rnk dan rana nedelj la praznikov. Issoed dally sxcapt Sunday» aad Hollidays. r LETO—YEAR XXIff. PROSVETA Céna líate I Je 16.00 ■ ■4 Okla GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, 111., pondeljek, 26. maja (May 26), 1930! UtiMM la npravaUkl MI7 8. Lawadala Ava. _______ Offlea of Publleatîenf aUIMBouth Uwndale Ava» Januar, U. lflO. at Um »mUMIm «da lh» AI ol OOMNW «f Marek I. IfTt 200,000 Indijcev v navalu na trdnjavo v Bombaju fee »alMag at «padal rata al paaUgo prorldad for » eactloa nM,"7rTr^qTT'lfa^etkarU>d oa Jaas II. ltlZ. Subscription 9*00 Yearly STE V.—NUMBER 123 Pa ae je pokazalo 400 policajev in naval je bil ustavljen! — Pesnica Naidu obsojena na devet mesecev zapora. Tretji Gandhijev sin v ječi J/ondon, 25. maja. — Kriza v Indiji pride danes na dnevni red v parlamentu. Levičarski socialisti so pripravili predlog nezaupnice MacDonaldori vladi radi njene indijske politike. Hombaj, Indija, 25. maja« — Veliki izgredi so včeraj isfbruh-nili med muslimani In Hinduti v Dacci. Eden musliman je bil ubit in veliko število je bilo ranjenih na obeh straneh. Muslimani so zažgali in uničili hin-dutski tempel. Policija je potlačila izgrede. Danes je bil nov naval satja-ffrahov na soline v Vadali. O-krog 1000 nacionalistov je bilo v spopadu s policijo, ki je streljala na množico in okrog 60 oseb je bilo ranjenih. Bombaj, Indija, 24. maja. — Veliko razburjenje je bilo včeraj v Bombaju in na. koncu ni bilo nič. Velikanska procesija, ki je štela najmanj 200,000 gandijev-cev, se je pojavila na uHcah Bombaja v protestu proti obsodbi pesnice Saironji Naidu. Ogromna masa v belih oblačilih se je valila po glavnih ulicah naravnost proti trdnjavskemu delu mesta. Ko pa je masa dospela do obzidja, je našla na cesti četo 400 policajev, ki so rekli: "Samo do tukaj in ne dalje". Proceaija je obstala, in nacionalisti ao posedli po tleh in začeli prepevati svete pesmi. Štiri ure so sedeU 1* li in štiri ure so policaji s tali in r gledali predstavo. Nato je policijski oblastnik naznanil, da satjagrahi lahko gredo v trdnjavsko mesto, če bodo mirni. Voditelji so prikimali, policaji so se razmaknili in masa belih oblek in črnih obrazov je napolnila cesto v utrdbah pol milje daleč od enega konca do drugega. Nato so se razšli. Pesnica Saironji Naidu je bila obsojena na devet mesecev zapora radi kršitve solnega zakona. Obenem sta bila obsojena Mani-lal Gandhi, tretji sin "svetnike", in njegov tajnik Pjarelal vsak na eno leto zapora. Gandhi ln njegovi trije sinovi so zdaj v zaporu. V. J. Patel, osemdesetletni biv-Ai predsednik indijske zakono-dajne zbornice, je zdaj vodja pasivnega odpora. Pomorščaki bodo "ščitili" neodvisnost Filipincev Vi. , Washington, D. C. — Königes lahko proglasi neodvisnost Filipincev, tods ameriški pomorščaki bodo morali še nadalje "ščititi" prebivalce. Tako ae je izrazil admiral Mark Briatol pred senatnim komitejem za zunanje zadeve. Nadalje je Bristol, ki je zaatopal militariatično Kxupo, izjavil, da je moralna dolžnost Združenih držsv, ds protektiv* prebivslce otokov pred drugimi držsvsmi. "V slu-čsju vojne med Združenimi državami in Japonako," je dejal admiral, "ae bo morala Amerika iM»riti v* japonskih vodah, ako se bo hotela izogniti porazu na morju." Indijance pravi, da je star 135 let Duluth. Minn. — Ljudsko što-tje je odkrilo atarega Indijanca, Joe Kobinaona. ki pravi, da je bil rojen leta 1796, dve leti prej kot Je prvi predsednik George Wa-«hington dokončal svoj drugi l*< daednlikl rok. Ce mož f*"^ '♦•"nico, je zdaj star 1» let — najstarejši človek v Ameriki. Poljaki parlament--,---- Varšava. 24. maja. — Pred-*dnlk Mosickl je včeraj odgodil ¡•«Hament s namenom, ds prepreči nezaupnico, s katero opozicija ogroža Slavekov kabinet Mavstvo h kapitalistični viju Uradnik učiteljske unije pravi, da delavci lahko preprečijo vojne , New York. — (F. P.) — "Delavci, ako nastopajo solidarno, posedujejo moč, da lahko preprečijo vojne", je izjavil Joseph Jablonower, podpredsednik učiteljske unije, na konferenci neke pacifistične organizacije. Po? kazal je na vzgled, ki so ga dali angleški delavci pred par leti, ker niso hoteli prevažati muni-cije, ki je bila namenjena proti Rusom, ko Anglija ni uradno napovedala vojne Rusiji. "Kapitalistične vojne in rezultat Istih bi morali prepričati delavce," je dejal Jablonower, da so oni tisti, ki trpijo izgube, ne oziraje ae kdo zmaga. Velika večina vojakov, ki izgube življenja na bojnih poljanah, prihaja iz vrst delavcev, ki delajo v tovarnah in rudnikih." Devere Alleri, urednik revije "The World Tomorrow", je dejal, da bi morali biti vsi pacifisti aktivni v borbi za napredek človeške družbe in v to svrho se ne bi smeli nikdar posluževati nasilnih sredstev, ki so se vselej izkazala pogubnim tako za premagance kot za zmagovalce. Pisatelji a alvHaik sva- •i + Pridružili so se protestu, ki obsoja gonjo proti radikaleren New York. — (F. P.) — Nad sto pisateljev in umetnikov, med njimi H. L. Mencken, Sherwood Anderson in Carl Van Do-ren, je podpisalo peticijo, katero je razpoalal John Reed Club in ki uključuje protest proti gonji, ki jo vodijo oblasti ln razni pro-fesiohalni patrioti proti radikalnim elementom, kar ogroža kompletno destrukcijo civilnih svobodščin. John Reed Club je mnenjs, ds garancija civilnih svobodščin izgubi svoj pomen, ako kdo prepoveduje izvajanje istih v času političnih in ekonomskih kriz. Pe-ticija vsebuje protest proti po-stopsnju oblasti, ki so sretirsle 1,546 oseb, ko so se vršile demonstracije brezposelnih delsvcev v rsznih ameriških meatih. V peticiji je omenjen tudi alučaj dveh delavk, ki ata bili obaojeni na deaet let zapora vsaka ker sta razpečevali radikalne tiskovine. H. L. Mencken je Izjavil, ko je podpisal peticijo, "da naapro-tuje kratenju civilnih svobodščin, ki jih garantira ameriška u-stava državljanom." Deportadja delavskega sgita-torja New Bedford, Mass. — August© C. G. Pin to, portugalski delavec, ki je bil zelo aktiven v tekstilni stavki pred dvema lotoma, bo deportiran v svojo deželo, ko odsluži šestmesečni zapor, v katerega je bil obsojen, ker se j« udeležil delsvakih de-monatrscij pred neko tekatilno tovarno v New Bedfordu. Sedaj ae je sanj zavzela Unija za ameriške avobodščine. ki ps nims upanja, da bo kaj dosegla, ker so ae proti Pintotu zakleli vsi tekstilni tovarnarji. Nizke mesde is Durham. N. C. — Trditev, ki jo kaj radi ponavljajo delodajalci, ds nizke mezde zaaigursjo stalno delo delavcem, se je spet izkazala sa neresnično v Durha-mu. ko so bile- tekstilne družbe prisiljene skrčiti obrat na tri dni v tednu. Tskstllnl delavci v tem mestu niso organizirani In prejemajo nizko Šestnajst let ie ni bilo tako malo denarja Washington, D. C. — Za-kladništvo poroča, da je obtok denarja v Združenih državah padel v aprilu 1930 na najnižjo točko od leta 1914. Vae gotovine v obtoku je bilo v aprilu $4,476,066,785 ali 937 na osebo. V marcu je bilo 937.64 in v aprilu 1929 je bi-lo 9S9.11. V letu 1920 je bilo 953.01 denarja v obtoku na oaobo. Najnižja točka obtoka v zgodovini Amerike je bila )«*a 1879; takrat je bilo 916.92 na prebivalca. Starostna pakajaiaa v Massachusetts! Zadevna predloga sprejeta v nižji zbornici z veliko večino Boston, Mass. — (F. P.) — A-ko bo predloga o državni starostni pokojnini sprejeta tudi v senatu in jo bo govemer podpisal, tedaj bo imela država Massachusetts najbolj liberalen zakon od vseh ostalih držav ameriške Unije. Starostna meja je 66 let za moške in 60 let za ženske* ki so upravičeni do podpore, ako nimajo svojcev, da bi jih podpirali v starosti. Predloga je bila v nižji zbornici sprejeta z veliko večino glasov, 202 proti 27. Wendell Phillips Thore, ki se je boril dvsjset let, ds država sprejme zakon o starostni pokojnini, pratf, da predloga vsebuje eno napako, ker določuje, da se administracija zakona izroči državnemu departmentu za ljudako blagostanje, ksr mu daje znaki dobrodelnosti. Thore jo mnenja, da bi bilo bolje, ako bi se podpora starim osebam izplačala direktno potom urada državnega blagajnika. Akcija Asociacije tovarnarjev, ki so se izrekli, da ne bodo upo-Silil delavcev, ki dosežejo starost 46 let, potežkoče, ki se stavijo starim delavcem in delavkam, kadar iščejo dela v industrijah in brezposelnost so bili argu-menti, ki so jih rabili zagovorniki zakona o starostni pokojnini. Oglasili so se tudi nazadnja-Iri, ki so napadali predlogo. Državna delavsks federaciji in razne druge delavske organizacije so izvajale velik pritisk na člane legislature, da so sprejeli predlogo. Te orgsnizaclje ao bile zadnja leta na delu in so zain-taresirsle zs atvar Javno mnenje, kateremu ae poslsnci v državni zbornici niso upsli zoperataviti. Voditelji državne delavake federacije so prepričani, da bo predloga sprejeta v senstnl zbornici in da jo bo govemer podpiaal. laLallia UnnrfČiM VHIVVvMS VeVRS f wwlieW Vadjs suhaAev nima nič proti mokrim prohiblčnikom Wsshfngton. D. C. — F. Scott MoBride, vrhovni vodjs Antiss-luaske lige, je izjavil 29. t. m. pred senatnim odsekom, ki je tega dne sakljuČIl preisksvo o aktivnostih omenjene ligs v zadevi askullsnlštva, da js popolnoma zadovoljen z onimi prohiblč-nlmi uradniki, ki pijejo slkohol-ne pljsče. "Seveda, naše mnenje Je, da bftlll na boljem. če ne bi pili, tods če kljub temu pijejo, niso vsled tega «e diskvsllficirsni kot Izvsjslci prohibicije", je rekel McBride — In nt ga oblila rdeči- ^tä"" «an» proti injiikcijam prebsenator Voditelji reorganizirane rudarske unijo sknša jo a pomočjo sodišča p*##ečiti Uwlsove vmešavanje v zadeve rudarjev v lllinolau , ' Springfield, III. - (F. P.) -- Bitka med John L. Lewisom, predsednikom UMWA, in Alexander Howatovo grupo, ki je formirala reorganiziram* unijo v stari orgsniaaciji, je prešla v nove zapletljaje na civilnih sodiščih. Prodno se je formirsla reorganizirana unija je dvanajsti rudarski distrikt izposlo-val na sodišču injunkcijo, ki jo preprečila LewÜsu, da ni mogel dobiti kontrolo nad afero rudarjev potom svojem provizoričnih uradnikov. Dvanajsti distrikt je potem sklical narodno konvencijo, na kateri ss je rodila reorganizirana unija, kl ss je zsvzels, ds dobi pod svoje okrilje vae rudarje na polju mehkega premoga. Strategičal manever obeh grup je bil, da dobo pod avojo kontrolo unijo v lllinolau. Reorganizirana unija ima zaalombo pri večini rudarjev, toda Lewiaovi pristaši so obdržali veliko premogovno polja v južnem lllinolau in v okolišu Peorije pod avojo oblastjo. ' f V Illlnpiau kar mrgoli Lewi-sovih organisatorjev. Guerilsko bojevanje ss stopnjuje. Ksrak-terji rudarskih [voditeljev so ob-metani z blatom, kakor hitro stopijo na pofedrišče. Prizanaša se ne nikomur. Tekmujoča zborovanja so razpršena s silo, pretepi ao na daevnem redu in dvorane so šabarikadirane. Medtem ko ae požar aovra-št,va širi med rudarji, Ima reorganiziran* tfaija Svojo organizatorje v premogovnih diatrlk-tih v drugih državah. Howat ae mudi v državi Arkanaas, o-stali uradniki ae pa nahajajo v državah Iowa, Pennaylvanlja, Ohio in v drugih, kjer akušajo oživeti nekdaj močno organizacijo rudarjev. Reorganizirana rudarska unija je sedaj vprašala na aodišču, naj zadrži Lewlaove prlatsše, da ae ne bodo vtikali v rudar-ake zadeve v lllinolau. Kot ato-Je zdaj stvsri, bo morslo aodišče odločiti ststus obeh unij. Končno pa je izid borbe odvisen od akcije rudarjev, ki bodo morali ssml prej aH slej napraviti konec bratomornemu boju, ako bodo hoteli ohraniti svojo organizacijo. Boj je grd in pri naše dobi-ček le ljudem, ki se skušsjo o-koristiti ns račun trpečih rudarjev. In Lloyd George aklesila premirje I/mdon, 24. maja. — Kakor dane« poročajo, je bil konflikt mod laborMI i o liberalci spsrt zakrpan in obstoj MacDonaldove vlad* zagotovljen do prftodhje jeseni, ako ne eno leto. Lloyd George so |a dal pogovoriti volilna psforme in ostane Ae dalje "prijateljsko nevtralen sbornict" Brisndov načrt fsderacije evrop-skih držsv. Vsi kritiki se stri-njsjo, da ja nsM Izraz hrepenje-nja Francije jk> hegemoniji K-vrope. "Brlsndova Idejs Je vodni mehurček. Kako bo Brisnd nsrodil Panevropo, Če pa ne mo-rs poravnati niti francosko-ita-lijsnskega konflikte? Prsdno misli na združitev 86 evropskih narodov, naj prej poskusi izrsv-nati njihove diference. Ako jih zdaj združi, doseže le ekspioeiv-no zmes. ki ae razletl prej kakor pa dobi novo ime," piše "Plcola". I harrow vodi pravdo proti bibliji New York. — Clarence Dar-row se Je pridružil štabu odvetnikov, ki tas topa jo svobodomiselno orgsnizarljo v pravdi s šolskim svetom v svrho. ds se Izključi biblije iz javnih šol. Za-devs bo pred *odlščem prihod- M Hoover sah Uva glasovsnje o Washington. D. C. — Pred-sed ni k Hoover je v petek poaval senat, as j Ae'v tem zasedanju odglasuje o londonski mornarični pogodbi. Ako tega ne stori, bo Hoover takoj sklical izredno sasedsnje sens ta v la Openšaparji ao poslali svojo za< atopnlke v Washington, da a-gi t ira jo proti sprejetju predloge Fašisti napadajo Brian do v načrt Rim, 24. maja. - FašističnoiMorrlsovs predloge, časopisje v Itsiijl silno nspsdif Jf Wis opoalclji^kl ae js Washington, D. C. — (F. P.) — Protllnjunkcljaka predloga, ki jo predlodil senator Norrt«, bo pokasala, dsli se more organizirano delavstvo zanesti na se-nstorje, ki so bili priporočani od strani voditeljev delavskih unij radi njihovih obljub, da bodo ščitili/ pravice delavstva. Predloge vaebuje določba» ki preprečujejo delodajalcem diskriminacijo napram unljskim delavcem, in jim dajo pravico, da lahko agltlrajo za prigtop v unije. Namen predloge ja odpraviti zloglaane "yellow dog" pogodbe In lnjunkclje, ki jih ls-poalujejo družbe na sodiščih, ds preprečijo stavke ln druga dola vake aktlvnoati. Dslje ja ns-men predloge ščititi civilna svo-bodščlne delavcev v Čaau ŠtraJ-kov. Senatorja Klng ln Hebart sta vodlls opozicijo proti predlogi ns prvi seji senatnegu justlčnega pododaeka. Oba senatorju sta glasovala ta potrditev Parker Ja. Openšaparji so poslsli svoje loblste in zastopnike, du pobijajo predlogo. Med temi so Alfred Thom, pravni svetovalec Asociacije železniških ravnateljev; James Emery, pravni svs-tovalsc Narodne asociacije tovarnarjev ; Daniel Davenport ln Wa)ter Gordon Merrlt od Lige za Industrijsks pravica, tajne organizacije protiuntjških tovarnarjev, ki ae atalno bori na aodiščih za izvajanja sodnijskih prepovedi. Zadnja organizacija raipolags t vellml vsotami denarja, ki prihaja od openšapar-Jev. Thom je podsl itjavo, v kateri pravi, da ameriško delavstvo Ima že sedaj veliko pravic in da mu ne groti nobena nevarnost od strani organlilranih tovarnarjev, zato ni potrebna legisla-cjja, ki bi ga dvignila na stali-šče protektiranega razreda. Vsi predstavniki openšaparjev ae atrinjajo, da js namen Norriso-rve predloge uveati zaprto delavnico v Ameriki, kar Je v nasprotju a funda mentalnim i principi, na katerih so bile tgraje-ne smsrišks industrijske Institucijo. Te besede od strani zastopnikov openšspsraklh tovarnarjev pokssujejo, ds ss pripravljajo ns odločilen boj proti sprejetju V primeri dvignila v senstu prompt rdit vi Psrkerjs, nkvados prašku Kalktk parata a naf I Pravi, da je rtvoHa aavamjedkih generalov zdrobi jena ftangaj, 24. msja. — Oficielno poročilo Iz glavnega atans Kal-šekovs nacionalistične armade se glasi, da so vladne Aete qUupirale Il ill br Nuatalat t h Urutmm» dri*" ttow» Ckkmm») Ja Kam-ém HM aa lato. UN M ^ ki«. $IM aa tout l«U¡ M to Um» SMa Mtol« m mI Ma; a» to». _ rate: tor U. "Ja/taS iMü (fWK <»fcaa»> •»4 CMMH HM 9* ymr. Chxtai »»4 Qto» flM wm »«. fur-Ma mmauto» Hr«« aar jr«w MmIh n nt, lur iat aUk • • l'BOKVKTA M7-M Saalli U»wtok A*«. Cfctoam. MKM0KK Of TUB HWOUT*D - ' 1 - v M primm IMÍ), iwUa M.to.1 tmmmi. to »a» to • to* |il
  • M aa aatovl- Bojkot Kakor stavka Uko je tudi bojkot že staro orožje, ki mnogokrat dobro služi delavcu. A ne samo delavcu. Tudi drugi sloji se poslu-žijo tega orožja, samo da ga drugače imenujejo. Bojkot ima lahko vse plati; je lahko tr-govski, političen, družaben, kulturen, verski itd. Dalje je bojkot lahko organiziran alt pride nponUno, to je sam od sebe brez kake organizacije ali voditeljev. Delavci bojkotirajo trgovca, ki jim nasprotuje. Nočejo kupovati njegovega blaga. To je bojkot. Nasprotno podjetnik lahko bojkotira delavce, delavsko organizacijo ali skupino. Note jih vzeti v delo. Te vrste bojkot se imenuje "črna lista". Seeialni bojkot je, ¿e nočeš Imeti nikekržnih družabnih stikov z gotovimi ljudmi, sloji, plemeni itd. Kulturni bojkot je, če se odrečež knjigam, gledališčem In drugim kulturnim pripomočkom gotove smeri. Dasi je bojkot navidez pasivno orožje, kljub temu boli,"fc pride v velikem obsegu. Trdo zadend bojkotirane», kakor zadene sUv-ka delodajalca, uničen je gospodarsko ln mora propasti. Dokier je organizirani bojkot naperjen le proti eni sami družbi aH skupini podjetnikov, dokler je torej le lokalnega pomena, ni poaebnih i»osledic za boj kotnike niti za jav- Posledice pa so, če Je bojkot spložen, Čo je na primer cela industrija ali cela dežela bojkotirana. Tedaj se rado zgodi, da bojkot udari nazaj in zadene tudi bojkotnika — kakor preveč nabasana pužka, kl ti lahko zdrobi kost v rami. Isto je tudi z generalnim štrsj-kom. Ako zasUvkajo vsi delavci po vsej deželi za moacc dni, bodo aaml stradali in drugače trpeli pomanjkanje. * Anglija ima veliko tekstilno industrijo za izdelovanje platna in sukna. V Manchestru In drugih mestih so ogromno predilnice in tkalnice. Ces pol milijona delavcev je Um upo-slenih. Industrija je kajpada v privatnih rokah. Silni milijoni dolarjev ae iztlskavajo letno is blaga, ki ga angleški magnatje prodajajo po vsem svetu. Največ sttkna in oblek prodajo v angleških kolonijah. Velik trg za angleško fabriAko bombažno blago je v In- dUl. Ko pa je Gandhl začel "aveto revolto" proti Angliji, je odredil bojkot angleškega oblačilnega blaga. Indijska ljudstva so pozvano, naj sama »«delujejo platno ii> oblačila na roke na sUr in primitiven način. SUrodavni kolovrat in ročne sUtve ao poeUle sveti simbol in-dijske "revolucije". Vsak indijski "revolucionar", kl hoče biti dober kot uči Gandhl, mora imeti kolovrat in kadar gre' v zapor, mora vzeti a aeboj kolovrat, da Um prede. Kdorkoli ima le jk>1 unče pameti, mora spornali smešnost tega početka. Ročna produkcija platna ne stane nič v denarju, vzame pu čas, kl bi ne lahko porabil za kaj drugega. Hi koliko truda sUne. Bal radi tega je moder-nj človek iznašel nt roje, da si prihrani na času In na trudu. Tovarniško blago Je cenejže ia ffnejše. Povratek k ročnemu delu pomeni iti nazaj v srednji vek. Recimo, da U kdo pozval Amfcrikance, naj bojkotirajo avtomobile in vsakdo naj si sam naredi voz in nabavi konja! Ali mu se ne bi smejali T Gandhljev bojkot Je uspel toliko, da ao indijski trrovcl odpovedali naročila In skladišča v Angliji no napolnjena do vrha — tekati I-nI magnatje so ps začeli zapirati tovarne. Samo zadnji (eden Je 27,000 delavcev v Manchestru izgubilo delo radi indijakega bojkota. Indljti, kl so oddaljeni S00« milj od Manoho»-tra, se ne brigajo zato, brtlajo pa so angleški delavci, kl so prizadeti in med njimi ao prizadeti tudi oni radlkalcl. kl podpirajo indijski bojkot. Angležkl tekstilni delavci so bolj u-darjeni kakor tekatiinl magnatje Nakopičeno blago lahko čaka, delavci pa težko Čakajo brez dela ln plače. Napreden človek mora pozdraviti vaako revolucionarno gibanje, pa iiaj bo v obliki boj-kota, aUvke aH čeaarkoll — ki gre z« napredkom. Gibanje, kl peha ljudstvo nazaj in ogrtf-ža Induatrljski, socialni in znanstveni napredek, pa ni nobena revolucija, temveč Je reakcija. DanaSnjl induatrlj«kl deapotisem je alab za masdne delavce, toda >r««dn)eveškl fevdalni daepotlzerr je bil «tok.»t »Ubil. Amerl. iki Induatrljski deUvec, ki aUlno dela. je gre-napram sredajevelltet>:u tlačane. GLASOVI IZ NASELBIN Odgovor na priznanje Glrard, Ohlo. — Do dane« se že nisem prepiral po listih, sedaj sem pa primoran,1 da Odgovorim na dopis rojaka Tanceka. On pile, da je pred par tedni prišel zastopnik Amgfilke domovine JoKko Penko k zastopniku v Girard in da sva nabrala en dueat naročnikov. Ja, rojak Taneek, saj smo svobodni v tem oziru in se vsakdo lahko naroči na kakršen list hoče. Proeveta radi tega ni itak izgubila nobenega naročnik«. On pravi tudi, da sem agent Slov. dobrodelne zveze. Vedel bi lahko, da društvo te zveze prav nič ne škoduje SNPJ, ker amo itak po večini pri štirih društvah in lahko Ae eno ustanovimo. • Ako grem ljudem na roke, 60 me kdo vpraftsvse pri tem ne oziram, h kateri stranki pripada. On bi se labko spominjal, da aU bila pri meni dvf delegata ob ča«u konvencije soc, stranke. Mar naj grem rojaka Tanceka vprašat, kake ljudi smem sprejemati? Potem pravi, da je omenjena vsota pretirana za SND. Ako preračunamo vse, tudi ne bo tako veliko. Pa saj ni bil on tukaj, ko smo zidali SND. Tudi pravi, kakšno šikaniranje vlada v tukajšnji strojarnl. Resnica je, da delajo rojaki v tej tovarni že po 10, 16 in tudi več let. In ako kdo odide od tukaj, se navadno prej aU sloj vrne, tudi rojak Tancek'je že to storil. Pravi, da imajo rojaki, dobre spomine o zadnji sUvki in da sem jo jaz zlomil. Ko Je dobil "marsh rout", je žel pa na urad ln rekel superintendentu, da delam za stavko. On tudi pravi, da je eden tistih, oziroma da sem ga ob delo spravil. Kaj se neki joka, moral bi biti zadovoljen. Zakaj pa Ukrat ni dal v list, ko j« del j dobil. Takrat Je bil John pa dober. Nadalje pravi, da pri društvu odloča večina in da jaz na sejah kričim, ako mi ni kaj po volji. Lahko bi se spominjal, kako so se laftako leto prepirali na sejah, meno pa ni nikdo ne videl in ne slišal. Ako bt prišel na seje družtva SDZ, bi videl kak mir vlada na nJUt. Tudi bi lahko Izvedel pri starih članih družtva Ljubljana, SNPJ, kakšen "dikUtor" sem bi!, ko sem bil druitveni predsednik. S tem bi se la|iko prepričal, da ne govori resnice, Pravi tudi, da sem bil izključen iz SNPJ. In vendar je bil on tisti, ki Je deloval za zopet-ni sprojem tako "nevarnega" človek«. Moral bi pač vedeti, kako Člane se lahko sprejema v jednoto. Glede natolcevanja, da rad Škodujem Slovencem ali drugim delavcem, kjerkoli morem, naj sodijo pa rojaki, s katerimi amo skupaj fte dolga leta, ker jaz som bil skoro prvi naseljenec v Glrardu in me torej prav dobro poznaj«». Tudi ne agitiram po hlM za izvolitev v razne urade kot to dela on, ker drugače bi ne bil nikdar izvoljen. Olede GekuU, ki je bil imenovan v mestni odbor, smo lahko vsi ponosni. Kar ee tiče Holčl-ča, kl baje vžlva veliko slavo radi svojlfa dopisov, naj rečem, da nam sramote ne dela, dokler ga policijo ne preganja. Ob rojaka Juvančtča se je menda zato «podtaknil, ker smo žil na veliko noč skupaj v cerkev. Ako bi pogledal kakih deeet let nazaj, bt lahko videl, da je to tudi oa delal. In ako nI bilo to njemu prepovedano, mar naj bo meni? Končno rojaku Tanceku priporočam, da naj prvo pred svojim pragom pomete In potem pa lahko It meni pride. Anžltek. PE0SVET* PÓNDEUEK, 26. MAJA. rešil v duhu njegovih naukov nemški zoolog K. Friach. Poanel je s pomočjo duhovitih «piratov dosedaj nepoznan "naznanllni ples" po ki ga izvaja čebela, čim oopoldne, ob lepem vremenu se; frocooke šole iz 1J. stoletja, poskuša čebela v leUnju: leU'PredsUvlja slovitega francoske- po 2—3 minute na 2 metra okoli panja. Sčasom« se r«zUgnejo izleti do pol ure; v tej dobi straži čebela pri vhodu: otipava vse ga vitaza, ki je živel na dvoru solnčnega kralja in jo prebil večji del svojega Življenja v ženskih oblu< 1 !>h. Slika ga kaže kot nabirafke pri povratku, napodi otaro dame z belo vlasoiljo. (0-roparje in tujce ter neredko žr- rlginal slike viai v berlinski Na-tvuje življenje v boju z osami in rodni galeriji.> drugimi razbojniki. Naposled, V drugem delu prostora so po-na 20. dan, napreduje čebela do nazorjeni temni in žalostni pri-nabiralke, razvija vse svoje pri- meri spolnih zablod. Zdravnik porojeno možnosti in deia do smr- jaanjuje, da določa «pol bioloiki ti; ŽIVI povprečno samo 25—410 ustroj posameznika, da pa naj-dni. Nabiranje medu in cvetHč- demo sablode prav tako pri "nor- nega prahu je vedno delo posameznih ločenih oddelkov. Torej izrabi čebela po vrsti vse postopne zmožnosti svojega orgaaiz-ma v korist skupnega deU ia tu so vzroki čudovitega red« v državi, ki šteje 40 do 50 tiaoč prebivalcev. Obisk v zavoda "trrtjega spola" Čuda! bolniki. Simbolična »prejemnica. Muzej nesrečneže v. Znameniti primeri Med vilami v Tiergartenu, daleč od hrumečega življenja metropole, stoji zavod dr. Magnu-sa Hirechfelda. Na zunaj je poslopje podobno drugim go-spodskim hišam, če pa stopiš čez pragi, se boš jvepričAl, da je v njej doma delovno življenje, delo na človeških problemih, katerih kešitev postaja v našem času velika nujnost Takoj pri vhodu obsUne tvoj pogled na svojevrstno lepem napisu: Dolori et amori saerum. V hiši polje živahno življenje, ljudje nenehoma prihajajo ln odhajajo. Zdravniki v belih plaščih.... in bolniki, o katerih ne ve3 kakšnega spola so, kajti njih o-bloka in kretnje se često ne prilegajo spolu, kl ga hočejo predstavljati. Vsakega paclenU zdravijo individualno — pojasnjuje mladi zdravnik, ki razkazuje zavod. V Čakalnici dr. Hirschflelda jo zbrana pisana družba: mladi možje, ki jih oblije rdečica, ko odpre neznanec vraU; mlada dekleta, ki sede druga poleg drugo in si včasi pogledajo globoko v oči, mlada Američanka, ki je sicer pravilno oblečena kakor ženska, toda pod nosom jf brste angleške brke. Pri našem vstopu je vljudno vstal vitek mladenič in pozdravil nafega voditelja, ki je z nekoliko negotovim glasom vprašal: Prosim, «11 smem gospode predstaviti ? Mladi mož je strumno podal roko, na kateri sem opazil ženske prstane. "Pozor, mlada dama!" mi je za šepetal zdravnik. Sli smo dalje.' V knjižnici je sedela stara, grda ženska. Študirala je knjigo o interaeksualizmu. Zdravnik je pristopil k njej, jo prijasno potrepljal po rami in vprašal: "Alt še nimate dovolj prakse? Ali morate študirati še teorijo?" "Dama" Je zardela ia položila knjigo razburjeno na mi-zo. Velika s preje m niča je izredao lepa. Rdeče zavese, rdeče preproge, malo slik, pač pa mnogo kipccv, ki spominjajo na grške vzore. Na omari izviren posne- raalno" razvitih ljudeh kakor pri pripadnikih "tretjega spola". Svojevrstne in grozne prtkaanil V stekleni omari vidimo male papirnate modele, ki spominjajo na orodj«, kakržnih se je posluževala inkvizicija. Neki duševno bolni mož, ki je umrl še le pred kratkim, je vso svoje življenje užival nad strašno,domišljijo in sesUvljal te modele. Vod zvončaeto stekleno posodo hrani muzej dvajset sijajnih' majhnih vojaških čevljev; po večini oficirskih, ki spominjajo na pred vojni čas. Ta zbirka pa ni last kakega strastnega polkovnika, marveč nekega siromašnega fi-lologa, čigar največji življenski užitek je bilo občudovanje teh čevljev. V svoji oporoki jih je zapustil muzeju. V drugi stekleni omari so shranjene najdragocenejše kitajske in japopske porcelanske miniature, ki ilustrirajo Kamo Southra. Ta zbirka predstavlja neprecenljivo vrednost, ker ni njej enakih predmetov nikjer na vsem svetu. Vse to gradivo je tukaj zbrano, da jih medicinski veščaki in dijaki lahko proučujejo — vse, kar jo v teh prostorih> je strogo znan stvenega značaja. Načelo zavoda je: spoznavati zablode človeške dude in jih zdraviti V drugi sobi je razstava, ki prikazuje praktično materinsko zaščito v najrazličnejših državah. Razstavljeni so tudi «para ti, ki onemogočajo materinstvo. Cesto strahovite ^ grozovitosti, proti katerim se zavod bori vsemi silami. Na stenah vise «like Oskarja, Wildea, Byrona, Michelangela tn*drugih velikih mož ki naj služijo za dokaz,, da nl-maU duhovna moč in spolna zabloda nobene zveze. Velike sta-tistike prikazujejo zlo prostitucije na vsej zemlji, zlo, kl zahteva dnevno na stotine žrtev. Razstavljene so tudi knjige dr. Hir schfelda, ki je dolgo proučeval «polno vprašanje. Zdravnik na» je opozoril na majhno brošuro, ki jo je pred kratkim izdal dr Hirschfeld: "Spolni in narodnostni čut". Učenjak najde poleg svojih velikih znanstvenUt| log Še dovolj časa, da opozarja ljudi na male nepravilnosti človeški «eksualifi psihologiji. Tako ugotavlja, da se že od pam-tiveka pripisujejo slabe navad« lastnega ljudstva drugim ljudstvom. Tako so imenovali v Nemčiji dolgo časa sifilis "francosko boloaen", Francozi pa so i-meli homoseksualnost za "nem-#ko bolezen", na Angleškem pa '"German c ustom". Magmi s Hirschfeld pravi v «vojl brošuri, d« izvirajo te oznake zgolj Iz nevednosti in narodnostne zagrizeno*, sti. "Po pravici" — veli — "jo Lusch&n vedno iznov« i>oud«r-jal, da glede moralnih svojatov razlik« mod norodi ni Uko velika tek parthenonskega templja. V kotu Velik blagoslavljajoč angel __ moškega spola. Na klavirju Hn krto,. med pooamesniki enegs ln Kako {ovartyt itMt Clm uyotovl čebela, da ji nudi U ali pna cvetlica sad« ti medu. pri leti kmalu na t lati kraj ajene tovariSire it lategH ulnjaka. Kako "pove" prva naldralka o- stalim o svojem odkritju* T»di|uko svano -mleko" ln z njun to vpraAanje tolmači moderna «tbeU isto hrano sa mlade n«± znanost s »Uko tvanlmi "pogoj 'neOnejše ličink«. Ces dva tedr* niml refleksi", čijlh pomOa saj mleko uaahne. in čebela Ima dr* človeka In oaUle vrStenčarje Je «» poale: rastovorl nabiralke, ugotovil • ruski tanmrtvenik' ' Pavlov. Nad vae težko ug«fc|o o I ku Pieri*ot iz porcelana. V tem velikem 'prostoru se skoro izgublja majhna postava doktorja Hlr-schflelda. Zdravnik nas je peljol v sred-njevelik prostor, kl predsUvlj« muzej. In kakšen muzej! Na ste-aah velike fotografije, ki prikazujejo originala« bitjo: posnemovalce žensk, v civilni obleki ln preoblečene. Cesto ne vel. de predsUvljaU obe fotografiji e-no !n lato bitje. 2enske s dolgimi bradami, kl bojevito zro na človeka ln mu vlivajo «tr«h. Slovite zvezdnice iz cirkus« Bamitm so to. V kotu pred«Uvlj« velik« podob« ml«deg« bavarekega kra-[>va U« Ludvik« II. V uniformi U-det« sedi ns prestolu podobnem stolu in gleda prostodušno svoje veaeif tovariše — gotovo ne misli na malo bavarsko jeeero> ki je bilo določena da mu prinese smrt. Zdravnik opoeori ne kretnjo njegove roke no fotografiji Nesrečni bavarsfci Hemlet Je t-mel fine, bele ženske roke. Ka Mjntaf aala»je. saaJ! ulnjak in - stoWne fotntfiafli kale sroievr-maga novorojeaim tovarilicaj« fotne pojave tretjega sprtar ie-aa svet V istem času (od 12 de in mišljenju čebefr je prvi 1 t« dneva življenja) izloča čeb* lesa. kl niso ne molka ne žen-ka Ne apreminja jih obleka, ob- utega plemen«". Njegov zavod nudi znanetvene dokaze, da je spolna' relorm« potrebn«, če hočemo pooSod ns svetu zmanjšati trpljenj. Za laika, ki obliče Hirschfeldov zavod, pa je največje spoentlje, da tretji «pol resnično obstoji in d« g« psihologi nikjer dvnjie tako temeljito ne proučav^i kakor v Htestfe6£ do vem snvedu. K. B. Delavci pvoteetirajo HI i S|i Ga. — Vzllr grožnjam od strani klanovcev. so skušali preprečiti shod zamorskih ia Mopoltnlh delavcev, kl Je bH skMcan v znak prote«U proti peroekuciji delavskih organizatorjev M. H. Powerso in Joe C«rre, ki sU bil« «retir«n« In vržena v ječo. ker sta pozivala delavce na boj proti Iskorišče-valcem, ae je shod vseeno vrlll. Policija Se al vmešavala v zborovanje In shod je bfl mirno zaključen. organizatorja sU obtežena hujskanja na upor In obravnava proti njima Je določena na ^ nuja. Dr. Ivo Pisc: Hrana—vzrok bolezni Pokazalo se je v zadnjih letih, da porabu mesa v Evropi sUlno raste. S sigurnostjo ne (lanu* Hti ne da reči. da je to v škodo prebivalstvu, ni pa izključeno, da nastopa čas, ki bo karakteriziran po preobilici uživanja mesa in bo U pseeMMea ošksdovaln zdravje. Zdraviti, kom je zna*» nebroj poedietfc slučajev v različnih obolenj prebavil pri ljudeh, katerih hrana je obsegata stalno prevečmeaa in so zaradi tega zaključili, da sU preobilica mesnate hrano in obolenja v vzročni zvezi. Ta sakljuich sicer še nI dokazan, ampak prav verjetna d mneva. '"' In takih prav verjetnih domnev je mnogo. Statistike v različnih kulturnih deželah kažejo na čezdalje večje širjenje raka. Za 1 a vzrok se navaja med drugimi preobilica mesa v hrani. Isto> je glede želodčnega čira ali rane na želodeu. Poznamo kraje, kjer ima vsak deseti človek (po Thomayerju) želodčni čir in druge, kjer je eno tako obolenje na 2000 ljudi. Pokazalo so je, da je zlaati malo želodčnih čirov v krajih, kjer je udomačena pretežna rastlinska hrana. V zadnjih letih kažejo zdravniki tudi na okolnost, dp ostajajo od mesnate hrane v telesu neuporabljeni ostanki, katere je treba izločiti iz teleoa. To je naloga* ledvic. Jasno j na prvi pogled, da ledvice, ako so že drugače kako prizadete, tega dela ne morejo izvršiti z uspehom in g« izvrše le no svojo škodo. Zato danes zdravniki prepovedo bolnikom na ledvicah uživanje mesa. " • ' ; Tudi pri božjasti so ugotovili, da rastlinska hrana zmanjša napade. Najvažnejša pa je trditev o uplivu mesa na zvapnenje žil. To obolenje je v drugi polovici življenja najbolj pogosto. Povzroča težko srčno napako in s tem tudi smrt. Tudi ta bolezen je čezdalje bolj pogoste. • Tudi še o nekaterih drugih boleznih (skor-•but, protin) se «metra, da so v zvezi s pomanjkanjem rastlinske hrane. Zdravniška veda pa je iz opazovanj mnogih poedinth slučajec ugotovila še neko važno okolnost, da namreč marsikdo ne prenese hrane» ki je za drugega povsem neškodljiva. To gre za posebne vrste individualnih lastnost1, ki jih ne poznamo in ki podpirajo vznik bolezni. Te lastnosti delajo človeka nekako dovzetnega za določene bolezni in teko stanje imenujemo s tujim izrazom ideosinkrazija-Pri sorazmerno velikem številu ljudi opazujemo po vžitju rdečih jagod, malin, rakov itd. pojav lisastega srbečega izpuščanja po vsem tolesu (urticarifi)i. Pri otrokih in večkrat tudi pri odrasti i h lahko opazujemo še en pojav, namreč odpor proti nekaterim jedem. Včasih je U odpor tako utemeljen, po kakem dogodku (n. pr. slučajno bruhanje, muha v jedi), navadno pa ne ve dotičnik utemeljitve. Tak odpor ima seveda lahko škodljive posledice, zlasti ako se obrača proti koristni rastlinski hrani, zelenjavi in sadju. V mnogih družinah Uhko najdemo primere za to, ko matere tožijo, da otrok nima teka, 'da je samo nekaj jedi, da stalno hujša itd. Takemu odporu se da lažje odpomoči s pripravljanjem in izmenjavanjem različnih vrst zeienjav, aadja itd., kakor pa z dajanjem zdravil. (Zdravje.) j . (KONEC.) ' NA CEM UMIRAMO? A Od aUrostne oslabelosti, takozvane naravne smrti, umre veilko manj ljodf, nego si mislimo. Neki učenjaki so pred kratkim raziskovali vzroke smrti in so ugotovili, da umre vsako leto od 10,000 oseb: zaradi jetike 21.5, zA-radi raka 20.3, pljučnice 18.8, želodčnih in črevesnih bolezni 17.4, možganske kapi 13.1, naravne smrt! 10.8, influenze 4.6, radi strupljenja ran 2^, zaradi ošpic in noric 2.2, zaradi oslovskega kašlja 2, vnetja slepič« 1.3, davice 0.9, legarja 0.5 in zaradi škrfatinke 0.2. Jetika m rak sU io vedno najobičajnejša povzročitelja smrti. Posebno neke poklice jetika n«Jr«j23. angažiral za opero tedanji upravnik gledališča g. M. Hubad, mi je dal takoj za debut Chansonet-ta v "Gorenjskem slavčku". Pel m m za časa angažmaja v Ljubljani velike in maj hrte partije v 42 operah. 1 "Misel na Ameriko? Koncerti-ranje po Ameriki? Pomen za Islovenske ljudi v Ameriki? Sod- • smehom Čudi sliki. Potem postajne služben, izroči sliko dokonč-Ino ter zahteva toliko in tolik? dinarjev. In tako gre popoldne. Prihajajo .služkinje, same in z vojaki, slikajo se posamič aH s fantom skupaj, ona sedi na stolu pred jeaesom, on pa stoji ob njej hi ob stebru ter z levico tišči pred star srbski bajonet, mora se videti, da ima bajonet, da je vojak, vešče prikrije raztrgano me-sto bluzi nega roba, s dlanjo pokrije luknjo v blusi, nspravi prijazen obraz kakor sahteva lit želi fotograf in. — In potem jo slika že v lavorju, obrisana v brisačo, že jo drži dekle v rokah, on pa samozavestno plačuje. Nekaj človek že mora tvegati, da so takele majske nedelje vsaj malo lepe sa to vojaško ljubeseit pod tivolskimi kostanji v mlečnih sencah: ^najakega solnca. In potem ae spomni, da stano avtobus, ki prevozi celo Šiško samo en dinar za osebo, da yoei v cikcaku po vseh šišenskih ulicah in da je šofer silno prijazen, pa povabi služkinjo še no "en izlet z avtom.* Da, šofer Je prijazen, toda ne napram njemu, stno je tako zimako dvorišče, ki *a JedVa P** P* prav pripravno, da se skozi ok- prwn dru«im meščanom, ki jih listu v Berlin in sem namestu v Milanu priredil pozneje koncert v Berlinu, ki je bil navdušeno sprejet od strani publike in kritike. "Vaši nadaljnji načrti?" O nadaljnjih načrtih pa rajši molčim, i . r . " * ', V«. < »' ■ ''itf-Ljubljanski maj Ljubljana, v maju 1930. Dvorišča nekaterih htš so se spremenila v vrtove. Prav za prav pa niso to vrtovi, to je le nekaj zelenja, toliko, da Je ime-Do maja je stalo na dvorišču dvoje golih dreves, pod njima je majhen obzidan bazenček, kamor je napeljan vodovod; iz cevi, ki je sredi bazena postavljena na-vplk, in iz katere curlja poleti voda, ni bilo celo zimo nobene kapljice, bazenček se je posušil, in na dnu je ostalo blato in sme-tje. Trata krog bazena je bila videti poteptana,*mrtva. Žak>- ao ozreš nanj, kadar si izmučen in žalosten pa bi rad videl še koga, ki j« žalosten in utrujen. Tako mestno zimsko dvorišče je. Potem pa se jc začelo dvori- be ameriške javnosti o naši pe- *čo spreminjati v vrt. Očistili so srni? Glasovi kritik o nastopih?" Misel na Ameriko je prišla že v prvem letu ljubljanskega angažmaja. Držal sem jo bolj za sebe, ker bi se mi sicer smejali, da si drznem kaj takega, Jcot so »e mi mnogi pozneje, ko se je ta misel uresničila. V New Yorku me je bilo groza, ko sem pomislil, da bo treba iskati angažma med to ogromno maso ljudstva. Kar je prišlo slovenskih pevcev za mano, so imeli že kolikortoli-ko uglajeno pot. — Prvi angažma je bil ameriški. Nato sem napravil samostojen koncert v New Yorku v pretežni večini s programom nate narodne fn u-metne pesmi in aranžiral s pomočjo raznih organizacij veliko koncertno turnejo, ki se j* raztegnila do San Frančiška in ki sem jo zaključil zopet v New Yorku. Namen koncertov za naše ljudi v Ameriki je bil, oživeti jim vsaj za par momentov zopetni spomin na domovina Namen za širšo ameriško javnost pa je bil, seznaniti jih z najlepšim, kar i-mamo Slovenci, to je naša narodna pesem. Ameriška^sodba o naši pesmi je zelo laskava; povsod so jo prejeli z velikim navdušenjem. Kritike o nastopih so zelo lepe; imam jih celo zbirko ia slovenskih, hrvatskih, angleških in eHo italijanskih listov, ki izhajajo v Ameriki. "Kako se cenijo koncerti?" Koncertov je tam mnogo in so po večini dobro obiskani. Znamenje, da se Jih oeni. V New Yorku sem večkrat prisostvoval poleti simfoničnim koncertom na Frigid: VENTILATOR bazen in odprli vodovod, Iz cevi je brizgnila voda v loku kvišku ter strmoglavila nazaj v bazen in ga počasi napolnila do odvodne odprtine, po kateri voda odteka. In iz cevi škropi voda in nikdar ne more napolhiti bazena. Toda odteka sproti. Kapljice padajo tudf na ruše krog bazena in trava se oBvežl, zazeleni v temno zeleno barvo in — barva plane še v drevesi. Popje se je napelo, počilo in v maju je pognalo liste in že se med zelenjem svetijo bele sveče cvetov. Kostanja sta, ki rasteta na tem dvorišču in prineseta z vsakim novim zelenjem vsako leto nekaj dobrega in upajočega. Takih-le kostanjev srečaš sicer mnogo, a na tem dvorišču sta gospodarja, zavedata se svoje službe lepoti-čenja pustega dvorišča, pod njima žubori sramežljivo vodomet i t preproste pločevinaste cevi. Dvorišče je postalo vrt. Pa je vee skupaj la nekaj zelenja. Iz dvorišča Je planilo v parke, planilo v Zvezdo in njene koata-nje, planilo v Tivoli v gredice in drevorede, v topole in tise v kostanje med šotore, kjer vrši svojo-obrt brzi fotograf — "šnelfo-tograf". ■ Zanj pomeni maj sezono. Zanj Mo ter v primeru potrebe izdaja- vprašuj«, kako kaj žive in da bo že še bolje sčasoma tudi za nas in vas — pa je tudi to dobro, po * slušati, kako domače je vae to in kako kar tako mimogrede vodijo pogovore. A vse to, zeleni drevoredi, cvetoči parki, solnce in drugo, vse to ni tako važno in lepa Lepo jo to, da ao ozelenell kostanji po mračnih dvoriščih mestnih hiš, da sO oe odeli v zelenje, ki sveti in da pod njimi curljajo majhni vodometi. Taka dvorišča so dobra. Izaeljeaeka liga ustanovljena Pred tednom dni se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor Izaeljenske Lige, ki naj vzdržuje stike z našimi izseljenci in ki naj jim nudi pravno in vsako drugo pomoč, bodisi ob priliki njihovega obiska domačih krajev bodisi da odhajajo v tujino — sploh biti društvo, ki se nanj lahko o-bračajo izseljence v vsaki priliki za nasvete in pomoč. Bo naj nekak most čez lužo. V pravilih Izseljensko Ligo je razložen namen Lige tako-le: Vfcdržuje naj stike z izseljenci izven domovine, zlasti pa naj a) vzdržuje pisarno, ki bo. V izseljenskih vprašanjih brezplačno dajala nasvete in informacije in bo posredovala v vseh primerih med izseljenci in domovino; b) prireja naj poučne tečaje, sestanke in predavanja o deželah, kamor se Slovenci izseljuje- pomenijo sezono majski nedelj ski popoldnevi, tedaj, ko večina meščanov pohiti iz mesta na deželo, v bližnjo in malo daljno o-kolico, tedaj, ko ostanejo v mestu in nh cestah le vojaki ln služkinje in policisti ter kaki izgubljeni ljudje, ki nimajo iti ne iz mesta, ne kam na obtok, doma pa ne zdržijo. Ti popoldnevi so za "brzo-fo- prostem. Udeležba Je bila navad- (tografa" sezona. Tedaj ivide v šotor, ki ga je razpel poa tlvol- '<> do 26 tisoč ljudi. "Kako ste se začeli ukvarjati z zamorsko pesmijo?" Zamorska pesem je edina glasto v Ameriki; ki se ji lahko re-« ; rekratek. Öna Je U ritem !n »»čin interpretacije s svojim * kalnim čutom tako sijajno ¡°NÄ da sem za poznejši k'*K€rt i Berlinu zaprosil, da me •premija, čeravno je tem na sta-Ql< pianistov. ' «-snažno Je bilo, da je pro-"«m v MIlanu tako ugajal da m* i' povobila agentu ra Tontas-Groloi za koncert. Toda vjne« "ri% nujna operacija, radi ¡ "tert-aem ae odpeljal k špecijs- skimi kostanji, kaka služkinja ter se ds fotogrsfirsti. Spredsj na šotoru si je ogledala razstavljene fotografije, gledala posnetke deklet, ki stoja ob kakem stojalu, naslonjene nanj z roko, v ozadju pa je naslikano na platnu jezeru in stopnice do njega. Vse to je zanjo tako lepo In kar neverjetno se Ji zdi, da je vse to tako dosegljivo blizu — od-grneš plahto in vstopiš nsrav-nost pred aparat. Postsvlš se k ozadju iz platna, oglato položiš sojo roko na stojalo, na stojalu leži knjiga, napraviš na željo fotografa prijazen obraz, a ti utrp-ne sredi poskusa, napraviti se prijaznega in potem je elika tako trda. poteze tako odsekane — vee drugače, kakor si mislil, ko si bil vstopil. FVjtograf skače ves vnet nad svojim pokftcem krog dekleta, krog aparata, zgrabi potem gumijevo kroglo, opozori dekleta, naj pazi. pozor, e-na, dve. tri — in stisne kroglo ter ee vljudno zahvali: Hvala. Aki okolici, po hrvatakem Zagor-Dekfctu Je laže. oddahne si. po-iju, kjer so posledic* tega uprev to jI še ksk hip nepremično ln {strašne. — Poeeatnik Meglič Iz ti v te namene tudi svoj list. Pravila Izseljenske Lige je ban dravake banovine potrdil in 24, aprila se je zvečer v posvetovalnici Zadružne banke vršil občni zbor, ki so se ga udeležili predvsem naši delavski* zadružniki. Občni zbor Je otvoril s. France Vllhar, ki Je razložil namene Lige in njeno dosedanje delo in delo v bodoče. Zadružniki debati rajo in stavijo razne predktre, kako delo voditi najbolje, nakar je bil izvoljen ta-le odbor: Za predsednika Anton Kristan, podpredsednika France Vilhar, za tajnika Cvetko Kristan in Mile Klopčlč, za blagajnika Drago Malovrh ter dvoje odbornikov. V nadzorstvo so bili izvoljeni ss. Kobler, Vrhuc, Selan, Pretnar, Očko In Hlebš. Pissrna Izseljenske Lige Je v prostorih Zsdružne bsnke (Miklošičeva 13). Nanjo se Je obts-čsti vsem, ki žele dobiti kake Informacije in navodila. Rojaki, zlasti naši somišljeniki, naj se ob vsakem prihodu v domovino z vsako željo in vprašanjem obrs-čajo na Ligo, v vaem Jim bo šla na roko. Zapomnite si naslov: Izseljenska Liga, LJubljana, Miklošičeva cesta 13- ftmamica ubija ljudi. čelo "čokati" Ms j več šmarnim, od sehe ter kaše Pila sta. dokler nI posestnika a? — praša In Megllča zadela kap in je ostal na se t aare pOt«'Z#v jen mi zadovoljnim na- To vam po povem — tako smešne zime res še nisem doživel, kakršna je letee. Dež, blato, mlake na cestah, sneg, pest solnca, dež — avtomobili pa brez konca in kraja*drvijo mimo in škropijo po vas, ki nas je Bog pot od zibelke do k»te prehodili pot od zibelke do krste prehodil peš. Ej, ta-le vremena ne dajo slutiti nič dobrega,, ljudje takoj od začetka resda nič ne rečejo, toda s vsako kapljico blata, ki kane nanje, raste nejevolja v njih, samo malo še, pa bodo imeli dovolj. Prav diuies sem srečal prijatelja, ki hodi v gimnazijo, pa sem ga vprašal, kakor se spodobi: Kako je kaj? — Moj Bog, ml je odvrnil, ali ju to kak red, ali ima Človek kaj od take-Ie zime? Samo to jo dobro, da sem tedaj, ko je bilo malo mraza, šel in sem "pre-šprical" štiri dni, aiccr bi letos niti za par drsljajev ne prišel na*led. In kaj sem hotel, moral sem vzeti kar štiri dni, samo za nekaj ur ali, recimo, za en dan bi mi v šoli ne verjeli, da sem bil bolan. — Da, v proč ud ne zmede peha ta letošnja zima ljudi. Vzemimo samo trgovce s kurivom. S severa so si obetali bogat val mraza, napolnili so si skladišča* dali oo v časopise, kdaj da prida ta ,njihov val, in so pozvali vso ljudi, naj so založijo za zimo. , No, in nazadnje? 8 severa ni prišlo nič, ljudje so ree svoje zadnjo prihranke vtaknili v premog in drva, toda sdaj so preskrbljeni skoraj do prihodnjega leta in dotlej — ej, dotlej bo morda še zdnvnaj vse po starem, vse v* redu in prsv. V Gradišču me Jo dohitel av. tobus, v tesni uliei se nisem imel kam ogniti, in me je oškropil od vrha do tal. Da, da, sem si mislil na tihem, tako-le je sdaj, ob poslednjo trohico veljave Je človek. Avtomobil, tako-le pl šejo Časopisi, avtomobil je naj Idealne J ša oblika. prometa za bodočnost. In nikjer instance, kamor bi se človek pritožil. Samo nauk, ki sem ga «davnaj nekoč prejel od matere t da naj nikar nikoli svežega blata no brl šem s hlač — ta nauk je bil vse, česar sem se mogel dobrega spomniti tam v Gradišču. Stopil sertt na ulioo, šel sem počasi dalja, pogledal sem za od beglUn avtobusom, pa so mi je na mah spet razjagnJl obraz. Jaz sem že tak — na nikogar ne morem dolgo kuhati jeze. Na strehi avtobuaa se je vrtel ličen, majhen, IdraČkast ventilator, Moderna tehnika je kakor rafl-ni rana dama, ona ve, s kakšnimi sredstvi se osvajajo srca ljudi, ona ne ustvarja samo elioih lo. komotlv In aeroplanov in raketnih avtomobilov, ona gre in na vsako veliko stvar nadone Ae kaj malega, veselega — sa otroka, ki Je v ljudeh. Tl-le ventilator ji na naših mestnih avtobusih so res nekaj tako veselega, žo sami na sebi so skoraj dovolj, da jih človek pogleda, pa pozabi na vse in Je dobre volje. Ventilator Je pač ena tistih iznajdb, o katerih se ne da reči, da hI Jih odkril današnji Čas, če bi ne bile že zdovnaj odkrite Meni se zdi, da ljudje dandanes nič več ne dihajo tako na Mroko In Uko Iz dna, kakor so mors» včasih, nič več nimajo smlsls'za tisto prostost ln razmah, ki Je zanj sleherni dlhljsj življenja vreden svoje cene. Dandanes ni več Uko, da bi si ljudje kamne valili s svojih src. menda Jih Je Bog premočne naprsvll ali kaj, čisto mirne dule lahko vse prenesejo, ne dajo žal besedo od sebe In gredo mimo Človek ne sme biti premočan, po tudi predober ne sme blU — dober Človek bo na svetu prav zagotovo premagan. Včasih, ko sem bil šo majhen — to se pravi: še bolj majhen, kakor sem sdaj —■ še nieem vedet, kakšen opravek ima v življenju ventilator. Hirer pa mora biti tudi odraslih, velikih ljudi, ki le bore meU» vedo o nJem — da, tako malo znana je ta st%'ar, da niti domače besede nimamo zanjo. Pri nas v Trbovljah smo jo včasih isgovarjall: vi nt i la ter In smo vedeti samo, da ljudem, ki delajo globoko v Jamah, pomaga do zraka. O-t raci pa so čudežen svet — v vse bi rodi vtAnlll svojo drobne roke, vee bi radi obrnili na- lo drugače, kakor gre, vse bi radi potrli, da, neki čuden uničevalen nagon je v majhnih ljudeh. Ko smo hodili po premog v Štirc, smo prav radi počivali ob vhodih v jame — nekateri eo bili tedaj, pred petnajetinu leti. še selo preproeti in skromni ln včasih se nismo mogli vzdržati pa smo šli, zaprli železna vrata in prisluhnili, kaj bo za njimi, potem pa nas je bilo groza, uprli smo se ob nje in smo jih mukoma spet Izvlekli na stežaj. Sami pri sebi smo se na tihem bali, da utegneim> morda zadušiti nekaj ljudi, miru nam pa le ni dalo, da se no bi malo poigrali — ah da, nekaj veselega in smešnega so otroci v svojih strasteh in straheh. Zdaj Živim povečini v meitu, mnogo svojega življenja preso* dim v saprtih prostorih. Včasih posodim v kavarni, včasih stopim v gostilno. To vsm rečem, ponekod je še tak srak, da ne do prestajati, poln vseh mogočih in nemogočih vonjev, Človek pa pride, sede meni niši tebi nič, si naroči kaj malega in so skloni nad časopis, da bo ¿i-tal: "Vloga aeroplanov v severni Kanadi." Toda Bog Je dober in je Človeka ustvaril tako, da mu je zmerom samo od sočetkn težka ¿oi čas pa se povsod privadi in lahko živi kjerkoli in kakorkoli. In nazadnje — lokal, ki mu Je do tega, da bi bil štet za boljšega, zmerom poskrbi aa ventilacijo. Pri nas na deželi je menda šo zdaj navada, da se kmetje proti mrazu zavarujejo tako, da špranjo v oknih sastijcjo i žagovind ali s kako drugo atvarjo. Toda nekje sem čltal, da je vse to vrU zadevanje napol zaman — izmeno zraka v zaprtih prostorih da Je skoraj nepremagljiv naravni zakon. Zaprite vrata In okna, zabijte vse špranje — skozi pore v zidu da se vam bo v hišo prikradel srak. Poglavitna je, sem čital, razlika temperature v hiši in zunaj! takih razlik pa, Če se ne motim, nikoli nihče ne bo spravil s h veta. V naravi je vse tako urejeno, da mora vsakdo živeti v svojem; riba v vodi, človek na zrsku. Nekdo je dognal, da morajo za človeka, ki v kaki epidemiji leži v bolnici bolan, vsako uro stopetdeset kubičnih metrov zraka dobaviti potom ventilacije. Glejte, tako lahko je odra v • nlku, sa bolnika najti rooopt. Težko pa je človeku, ki so bije sredi življenja. Cramtoe Izgubil bitko s Washlngtoo, D. C. — Poskus kongresnika Cramtona, ki Ju skušal preprečiti apropriaoij« $665,000 za življenske potrebščine indijanskih otrok, ki flve na vladnih rezervacijah, se je izjalovil. Cramtonova predloga je naletela na veliko opooioijo v senatu, ki Je vztrajal da kongres določi sa oskrbo vsakega o-troka 87 centov na <^n za hrano ln 142 na leto za obleko. Proti Cramtonovl predlogi so nastopile razne organizacije ln to je bil vzrok, da Je bjla poražena. Največja ameriška vae Ima 68,-HI» prebivalcev Chieago. — Oak Park, «Ikaftko predmestje, Je še vedno vas (vll-lage), kl Je vsekakor največja v dešeli. Tam so našteli 6Mt9 pre-bivalcev; pred desetimi loti jih Je bilo 80,868. Hammond, Jeklarsko mesto v Indlanl, Ima 94, 104. Od kdaj st m vMkvjamo . «rab? ? ' Ipporaba žepnega robca je po-ttala za Človeka naših dni tako sama po sebi- umevna stvar, da vobče nihče več ne misli na ta kako je bilo nekoč drugače v tem oairu. A tudi Žepni lobec ima svojo zgodovina ki je prav sa-bavna. Smešna se nam vidi misel, da je bil žepni robec neznan patricijkam v starem Rimu, kneaom in knezinjam renesance nemških plemenitašnjam, kl jih je opeval Walter von der Vogel-weide in drugim. In vendar je zgodovinako dokazano dejstva da je bilo to, kar imenujemo da-nos žepni robec, še pred štiri sto leti čisto neanan predmet. U še več! Praktično uporabljanje robca je prišlo v rabo iele pred je-dva poldrugim stoletjem; dotlej so smatrali robne sa llflp. V sačektu Šestnajstega veka je propagirala neka Benečanku nov modni predmet, ki ga je krstila aa "fssoletto". Francozinje so takoj planile po tej novotarjl In so ai dale delati robce iz najdragocenejšega blaga bogato izve-sene, ki so bili zavoljo tega tako dragi, da so si Jih lahko privoščili la najlmovitejši ljudje. Vsekakor jo bil robec luksusnl predmet, zaW ispričano je, da ni imel tedaj še nobene praktične vrednosti. Nosili so ga v roki ali pa ob pasu kot dobrodošlo Igračko, Tako je poatal robec sčasoma čedalje dragocenejši predmet. Sicer Je pisal Jean Sul-plce I, 1A48. v svoj I knjigi "Ll-bellus de moribus in mensa ser* vandis": "Ce se vaekuješ, ns omoš toga storiti z rokami, ampak v robec". Tudi Erazem Rot-terdamski se je savtel za robec, ko je zapisal, da Jo "vsekovanjs v robec nad vse dostojna reč". Kljub temu pa so smatrali to novost za naravnost prekucuško zadevo v predpisih, tičočlh ae bon-tona in so ljudje rajši soglašali z nazori Montalgnsa, ki jo bil močno nasproten tehtu, da bi se dale isločevanju ia nosa kakšne prodpravlce ln da bi se nos čl-stH a blagom, v katerega bi ae ljudje vsekoyjüi. Tako je ostalo pri dobri stari navadi In IJndJo so se Še dalje vsekovali a prsti, pri Čemer ao psziU samo na to, da ao opravljali ta posel a levico, zakaj z desnico so nosili jod v usta. Gorje onemu, ki so je pregrešil zoper bonton ln Jo nesel v družbi roboc k ustom ali celo- k nosu t Gorje mu, ki bi ae dranil samo imenovati ta omlnoaen pn-dmet z imenom. Tega niao smele storiti niti igralke na o-dru, celo ne tam, kjer jim Jo kaj takega predpisovala vloga. |V srednjo Evropo J« prišel robec, ki ao ga po njegovem Italijanskem imenu imenovali "faco-netel" šele 1/1664, Takrat se Ja prvič pojavil mod nemškimi kne-al, plemen It aši in imovltlml meščani. Ljudstvu pa je bila raba robca zabranjena, kakor Izhaja iz nekega draždanskega prvdpi-sa v I. IM. V mnogih nemških mestih (v Monakovem, Magde-burgu In drugod) so celo Imeli posebne predpise, kdo sme kupiti robec ln koliko mora plačati zsnj (merilo je bila vednb družabna stopnjs). Cena robcev ae je seveda šesto monjsvala, ker so bili zelo podvrženi modi. Kraljica Marija Antonleta Je morala plačevati aa svoje robce po 20 do 26 llver, v našem denarju Uv rej po kakšnih «6 do 114 dol., in še nI pri tem upoštevane kupna moč denarja med tedanjimi < a*i In sedanjo dobo. Napoleonova žena, cesarica Jožefi na, pa Js plačevala samo »0 do do 100 f tankov sa kos. Tej ženski tudi štejejo v poglavitno zaslugo, da je uvedla robec U vsrkavanje. V trgovini Gospod: Imate damske noga vice? Prodajalka: Za gospo — so- ^ , , J t progo — ali pa sme biti kaj belj- Ta trditev nI zgodovinsko «loka-hl.Ktf ------ 4zana, Vendar je gotovo, do Je bl- la Jožefina prva, kl si je upala priUlfrtatt robec v Ubrani družbi k ustom. In še vzrok za to Je in- -toresanton 1 Jožefina je imela zelo grde zobe, ki si jih je zakrivala s robcem. . Ce je dotlej veljalo, da je ne-apodobno vsekovanje v robec, je mahomg postalo "spodobno", da so se ljudje selo glasno vsekavsli. Pri tem ao posnemali glas tro^ bente ali predenje mačke, kakor opisuje de la Mnsangere. dele ka je postal robec vsakdanji predmet, Je prišel oh veljavo kot li-šo in so ljudje tudi opustili taz-košno opremo ter so se prilagodili gleda oblike in načina njo-govemu novemu namenu. Vzajsnm pomoč v prirodi Med najnovejša spoznanja ži-vljenjeslovno vede s)>ada, da dopolnjuje medsebojni boj za obstanek — vsaj v kraljestvu živa- c II r— "medsebojna pomoč". Pokukalo so Je, da negujejo drugo Šivali bolne živali, da redijo slepe živali ln Sicer trajno, da s« porabi v kraljestvu Živali vsaka iskrica razumnosti za omojltov prirodne neenakosti in dn se s tem prepročuje iztrebitev manj sposobnih poedlncev prav tako kakor v človeški družbi, ki jih j« varovala že na primitivni stopnji a organiairanjem sorodstvenih skupin in a ustanovo krvnega prijateljstva, v srednjem veku a dobrodelnimi uatanovami In cehi. v modernem čaau s organizacijo držav in vtbujanjem ao-cijalnegatuta. Boj za obstanek Je tudi v rastlini m svetu le izjema; priU-goditev. adružltev, vzajemna pomoč je tudi tukaj pravilo. 8 tem ne nastajajo samo neraadružljl-ve skupnosti kakor pri llšajih, kl jih tvorijo glive In haluge, temveč eno podpira v prostem Življenju drugo, od katerega Ima poleg kakšne škode tudi rasne prednosti. Takšno razmerje ob-atojl n, pr. med dreveal ln mahovi. Droveaa odtegujejo a svojimi listi mahom sicer svetlobo — temu se ti prilagodijo In se na-učs menašatl; toda drevesa jim nudijo tudi lavratno obrambo nred Žgočim sohicem ln jih varujejo iaaušenja. Mahovi sami pa nudijo drevesom vodne zaloge v svojih rušah, brez katere ne bi mogel trajno obstojati noben goad. Mahovi In drevesa se tedaj ne borijo med seboj, temveč se p<)dplrajo. Kjer rastejo rastllns v medsebojni gosti zmešnjavi tam bomo naleteli na dejotvo, da se listi med ssboj ne tlačijo, temveč da tvorijo "mozaike" in aker ne samo Iste vrste, temveč raallč-nih vrst: Položaj ob živi moji a-, 11 ob robu potokov ni n. pr. tak' šen, da bi veliki, okorni listi kU skice ali rapuha počasi prevladovali ln izpodrinjall rastlino a tanšlm listjem, n. pr. slesenlo aH krvavega korenja in mišlekov — temveč naspiotno: rastline se I-zogibajo takšnim borbam aa prostor na solnru s Um, da se po|»-ne Jo kakor krvavo korenje la goščave zatemnujočlh listov a-U da splezajo a pomočjo vitk v svetlobo sli da podaljlajo ud slučaja enoje recUe tako, da pride vsak poeamesen Ust vendarle do luči. Ali pa, dk po potrebi spre-mi n jo Jo obliko svojih listov, kakor opaaujemo to pri bršljanu. Zgoraj, v svetlobi, ima bršljan zaostrene, jajčaste liste, spodaj v senci ps izganja znane, v troje razdeljen« oblike, Prelščite za poskus, počimo ob robu kakšnega gosda, kako skušajo posamezne rastlin« k različno rastjo laena-čltl nedoststke svetlobnih prilik. Ne boj, temveč prlUgodltev s svojimi pripomočki, posebnimi organi ln smiselno ravnanje gospodujeta v prirodi. Boj Je šele zadnji inhod. če so vsi drugi odrekli. 11' H |t V „ -g,*. t wMt MO|d sN Itorek. Wsk* (Mel ler jI Msrfflaaa, U rai re le vlad«! feeM«MrJi pri •••ItUtisjS • H>4m-Io| | prt miti mSII* s u — Nočem, seveda, da bi Bojo in Tanja o tem kaj vedela. Zato bi mi moral ti pomagati. Moral bi ponuditi Tanji službo. Mislim, da bi bila dobra delavka. — Jaz? Kako» če se sama ne ponudi! To js nekoliko težko mogoče. — Maks, šel bi v Beograd in bi ss Um ž njo seznanil ter jI ponudil v svojem podjetju službo. Tanja bi mislila, da si se, morebiti, vanjo zsljubil in bf ae ob pomisli ns Boja ne mogla premagati, da bi ne prišla v Ljubljano. Umolknila je In trepetala v upu, pričakovanju in bojazni. To je skoraj za majhno spoznanje preveč 1 Res ne vem« če bom kos tej nalogi. — Zakaj nel Stvar ni tako težavna. Povem ti natančno, kje in kdaj jo boš srečkah Po naključju se jI pridružiš, se zapleteš z njo v pogovor, jo začneš opozarjati na Ljubljano in vse drugo bo prfšlo samo po sebi. — Kdaj naj se odprsvim ns pot? — Čimprej! rA Dolgo sts sedela v izbi in se natančno pomenila o vsem. — Rosa, za potoVanJe boš mogoče rabila ... f — Ns, Maks. Ce bi potrebovala, ne bi odklonila, Bog ve, da ne, a zdaj imam ssma dovolj. Ni U treba skrbeti zsme. Včasih se bom, znabitl, oglasila in te bom prosila, da mi pošlješ kakšno poročilo. In tedaj, tedaj mi pač boš ustregel? PoljubU Ji je roko. Rosa se je odpravila. Dolgo je" stala med vrati. Nenadno jo js obšlo, da bi izbruhnila v jok. Stopila js asglo k njemu in gs polju-bils ns Čelo. — In vendsr si mi tako ljub, Maks! Tiho so se zsprls vrata za njo. Naglo Js stopsls po mestnih uliesh. Marsikateri n^oškl js s hrepenenjem, mnogokateri 1 poželjenjem pogledal za njo. Hitela je ob Ljubljanici dalsč ven, ds bi bils ssms s seboj, ds bi ss pripravils ns tisto neizbežno, ki je morslo priti. Ko se js vrnila pozno zvečer domov, je Bojo slonel ob olcau in gledsl v temno ulico. Pobožsls «s Je po glsvl. — Bojo, ssdi! V sobi je bilo temno, le odsev visoke cestne obločnioe se js odbljsl od zrcala in osvetljeval s mrtvaško belino nekatere, dele sobe. — Dolgo te ni bilo, Ross. >«> — Dolgo? Mogoče bom odpotovsls za daljšo dobo» za pol leta, morebiti za leto dni. — Odpotovala? (Dalja prihodnji!.) PEOSVETÄ PONDELJEK, 26. MAJA smel tehtati in deenjevati vsakogar, ki pride mimo. Na koncu ps ae vselej izkaže, da ao bila tudi pod njim prav tako majava tla, kfckor so pod vsakomur. Ne, ne, ifefn z rezko gesto zaključil, nobene mera ni med ljudmi, ds bi ae v obče mogli deliti v dobre in zle. — In vendar, me je zavrnil prijatelj, kaj pa tisto staro dej-•tvo, ki ga imaš priliko vsak dan opazovati, da je že kar v pregovor prešlo: da psi in pa majhni otroci nagonsko začutijo dobrega .človeka in gredo k njemu? Okrenil sem se. Pravkar . sva jo zavila Čez trg protf Sv. Petra cesti, mali kocasti plemenitnifc jo je silno počssi, kakor da se vse samo ob sebi razume, mahal za nama. Otroci in psi, je rekel moj prijitelj in ta zveza me je kar nekam nerodno zadela. Da, da, to je res, ljudje hodimo skozi življenje in si ničesar drugega ne želimo tako hudo, kakor da bi našli dobrega človeka, h kateremu bi mogli pribežati in se k njemu priviti, ki bi nas pred vsem svetom skril v svojo dlan, zaklenil v srce; tam si mislimo, tsm šele bi bili ns varnem. In psom je približno tako težko kakor natn, iz te živali smo napram vili ljudje skoraj vse tiste strs-šne stvsri, ki smo jih nsprsvili iz ssbe; o ne, to pogosto primer-jsnjs človeških rsvščln in vrlin s vrlit^tmi in revščinsmi psa, to ni nič kar tako zvitega is trte, vse to je pregostem kruto res. Pes, ns dvorišču priklenjen ns verigo, pes ns sledi za divjačino, za o-troki, ki so ns Županovem vrtu klatili jabolka, in sa drugimi zločinci, pas, ki «o ga priučili abecede bontona in hoditi samo po zadnjih nogih, pes • v budosrju mondene dame — Čisto odveč bi bilo še rasmišljsti o tem, komu od obeh ds je težje, kvečjemu to bi bilo še treba pripomniti, da je pes na vse to ostal žival, človek pa se je Isciliziral v človeka, to se opravi, da se je nekako spri-jssnil z vssm tem, kar ga je doletelo in kar ga šs bo. Otroci in psi da gredo radi k dobremu človeku — ti dvoji izmed, vseh še najbolj čutijo in sluti, kskšns groza ds je razlita čez svet ln ljudi. Ko sem nazadnje stopil ns domače dvorišče, je iz kota planil Dagon, kolikor mu je dopuščala veriga, in |e z besnim laježem pozdravil mojega malega spremljevalca. Ts ae je ustavil pred širokimi, ns steiaj odprtimi vrati, pogledal malo, kako je kaj pri nas, potem pa se je vrnil na cesto. Gotova js vedel, ds priklenjeni psi qsdi grizejo. Zavil jo Je nszaj proti mestu — bil je dobrodušen, svoboden vagabund, ki mu je vse eno, ali mu cesta drži na to ali pa ns ono strsn. tijö! nje bolezni izraziti s številkami (odstotek sladkorja pri izločevanju). Kolikor vem, doaiej pisave diabetikov še niso smotre no študirali, in bi bile te Vrstice prvo delo te vrate. Spodaj navedeni in obdelani vzorci izvirajo iz instituta sa mikrobiologijo v Saar-brucknu in so zato posebno dragoceni, ker sa to pisma samo sladkorno bolnih zdravnikov, predstavljajo tedaj zelo homogen krog akademsko izobraženih mož, katerih nerednosti v pisavi niso posledice nedostajanja vaje ali neprimernih pisalnih potrebščin. Najprej naj ugotovimo, da spadajo te pisave brez izjeme v skupino pastoznih (testenih) pisav. Pastosne pisave so v grapologiji take, pri katerih je razlika med tenkimi in senčnimi črtami, ki podeljuje pisavi značaj neke oetrote, zaradi podebelje-nja tenkih črt dokaj neznatna. V grafologiji velja pastosnost za simptom majhne odpornosti proti čutnim dražljajem, znak fino-kustva in velike čutnosti. S tem je tudi v skladu dejstvo, ki gs /e dalo izkustvo, da je sladkorna bolezen predvssm doma pri ljudeh, ki so predobro hrapjeni, med tem ko je v slabše sltmrat nih slojih mslone neznana. I Dslje kažejo domala vse te pisave negladke, pretrgane poteze; pissva ni gladka, črte pretrgane kakor vidimo aiosr le pri osebah, ki pissnjs niso vaj«ie. Tegs pojava sicer ni moči povsod nesporno dokazati; toda če je zelo razvit in izracit, kaže pisava l»rav-cat razpad. Take plfave imenujemo "atakične pisave"; tako pišejo ljudje, ki zaradi pomsnj kij i ve koordinscije gibanja delujočih mišic ne morejo v normalno kadar bi hoteli prenehati. Istočasnost pastoznosti in tskslje v pisavi js značilna za ljudi, ki bolehajo sa neredno izmeno snovi, zlasti pa za diabetike (sladkorno bolne). Ce imamo opravka s človekom, ki js že mslone docela izčrpan, opazimo na prvi pogled sunkovito omahujo-čo sli pa progresivno padajočo smer vrstic; kadar ps se stenje izboljšs, opazimo tipično zvečane črke, ki ao znamenje boljšega razpoloženja, v mnogih primerih tudi okrepljenje pritiska (razši r j en je podebelenih črt.) Ali kažejo omenjeno kombinacijo motenj pri pisavi tudi druge bolezni, na primer arterioskle- roza (poapnenje ifl), še ni nesporno dognano. Eno pa lahko rečemo že zdaj; motnje pisave pri diabetikih stopajo vštric z razvojem bolezni. Izpremembe subjektivnega razpoloženja in vsakokratne dobre ali slabe volje same po sebi ne morejo povzročiti tolikšnega prirastks ali zmanjšanja ataksije. V NAJEM Sfe ODDA iast-eobno stanovanje na 243$ So. Avers Ave., Chicago, 111. J Znižana cena za Slovence. OgU. site se oasfrno na naslov. (Adt.) ŽENITVENA PONUDBA Seznanitf se želim s Slovenko, dekletom ali vdovo, v svrho že-nidbe. Tajnost jamčena. Pisma je poslati aa naslov: Srečna bodočnost, 2667 So. Lavvndak* Ave., Chlcago, 111. —(Adv.) OPEŠANI? V šivajte Esorko: V i It« življenje! a poakuaom Mtra«a aaodornae» ftlrljanja oo vadkrat prida do U-lodénih boloanl, aaprtnico In varu-Janoati iiveov—rmaun ako ojotato v»t a latam a Baorko. T» doleo pro. akutena tonlka rrodl probavno M-rodnosti. Upradajto lakaroMja. severas tSOííHA Jjonik For pyorrhea Por pravontlon against gum taiSottas, UM Zoaite, the now powerful antiseptic. Also guards against colds, eongba and noro portaos di»- tbroaL Frigid: PES H prijateljem avs stopila z univerze in ava zložno In polagoma — kakor pač hodijo ljudje, ki nimajo Ae trdne, dognane poti pred W'boj ali pa jo morda že ima-Jo za sabo — šla po teh naših dobrih, blatnih, v pomladanskem «olnru sušečih se ljubljanskih u-liesh. Ah ds, ta letošnja zima ni nič pravega, dan je bil v resnici kakor v zgodnji pomladi, trgovci v avojih izložbah menda žs kar letne površnike Izvestili ns prodaj. Tsko je zdsj, ds Je še v zvezde prišlo nsrobe: sredi Ja-nusrjs solnce — pa nas menda ne bo te v maju zajela pusts, siva, brezplodna jeaen? Dandanes človek res nikoli ne vs, kaj mu prinese jutrišnji dan. , Sls sva in sva se rasgovarjala O vremenu, o tem, kako je bilo včasih in kako mortla šs kdaj bo. in o vnem. Zdaj pa zdaj ae je a Strehe nad nama odluščila ploš-ča iledenelega. pa otajanega sne-ga in se razlt-tcla na t rotorju pred nama. — Samo malo, t« bi Mi bila priletela na glavo, ava menila drug drugemu, potem pa svt se začela meniti o tem čudežnem redu, ki vlndn na avetu: včaaih se pripeti, da hiti po ulici sto ljudi, en nam pravičnik Je med devet inde vetdsaet i ml, križniki Bog pa gre In tako uredi, da prav temu edinemu pravičniku pnde takale kepa na glavo. In tako sva znova prišla na nezgodo bra ali ns In to vprašanje js pri sleherni pesmi vendsr nsjbolj važno — tegs vprsšsnjs si ljudje pri nJem nsjbrž sploh sasta-vlll niso. — Jaz ne vem, js dsjsl moj prijatelj, še vss zl^voljs in nasajen, kadar mlad človek trči k>b stare, ima prav za prav vss-lej prsv. Ce imsjo stari prav, Je to skorsj bres pomens: saj itak ne bodo več dolgo,* prej ali slsj bodo mlsdl prišli v posest vssh njihovih izkušenj in sposnsnj — da, biti mlad, ja skoraj isto ks-kor imeti prsv. OnkrsJ frančiškanskega mostu se nama j« tiho prihulll pas, lep, mlsd, gosposki, siv kocast pas — moj Bog — jaz se na domače živali tako malo sposnam, res ne vem. kakšnega imenltns-gs plemens ds je bil. In tsko ss Je najin pomene k sasukal v novo smer. Nekaj čudovitega Je res, kako visoko Je človek povzdignil psa. tega kralja udomačenih živali. Postavil ga je ss ču vaja svoje poaeati in morale, njega edinega je vpeljal v aalon in mu dovolil delrd na avojem luk-susu in šivljenjskih radostih, zraven ps gs js ponižal kakor šs nobenega njegovih tovarišev: o človeku, o katerem mislimo naj hujše, pravimo, da Je pas; v nas ljudeh Je nepreatano tako ftlva potreba, da koga šalimo, in najbrž Imamo za 19 tako radi to fra to, ksr s njo žalimo hkrati oba: človeka in paa. In da js prav pna Človek tako hudo ponižal, bo pač o detektivu in njegovem psu? me ■ vprašal prijatelj. Kaj praviš sli bo kdsj mogoče, ds bo polici-s tako zdreairsls svojs pse, ds bodo kar na prvi mah znali ločiti človeka, ki Ima hude misli v srcu ali celo težka dejanja sa seboj, od tako svsnegs dobrega človeka? — Jaz ns vem, sem dsjsl, ka-cor sem se pač lagodno privadil, da odgovarjam na vprašanja, ki ®l jih stsvljsjo življenje in lju-kje. Nazadnje pa, ssm nsdsljevsl n aem apet privlekel ns dsn tisto svojo stsro, mords res še mslo obrabljeno filozofijo, ki jo tako red oznanjam ob vsaki priliki ln "Uepriliki, nazadnje pa, saj tudi ni ksj Jočiti. Saj razIHcc med ts-Ico zvsnim dobrim in tsko svs-nim krivim človekom nI. Vaakdo |e za vse približno enako kriv, »s vsakdo je samo toliko kriv, Kolikor mu očita vest. Vest js vrhovna sodna instanca nad člo-vakom, poslednji in edini njegov sodnik prsv sa prav. Ne rečenu Včasih ae res zazdi, da Ima kak človek ali kaka plast ljudi tako prsvnoveičena In ustaljena tla po1 iSdi i Cioaaar. tka r*a a «aprofLrdta S. feafcfca* aad mil ta Oa Uda thar »Al ka gMiaaaj« -Da*.*» AH sts "Proaveto"? list! naročeni ns dnevsil Podpirajte svs m SPASAJOšA DELA V TBKJUSKO OBRT Tiska vabila ta veselice In shode, vizttnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih i 'i;- ¿n ^.' -'■ r -"HrjA .VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJMU DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI I Vss pojasnila dsjs vodstvo tlskaras. Csns smerne, naljsko delo prve vists. S. N. P. J. PRINTERY 2657-69 So. Lawndale Avenue TAM SB DOBE NA £BUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA H1TT AND RUNN—lt, (WUT rWU^e UAe.ilYM Meat Nt Year CHICAGO. ILL. BT ffTTT