nikakor ni treba dvomiti o tem, da so nemške podmornice prisilile ameriški oboroževalni odbor k omenjenemu sklepu. Vsled tega sklepa pa sta anulirani dve tretjini projektirane ameriške oboroževalne produkcije v prihodnjem letu. Dejstvo je nadalje, da so ameriški listi z rezervo, ki jo diktira Roo-seveltova cenzura, priznali dejanski položaj ameriške oborožitve. Tako piše na primer list »Baltimore Sun«, da je treba spremembo ameriških načrtov vrednotiti s povsem stvarnih vidikov. Boljše je po mnenju lista, da se nekatere surovine vzpostavijo že takoj in ne šele leta 1943. in 1944. Teh ameriških sklepov pa nikakor ni tolmačiti tako, kakor da bi z ameriške strani obstojal namen za ustanovitev nove fronte. Tako je moral angleški »Man-chester Guardian« na osnovi te ugotovitve tužno konstatirati, da je omenjeni ameriški glas korigira! »preveč optimistične konkluzije, ki so nastale v nekaterih angleških krogih«. Z drugimi besedami: z novo fronto torej ne bo nič, ker Amerika ne more prispevati v doglednem času potrebnega materiala.
Vsekakor je ta politika prezidenta Roosevelta značilna, ako jo premotri-mo z vidika angleško-ameriških skupnih vojnih interesov. Lahko si mislimo,
da je angleško razočaranje veliko. Zasedba Paname pač ne more nadomestiti Angležem tolikanj pričakovane druge fronte. Pozno, zelo pozno si inanejo Angleži svoje oči!...
Skrbi in težave
Amerikancev
V Lizbono so prispela iz Zedinjenih držav poročila, iz katerih je posntti, da je Churchillov govor z dne 10. tm, napravil v Ameriki slab vtis. Ameriški dopisniki londonskih listov so sicer skušali vzbuditi vtis, da je bil sprejet Churchillov govor v Ameriki z naklonjenostjo, toda dejstva govo-rijo drugačen jezik. Vsa znamenja kažejo, da Churchill v Ameriki nima več pravega moralnega kredita. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da Churchillovega zadnjega govora in komentiralo niti zunanje in niti vojtio ministrstvo Zedinjenih držav. Tadi niso hoteli podati izjave, da-IT je bil pred njegovim govorom dosežen sporazum med Londonom in Washing-tonom. . Zanimivo je tudi to, da so govor prenašale samo tiste ^.fteriške radio-oddajnice, ki so pod neposrednim vplivom polkovnika Donovarra. Velik del ameriških radio-oddajnih postaj sploh ni hotel prenašati Chur-chillovih izvajanj.
Tako so nastale v ameriški in arv gleški skupni vojni propagandi luknje, ki jih je vzel ameriški tisk v svojih ostrih kritikah na muho. List »New Ycrrk Times« zahteva, da se naj združijo vse poročevalske agencije Zedinjenih držav, da bi ss tako dosegla izravnava politične strategije v vojskovanju Anglije in Zedinjenih držav. Vodstvo celokupne ameriške vojne propagande pa naj bi po mnenju lista prevzel zloglasni polkovnik Donovan. Zanimivo je, da Angleži in Amerikanci še do danes niso načeli vprašanja skupnega političnega vojskovanja.
Skrbi in bremena vojne so prišla tako nepričakovano nad ameriško ljudstvo, da je opažati rastočo ner-voznost. Težka obremenitev za Ame-rikanca je racioniranje bencina. Bencinske karte veljajo sedaj do 1. julija. Podaljšanje teh kart bo odvisno od takrat razpoložljivega bencina. Pričakovana dodelitev bencina je mno^o manjša, kakor so pričakovali prvotno. ' Vsak vozač dobi samo tri gabne bencina na teden.
Sedaj je stopila v veljavo tudi odredba o maksimiranju cen. Nobena trgovina ne sme zahtevati cen, ki bi presegale cene, kakor so vladale meseca marca. Prvič v zgodovini Zedinjenih držav je kupovanje in prodajanje na veliko in na malo tako oriro omejeno.
Neki severoameriški časnikar ie ugotovil, da je prezident Roosevelt »najdražji prezident« Zedinjenih držav. »New York Times« je namreč izračunala, da so Zedinjene države J svojim sedanjim vojnim programom


Sovjetski sunek v angleška rebra
Iz Berlina poročajo: Stalin je smatral za potrebno, suniti Anglijo krepko v rebra. To se je tudi zgodilo, ko je londonski veleposlanik Majski naslovil na neko zborovanje delavske stranke v Bringhtonu pismo, s katerim je na nedvoumen način podčrtal sovjetsko zahtevo po večjem angažmanu anglosaksonskih zaveznikov v tej vojni. Majski je namreč pisal med drugim: »Vojna je stopila sedaj v razdobje, ki zahteva mnogo večje napore vseh zaveznikov, »čeprav Majski ni omenil izrecno Zedinjenih držav, si tudi Amerikanci lahko odrežejo kos te sovjetske potice.
V ostalem je zanimivo, da se križa moskovsko opozorilo na naslov Londona z nekaterimi izlivi angleške prijaznosti za sovjete. V Londonu še sicer niso upali priznati poslednjih sovjetskih porazov, saj so londonski listi šele v ponedeljek poročali o »srditih bojih pri Kerču«, toda list »Sunday Times« le ni mogel prikriti svojega nezaupanja napram boljševiškemu kričanju glede bojev pri Harkovu. Omenjeni list je namreč mnenja, da prevelik optimizem ni na mestu, čeprav so sovjeti začeli z ofenzivo pri Harkovu. Treba se je zamisliti v dejstvo, da se vodilni angleški listi poslužujejo v svojih kritikah silno previdnih formulacij. Ta pripomba ni bila torej nič manj tehtna kakor Stalinov sunek v angleška rebra-Nobenega dvoma torej ni, da z vojskovanjem niso nezadovoljni samo boljše-viki, temveč tudi široki krogi angleškega imperija.
Tisti, ki so sprejeli frazo o ustanovitvi »druge fronte« s preveliko resnostjo, so tako številni, da jim je moral minister Cripps v Bristolu servirati trpko resnico. Cripps jim je obrazložil to vprašanje takole: »Lahko vam zagotavljam, da je vlada prav tako marljivo kakor vi zaposlena s tem, da bi uresničila drugo fronto na zapadu Evrope. Edina razlika obstoja v tem, da vi lahko o tem govorite svobodno, do-čitn mi ne smemo, ker smo obremenjeni z odgovornosto.«
Crippsova izjava je napotila Beaver-brokov list »Daily Express«, da je zagrabil nek» vest iz »Timesa«, po kateri so epazili v Zedinjenih državah razna znamenja, iz katerih bi bilo sklepati, da Amerikanci ne smatrajo f. 1943 kot »leto napada«, temveč že L 1942.
Izdale več denarja kot vsi prezidenti od George Washingtona do japonskega napada na Pearl Harbour. Od t. 1789 do 7. decembra 1941 so znašali skupni stroški države p» statistiki Državnega urada 197,18 milijard dolarjev, dočim je trenutni vojni program vključljivo tistih 35 milijard, ki jih Je Roosevelt nedavno zahteval, narasel na 197,27 milijard dolarjev. Kmalu bo vojskovanje požrlo v Ameriki tedensko blizu eno milijardo dolarjev. List pa k temu pripominja, da |e izdal prezident Wilson 1. 1918 samo 18,5 milijard dolarjev.
»Daily Express« je mnenja, da se pod-vizujejo Amerikanci samo radi tega, ker Anglija ne more doseči prave hitrosti v svojem vojskovanju. Posledica tega bo, da si bodo Amerikanci prilastili sploh vso vodstvo vojskovanja v taboru zaveznikov.
Iz vsega tega je razvidno, kako velika so nasprotja v taboru zaveznikov, zlasti pa med Angleži na eni in med boljševiki na drugi strani. Samo radi tega, ker eden drugega krvavo rabijo, se še na zunaj nekako ujemajo njihovi vojni načrti.
Naše bombe
orjejo na Malti
Piše Kriegsberichter Theo Gorlitz
Malta ni več varno zaklonišče angleškega brodovja v Sredozemskem morju. Tudi ni več nemoteno vzletišče angleških »sršenov«, ki bi hoteli napadati nemško-italijanske spremljave z dovozom za Rommelove hrabre vojake. Dan in noč leži Malta pod točo nemških bomb vseh kalibrov. Bombe nemškega letalstva orjejo Malto. Oskrba otoka je pretrgana. Angleške spremljave se razbijajo, medtem pa se valjajo v zraku nad Malto nemški lovci in vozijo mirno nemški bombniki.
PK. Veriga za verigo se dviga vedno višje in pušča sparino sicilijanske obale za seboj. Tako visoko smo, da že vdihavamo kisik iz naših aparatov. Vsak« sekundo se lahko pojavi na prekrasnem večernem nebu senčica, mala pika, ki bi utegnila bruhati ogenj in smrt: sovražni lovec. Naše strojnice so pripravljene. Poznamo njih prodorno silo in se lahko nanje zanašamo. Vsa naša pozornost velja trenutku, ki se bliža vedno bolj in bolj. Ta trenutek se piše napad. V tem trenutku se bomo vrgli na vzletišče Lucca. Zmetali bomo svoje bombe ter tako zasolili Angležem večerjo.
»Pozorl Pripravljeni na padec!«
Naenkrat zagledamo veliko senco na morju, ki izgleda kot velika tajinstvena ladja. Pred nami je Malta. Kot velikanski relijef se dviga Malta iz morja. Razsekani zalivi glavnega mesta La Valetta se zdijo kakor rakove škarje. Sedaj vidimo ves otok z vsemi njegovimi obrisi. Napravili smo par krogov nad Valetto ter vdrli v zračni prostor otoka. V par minutah se bo moral«
zgoditi, kar je namenjeno Angležem. Tu doli mora biti nekje vzletišče Lucca. Pravkar so ga zagledale naše oči. Toda v istem času so se odprla peklenska vrata. Angleška protiletalska arti-lerija je začela bruhati iz globine. Onemogla jeza laja iz vseh topovskih cevi. Na vseh koncih in krajih sikajo iz topovskih cevi. Na vseh koncih in krajih sikajo iz topovskih žrel plameni izstrelkov. Lahka angleška protiletalska artilerija je že začela z zapornim ognjem, ki ga vzdržuje z vso besnostjo. Rdeče in rumene kače sikajo bliskovito po nebu ter se nam približujejo kakor kače-strupenjače. Sovražnik na Malti že ve, kaj nameravamo. Vse razpoložljive baterije lajajo proti nebu.
»Pozor, pripravljeni na padec!« Dvakrat je izšlo mirno povelje v slušalki na glavah letalcev. Vsaka roka je pripravljena. Nahajamo se zelo visoko. Obrambni ogenj je vedno hujši. »Pozor, padamo!« Počasi in mirno je izdal mlad poročnik svoje povelje. V tem trenutku je strmoglavil prvi stroj. Zemlja se nam približuje v letu, obenem pa tudi granate sovražnih baterij. Sekunde se spreminjajo v večnost. Na ušesa je legel lahak pritisk.
Tu ne bo startalo nobeno angleško letalo!
Tu doli je Lucca. Že opažamo hangarje in vzletišče. Sedaj smo sredi obrambnega ognja. Rumene in rdeča kače se takorekoč ovijajo naših letal. Žarometi strmijo nemirno iz globine. Zmračilo se je že pošteno, zato napolnjuje luč žarometov bliskovito naše kabine. Sredi divjega padca se je streslo naše pridno letalo. Opazovalec je napravil malo kretnjo in v tistem trenutku se ločijo mogočne bombe v padcu v globino. Male bombe jim sledijo »za petami«. Doli na vzletišču že vidimo silne luknje v lepih vrstah. Tu ne bo startalo nobeno angleško letalo. Vzletišče so preorale naše bombe. Eno letalo za drugim se dviga zopet v višine, vsi pa imamo samo en cilj: domače vzletišče. Z napeto pozornostjo še opazujemo obrambni ogenj angleških baterij. Opazovalec si beleži svoja opazovanja. Medtem pa vodi pilot letalo med traki in loki lahkih flak-ba-terij, ki še vedno lajajo kakor zbesneli psi. Zopet imamo morje pod seboj. Tam v daljavi se kažejo temačni obrisi Malte. Zopet je vse mirno, kakor poprej. Tam leži La Valetta, tu je fort St. Elm«. Kmalu bo noč poveznila pregrinjal« čez otok in morje.
Kühner Stesskeil mitten in die Feindmassen
Von Kriegsberichter Gerhard Emskötter
PK. Ein unbeschreiblich stolzes Gefühl bewegt die Herzen der deutschen Soldaten. Sie marschieren wieder — kämpfen uns wieder vorwärts, dem Sieg entgegen! Vergessen die harten Menate in Eis und Schnee, vergessen die Zeit des verbissenen Ausharrens in den Gräben auf der Halbinsel Kertsch! Was unzähligen bol-
schewistischen Divisionen, was dem Sowjetmarschall Timoschenko durch blindwütiges Hinopfern riesiger Menschen-und Materialmassen während eines ganzen langen Winters nicht gelang: die Abwehrfront der Gegenseite zu durchbrechen — der deutsche Soldat hat das in einem einzigen Tage geschafft. Zertrüm-

PK-Aufnahme: Kriegsberichter Hackl und Falck (Wb.)
Zur DurchbruchsciilacliI auf der Krim. Oben: Schwere Panzer rollen zum Angriff. — Unten: Der Marsch in die Gefangenschaft. Die einen stampf und apathisch, die anderen froh, dem deutschen Feuer entkommen zu sein, so geht
es in die Sammellager
mert liegt die bolschewistische Parpatsch-Linie, in der sich der Feind nach dem * Scheitern seiner ihn nur Blut und Panzer kostenden, strategisch ergebnislosen Winteroffensive verschanzt hatte.
In unserem Rücken ragen jetzt verloren die Totenburgen der geknackten Betonbunker, dehnt sich öde und grauenvoll das mit zahllosen Sowjetleichen an-efüllte Zick-Zack-Gewirr des eroberten tellungssystems.
Vorwärts trotz feindlichen Flankenfeuers
Unsere Division gehört zu jener Kampfgruppe, deren Auftrag lautet, einen kühnen Stoßkeil mitten in die Feindmassen hinter der Parpatsch-Linie zu treiben. Die Parole heißt deshalb auch jetzt: Dran-bleiben, Durchhalten, Zuschlagen! Wir müssen dem nach unserem Durchbruch erschütternten Gegner hart auf den Fersen folgen, dürfen ihn nicht zum Festsetzen in neuen Stellungen kommen lassen. Wo er sich einzunisten versucht, gibt es nur eins: Sturmangriff im Zusammenwirken sämtlicher Waffen! Lange kann den Bolschewisten die deutsche Absicht nicht verborgen bleiben, denn das wellige Gelände ist von ihren Artilleriebeobachtern vielfach gut einzusehen. Da die Hauptmasse des Gegners links von unserer Zielrichtung sitzt, müssen wir also besonders nach dieser Seite hin die Augen offen halten.
Das Erwartete tritt auch prompt ein. Heftiges feindliches Flankenfeuer von links, zunächst hauptsächlich durch Artillerie, begleitet den Vormarsch des Regimentes. Die Infanteristen gehen trotzdem vorwärts. Nur wenn es zu toll wird und die Granateinschläge sehr nahe krachen, die Splitter surrend um uns pfeifen, wird in Bodenlöchern oder alten Trich-
tern eine kleine Zwangspause eingelegt. Doch die deutsche Artillerie hilft, indem sie unentwegt ihre Geschosse dorthin segeln läßt, wo die bolschewistischen Batterien stehen müssen. Ebenso bekämpfen deutsche Schlachtflieger und Sturzkampfbomber in rollendem Einsatz die erkannten Feindstellungen. Daher kriegen wir bald Luft und stoßen weiter gegen Osten. Doch nicht nur von der Flanke, sondern auch von dort droht Gefahr.
Bolschewistenpanzer in hellen Flammen
Feindliche Panzer greifen an! Der Ruf schreckt die Infanterie keineswegs. Zu-viele sahen sie schon in Flammen aufgehen. Und heute marschieren, wie so oft im vergangenen Sommer, wieder die Sturmgeschütze mit uns. Es gibt ein kurzes Duell, dann stehen sechs Bolschewistenpanzer zerschossen und brennend auf dem Feld; zwei davon sind schwere Brüder vom Typ KW. Damit erledigte unsere Sturmgeschützbatterie seit gestern insgesamt elf Sowjetpanzer!
Ein unerhörtes Schlachtenbild
Jedesmal, wenn unser Regiment eine Höhe überschreitet, fesselt immer wieder erneut das unerhörte Bild der Schlacht zwischen dem Asowschen und Schwarzen Meer. Die Kertscher Halbinsel präsentiert sich hier als ein sanftwelliges Hügelland. Doch tiefe Narben hat bereits der Krieg in das glatte Gesicht der Landschaft.gezogen. Überall durchfurchen Schützengräben, Deckungslöcher und Fahrspuren den Acker. Hunderttausende von Granattrichtern übersäen wie ein böser Ausschlag die Bodenwellen, tausende kommen stündlich noch dazu. Links und rechts der wenigen Straßen parkt das
mächtige Heer der Nachschub-Fahrzeuge und Reserve-Einheiten, weiter vorn stehen tiefgestaffelt die ehernen Riesen der Geschützen aller Kaliber mit ihren drohenden, flammenden Rohren, warten abgelöste Einheiten jeder Waffengattung auf den neuen Einsatzbefehl. Noch eindrucksvoller ist das Panorama in der vordersten Linie. Verschwimmend in unzähligen kleinen Punkten wandert die breite Kette der vorgehenden Infanterie; hochaufsteigend springen die Rauchfontänen feindlicher Granateinschläge — drüben aber, beim Feind, lodert eine einzige Hölle aus berstendem Feuer, aus Qualm jeglicher Farbe vom schneeigen Weiß bis zum düstersten Schwarz! Oben am Himmel ziehen deutsche Kampfflugzeuge in exakter Formation ihren Zielen zu, rasen Jäger auf der Suche nach dicken Rata-Sowjethummein. Nie sah man bisher auf einem verhältnismäßig kleinen Raum eine derartige Zusammenballung, ein so ungeheures Aufeinanderprallen der Energien des modernen Krieges. Nie wird man das gewaltige Bild der imposanten Schlacht auf der Halbinsel Kertsch vergessen können, welches einem hier die Eigenart der Landschaft bescherte.
Im -Granathagel bolschewistischer Ge
schütze
Nach dem Abweisen des feindlichen Panzerangriffs gelingt unserem Regiment ein schöner Sprung vorwärts. Tiefer und tiefer treiben wir den Keil in das Herz der Kertscher Landzunge. Deutsche Panzer sichern unsere iinke Flanke gegen mögliche unliebsame Überraschungen. Eine bolschewistische Kanone sowie ein MG-Nest, die uns mit einigen »Serien« begrüßen, werden vom Sturmgeschützen zum Schweigen gebracht. Gegen Abend erreichen wir das wichtige Dorf X. Bevor die Infanterie es nach hartem Häuserkampf besetzt und . säubert, zwingt ein heftiger Feuerüberfall der Sowjetartillerie noch einmal zu »inniger Fühlungnahme mit Mutter Erde«. Gottlob haben wir jenes merkwürdige Rohrgeräusch rechtzeitig gehört, das den Abschuß der bolschewistischen Geschütze verrät. Als der Spuk vorüber ist, hat unser Regiment leider zwei Tote- zu beklagen, durch Volltreffer. Keine Stunde später wird ein feindliches Geschütz und der LKW., auf dem es montiert ist, von unseren Sturmbatterien zusammengeschossen, ein zweites erbeutet.
Ein erster Kessel geschlossen!
Dreihundert Gefangene hat das Regiment allein bis zur Dunkelheit bei X. gemacht. Auch der Nachbar schickte viele, viele Sowjetarmisten entwaffnet nach hinten. Ständig wachsen schon am zweiten Angriffstag die müden Kolonnen der Geschlagenen, ja, kurz vor dem Hauptsammellager fließen sie zu einem nicht abreißenden Strom zusammen. Nach dem Vortreiben des Stoßkeils in die Feindmassen auf Kertsch drehen wir nun mit unseren siegreichen Regimentern nach Norden ein. Soeben kommt die Meldung, daß die deutsche Spitze das Asowsche Meer erreicht hat und damit einen ersten Kessel schloß, der das Schicksal eines Großteils jener Truppen des Sowjetmarschalls Timoschenko besiegen wird, die noch vor zwei Monaten die Krim zurückerobern und über die Landenge von Pe-rakop hinaus den ganzen Südflügel der deutschen Front aufrollen sollten.
Narofii,Štajerskega Gospodarja'!
Spomenik padlim vojakom
47. pešpolka
Svečano odkritje se je vršilo preteklo nedeljo
Bild: Archiv
Preteklo nedeljo se je vršilo v parku I kadetnice v Marburg-u svečano odkritje spomenika v svetovni vojni padlim vojakom bivšega 47. pešpolka. Svečanosti se je udeležilo več tisoč ljudi iz mesta in okolice. Pred vhodom v kadetnico se dviga mogočen marmornat kamen z napisom »Dem Gedenken an die 7000 im Weltkrieg Gefallenen des ehemaligen Infanterieregiments Nr. 47.« Na vrhu kamna se nahaja ovalna žara, v kateri gori plamen v spomin na padle junake.
Med odličniki, ki so obiskali to svečanost, se je nahajal Standortältester Oberst W e s t p h a 1, Kreisführer Klingberg, Oberbürgermeister Knaus, Amtsdirektor Dr. B a d 1, Generalleutnant Parlesack za zvezo bivših pripadnikov 47. pešpolka ter Ju-
„Asahi Šimbun" -
največji časopis sveta
Ni jih mnogo, ki vedo, da je Japonska, kar se tiče dnevnega tiska, danes na čelu vseh držav sveta. Japonska
I lius P f r i m e r kot zastopnik pripadnikov bivšega pešpolka št. 47.
Najprej so javili prisotnost tovarišev» ki so nastopili strumno z vsemi vojnimi odlikovanji na svojih civilnih suknjah. Bili so med njimi že osiveli borci, ki so na vseh frontah svetovne vojne častno zastopali Spodnjo štajersko. Glavni govornik je bil major Götz, bivši polkovni tovariš, ki je v svojem govoru nazorno opisal zgodovino slavnega pešpolka. Zaključek njegovega govora je veljal nemški ženi in materi. Nato je izročil spomenik v var stvo hišnega regimenta. Ko so se nagnile zastave, sta položila Generalleutnant Parlesack in Julius Pfrimer krasen venec na vznožje spomenika. Pretresljivo so zveneli akordi lepe pesmi o dobrem tovarišu. Počastitev Führerja in himna sta zaključili prekrasno svečanost.
izdaja tudi največji časopis sedanje dobe. Japonska izdaja skupno 1124 dnevnikov. Ti dnevniki so najmodernejše urejevani in prinašajo poročila iz vseh delov sveta. Največji dnevniki izhajajo seveda v Tokiju in v Osaki. V Tokiju izhajajo »Hoči šimbun«,
»Tokio Asahi šimbun«, »Tokio Niči Niči«, »Kokumin šimbun« in »Jomiuri šimbun«. V Osaki pa izhajajo poleg mnogih drugih listov veliki dnevniki »Osaka Asahi šimbun« in »Osaka Mainiči šimbun«.
K temu je treba vedeti sledeče: »Niči Niči« in »Mainiči« pomeni v japonščini dnevnik, šimbun pomeni list, »Asahi« pa »J u t r o« ali »vstajajoče sonce«. »Kokumin« pomeni narod ali ljudstvo. »Jomiuri« pomeni č i t a t i, »Hoči« pa novice.
Kakor industrija Japonske, tako se je tudi tisk razvil v razmeroma kratkem času in je postal silen faktor japonske domina®ije v Vzhodni Aziji. Najstarejši japonski list »Asahi šimbun« je star šele 62 let. Pred šestdeset leti je štelo njegevo uredništvo samo sedein članov. Danes je tiskarna tega lista celo mesto za sebe. 17 najmodernejših rotacijskih strojev tiska 2 milijona izvedov lista v eni uri. List izdeluje štab urednikov, dopisnikov, upravnih uradnikov, tehnikov in drugoga osebja. Vseh ljudi, ki so udeleženi pri tem listu, je 3000. Tako je »Asahi« najmodernejši in največji list na svetu. »Asahi« je edini list, ki poseduje posebno redakcijo v letalu. To uredništvo je stalno v poletu med Tokijem in med posameznimi bojišči, članke, fotografije in filme vojnih poročevalcev dostavljajo temu letalu. V letalu pregledujejo uredniki članke, obenem razvijajo fotografije in filme ter prinesejo že vse pripravljeno v Tokijo, kjer ima čita-telj poldrugo uro po pristanku že najnovejše vesti in slike v rokah, in sicer v tiskanem listu.
»Asahi« izhaja dvakrat dnevno, in sicer istočasno v Tokiju in v Osaki, Vsaka izdaja se tiska v 3,200.000 izvodih, dnevno torej v 6,400.000 izvodih. Tega števila ne doseže noben drug dnevnik na svetu. Skoro isto-tako veliko naklado imajo tudi »Osaka Mainiči šimbun« in »Niči Niči šimbun«. Na drugem mestu je »Jomiuri šimbun«, ki ga tiskajo v enem milijonu izvodov. »Hoči šimbun« ima naklado 400.000, »Kakumin šimbun« pa 150.000 izvodov.
Japonski dnevniki so opremljeni izredno moderno in jih lahko primerjamo z drugimi svetovnimi listi. Samo nekaj je povsem drugače: kar je pri nas citati na prvi strani, je pri Japoncih na zadnji. Ko čita Japonec svoj časopis, prične čitati na zadnji strani.
Pozdrav vseh zavednih Spodnfešta°ercev ;e
M Met!"

GOSPODARSTVO
Vinarstvo in sadjarstvo Spodnje Štajerske
Spodnja štajerska je vinarski in sadjarski raj, kakor ga ne najdemo zlepa v okviru Velike Nemčije. 2e v stari Avstro-Ogrski so bila s^odnje-štajerska vina zelo povprasevana, istotako tudi sadje. Pa tudi preko mej bivše monarhije je Sel sloves naših vin. Pred svetovno vojno je obsegala ploskev spodnještajerskih vinogradov okrog 30.000 hektarjev napram 130 tisoč hektarjem Velike Nemčije. Po neki statistiki izpred svetovne vojne je imela štajerska 34.H57 hektarjev vinogradov. Po odcepitvi Spodnje štajerske 1. 1918 je odpadlo okrog 30.000 hektarjev na Jugoslavijo in le 3300 hektarjev je ostalo še v območju štajerske. Po priključitvi južnega Burgenlanda je prišlo zraven še 600 hektarjev vinogradov. Vsled nizkih cen, ki so se plačevale za vina v nekdanji Jugoslaviji, je bil opuščen marsikateri vinograd. Uradna statistika jugoslovanske države, ki jo imamo
pri roki, izkazuje na Spodnjem Štajerskem vinogradno ploskev 18.684 hektarjev. Pod predpostavk®, da to število drži, obsega vinogradniški okoliš štajerske sedaj 22.584 ha in je s tem drugi največji vinogradniški okoliš Velike Nemčije. Skupno z vin», gradniškimi okoliši alpskih in donavskih gau-ov (44.000 ha) bo več kot polovico velikonemškega vinarstva obstojalo v okviru obeh Landesbauern-schaft-ov Donauland in Sildmark.
Pomembno je tudi sadjarstvo Spodnje štajerske. Znano je, da je nekdanja kronovina štajerska investirala veliko denarja za pospeševanje sadjarstva in vinarstva na Spodnjem štajerskem. Nobenega dvoma nI, da bodo šla prizadevanja za tem, da se še bolj razširi ploskev vinogradov in sadonosnikov, ker ima Spodnja štajerska vse pogoje za intenzivno vinarstvo in sadjarstvo na najširši podlagi.
X Meseca maja bodo v Nemčiji šteli sadna drevesa. Zadnje štetje sadnih dreves se je v Nemčiji vršilo v poznem poletju 1. 1938. Od tistega časa so se zgodile velike spremembe. Državni minister za prehrano in kmetijsko gospodarstvo je radi tega odredil štetje sadnih dreves v mesecu maju. Podatke o številu sadnih dreves morajo javiti vsi tisti posestniki, ki imajo najmanj pol hektarja zemljišča. Šteli bodo v celokupnem ozemlju Reicha vključivši nove pokrajine vse jablane, hruške, črešnje, slive itd., v kolikor dona-šajo sad. Ribeza in drugega sadnega grmičja ne bodo šteli. Štetje bo izvedel statistični državni urad s pomočjo Reichs-nahrstand-a. Njegovi organi bodo stavili županom na razpolago pomagače in števce, ki bodo izvršili svojo službo brezplačno. Meseca junija bodo tu in tam kontrolirali podatke o štetju sadnih dreves. Kdor bi podal napačne podatke, bo kazensko zasledovan.
X štajersko sadje uspeva v Bohmer-waldu. V Bohmerwaldu nameravajo posaditi cele predele z jablanami in hruškami. Dosedanji poskusi so pokazali, da še najbolj uspevajo sadne vrste, ki so udomačene na štajerskem.
X Bolgarskega tobaka je bilo prodano 62 milijonov kilogramov pridelka iz leta 1941. -
X Prepoved Izvoza perutnine v Bolgariji. Da bi nekako dopolnila stalež perutnine, je bolgarska vlada prepovedala izvoz. Do 1. oktobra dalje se ne sme klati mlade perutnine. Vsak kmetovalec se mora nadalje obvezati, da bo gojil na vsakih 0,1 hektarja najmanj po eno kokoš.
X Turška vlada je zaplenila vse žitne zaloge. Turška vlada je odredila zaplembo vseh zalog žita in žitnih krmil iz preostankov žetve 1. 1941. Kmetovalcem je prepustila 20 kg žita na osebo ter odgovarjajoče množine semenja in živinske krme.
X Romunija pričakuje dobro sadno tetino. Po uradnem poročilu romunskega
kmetijskega ministrstva pričakuje Romunija to leto dobro sadno letino. Izjemo tvorijo le marelice in breskve, ki so trpeli vsled ostre zime.
TO iN ONO_
o Ameriške žene pogrešajo kosmetičsi Izdelke. Ameriška industrija je do ne-davno izdelovala najmanj kakih trideset vrst pudra in barv v vseh mogočih barvah in vonjih. Sedaj so pa ameriško industrijo vojne razmere prisilile, da je svojo produkcijo omejila na kakih 6 do 7 vrst pudra in barvil. Ta omejitev v produkciji kosmetike je prismojene Ame-rikanke, ki se kakor znano rade lišpajo, in mažejo, spravila v paniko. — Kosme-tična industrija Zedinjenih držav Severne Amerike je imela letno okrog 400 milijonov doiarjev prometa. 5 milijonov galo nov alkohola ter velike količine glicerin» je predelala letn», vse to se pa danes potrebuje za izdelavo eksplozivnih snovi, Paketiranje raznih pudrov, praškov itd., je pa hkrati zahtevalo in uporabilo velike količine železa, bele pločevine, cinka io svinca, kar danes Amerikancem v oboroževalne svrhe primanjkuje. Kosmetiena Industrija je uporabljala tudi 75 vrst raznega rastlinskega olja, ki se je večinoma uvažal, kar je danes zelo otežki-čeno. Amerikanke se bodo tekom vojne, ki se za Zedinjene države Severne Amerike še prav začela ni, morale odpovedati še marsikateri nepotrebni razvadi, ki bo veliko bolj občutna kakor lišpanje.
V čungkingu je življenje neznosno. Kakor poroča japonski list »Hoči šim-bun«, je življenje v prestolnici maršala Čangkajška postalo naravnost neznosno. V glavnem mestu čangkajškove Kitajske ni dovolj pitne vode, primanjkuje tudi cestne železnice in drugih ugodnosti, kakor jih poznaj® po velemestih. Poletna vročina bo v čungkingu še bolj neznosna in tako je pričakovati slabega razpoloženja za vojno z Japonci.
Zopet konjske dirke v Luttenberg-u
V	Luttenberg-u, znanem središču konjskega športa in konjerejstva, se bo višila v nedeljo, dne 24. maja prva konjska dirka po vrnitvi Spodnje štajerske v Reich. Znano je, da je lutten-berška konjereja zel« stara. Celo mestni grb prikazuje konja. Utemeljila pa je konjerejo cesarica Maria Theresia, ki je dovedla v Luttenberg arabsko in lipicansko kri. Ta kri se je pretakala po žilah mnogih konjskih rodov in še danes obstoja v okraju Luttenberg fcega, da dobijo hčerke o priliki možitve tudi konja za doto.
Naši konjerejci so pravočasno spoznali pomen ameriškega traberja. Vedeli so, da ni samo dober dirkač, temveč tudi konj za kmečka in druga opravila. že najstarejši rejci so namreč zahtevali, da bodi konj ne samo lep, temveč tudi koristen. V ameriškem tra-berju so našli konja, ki ga je lahko hraniti in ki je tudi zelo dobro uporabljiv za poljska dela.
Leta 1873 so v Wienu ustanovili prvo dirkalsko društvo v nekdanji Av-«tro-Ogerski. Dve leti pozneje so sklenili navdušeni luttenberški rejci ustanovitev svojega lastnega dirkalskega društva, tako rta je bilo Dirkalsko društvo v Luttenbergu dejansko drugo najstarejše društvo te vrste na področju bivše monarhije. Prvi predsednik omenjenega društva je bil grof August von Schenkel.
Prva konjska dirka se je vršila leta 1875 na cesti v Luttenbergu. šele leta 1903 so premestili dirke na sedanje dirkališče. Te konjske dirke so vsako leto imele značaj ljudske veselice. Narod se je veselil hitrih konj. V okrožju Luttenberg so še danes vasi, kjer obstoja staro stremljenje, gojiti dirkalne konje. Tako je moral Marburger Trab-rennverein ugotoviti v enem izmed svojih letnih poročil, da je luttenberška kmečka konjereja, kar se tiče traber-jev, na prvem mestu v monarhiji.«
V	neštevilnih inozemskih dirkah so zmagovali konji te reje ter prenašali slavo luttenberških rejcev po svetu. Za časa jugoslovanske vladavine je propadal pomen luttenberških dirk, ker Belgrad ni imel smisla za take stvari. Razen tega je prepustil kmečko rejo dirkačev tudi gospodarski propasti. Kljub temu pa so konji luttenberške vzreje zmagovali tudi izven ožje domovine. Na mnogih dirkah v Zagrebu, Belgradu, Budimpešti, Wienu in Salz-burgu so naši konji odnesli prve nagrade.
Za to prvo dirko v Luttenbergu vla-
da pri vseh prijateljih konjskega športa veliko zanimanje. To tembolj, ker ima beležiti reja traberjev novih uspe-
hov, na drugi strani pa je pričakovati veliko število gledalcev od blizu in daleč.

UMNI KMETOVALEC
Izračunavanje potrebne množine dnevne krme
Na podlagi teh splošno veljavnili krmitaih enot moramo sami izračunati dejansko potrebno množino ln sestavo
Pol leta bo že, odkar smo našim tttaieljem obljubili (v sestavku „Pravil»» in varčno krmljenje živine", dae 8. 11. 1941, št. 33.), da bom® v i», sebnetn sestavku obrazložili, kako lahko izračunam® za vsako posamično žival, bo lik« in kašne krme ji moramo dati iaevno.
Upamo, da naši kmečki gospodarji shranjujejo vse številke našega lista. Preden torej začnejo čitati naslednjo Odstavke, naj preberejo vnovič vsa takrat objavljena splošna navodila za pravilno in varčno krmljenje, ker nam Jih danes ni mogoče ponavljati
Živino je mogoče krmiti na dva naftna: ali kar na slepo, tja v en dan, ne ia bi vedeli, koliko krme je živalim potrebno in koliko vsebuje ena ali ■ruga vrsta krme hranilnih snovi, ali pa smotrn», glede na dejstvo, da potrebujejo živali raznih vrst, raznih starosti in eb različni uporabi različne janožine in vrste krme.
Temu poslednjemu načinu krmljenja pravimo s tujim izrazom „individualno", to je posamično krmljenje. Tak način krmljenja pa je mogoč le, ako so liani nekateri predpogoji
L Predpogoji smotrnega krmljenja
Predvsem moramo vedeti, koliko po-Irebuje vsaka posamezna žival vsake iz-jaed najvažnejših hranilnih snovi, glede |ia svojo vrsto, starost, težo in način Uporabe. Torej je za individualno krmljenje neobhodno potrebno, da živali redno tehtamo — vsaj vsake tri mesece in da Imamo težo vsake živali zapisano, tako v »•sebnem zapisniku, kakor tudi na tablici nad stajo. Pri molznih kravah ie nadaljnji pred-■goj individualnemu krmljenju molzna Blrola. s pomočjo katere ugotavljamo. koliko kilogramov masti nam daje krava na mesec v mleku, Cim več masti Baje krava z mlekom, tem več tolšč ji Pwramo dati v krmil
Nadaljnji predpogoj individualnemu krmljenju živine je pravilno urejen hlev ta jaslL Jasli morajo biti tako narejene Ha ne more ena žival krasti krme drugi bpred gobca, še boljše ie, če ena žival Hiti ne vidi, kaj je dobila druga v Jasli. O pravilni ureditvi jasli in hlevov Sploh bomo razpravljali ob priložnosti posebej.
Končno pa je predpogoj za individualno krmljenje živine tudi ta, da poznamo Ustavo in krmilno vrednost posameznih
Trst krmil. Ker smo o tem razpravljali »prav v pretekli številki našega lista, »pamo, da imajo tozadevno razpredelnico še vsi čitatelji pri rokah, kajti potrebovali jo bomo pri današnjih nadaljnjih izvajanjih,
I. Koliko hranilnih snovi potrebujejo Hvali dnevno?
Samoumevno je, da je potrebna dnevna količina in vrsta krme za posamezne tivali vprav tako različna, kakor so različne tudi živali med seboj. Zato je
S vsem nemogoče, odrejati kakšne koli
točene množine in sestave krme za posamezne vrste živali, marveč le povprečne enote posameznih hranilnih snovi v krmi. ki jih mora žival v krmi dnevno dobiti, ob določeni teži in ob določenem načinu uporabe, oziroma ob določeni molaiosli.
MM
daeviie low«, upoštevajoč, koliko te ali one luaaQno snovi vsebujejo krmila. Si so nam aa ratpolago.
Lažje, kot ia povedanega pravila, boste raannooti način izračunavanja potrebni 1» množin hranil: ih snovi v dnevni krmi iz ftašiedaje razpredelnice:
Na 1M kg žive tež« potrebuj«}» dne

Molzne krave — vzdržna krma P km. govedo do 4 me s. Plem. govedo 4—6 mes. Plem. govedo 6—12 mes. Plem. govedo 12—18 mes. Plem. goved« nad 18 mes. Pitovno goved« Vprežni voli, vzdržna krma Vprežni voli, eb težkem delu Delovni konji, vzdržna krma Delovni konji, «b težkem delu Plem. svinje do 30 kg Plem. svinje do 70 k« Plem. svinje nad 70 kg Doječe svinje Pitovne svinje nad 70 kg
Iz gornje razpredelnice si moramo važne posameznosti podrobneje ogledati.
Predvsem moramo obrazložiti izraz „vzdržna krma". Kaj pomeni? Vsak kmetovalec ve, da nastopi včasih, posebno ob hudih zimah na spomlad, pomanjkanje krmo. In v takih primerih skuša gospodar krmiti svojo živino vsaj toliko, da ne hujša, temveč vzdrži svojo težo do nastopa sveže krme. Enako je potrebno tudi za breje krav«, ko prenehajo molzti, le toliko krme, da ne hujšajo. Tudi konji, kadar ne delajo, potrebujejo manj krme kot ob težkem delu — le „vzdržno krmo".
Nadalje vidimo v razpredelnici, da ločeno navaja, koliko morajo posamezne skupine živali dobili v dnevni krmi „suhe snovi", „krmskih enot", „škrobne vrednosti" in koliko „prebavljivih beljakovin". Zakaj tako?
Citateljem bo že znano, da za pravilno in redno prebavo ni dovoli, da dobijo živali v dnevni krmi potrebne količine hranilnih snovi, marveč, da mora biti njihov želodec poln, kajti sioer se žival ne čuti sita, prebavni sokovi se ne tvorijo kot bi biLo potrebno in žival tudi najredilnejših krmil ne prebavi. Zato je potrebno, da vsebuje dnevna krma neko najmanjšo količino, oziroma težo ,jSuhe snovi", bodisi v obliki sena ali pa slame.
V nadaljnjem stolpcu razpredelnice so navedene „krmske enote", ki jih more vsebovati dnevna krma; kako se teh številk pri izračunavanju obrokov dnevne krme poslužujemo, bomo pokazali na praktičnih primerih, enako tudi pomen stolpca o potrebni „škrobni vrednosti" krme.
Le to moramo pojasniti, zakaj je potrebna množina prebavljivih beljakovin navedena v posebnem stolpcu, čeprav so tudi beljakovine, obenem s tolščami in sladkorjem (škrobom) obsežene že v škrobni vrednosti in krmskih enotah krmil. Stvar je takale:
Žival lahko tvori bodisi tolščo Iz sladkorja in škroba, bodisi iz tolšč«, ki jo nabira ob dobri hrani kot nekako rezervo v svojem telesu, spet na.
m
t» •M o/*	1-	tO M	a.
Ü		£2 ¿A F	g 2
		W1	&
2.5	0.7	0.5	50
3.0	27	1.9	300
2.5	2.1	1.7	220
2.5	1.7	1.3	170
2.5	1.4	1.0	140
SLO	11	0.8	110
3.0	20	1.7	260
2.«	07	0.7	50
3.0	1.3	1.8	120
2.0	09	0.6	70
3.0	20	1.5	140
5.0	5.5	4.8	650
3.5	35	25	300
3.0	27	2.0	220
2.5	35	25	350
3.0	3.5	23	300
zaj .ogljikove vodane. Zato ni tako važno, ali vsebuje krma nekaj preveč sladkorja in premalo tolšč,' kot bi bilo potrebno glede na sorazmerje, v katerem teh hranilnih snovi žival potre-buie. Pač pa ne more žival stvoriti potrebnih beljakovin .niti iz tolšče, niti iz sladkorja in škroba. Potrebno množino beljakovin v prebavljivi obliki mora dobiti vsaka žival naravnost iz krmo. Zaradi tega je treba pri izračunavanju množine in sestave posebej izračunati da-li obsega krma dovolj beljakovin.
3. Kako se daevnl obroki krme praktično izračunavajo?
S pomočjo zadnjič objavljene razpredelnice o sestavi in vrednosti krmil ter danes priobdene razpredelnice o potrebni množini posameznih hranilnih' snovi za posamezne vrste živali, je izračunavanje dnevnih obrokov krme kaj lahko. Pojasnili ga bomo na nekaterih primerih:
1. Koliko krme potrebuje dnevno par volov, težkih 1200 kg, ob težkem delu? Na razpolago imamo doma samo dobro travniško in deteljno seme. Računali bomo:
Ker potrebujejo delovni voli ob težkem delu na vsakih 100 kg teže 3.0 kg suhe snovi, 1.3 krmskih enot^ 1.8 škrobne vrednosti in vsaj 120 gramov prebavljivih beljakovin, moram« vsako teh števil množiti z 12, da bomo dobili podatke za 1200 kg težke vole. Tako ugotovimo, da mora dnevna krma za ta par volov vsebovati vsaj 36 kg suhe snovi. 15.6 krmskih enot, 21.6 kg škropne vredno s ti in vsaj 1440 gramov to ie 1.44 kg prebavljivih beljakovini,
Zdaj pa je treba še, da ugotovimo! primerno sestav® dnevne krme, ki bo odgovarjala navedenim zahtevam. Poskusimo z naslednjo:
Ker ima travniško seno 82% suhe snovi ter 100 kg travniškega sena 40 krmskih enot. 29 kg škrobne vrednosti ter 5.5 kg prebavljivih beljakovini, uvidimo, da j« krmljenje s samim senom za delovne vole negospodarsko, ker gre v izgubo preveč beljakovin, ako
hočemo doseči potrebno število krm-skih enot, oz, škrobne vrednosti. Ker ima tudi detelja približno enako sestavo, le da ima beljakovin še več, sledi, da tudi krmljenje vprežnih volov samo z mešanico travniškega in detelj-nega sena ni gospodarsko. Poiskati moramo kot dodatek krmi krmilo, ki ima
visoko škrobno vrednost, pa sorazmerno nizek odstotek beljakovin. Na primer oves, ki vsebuje v 100 kg 86 kg suhe snovi. 34 krmskih enot, 60 kg) škrobne vrednosti in samo 8.7 kg beljakovin.
Napravili borno torej na primer sledečo sestavo dnevne krme:
Vrsla krmila
30 kg travn. sena 10 kg «lateljn. sena 10 kg ovsa
krma vsebuje skupno izračunana potreba
Ce zdaj primerjamo krmeko vrednost tako sestavljen« dnevne krrae z izračunano potrebo, »uptovim«: Suhie snovi ima mešanica dov*lj, krnskih eaol, pombno pa beljakovin, pa oslo več k*t potrebno. To pomeni, da bodo lahko ol) tej množini in sestavi krme ne samo lahko vzdržali napor dola, marvieč tudt še nadalje rasli. Pomeni pa tu«fi, da genije množine krme zadostujejo tudi v primeru, če je seno in detelja nekaj slabše kakovosti. Vedno je namreč bolje, da vsebuje krma nekaj več krmskiii enot in nekaj več beljakovin, kot maša izračunana najmanjša potreba.
Pač pa vsebuje tako sestavljena krma
2-19 Čil 3.77 16.6 21.6 1.44
navidezno premalo škrofene vredno sli To ¡¿a nič ne «te, število krmskih enot in btSjakevki toliko presega Kračuna»» potrebi, da nas ta malenkost»! — sam« teeratsteu — prknanjkljaj na škrobni vrednosti ne moti.
2. R*ava, 500 kg težka, z 12 I mleka — keliko lame potrebuje na dan in kakšne? R««m«, da je poletje in krmimo z zel&no krmo. Imamo na razpolago travo ki zeleno deteljo.
Preden začnemo računati, si moramo ogledati še eno razpredelnico, ki omogoča izračunavanje množine dnevne krme na podlagi molznosti. Računana je povprečna tolščoba mleka 3.5 %•
Pridelek molznim kravam k vzdrževalni krmi dnevno (kg krme na 1 kravo)
Molzne krave	N OB P. . . ~ | O*» ^ ® o >S~ jazi ^ § s a ¿ä n «n g B J2§ fc gS
Brez mleka (vzdržna krma) ob 1—5 1 mleka 5-10 1 10-15 1 15-20 1 „	2 1.7 1.2 250 4	3.7 2.6 550 5	5.0 3.6 750 6	6.6 4.6 1000
Za molzne krave potrebno množino in sestavo dnevne krme bomo torej računali po obeh razpredelnicah. In sicer „vzdržno krmo" po prvi, „dodatno krmo" po gornji razpredelnici. Računamo: 500 kg težka krava potrebuje za vzdržno krmo dnevno 12.5 kg suhe snovi. 3.5 krmskih enot, 2.5 škrobne vrednosti in 250 gr beljakovin. Tej zahtevi ustreza približno 8; kg dobrega travniškega sena, oz. 20 kg sveže trave, le suhe snovi je v tej množini sena premalo in je treba zato vzdržni krmi za n. pr. breje krave primešati vsaj 10 kilogramov slame!	Ker ima krava dnevno 12 1 mleka, potrebuje razen vzdržne krme še 5 kg suhe snovi. 5 krmskih enot, 3(.6 kg mlečno-proizvajalne vrednosti in vsaj 750 gramov beljakovin. (V razpredelnici: „10-15 1 mleka'fl) Skupna potreba po krmi znaša torej pri tej kravi: 17.5 kg suhe snovi, 8.5 krmskih enot. 6.1 kg mlečno-proizvajalne (škrobne) vrednosti in 1000 gr, t j. 1 kg beljakovin. Ce krmimo tej kravi dnevno mešanico 30 kg sveže trave in 20 kg sveže lucerna ima ta krma naslednjo krmsko vrednost:	
Krmilo j		suhe snovi kg krmskih enot ml. proizv vrednost beljakovin kg
30 kg sveže trave 20 kg sveže Iuoerne skupno izračunana potreba		9.0 5.8 4.4 0 72 3.8 2.9 2.2 0.50
		11.8 8.7 6.6 122 17.5 8.5 6.1 1.00
Račun nam torej pokaže, da vsebuje tako odmerjena in sestavljena dnevna krma dovolj vseh hranilnih snovi, da more krava dajati navedeno množino mleka in še za rast ji ostane dovolj
beljakovin. Navidezno manjka „suhe snovi", vendar samo navidezno, kajti pri zelenem krmljenju je želodec živali vedno dovolj napolnjen za pravilno prebavo,
Tägliche Zahnpflege auch im Kriege?
Na podoben način lahko računamo potrebne množine krme za vsako posamezno žival. Sprva morda nekoliko s težavo, toda stvar nam bo postajala vedno bolj jasna in sčasoma samoobsebi razumljiva.
Ako bomo živali krmili po njih krm sla potrebi in po krmni vrednosti posameenih krmil, se nam ne bo moglo več pripetiti, da bi krmili živali Bodisi preveč, bodisi premalo, bodisi nepravilno.
Razen tega bomo lahko tudi točno izračunali, v koliko ena ali druga žival krmo bolje izkoristi, to je, se od po krmi jenih ji količin hranilnih snovi več zredi, zraste ali da več mleka. Živali. ki slabo izkoriščajo krmo, bomo čimprej spravili iz hleva.
Končno pa si bomo na podlagi pozna, nja potrebnih količin dnevne Krme Za posamezne živali, ki jih redimo, ter na temelju sestave in hranilne vrednosU posameznih vrst krmil, lahko tudi izračunali. koliko živali lahko s pridelano krmo čez zimo preredimo in koliko krme bo treba ev. kupiti.
.	Kriegsberichter Wolf (Wb.)
Im einem Einsatzhafen am Kanal, Beim Geschützexerzieren in der Mor-gensonne
Čitaj in širi tednik „ŠTAJERSKI GOSPODAR"!
PK-Aufnahme: Kriegsberichter Wulf (Wb.)
Wenn sich im unbewachten Augenblick die Gäule selbständig machen und den Knüppeldamm verlassen...
MALE VESTI
*	Minister za zasedene vzhodne pokrajine Alfred Rosenberg je obiskal pretekli
etek Ostland odnosno mesto Riga. Na olodvoru so ga pozdravili Reichskom-missar Lohse ter Generalkommissarji iz Rige, Kowna in Minska.
' Prazniki za časa vojne. Ker še vedno vlada v širokih ljudskih krogih nejasnost glede državno priznanih praznikov. Be opozarja, da so sledeči ddevi zakoniti prazniki: 1. januar, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, 1. maj ter 25. in 26. december. Reichsstatthalter za štajersko je izdal 20. decembra 1940 v svrho izenačenja praznikov s prazniki v Reichu posebno odredbo, ki odreja, da so 6. januar, 29. juni, 15. avgust, 1. november in 8. december za časa trajanja vojne delavniki. Tedenska dneva, na katera od-adeta Vnebohod in Telovo, sta delavni-a. Cerkvene svečanosti,, ki bi se sicer Imele opraviti ob teh dnevih, je radi tega preložiti na prihodnjo nedeljo.
*	Preminul je Gauleiter Carl Rover. Pretekli petek je umrl za pljučnico Gauleiter v Weser-Emsu in Reichsstatthalter za Oldenburg in Bremen, Carl Rovers, v 54. letu svoje starosti. Führer je izdal nalog, da se truplo pokojnega zvestega sobojevnika pokoplje svečano na državne «troške.
*	Štajerska ima najstarejšo kmetijsko šolo v Veliki Nemčiji. Kakor posnemamo po dnevniku »Tagespost«, ima štajerska v Grottenhof-u pri Graz-u najstarejšo kmetijsko šok» v Veliki Nemčiji, že 1. 1806 so ustanovili štajerski stanovi na liceju v Graz-u (Joanneum) posebno kmetijsko in gozdarsko šolo. Skupno s Štajersko kmetijsko družbo s6 pozneje, leta 1822, uredili ob zapadni meji mesta »po-»kusni dvor«. Zavodu so pozneje priključili posebno viničarsko šolo. Tako je nastala 1. 1851 podlaga za kmetijsko šolo. L. 1867 se je kmetijska šola radi razširitve preselila v Wetzelsdorf ter dobila po ondotnem veleposestvu ime »Grottenhof«. Današnji vodja zavoda je inž. Witzany.
Absolventi kmetijske šole v Grottenhofu lahko nadaljujejo na osnovi pridobljenega znanja svoje študije na visoki šoli za kmetijstvo. Mnogi Spodnještajerci so omenjeno šolo absolvirali tudi že pred svetovno vojno. Tako je »Grottenhof« najstarejša kmetijska šola v današnji Veliki Nemčiji.
*	Loterija Nemškega Rdečega Križa. Tudi to leto bo Nemški Rdeči križ izvedel svojo denarno loterijo. Prodaja srečk se je pričela 18. maja in se bo zaključila 17. avgusta. Srečke bodo prodajali člani in pripadniki Rdečega Križa. Dvojna srečka stane RM 1.—. Posamezna srečka stane 50 Rpf. Žrebanje se bo vršilo v času od 18. do 21. avgusta. Izžrebanih bo 179.840 dobitkov v skupnem znesku 400.000 RM. Glavni dobitek dvojne srečke znaša 50.000 RM. Spričo dosedanjega agilnega sodelovanja nemškega ljudstva pri vseh akcijah Nemškega Rdečega Križa je pričakovati, da bo letošnja denarna loterija doživela popolen uspeh.
*	Nemščina — drugi uradni jezik na Hrvatskem. »Narodne N o v i n e«, ki so uradni list hrvatske ustaške vlade, prinašajo uredbo, ki imenuje vse tiste občine, v katerih predstavljajo Nemci več kot 20°/o prebivalstva. V vseh teh občinah je nemščina poleg hrvaščine drugi uradni jezik. V občinah, ki izkazujejo več kot 10% Nemcev, imajo Nemci pravico občevanja z oblastmi v svojem materinskem jeziku.
*	Ranjenci imajo povsod prvenstvo. Našim ranjenim vojakom, kot častnim meščanom naroda, velja posebna ljubezen in skrb domovine. To ni samo srčna potreba nemškega ljudstva, temveč tudi del tiste umevne hvaležnosti, ki jo izkazujejo našim hrabrim vojakom z mnogoterimi dokazi našega držanja in tovarištva. Radi tega je samo po sebi umevno, da uživajo ranjenci ob linicah javnih ustanov, ob blagajnah kino-gledišč in gledišč ter tudi povsod, kjer se ljudje drenjajo in čakajo, brezpogojno upravičeno prvenstvo. To velja tudi v slučaju, da se kak ranjenec ne bi hotel poslužiti te svoje predpravice.
Pričakovati je, da se ne bo pustil nikdo osramotiti vsled take skromnosti. Vsakdo je torej dolžan, da se takemu ranjencu ustreže najprej in čimprej. Tudi tako postopanje z ranjenci spada v poglavje o vljudnosti, ki jo potrebujemo sedaj v vojni mnogo bolj kot kedaj poprej. To bomo storili tem lažje, ker odgovarja ustrežljivost napram ranjenim vojakom naši srčni potrebi.
*	Smrtne kazni se je rešil s tem, da je ovadil samega sebe. Pri m&sarju Josefu Pragerju v Gänserdorfu (Niederdonau) so oblasti nedavno preiskovale stare obračune. Medtem je možakar ovadil samega sebe pri pristojni oblasti, češ, da je od začetka vojne do poletja 1940 tiho ali neprijavljeno zaklal 41 glav goveje živine, 31 telet in tri svinje. To tiho klanje je nato ustavil, ker se mu je nevarnost zdela prevelika. Z ozirom na to, da se je sam prijavil, da je vse priznal in da je sam ustavil svoje zločinsko delovanje, je bil pred posebnim sodiščem v Wienu kot vojni zločinec obsojen na 8 let težie ječe, 3800 RM globe in 12 000 RM povračila vrednosti. — Pred posebnim sodiščem v Breslau-u se je zagovarjala neka Maria Stoschek radi prevare, ker je kupila pri starinarjih štiri krznate jopice in plašče ter jih je prodala naprej za deset do dvajsetkratni iznos lastne nakupne cene. Prisodili so ji tri leta težke ječe. — V Paderbornu je trgovka Anna Krawinkel ponarejala nakazila za maslo, sir, margarino itd. Na ta način je odtegnila 34 stotov živil redni oskrbi. Poleg tega je nagovorila svojo 20 letno prodajalko Marijo Kirchhoff na ponarejanje in podajanje napačnih podatkov. Posebno sodišče v Bielefeldu je obsodilo trgovko na sedem let, prodajalko pa na dve leti težke ječe. — Tudi ti trije slučaji so dokaz, da se kaznuje vse tiste, ki se pregrešijo proti vojno-gospodarskim zakonom, v najstrožjih izmerih. Kdor se hoče v tej vojni okoristiti na račun splošnosti, je ljudski škodljivec, ki zasluži poleg prejete kazni tudi zaničevanje vsega naroda.
*	Pozor na kače - strupenjače! Letos utegne biti posebno nevarno zaradi strupenih kač. Letošnja zima jih je prekomerno zadrževala v prezimovališčih. Vsemu letošnjemu majniku pa je kot nalašč sploh za kačjo golazen, a zlasti za strupene. kače, namreč: menjava vlažnosti z vročino. To razmerje posebno ljubijo modrasi (gadov pri nas sploh ni več). Posebno popoldne (ob lepih dneh) je nevarno v bližini nahajališč, kjer se grejejo. Pa tudi pozneje je treba imeti oči odprte, ko se iz solnčišč razlezejo tudi po travi na lovu za novo hrano. Pri nas ljudje tudi na deželi še vse premalo poznajo naše takorekoč »domače« kače. Vse, kar je le količkaj kači podobnega, leze in se plazi, je že — gad, tudi tako nedolžni slepec, največ pa kobranka (Würfelnatter), ki je res zelo podobna gadu in modrasu. Pri nas nevaren samo slednji. Ga je lahko spoznati in razločiti od drugih nestrupenih kač po značilni (skoro trikotni) glavi z rožičkom in po kratkem topastem repu (nestrupene kače imajo dolg, koničast rep). Kdor kač dobro ne pozna, naj se jih raje izogiblje —kar velja zlasti za otroke!
*	Novo italijansko letalo. Italijani so zgradili novi tip lovskega letala, ki so ga označili z „Re 2001". To letalo se je izvrstno obneslo pad Malto. 2e , pri prvih spopadih so novi aparati italijanskega letalstva uspešno sestrelili več angleških aparatov Upa Spitfire, ne da bi zabeležili lastne izgube.

*	Japonci so potopili od početka vojne do danes nad 60 sovražnih trgovskih ladij s skupno tonažo 444.000 brutoregi-sterskih ton.
*	Dedni dvori za finske frontne bojevnike. Kakor poročajo iz Finske, bo vlada dodelila po vojni zaslužnim finskim frontnim bojevnikom zemljišča, ki bodo varna pred vsako dražbo. Ta posestva se ne bodo smela prodati. Podedoval jih bo v vsakem slučaju najstarejši sin.
*	Ljudsko štetje v Belgradu. Srbski ministrski svet je izdal uredbo, po kateri bodo izvedli v kratkem ljudsko štetje in statistično ugotovitev vseh obratov in trgovin v glavnem mestu Srbije.
*	Nova politična stranka v Angliji. Kakor poročajo preko Stockholma, si je dovolil Churchill po ovinkih ustanovitev nove politične stranke, ki bo nosila ime »The People« (Narod). Politični cilj nove stranke je odstranitev vseh tistih politikov, »ki ne morejo pokazati nikakih uspehov«. Izgleda, da je dal Churchill ustanoviti to stranko, ki ima služiti predvsem njemu samemu, samo za to, da bi se lahko otre-sel vseh tistih, ki so se drznili proti njemu nastopati. Nova stranka bo baje imela na-jogo napadati vse vladi neljube politike, in sicer tako dolgo, dokler jih Churchill ne bo iztrebil. Člani nove stranke se re-krutirajo iz skoro vseh dosedanjih političnih strank Anglije.
*	Tudi na Hrvatskem je prepovedano poslušanje sovražnih radio-oddaj. Hrvatsko pravosodno ministrstvo je izdalo posebno uredbo, ki prepoveduje pod kaznijo poslušanje sovražnih radio-oddaj.
*	Zanimivosti iz sodne razprave proti boljševiškim atentatorjem v Ankari. Pred sodiščem v Ankari se vrši sodna razprava proti sovjetskemu državljanu P a v 1 o v u in njegovimi pajdaši, ki so organizirali •ziroma izvedli atentat na nemškega veleposlanika v. Papena. Sedaj je izpovedal turški državni pravdnik zelo zanimive stvari o glavnem obtožencu Pavlovu, ki se po njegovih poizvedovanjih ni nahajal vedno v Sovjetski Uniji, temveč tudi mnogo v inozemstvu. Pavlov je bil tudi eden izmed atentatorjev, ki so porušili v Sofiji L 1926 katedralo Sv. Nedelje. Ameriški novinar Moderwall je namreč par tednov pozneje ugotovil, da je Pavlov skupno s sedanjim generalnim tajnikom komunistične internacionale, Dimitrovom, položil na kupolo imenovane katedrale peklenski stroj. Se pred eksplozijo pa je Pavlov v brzovlaku zapustil Bolgarijo ter se nastanil pri nekem sovjetskem poslanstvu. Ko so začeli za njim poizvedovati turške oblasti, jo je jaderno odkuril na krovu neke sovjetske ladje v — Sovjetije. Prav tako je tudi Dimitrov pobegnil iz Bolgarije na teritorij nekdanje Jugoslavije.
*	Manj kruha v Carigradu. Turške ob-lasti so v Carigradu zmanjšale za odrasle osebe dnevni obrok kruha od 375 na 190 gramov.
*	Najboljši vojni poročevalec Finske umrl junaške smrti. Najboljši vojni poročevalec Finske, znani pisatelj in poročnik Gunnar J o h a n n s e n, je padel v boju z boljševiki. Johannsen je svojčas napisal znamenito knjigo »Umreti nismo hoteli!«. V tej knjigi je opisal prve finsko-sovjet-sko vojno 1. 1940. Knjiga je bila odlikovana ter prevedena v več jezikov.
*. Novi ukrepi za zatemnitev v Nju-Jorku. Kakor poročajo iz Njujorka, je odredil židovski župan Laguardia nove ukrepe za zatemnitev. Meščani desetmili-jonskega mesta sedaj torej že čutijo posledice vroče vojne juhe, ki Jim jo je •kuhal prezident Roosevelt.
*	Potapljanje sovražnih trgovskih ladij v času od 1. do 17. maja. Ako si hočemo predočiti delovanje nemških podmornic, si moramo ogledati številke v tem času potopljene tonaže. V tem času je bilo potopljenih 97 sovražnih trgovskih ladij s skupno tonažo 534.800 brutoregistrskih ton. Od tega so samo nemške podmornice potopile 82 ladij s skupno 480.500 brt v Atlantiku in v ameriških vodah. Ameri-kanci morajo s kopnega gledati, kako se jim potapljajo trgovske ladje v dragocenim tovorom takorekoč pred nosovi. Mnoge ladje se potopijo tik pred zaletom v rešilno luko. Vsa prizadevanja Ameri-kancev, omejiti to potapljanje, so zaman. Nemške podmornice najdejo sovražnika tudi v najbolj oddaljenih luknjah ter ga potopijo s svojimi silnimi torpedi.
*	Bolgarski odgovor na židovsko izzivanje. Preteklo soboto zvečer je sofijska policija preiskovala potnike, ki so prispevali z vlaki na glavnem kolodvoru. Pri tej priliki so aretirali več židov, ki so zapustili bolgarsko prestolico kljub tozadevni prepovedi za Žide. Policija je nadalje aretirala več sto Židov, ki so se po 21. uri brezskrbno gibali po ulicah. Na ta način je bilo aretiranih 3300 Židov. Nadaljnjih 4000 Židov bodo zaposlili pri gradbenih delih v Dobrudži. To je bil nekak prvi odgovor bolgarske javnosti na razna židovska izzivanja.
*	Admiral Ivan Oldekop preminul. Iz Kiela poročajo: Po dolgoletni bolezni je umrl admiral Ivan Oldekop v 64. letu svoje starosti. Admiral Oldekop je bil šef štaba admirala v. Reuterja ter je pomagal rešiti čast nemške mornarice pri Scapa Flowu, kjer se je nemško brodovje pred nosovi Angležev samo potopilo. Admiral Oldekop je bil rodom iz Schleswig-Hol-steina. Po svetovni vojni je bil pokojnik v letih 1927—1931 šef brodovja nemške mornarice.
*	Vrhovni poveljnik angleškega brodovja v Sredozemskem morju odpoklican*
Kakor posnemajo nemški listi po poročilu agencije Reuter, bo lord Cunningham, vrhovni poveljnik angleškega brodovja v Sredozemskem morju, v kratkem uradno odpotoval v Washington. Admiral Har-wood, ki je bil imenovan za njegovega naslednika, je že prispel v Aleksandrijo.
*	Madžarska je zvesta Trojnemu paktu. Te dni sta imela madžarski propagadni minister A n t a 1 in državni tajnik S z a s z govore e sedanji madžarski politiki ter o obvezah, ki jih je vzela na sebe Madžarska. Tako je dejal minister Antal, da za-more Madžarska pričakovati zavarovanje svojega narodnega obstanka samo od zmage sil Trojnega pakta. Madžarska se bori na vzhodni fronti tudi za svojo bodočnost. Narod in vlada se radi tega trudita enodušno za zmagovit konec vojne, ki naj omogoči novo Evropo na novih temeljih. Državni tajnik Szasz pa je v svojem govoru povdaril, da ostane Madžarska zvesta svojim obvezam v tej vojni, ki je vojna vsega madžarskega naroda.
*	Manjšinski pouk na madžarskih meščanskih šolah. Madžarski prosvetni minister je izdal odredbo, po kateri se bo poučevalo — odgovarjajoče lokalnim potrebam in razmeram — slovaščino, ukra-jinščino, romunščin». srbščino in hrvaščino dva krat na teden kot izredni šolski predmet.
*	Potres v Ekvadorju. V iberoameriškl republiki Ekvador je nastal pretekli četrtek potres, ki je po zadnjih ugotovitvah zahteva! 500 mrtvih in 2000 ranjencev. Na tisoče ljudi je brez strehe. V Andih, t. j. velikem gorovju, so začeli bruhati nekateri ognjenikL
*	Nemške podmornice so že v ustja reke Mississippi. Predrznost nemških podmornic je postala strah in trepet za Ame-rikance. Sedaj so se nemške podmornico že pojavile pred ustjem reke ali veletoka Mississippi. Ta veletok so imenovali Indijanci že v davnini »očeta vseh voda«. V resnici je Mississippi največji veletok Severne Amerike, skupno s reko Missouri pa je največji veletok na svetu sploh. Mississippi izvira na severu države Minnesota. Tik pred Minneapolisom je veletok pripraven za plovbo. Dotika se St. Paula ter se vije v dožini 3115 kilometrov do mehiškega zaliva pri New Or-leansu (Louisiana). Po svoj» velikosti, dolžini in moči je Mississippi Amerikan-cem nekak simbol. Lahko si je predstaviti učinek, ki ga je v ameriški Javnosti izzvala vest o pojavu nemških podmormo v ustju imenovanega veletoka.
*	Francija je doslej izgubila skoro tretjino svojih kolonij. Pariški list »Pari« Soir« je izračunal, da so Angleži v teku dveh let ukradli Franciji že 26% njenih kolonij in da je nadaljnjih pet odstotkov v nevarnosti. Angleški rop se je izvršil kakor sledi: Kamerun (430.000 kvadratnih kilometrov) dne 22. julija 1940; Francoska Indija (513 kv. kilometrov) v avgustu 1940; Nova Kaledonija z 18.000 kv. kilometri v avgustu 1940; Tahiti s 100Q kv. kilometri septembra 1940; Francoska Vzhodna Afrika z 2,250.000 kv. kilometri v avgustu in novembru 1940, Sirija s 190.000 kv. kilometri junija in julija 1941; otoka St. Pierre in Miquelon pa so Angleži ugrabili decembra 1941. Skupno gre torej za 2,900.000 kvadratnih kilometrov, Sedaj so napadli ali ogrožajo Madagaskar in Francoske Antile s 2,500.000 kvadratnimi kilometri. Francija je p» teh navedbah izgubila tretjino svojega kolonialnega področja in četrtino domačinskega prebivalstva. To je »slavna« bilanca angleških in ameriških zločinov napram Franciji.
*	Tajland dobi novo prestolnico Sara-buri. Tajlandska (siamska) vlada je sklenila proglasiti mesto Saraburi, ki se nahaja kakih 100 kilometrov severovzhodna »d dosedanjega glavnega mesta, za prestolnico. Preselitev vladnih uradov bodo baje končali nekako 1. 1945.
*	»Indijski narod se mora sedaj odločiti.« Indijski narodni odbor v Bangkoku je izdal preko tajlandske radiopostaje nujen oklic na naslov indijskega naroda. V tem oklicu pravi, da je treba vlado v Indiji iztrgati Angležem iz rok ter jo položiti v roke indijskega naroda, čas hiti, razen tega je kratek. Indijski narod se mora sedaj odločiti. Angleška propaganda je tvegala vse, da bi ustvarila med indijskim narodom nerazpoloženje proti državam Trojnega pakta. Indijski narod mora zmagati. V svoji usodni uri pa se mora zavedati, 4a so Japonska, Nemčija in Italija prijatelji Indije in zagovorniki indijskih interesov.
*	Ministrski predsednik Islandije od-stopil. Islandski ministrski predsednik
ie odstopil radi političnih nesoglasij, 'a njegovega namestnika je bil imen*" van Amerikancer» prijazni zunanji minister Thors. Kakor znano, so Islandijo svoječasno zasedle ameriške čet* Kruta obsodba Indijskega časnikarja, Angleži s« obsodili glavnega urednika indijskega lista „National Herald", Rama Ras - a, radi nekega protiangleškega članka na devet mesecev zapora. Obsodba ie tem značifc nejša, ker je „National Herald" glasilo Angležem prijaznega politika Pandtt Nehru-a.
*	Drset milijonov avtomobilov ne vozi več v — Z.-iiinjenih državah. V Zedi-njenih državah imajo 33 milijonov avtomobilov. Od teh jih ne vozi več radi pomanjkanja bencina deset milijonov. Severoameriški tisk se povprašuje, kako dolgo se bodo ostali avtomobili še lahko gibali, češ, da je to samo še vprašanje časa in — nemških podmornic.
*	Novi ustaški praporščaki. Na graj-Ičini Kerestinec pri Zagrebu je zapustilo pred par dnevi 80 novih praporščakov ondotno ustaško častniško lolo. Poglavnik je imel pri tej prilild nagovor ter ie dejal, da se morajo Hrvatje s puško rame ob rami boriti t velikimi zavezniki v tej največji vojni vseh časov. Ustaška vojska je po besedah dr. Ante Paveliča revolucijonarna vojska ter mora ohraniti vedno svoj revolucijoliarni duh.
*	Romunski obisk v Berlina. V Berlin je prispel pretekli ponedeljek državni tajnik romunskega prosvetnega ministrstva prof. Petrescu s soprogo. Prof. Petrescu bo v Berlinu študiral posamezne naprave in institucije nem-Ikega poklicnega in strokovnega šolstva.
*	Letalski napad na Brigbton. Pretekli pondeljek so lahka bojna letala nemškega jetalstva udarila preko Kanala ter so v nizkem poletu napadla kolodvor mesta Brighton. Na kolodvoru so stali štirje vlaki, ki so bili točno zadeti od nemških bomb. Pri tem napadu je bila zadeta tudi neka tovarna na vzhodnem robu mesta. Trije dimniki tovarne so se zrušili. Po tem napadu, ki je trajal samo par minut, so se nemška letala nepoškodovana vrnila na-»aj na svoja vzletišča.
*	Tri četrtine mesta Bath težko porušene oziroma poškodovane. Kakor poroča neka severoameriška agentu ra, so bili prebivalci angleškega kopališkega mesta Bath zelo poparjeni, ko so morali po zadnjem nemškem letalskem napadu pospravljati ruševine. Nemška letala so letala križem in kražem nad mestom ter spreminjala tovarne, trgovine, hotele in iole v ruševine. V velikih delih mesta so poškodovane tri četrtine hiš. Napadalci so po prikazovanju ameriške agenture najprej vrgli svoje rakete, da je bilo mesto vidno kakor podnevu. Nato so vrgli zaži-lalne bombe ter se istočasno spustili zelo nizko nad strehe hiš, ki so jih obstreljevali s strojnicami in topovi. Drugi val je vrgel eksplozivne bombe ter je prav tako tudi obstreljeval ulice in hiše s strojnicami in topovi. Mnoge hiše prikazujejo iledove granat.
*	15 000 hiš na Malti le porušenih ali nenporabljivih. Posebni poročevalec londonskega lista »Observer« je obiskal Malto ter je pri tej priliki ugotovil, da bi ie vsi tisti Angleži, ki stanujejo v najbolj bombardiranih mestih Anglije, pre-itrašili, ako bi videli škodo na Malti. Be-lede ne zadostujejo, da bi človek zamo-tel opisati razdejanja na Malti. 15 000 hiš je popolnoma porušenih ali vsaj tako teško poškodovanih, da niso uporabljive. Dopisnik je videl na Malti 127 porušenih lavnih poslopij. V La Valetti je porušenih 75°/o vseh hiš. v Sengliji celo 80. v Flo-rlani pa 85 */o. Za poravnavo vse te škode bo treba dobrih 60 let časa.
*' 80.000 litrov bencina so ukradli Iz mestnih skladišč za tekoče gorivo v Mon-levideu (Ibero-Amerika). Preiskava ie dognala, da so storilci prodajali bencin posestnikom avtomobilov proti ponarejenim nakaznicam. Za storilci ni nikakega «ledu.
*	Novozelandijcl ne morejo domov.
Kakor poroča londonski list »Daily Sketch«, ne more ugoditi angleška vlada želji novoželandijske vlade, naj pošljejo novoželandijske čete iz Severne Afrike in Evrope domov. Svoje obljube Anglija ni mogla doslej izpolniti radi pomanjkanja transportnih ladij. Vlada v Aucklandu je morala sedaj podati izjavo, da teh čet ni treba poslati domov v No-vozelandijo, da se ne bi še bolj zamotalo težko vprašanje pomorskih transportov.
*	Vse energije italijanskega naroda veljajo zmagi. Mussolini je v času med 10. in 16. majem obiskal Sardinijo, ki trpi med vsemi južnoitalijanskimi pokrajinami najbolj vsled vojne. Kljub temu je prebivalstvo Sardinije priredilo Mussoliniju prisrčne ovacije, kjerkoli se je pojavil. »Mi smo s Teboj, Ti si Italija«, to je bila politična veroizpoved, ki je odmevala po vseh cestah in Ulicah Sardinije. Tudi največje žrtve — tako ugotavlja italijanski tisk — niso v stanju, ločiti italijanski narod od Mussolinija. Vsa Italija pokazuje eno in isto držanje duha ter je najgloblje prepričana, da je ta vojna potrebna in pravična. Vse italijanske energije stremijo k zmagi, zato je ni žrtve, ki bi jo Italijani smatrali pretežko.
*	Zlato In srebro na Filipinih so Ameri-kanci »pravočasno rešili«. Neki zastopnik ameriške mornarice je sporočil, da so ameriške podmornice meseca februarja »natovorile« večje množine srebra in zlata ter spravile ta zaklad pravočasno na varno.
*	Blebetanje ameriških diplomatov.
Nemški listi poročajo preko Lizbone, da so severoameriški diplomatje in časni-karji, ki čakajo v Lizboni na izmeno za italijanske diplomate iz USA, pripovedovali razne čenčarije iz Italije. Gre za di» plomate in časnikarje, ki so bili akreditirani v Rimu. Tako je pripovedoval bivši ravnatelj rimskega urada agencije United Press dopisniku argentinskega lista »La Nacion«, »da Italijani ljubijo in spoštujej» Zedinjene države«. Višek pa je dosegla njegova sanjava blebetavost, ko je izjavil, »da se bodo Italijani uprli v tistem trenutku, ko bodo Amerikanci poskusili izkrcati svoje čete na evropskih tleh...«
*	Strahovi v Njujorku. Njujorški dopisnik lista »D agens Nyheter« poroča, da izgledajo ameriška mesta po uvedbi novih zatemnitvenih ukrepov kakor mesta strahov. Mesta se nahajajo skoro v popolni temi. Zlasti v Njujorku se opaža zaukazana tema, saj so se ponašali Nju-jorčani s tem, da je njih mesto najbolj razsvetljeno mesto sveta sploh. Sedaj vidijo Amerikanci hudiča, ki ga je priklical Roosevelt s svojim izzivanjem osovinskih sil. Izzival je brez vzroka, sedaj naj se mu zahvalijo Amerikanci, ki so ga izvolili.
*	Važna sprememba v japonskem strankarstvu. Parlamentarna skupina »Yo-kusan Oi Domei«, ki je štela po svoji ustanovitvi pred dvema letoma 390 poslancev, se je pretekli torek po lastnem sklepu razšla. Bila je najvažnejša skupina japonskega parlamenta. Pridružiti se hoče Zvezi za podpiranje politike cesarskega prestola.
NOVA GUINEA
Nova Guinea je za GrOnlandijo drugi največji otok sveta. Na severu meji ob Veliki ali Tihi Ocean, na jugu ob Koralno morje, Tores morsko cesto in Alfura morje, kar ga loči od avstralske celine. Na vzhodu ga ozke morske ceste ločijo od otokov Bismarck, Luiziada in D'Entrecasteaux, na zapadu je najbližji vzhodno-indij-skemu otočju. Površina otoka z geografsko pripadajočimi otoki meri 785.000 kvadratnih kilometrov. Otok je precej gorat. Najdejo se vrhovi, ki štrlijo 2600 do 4300 metrov v višino. Od severnega obrežnega gorovja se razprostira ozek globok ravninski pas od Gelvinkbai-ja do Huongolfa. Preko južnega mokrega ozemlja teče veletok Fly, ki ima najdaljši vodni tok. K severnemu obrežju tečejo Mamberamo, Sepik in Kabenau, ki so plovne in dajejo možnost za notranji promet z ladjami daleč v neprehodne predele otoka.
Vlažno vroče podnebje (25 do 28 stop.) z enakomerno temperaturo ter velikimi, po kraju in letnem času menjajočimi se nalivi, je v deževni dobi na nizkem obrežju nezdravo. Po leti navadno razsaja severnozapadni monzum, po zimi pa južnoistočni pa-sat. Prvi prinaša dež severnemu, drugi pa južnemu delu pokrajine.
Zemlja je izredno rodovitna. Rast-' linstvo se bajno razvija. Najbolj uspevajo rastline indomalajskih avstralskih vrst. Od avstralskih rastlin so najbolj važne akacije in razne vrste eukaliptusa. Najdejo se najbolj na
jugu. Ob ravnem obrežju so bogati tropični gozdovi največ palmovega drevja ter močvirja. Drevje raste vse do 3500 metrov visoko. Gojijo se pa najbolj banane, areka orehi, sago palme, kokosovi orehi, krušna dresa, jams in taro.
Živalstvo Nove Guineje tvorijo kenguru, ki živi na drevju, nadalje iz Kitajske uvožena divja svinja, miši in netopirji. Med pticami je največ papagajev, golobov in kazuarjev.
Prebivalstvo na severu, vzhodu in južnovzhodnem. obrežju so melane-zijska plemena. Imenujejo jih Jabimi, Masimi, Moto, Roru itd., ki so prodrli ob toku rek pravzaprav precej daleč v notranjost. Zapadno in južno obrežje je kakor tudi notranjost naseljena s Papuanci, kakor Kaiji, Koiari, Ko-viji, Koiti, Marindanimi in drugimi ter pritlikavimi plemeni, kakor T.apiro itd.
Gospodarski razvoj je delo belih, ki po kmetijskih nasadih uporabljajo domače in ljaseljene drugopolte delavce. K temu pridejo še razni pridelki morja ter naplavljeno zlato. Na neka-« terih krajih so ugotovili tudi petrolej,
Nova Guinea je po svetovni vojni, ko je Nemčija izgubila tamkajšnje kolonije, postala last Nizozemcev, Avstralije ozir. Anglije. Nizozemski del obsega papuansko otočje, otoke na južnem in severnem obrežju. Nekakšne zaščitne luke imajo v pristaniščih Doreh, Amberkaki, Tecal in Dobo.
*	Lakota grozi tudi Egiptu. Kakor poročajo iz Kaire, vlada v egiptovskih vladnih krogih Velika zaskrbljenost glede prehrane Egipta. Pokrajinski guvernerji poročajo namreč, da v notranjosti dežele primanjkuje žita oziroma moke. Egiptu grozi lakota v pravem smislu besede. Angleška agitacija pa pravi, da se Egipčanom ni treba bati prehranjevalne krize, ker bo Anglija pravočasno posegla vmes s svojo pomočjo.
*	Angleži nimajo pojma zakaj se borijo.
Vodilni Angleški mesečnik »Nineteenth Century and After« je objavil članek, ki vsebuje ostro kritiko angleške politike, češ, da ji manjkajo ideje in cilji. Ta politika narodu še do danes ni povedala, zakaj se bori. Anglež si sploh ne more predstavljati to, kar naj bi prišlo po vojni. »Temu nasproti« — tako piše imenovani list — »pa imajo nemški cilji povsem jasne obrise. Ti cilji niso nikakor tako neomejeni, kakor zatrjuje angleška propaganda. Ravno vsled tega je postal Führer z angleškega stališča Angliji nevaren, ker ima jasne pojme o strategiji in o politiki. To njegovo pojmovanje pa sloni na fundamentu stvarnosti. Nemci vedo čisto jasno, kaj hočejo, oni vedo tudi, kaj naj pride po vojni. O vsem tem nimajo Angleži nikakega pojma.« List nato svari pred podcenjevanjem Nemcev. »Zmožnost Nemcev, prenašati težka bremena usode, je naravnost ogromna. Pomembno je dejstvo, da Nemci v par letih po svetovni vojni niso samo pridobili, kar so izgubili, temveč še več. Pravijo, da se nikdo ničesar ne nauči iz zgodovine. Nemci se vsekakor učijo. Pravili so nam, kaj se je zgodilo, pa tudi bogovi ne morejo spremeniti preteklosti. Naloga, pred katero je postavljena Anglija s svojimi
zavezniki, je radi tega mnogo težja kot vsaka druga naloga, ki smo jo morali rešiti doslej v naši zgodovini.«
DOPISI_
E Marburg. Te dni je umrla nagle smrti naša zvesta čitateljica in prijateljica »Štajerskega Gospodarja«, vojna vdova Juliana Ferlesch. Z dušo in srcem je bila tudi članica Heimatbunda. Veselo je odšla na Dravsko polje, da bi obiskala hišo, kjer so jo vzgojili kot re-jenko. Drugega dne se je vrnila, toda tik pred vstopom v avtobus jo je pograbila nagla smrt — srčna kap. Pokopali so jo ob številnem spremstvu. Trije otroci žalujejo za vzorno materjo. — V prvi polovici majnika je bilo Standesamtu prijavljenih 108 rojstev (zadnjič 119); od teh je bilo 60 dečkov (zadnjič 57) in 48 deklic (zadnjič 62). Smrtnih slučajev je bilo 45 (zadnjič 50); od teh 23 (zadnjič 28) moškega in 22 (zadnjič tudi 22) ženskega spola. Porok je bilo pri Standesamtu sklenjenih 42 (zadnjič 52). — Kakor je iz gornjih podatkov razvidno, so se to pot vse številke znižale. Kljub temu pa je število porodov še vedno rekordno (kar je preko 100 se šteje kot rekord). Število smrtnih slučajev se vidoma znižuje (torej dobro spričevalo za zdravje Marburg-a). Število pa se tudi sicer v normalnih časih preko .poletja navadno znižuje.
OGLAŠUJTE!
OG
Vsaka oeseiia stane 1U
Kpf, mastno tiskane besede 20 Kpf. Pristojbina za šifro je 35 Kpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 11. uri. Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah. Najnižja cena malemu oglasu ju 1 Rfichmarka
Jlanta:
C U n E 6 krojaške odrezke, staro I železje in kovine, papir, ovčjo volno svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois Arbeiter. Marburg. Draugasse 5. 507
Opremljeno sobo
iščem v bližini Cilli-ja ali Sachsen,-felda. Schlof, Hotel Europa, Cilli. ____728-1
Übernehme jeden Dienstag zur bestmöglichsten Verwertung:
Schlachtvieh aller Art
am Schlachthof in Marburg (Drau). — Josef Leitner, Viehhandels-Agentur, Mar-burg (Drau), Schlachthof.	739-1
Tartfl v bližini glavne ceste na ^ prometnem kraju dam v na-jem. — Naslov v upravi.	743-1
Proteze aparate za oporo, pasove ' za kile, telesne obveae, gumijaste nogavice in vložke za ravna stopala izdelujejo SpeziaJwerkstätten für Prothesen u. Bandagen F. EGGER, Marburg (Drau), Mellingerstraße 3. 762-1
Tobačne trafike pozor!
Izgubil sem tobačno karto na ime Richter Georg, Bresovetz 77 (Ankenstein). Najditelj dobi nagrädo.	764-1
Menjam stanovanje v Cilli-ju
obstoječe iz kuhinje z vodovodom, shrambo in sobo z balkonom z enakim ali večjim. Ponudbe pod »Zamenjava iz osebnih razlogov« na upravo Marburger Zeitung, Geschäftsstelle Cilli.	772-1
Jiupim:
Kupim mlatilnico "
v dobrem stanju, 22 col široko, na motorni pogon. Maria Podgorschek, pekarna, Kirchberg i. d. Biiheln.	699-3
Starejšega konja
za vožnjo (16 pesti) takoj kupim. R. Lir-zer, Marburg, Bubakgasse 36. 749-3
Kimlm foto-aparat vel. 9x12 ali roufsilll 10xl5_ 0bner Johann> post
Wismath Nr. 1—5.	737-3
Mesariio s hladilnico kupim aH 1 vzamem v najem. - Ko-schel Josef, Steinbrück 33.	760-3
Kupim sprejemni aparat ali gramofon v kovčku.
Lubej Franz, Grafelfing bei München, Barbaraheim Nr. 128.	756-3
Kimim Javorjev in črešnjev rezan ^ les. — Tischlerei, Marburg (Drau), Brunngasse 7.	766-3
Kupim takoj
moško kolo
Marburg (Drau), Triesterstr. 82. 765-3
Foto-aparat
za plošče ali film boljše vrste kupi Ko-watschitsch Franz, Augenbach, Post Ha« gau.	768-3
Jtcedam:
Drnrlam 4 ^J6 zajkle, eno z mla-riOUdm diči. Kupim 3 rejene zajce za klanje. Thesen, Gutendorf 165, Post Kotsch bei Marburg.	724-4
Vinsko črpalko
brez cevi prodam za 80 RM, — Sabuko-schek, Marburg (Drau), Edmund-Schmied-Gasse Nr. 9._759-4
Ein gedekter
Wagen
mit 4 Rädern, gut erhalten, für Bienenzucht geeignet um 150 RM zu verkaufen. Zechner Franz, Cilli, Sachsenfelderstr. Nr. 23 a.	770-4
SluM* isce:
Iščem mesto vajenca
za trgovino v Marburg-u ali okolici. Naslov v upravi lista.
750-3
Iščem mesto oskrbnika
na veleposestvu. Ponudbe na upravo pod »Oskrbnik«.	755-5
Kmetijski ekonom
išče namestitve. Naslov v upravi. 767-5
SiuUa doU:
Wachmännerfr>r ^setzten Gewd
im Westen gesucht. In Betracht kommen in erster Linie Rentner, Pensionisten und einsatzfähige Invalide, sowie auch Arbeitskräfte, welche nicht in eiflem festen Arbeitsverhältnis stehen. Bewerber, welche bereits in einem kriegswichtigen Arbeitsverhältnis stehen oder dafür in Frage kommen, scheiden aus. Unbescholtenheit ist Voraussetzung. Anfragen sind an die zuständigen Arbeitsämter zu richten. Nähere Auskünfte durch die Dienststelle in Graz, Sackstraße 27, Tel. 42-42, Thiel Rudolf, Werbeleiter. __424-4
Trgovskega vajanca
kmečkih staršev, ki je dovršil višjo ljudsko šolo, ne preko 15 let starega, pridnega in poštenega, sprejme v trgovino mešanega blaga tvrdka Johann Regwath, Peilenstein.	697-4

hmtkeukd
4*1 Uam-u
najbolj vroče terme na Spodnjem Štajerskem — 59 stopinj Celzija
otvarja sezono dne 1. junija
Cene sob RM 1.50 do RM 3.—. Popolna oskrba od RM 3.20 naprej. Pavšalne kure od 10 dni naprej RM 65.—. Pavšalne kure od 20 dni naprej RM 117.—. .
V pavšalnih cenah je zapopadeno: stanovanje, hrana, kopelj in zdravniška preiskava. Kopališče leži v pokrajinsko prekrasni okolici sredi naravnega parka brez vsakega prahu ter nudi že po svojem položaju preveč razdraženim živcem siguren oddih in okrevanje. Radioaktivna hiperterma je znana glede izrednih zdravilnih uspehov pri vseh revmatienih boleznih, zlasti pa pri ischiasu, visokem krvnem pritisku in pri ženskih boleznih.
Protiindikacije so srčne in pljučne obolelosti. Vprašanja je nasloviti na
„Graf Attemsische GufverwaStung Rann",
Telefon Rann 2	Telegram na nasiov „Attems Rann"
Postaja brzih vlakov Rann (Save) in Briickl (Dobova)	692
Pridno služkinjo vajeno vsega dela,
ki pomaga tudi v kuhinji, se takoj sprejme. Predstaviti se je v kavarni Viktring-hof, Marburg, Viktringhofgasse 30. 672-Ö
šoferja 'zu^ene8a mehanika,- kovača SOiVijfl aH ključavničarja takoj sprejmem k Dieselavtomobilu. Hans Göttlich, Marburg, Kärntners Ixaße 128
731-6
Služkinjo
za kmečka dela (po možnosti z znanjem košnje za 2 kravi) sprejme Schwertner, Drau-weiler bei Marburg (Drau), Drauweiler-gasse 2.__744-6
Mprnhprkn sPreimem- - vpraša«
UdlUgiUUCinU Marburg-Drau, Domplatz Nr. 5.	746-6
Žaaaria za venec>ianko potrebu-" ' jem za takoj. Ponudbe na upravo lista pod »sposoben«. 736-6
Pnmnrnirn P" gospodarstvu išče za-I UlHUblllkU puš5ina Kotzbek. - Ober
Rotwein bei Marburg (Drau), Fasangasse.
_753-6
Pnmni>liirn začetnico za foto-trgo-
rumuuiibuvino sprejmem. _ Foto.
Kieser, Marburg (Drau), Vlktringhofg. 30. _741-6
Hišno pomočnico
pridno in zanesljivo sprejme družina z dojenčkom. Lahko tudi začetnica, de-lavoljna. ki ima veselje do otroka in se .hoče naučiti gospodinjstva. Ponudbe na upravo lista pod „Poštena". 729-Q
Sprejmem pridnega, marljivega
prodafaica oziroma prodajalko.
Spezereihandlung Franz Machalka, Pet-tau.	734-6
But§-£i€itls^me
Marburg, uurgpiati i
BRÜDER8JESN FSIM
Ein Wien-Film mit: Marte Harell, Winnie Markus, Jane Tilden, Hans Holt und Paul Hörbiger.
Ein Film um den Schauspieler und Dichter Ferdinad Raimund, den Abgott des Wiens der Biedermeierzeit.
Für Jugendliche unter 14 Jahre nicht zugelassen!	771
MiČnSIra za Marburg, Tegetthoff-n,3M,lva straBe iščem. Soba s štedilnikom 16 ms na razpolago. Vprašati pri Hans Windisch, Unterrann 21, Pettau»
738r6
dobro raču-uvec
v fototrgovini, takoj sprejmem. — Photo Kieser, Marburg (Drau), Viktringhofg. 30.
742-6
Piflii«iii2!kB ^nesljivo, i imrajNin« nar;C0( katero bi uvedel
Dekle
Domplatz Nr. 5.
za kuhinjska dela takoj sprejmem. Marburg (Drau),
747-6
Sprejmem dekle
za pomoč v gospodinjstvu. Bäckerei Se-chasi, Lembach bei Marburg-Drau. 740-6
Perfektno kuharico
takoj sprejmem. Vprašati: Marburg-Drau, Domplatz Nr. 5_748-6
Iščem sužkinjo
za svoja domača dela. Nastop takoj! — Vasiljev, Marburg (Drau), Custozzagasse Nr. 9._ 763-6
Melker eder Kuhknecht
der melken kann, wird mit Verpflegung und Bezahlung aufgenommen. Gutsverwaltung StraÖenhofen, Platseh, — Post: Ober Kunigund bei Marburg-Drau. 751-6
kllanra poštenega in pridnega vza-niflptfl „je,,, ^koj v službo. Dobi dobro hrano in mesečno plačo. Johann Schunkowitsch, Naraple, Post Monsberg. ___769-6
Pridnega hlapca
sprejme gostilna »Waldtoni«, Marburg (Drau), Windenauerstraße 124. 773-6
ipaiMiivliK.
Ce rabite nasvet, potem se obrnite na naše podružnice v Windischgraz, Windischfeistritz, Mahrenberg in Gonobitz ali pa na upravnike naših poslovalnic v Poltschach - Kari Sima, trgovec, Hölldorf 25 — Rast -Ferdinand Oswald, gostilničar, Rast 20 in Zellnitz a. d. Brau - Johann Lip ar, gostilničar, Zeilnitz a. d. Drau 5	5370
STADT- UND KREISSPARKASSE
HAUPTANSTALT - MARBURG A.D.DRAU. HERRENGASSI 33

Lmdes-Hvpothekenanstalt für Stefemark
I
GRAZ, Radetikystrasse Nr. 15
Občinska posojila
Hipoteke na posestva po mestih in na deželi
CULI, Postfach
Naselitvena posojila
Reichsgau jamči za vse obveze zavoda
ir
Ženitve ~ Dopisi:_
V svrho ženitve
iščem gospodično
od 30 do 35 let, prijetne zunanjosti, katera ima sposobnosti in veselje do vodstva dobro vpeljane obrti, združene z go-stilno in kmetijo. Dopise s sliko, ki se vrne, na upravo lista nad »Žukunft 1«.
__702-7
ftACNarii£n9 iz Ugledne družine z iroapvHIMie «joh^ trgovino, želi
spoznati podjetnega trgovea v svrho fe. iiitve radi povečanja trgovine. Resne ponudbe s sliko na upravo lista ped ,,Deutsche Sprache".	727-7
Izobražen gospod
star 30 let. simpatičen, v dobri službi, žeU poročiti dobro vzgojeno gospodično iz mesta ali dežele — ltkko tiftfi hčerka boljšega posestnika. Pogoj: lepa, čista preteklost ter dobra gospodinja. Dota postranska stvar. Resne ponudbe na uprav« pod »Tiha sreča 150*.	758-7
Starejši gospod
z višjo šolsko naobrazbo in dolgoletno prakso v kmetijstvu, želi «poznati samostojno, neodvisno posestaic«, v svrho ženitve. — Dopisi na uprav« pod »Vzorno posestvo«.	745-7
F a it 33 let star' i£n5en s
stalnim zaslužkom, želi v svrho ženitve sp«znati dekle v staresti od 24 do 35 let ne glede na premoženje. — Resne ponudbe s slike na upravo lista pod »Vesela bodočnost 30«.	754-7
Gospod, trgovsko naobražen,
simpatičen, resnega in mirnega značaja, star 35 let s primerno gotovino, želi v svrho ženitve resnega znanja s trgovko ali izobraženo gospodičn« v starosti 20 do 30 let. Tudi mlajše vdove niso izključene. Tajnost zajamčena. — Re*»e ponudbe po možnosti s sliko, ki se tak«j vrne, poslati na upravo pod »Pozna jeeen 1*42«. 757-7
Fant v državni službi v Marburg-u r a II t žejj znanja v svrho ženitve s simpatično gospodično od 18—26 let. — Ponudbe s sliko in naslovom je poslati na upravo lista pod »Gute Zukunft 3«. 761-7	Škropilna sredstva za vinogradništvo in sadjarstvo 1 Bakreno apno Bakrov sulfat Žveplo Nirosan Solbar Pomarsol Venetan-Neu Nosprasit M. O S E T, VELETRGOVINA Marburg/Draii m
Posestnik in trgovec s kapitalom rviacaiui k. y Untersteiermark-u, ločenec brez lastne krivde, star 35 let, išče gospodično ali vdovo brez otrok v svrho vodstva gospodinjstva; na imetje se ne ozira ter ženite v ni izključena. Ponudbe s prilogo slike (katera se pod diskrecijo vrne) je poslati na upravo „Štajerskega gospodarja" pod „Vestna gospodinja". 738-7	
Prvovrstne simentalske krave visoko bre]e In s teleti se prodajajo od s«b«te, dne 23. Maja, dalie pri gostilni Wlachovitsck, Marburg (Drau), Prach, Nutzvlekhaadlung, WiWen. 58«	KUPUJEM vse vrste tekstilne odpadke, cunje, krojaške odpadke, medenino, baker, svinec, cink, staro železa, litino iti Iščem zastopnike in nakupovale« v vseh mestih in krajih Spodnje Štajerske. Ponudbe na tvrdko: 7 O H AN N SLUGA, GroShaidel nit R«bs*«iien, Marburg, TriesterstraBe 22, Fernruf 223 M
Im £kidmiie?Mm lodtn Ditnttag und Freitag neu«« Programm Verstellungen täglch 19.59 und 29.45 Jeden Sonn- Senn- und Feiertag M.W, 11.39 und 20.45 um! Feiertag 10.39 und 14.45 Wechenschausendervorführung als Ieipr>p»aw Koltarfihn 733	
„ŠTAJERSKI GOSPODAR" • posrednik med mestom in deželo
I
Organizacija Sfeirischer Heimatbund Vam olajšuje uk nemščine!