Z06. številta.
f Ljubljani, t Mrtt, 9. septembra 1915.
XLUIH. leto.
^Slovenski Narod4 velja v Ljabifaal
m dom dostavljen: celo leto naprej  » ■ » •  K 24*— poi leta      „     •>•••» 12*— četrt leta    ,»     ■ • • •   » 6'— na mesec   „     • • • •  , 2*—
v upravništvu prejeman: celo leto naprej  . ,  . .  K 22*— pol leta      m     . • . .   » 11-—
četrt ieta    „ .....5-50
na mesec   „     . • • .   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CiC&iI&TO: Knaiicva ulica ŠL 5 (v pritličju levoj tels!on či. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i.t d, to je administrativne stvari.
—Posamezna številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Neredna tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod* vclfa no pcšfl:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej
pol leta     „ „    . .
četrt ieta „ „ • • na mesec M
m      • «
K 25-— . 13— m 6-50 . 2C0
za Nemčijo: celo leto naprej      ...  K 30*-^ za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej   •  • • • K 35.—
Vprašanjem glede inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), SLnaficva ulica st. 5, ielefoa Ć1.S5*
KRVAVI BOJI PRI SEDLU KREUZ-BERG, KJER SO IZGUBILI ITALIJANI MNOGO NAD 1000 MOŽ.
Dunaj, 7. septembra. (Ker. urad.) Uradno razglašajo 7. septembra.
Italijansko bojišče.
Sovražnikovo podjetje, ki smo ga pričakovali v okolic? sedla Kreuz-berg, ni izostalo. Včeraj zjutraj je pričelo prilično pet bataljonov od raznih italijanskih brigad napadati naše gorske pozicije med Burgstallom in Pianspitze. Ta napad smo povsodi krvavo odbili. Sovražnik je izgubil najmanj 1000 mož. V ostalem so se vršili v tirolskem obmejnem ozemlju, namreč na dolomitski fronti in v odseku Lavarone-Fol-garia, običajni topovski boji. Često-krat sovražna artiljerija prav rada strelja na planinske koče Alpenver-eina. Včeraj je postala žrtev tega delovanja tudi Mandronova koča v ozemlju Adamello.
Na koroški in primorski fronti se ni zgodilo ničesar pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega
štaba pf. 11 ci f e r, fm!.
NAŠE ČETE SO ODBILE NAPAD NA DOBERDOB TER PREGNALE ITALIJANE    PRI VERMELJANU.
Dunaj, 8. septembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
V prostoru Kreuzbergsattel je nastal po predvčerajšnjem italijanskem porazu mir. Sovražnikove izgube so bile večje kakor smo sprva mislili, kajti pri preiskavanju bojišča so naštele naše čete samo pred Ptannspitze, pred Cima Frugoni in Eisenreichkannu na 400 sovražnih mrjičev.
Položaj na primorskem bojišču ni prav nič spremenjen. V odseku Doberdob so zavrnile naše čete danes zjutraj sovražni sunek proti eksponiranemu delu kraške visoke planote. Italijansko pehoto, ki je hotela prodirati vzhodno od Verrnelja-na, smo pregnali z ročnimi granatami.
Namestnik načelnika general:: ^2 štaba nI. H 6 f e r, fm!.
S SOŠKE FRONTE.
Ofenziva Italijanov na sošk* fronti v zadnjih dneh ni več tako silna, tudi nikake enotnosti ne kaže več. Tolminski odsek je pokazal, da ga ni mogoče prodreti, zato se je italijanska ofenziva razdrobila v mala posamezna podjetja in v takozvane metodične napade, to je nekake oblegovalne napade kos za kosom, s katerimi se približavajo v linijah križema. Tudi intenzivnost artilerijskega ognja se je umerila. Italijani še vedno trosijo municijo, uspeha pa nimajo nobenega. Pozicije avstrijskih čet se boljšajo od dneva do dneva. Odpravljene so tudi težkoče, ki jih delala kamenita puščava Do-berdobske planote tehniki vkopa-vanja.
Avstrijski zrakoplovci nad Verono
»Times« poročajo iz Verone, da so se prikazali nad mestom avstrijski zrakoplovci, zrakoplovi so imeli ogrske zastave, katere je prav lahko zamenjati z italijanskimi. Letalce je občinstvo burno pozdravljalo; čiste neovirano so vrgli letalci več bomb na Verono.
Boji po zimi samo ob Soči in na Krasu.
»Stampa« poroča, da hoče Italija z nastopom zime operacije na tirolski meji omejiti, češ, da je strate-gična pozicija tam ugodna, nadaljevati pa hoče ofenzivo ob Soči in na Krasu, kjer je milejše podnebje.
Italijanske priprave za vojno po zimi.
Haag, 7. septembra. »Centra News,« poročajo iz Newjorka, da je italijanska vlada svoja naročila za zimsko vojno oddala Združenim državam. Samo volnenih vreč so naročili en milijon.
Odlikovanja.
Vsak dan Čitamo o odlikovanjih. Ali kako si prislužijo naši vojaki odlikovanja, na to se malo misli. Te dni je bilo več odlikovanj na koroški meji. V poročilu o teh odlikovanjih čitamo med drugim: Grosman, Osojnik, Verdnik in Pichler so pod poveljstvom g. S. Steinbergerja z drugimi z bojem vzeli največji vrh v odseku
Plocken, 2226 metrov visoko, s strmimi, nedostopnimi stenami; same hrabrosti teh junakov se je zahvaliti, •da imamo ta vrh še danes v svoji posesti. Grosman je prvotno sam skrbel za prehrano in preskrbo municije na tej višini, vsak dan je nesel 25 kilogramov na hrbtu po strmem pobočju kljub sovražnemu streljanju in le tako so mogli obstati možje gori. Dobil je srebrno hrabrostno svetinjo, drugi trije srebrno hrabrostno svetinjo drugega razreda.
Oklepni ščiti italijanskih oficirjev.
Na južnozapadni fronti je bil vjet neki italijanski oficir, ki je imel na sebi oklopni ščit, da bi varoval svoje gornje telo pred sovražnimi kroglja-mi. „Ta ščit so mu vzeli in ga postavili za cilj. Naš strel je preluknjal ščit v oddaljenosti 100 metrov, robi odprtine, ki jo je vzroČil strel, so bili strgani do 15 milimetrov in zviti. Številni drobci so raztrgali ploščino za ščitom. Tak-le ščit še poveča nevarnost, na primer strel v pljuča vzroči razmeroma lahko poškodbo, ako pa gre strel skozi ščit, prinese s seboj drobce in vzroči težke posledice. Se vidi, kako so Italijani še malo preizkušeni v vojni.
Duhovniki v italijanski armadi.
Preko Lugara se poroča, da je v italijanski armadi 19.320 duhovnikov na fronti, 745 jih je zaposlenih v vojaški oskrbi.
Italijanski poslanec Ciccoti o vojni z Avstrijo.
Omenili smo že pisma, ki ga je poslanec Ciccoti priobčil v »Avanti-ju« potem, ko je obiskal bojišče. Danes posnemamo iz zaključka tega pisma: Vera v gotovo zmago je lepa stvar in jaz je nočem nikomur jemati. Ali v tem slučaju ne zadošča ne vera, ne ljubezen, da bi prenesli in premaknili sijajno opremljena brda Trentina, Koroške in okolo Soče. Italijanom se ni le boriti proti številni in izredno dobro opremljeni vojski, ki je istotako nenavadno dobro vod-jena, kakor italijanska, in, ki je ob-vzeta po najzadnejih zmagah proti Rusiji. Ta vojska stoji nad groznimi gorskimi zasedami, kjer številna premoč Italijanov ne more priti do veljave. Tu se garibaldinska vojna, ki so jo priporočali brezposleni Napo-leončici, ne more primerjati. Nadalje pravi Ciccoti, da Italijani nosijo sedaj najtežji del sedanje evropske vojne ter da so postali  bojevniki prvega
reda. Ta vojna torej ni samo težka, ampak tudi dolgotrajna in zato naj dežela ve, da bo ta vojna težka in dolgotrajna. In če se vprašuje, zakaj ne gremo v Roveret in Gorico, ki je le za streljaj iz puške oddaljena od nas, potem treba vedeti, da nismo gotovi, ali bomo mogli ti mesti držati proti Avstrijcem, ker ti stoje na takih krajih, da morejo streljati na omenjeni mesti. Avstrijski topovi so jako dobro postavljeni, so številni in streljajo jako dobro. Za mesec dni bo v Alpah zima. Na nekaterih mestih že sneži in vse drugo razume vsakdo. Ne koristi, da govorimo o tem — treba se je pripraviti.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevalskega stana: Poročila sovražnih generalnih štabov Italija, 4. septembra. — V gorskih delih bojišča in posebno v oddelku Tonale, v gornjem oddelku Cordevo-Ie in v Cengia (ob Ansiei), se je delovanje naših Čet in artiljerijsko obstreljevanje kljub velikim silnim snežnim zametom razvijalo redno.
Na planoti Lavarone je najša artiljerija z živahnim in uspešnim ognjem motila sovražne čete pri utrje-valnih delih. V gornji dolini Corde-vole je ena naših baterij fort La Corte, ki ga je sovražnik deloma popravil, zopet obstreljevala in vnovič poškodovala.
V Bodentalu (Rienz) so odbile naše čete dne 2. t. m. močen sovražen napad s popolnim uspehom. Enaka usoda je doletela v kotlini Bovca srdit napad sovražnika na našo postojanko ob Slateniku.
V Soči je bila najdena premikajoča se mina, ki jo je spustil sovražnik najbrže z namenom, da bi razrušil nekaj mostov, ki se nahajajo v naši posesti. Intenzivna pazljivost naših straž je preprečila ta poizkus.
5. septembra. Mali boji so bili na hrbtišču Redivala v dolini Strino med Serravalle in Marco v Ečki dolini okoli Cime Ciste v dolini Suga-na, kjer je bil sovražnik povsodi primoran umakniti se z izgubami. Na hrbtišču Redivala smo razbili tudi en okop. Naši so se polastili mnoge municije in drugega številnega vojnega materijala, ki ga je bil sovražnik pustil za seboj. Neki lastni bateriji se je posrečilo zažgati ogrodje, katero je gradil sovražnik v svrho izboljšanja kupol forta na Dosso del
Sommo na višinski planoti Folgarije. Na kraški planoti so pomaknili včeraj na nekaterih mestih naše črte naprej in smo se polastili nekaterih sovražnih okopov. Naše napredovanje je bilo znatno zlasti v Doberdobskem odseku južno od ceste, ki vodi tje. Rezultat na>ših operacij 2. t. m. v prostoru »dei sei busi« je bil 150 pušk, nekaj tisoč patron in drugi vojni materijal. Nekaj dni sem se množijo slučaji, da sovražnik meče proklamacije na naše črte, ki hujskajo moštvo k begu, in vojna poročila, ki vsebujejo surove izmišljotine.
Joffre v Italiji.
»Agenzia Štefani« poroča 7. septembra: General Joffre je dospel v Italijo, da se predstavi kralju in spozna z generalom grofom Cador-na. Kralj je odlikoval Joffreja z velikim križcem Savojskega vojaškega reda. Joffre se je mudil dva dni pri najvišjem poveljstvu in je obiskal ob tej priliki nekatere karakteristične obmejne partije.
»Stampa« pravi k obisku Joffreja v Italiji, da je bil ta obisk političen akt, ki pomeni novo poglavje v vojevanju četverozveze, ki si vzame za vzgled enotnost vojevanja centralnih držav.
V soboto si je ogleda! Joffre, Jca* kor se poroča iz italijanskega glavn nega stana, fronto od Tržiča do pozicij pred goriškim mostiščem. Joffre s svojo družbo, vojvodo d* Aosta ini generaloma Cadorna in Porro je bil večkrat pod ognjem avstrijskih baterij, tako v Tržiču in južno od Do-berdobske planote. — V nedeljo je obiskal Oglej, potem se je preko Tu-rina vrnil v Pariz.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
»Gazzette de Lausane« prinaša zanimiva poročila s fronte: Kako težko je prodiranje Italijanov, življenje v jarkih strašno, nikdo ne sme glave dvigniti, ker izmed avstrijskih strelov nobeden ne zgreši, vojaki trpijo mraz, oskrba s hrano se vrši ponoči.
Iz Berna se poroča, da so poslalf avstro - ogrske podanike v starosti 18 do 50 leta, ki so bili v Italiji ob izbruhu vojne, v Sardonijo in ne v koncentracijski tabor; tam si lahko izberejo svoje bivališče, izvzeti so pa: kraji Maddalena, Asinara in Golfa Avanci.
Splošna draginja v Italiji narašča. Anglija noče pošiljati Italiji pre-
Ddvetniliova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(DalJeJ
Ko je postala Ada po smrti svojega moža zopet svobodna, jo je pa zaslepila na eni strani nevolja zoper krivičnost pokojnega Rikarda Boldo-na, na drugi strani pa strastna želja, da bi Hughu pomagala, povspeti se kar najvišje mogoče in šla je v past, kakor nepreviden otrok.
Zdaj šele je jasno spoznala, v kak položaj se je spravila s tem, da se je vdala zvijačnemu pritisku m zapeljevanju odvetnika Feliksa. Uvide-vala je sedaj, da oporoka Rikarda Boldona na dan njegovega pogreba ni bila samo zato utajena, da bi se pridobilo nekaj časa; uvidevala je, da v oporoki ni nikake, samo Feliksu znane napake, vsled katere bi bila ta oporoka sploh neveljavna m bi njej zakonitim potom pripadlo premoženje pokojnega soproga, ampak s strahom je spoznala, da je odvetnik Feliks kratkomalo izmaknil in utajil popolnoma pravilno oporoko.  In s
tem možem naj bi se poročila? Ne — nikdar! A kako naj si pomaga? Vedela je povsem natančno, kaj bi sledilo, če bi ne izpolnila dane obljube; ne samo uboštvo, nego tudi sramota.
Neprestano ji je krožila po razgreti glavi misel: Kaj ne morem sama zlomiti te nesrečne verige, na katero sem se dala prikovati, kaj ne morem odvetniku Feliksu brez ovinkov povedati, da ne maram postati njegova žena in da naj skrito oporoko le spravi na dan, makar da izgubim vse Boldonovo premoženje,«
Toda zdelo se ji je, da bi bila izguba premoženja zanjo pretežak udarec, in še drug pomislek ji je branil, sprijazniti se z idejo, da popusti vse, da poda Hughu roko in gre ž njim v London živet ubožno življenje, ki se ga je časih tako hudo bala. Če bi Boldonova oporoka prišla zdaj na dan, bi bilo vendar potrebno pojasniti, zakaj je bila tako dolgo skrita in utajevana. Odvetnik Feliks, prevaran v svojih nadah, razkačen, da se mu je izjalovflo sladko upanje, in v strahu, da sam ne zaide v stiske ali celo v nesrečo, bi seveda valil nanjo vso krivdo. Prepričana je bila, da bi Feliks vso stvar, tako zasukal, da bi ona bila ožigosana in razkrinkana kot orava
provzročiteljica velikanske goljufije on pa bi bil le nedolžna in zvijačno zapeljana žrtev njene prekanje-nosti.
In flugh bi vse izvedel! Hugh bi celo izvedel, — o groza, kako je zdaj Ada samo sebe zaničevala — da je Ada obljubila odvetniku Feliksu, da se ž njim poroči in da je storila to obljubo na dan pogreba svojega prvega moža. Hughova ljubezen je bila že enkrat hudo zadeta — ali bi mogla sploh še živeti, Če bi Hugh vse to izvedel? Tega ni bilo pričakovati. Ada je hrepenela z vso dušo, da bi smiela pasti pred Hughom na kolena in mu vse, prav vse razodeti. A tega se ni upala storiti.
Za vsemi temi mislimi pa se je v njenem duhu prikazovala še strahotna kaznilnica. Zavedala se je, da se je udeležila nekake zarote v namen, da se poskrije in ob veljavo spravi postavno spisana oporoka, da je torej kriva dejanja, za katero določa zakon gotovo strogo kazen. Ječa! Spričo te strašne misli je iz Adi-nega srca izginil tudi zadnji sled namena, vse razkriti in priznati.
xn.
Minevali so dnevi in polagoma se Je medi Ado Boldonovo in Hu-
ghom Thesigerjem razvilo razmerje, ki bi se moglo imenovati tajno za-ročenstvo. Ada se ni mogla odpovedati čutom sladke sreče, ki so jih v njej vzbujale ljubeznipolne besede Hughove. Hugh si je po dolgem razglabljanju dopovedal, da njegovi pomisleki nimajo podlage, da nima vzroka o čemerkoli dvomiti in da se Ada neče koj zaročiti, ker jo je strah besedičenja, da je vzela starega Rikarda Boldona samo da bi potem s podedovanim premoženjem mogle vzeti svojega ljubimca izza dekliških let. Če se enkrat navadi, me smatrati za svojega ljubimca, si je mislil Hugh, potem se bo laglje odločila za poroko. Hodil je torej pogosto-ma v Roby Chase in tako se je zgodilo, da so polagoma po celi okolici govorili., da sta Ada Boldonova in Hugh Thesinger ali že zaročena, ali pa se to v kratkem zgodi.
Koncem meseca avgusta je ladv Boldonova povabila nekaj gospodov, med njimi seveda tudi Hugha, na lov. Ada in Hugh sta se o tej priredbi že večkrat menila. Pismu, s katerim Je bilo Hughu poslano formelno povabilo na lov, je bilo dodano še drago povabflo, glaseče se na ime Terence O' Neil.
»To te res orijazno, da je Ada
povabila tudi prijatelja O' Neila,« si je rekel Hugh, »ali če je bilo tudi pametno povabiti spričo obstoječih razmer tudi O* Neila, to Je drugo vpraišanje.«
Seveda Hugh ni mogel odkloniti Adine prošnje, naj O* Neilu izroči poslano povabilo na lov. Povabilo je bilo sprejeto z velikim veseljem.
Za dneve lova so bile poleg gospodov povabljene v Roby Chase tudi nekatere Adine sošolke in prišli sta tja tudi Adina mati in Marjorija. Povabljen je bil pa tudi edini Adi po imenu znani sorodnik pokojnega Rikarda Boldona, namreč FrederikBol-don. Ada ga ni povabila samo iz vljudnosti in zaradi njegovega sorodstva s pokojnim soprogom, nego tudi še iz drugega, bolj sebičnega razloga. Zavedajoč se, da je njena prihodnjost temna in negotova, si je rekla, da ji ne bo na škodo, če si pridobi prijateljstvo Frederika. Boldona, saj se zna naposled vendar zgoditi, da postane on kakega dne gospodar Roby Chasea. A vendar jo je bilo časih kar strah, da ga bo videla, in na tihem je upala, da ga morda vendar ne bo.
(Dalje prihodnjič.)
Siran 2.
„SLOVENSKI NAKOD-, ane 9. septembra iyi5
206 štev.
moga, italijanska industrija vstavlfa delo radi tega. Cena premoga je že trikrat večja. Anglija je tudi omejila izvoz bencola v Italijo, ker ga rabi sama; Italiji zmanjka tako snovi za pripravljanje razstreliva.
Dne 2S. avgusta je padel na čelu svojega polka polkovnik Luigi Trassarelli. Polkovnik Lorenzo Bar-co je težko ranjen.
Vojni nasprotna propaganda v Italiji
»Popolo d' Italia« poživlja oblasti, naj se postavi pred preki sod voditelje propagande nasprotne vojni, pred vsem senatorja Grassija in poslance Giolittijeve stranke. Ti devajo v nič vojno, ker kažejo samo dosedanje neuspehe. V parlamentnem poslopju, v hotelih in salonih vplivnih oseb se konspirira proti vojni jednako kakor v maju. Vlada nalaga prefektom, da naj strogo pazijo na vse sumljive ljudi.
Proti nagobčniku.
»Avanti« priobčuje odprto pismc socialista Ciccotija, ki se je vrnil s fronte, na Salandro, v katerem zahteva, naj se spremeni politična cenzura po vzgledu vojaške, ki funkci-jonira brezhibno. Politična cenzura tlači nagovarjanja in kritike v svrho zboljšanja kakršnihkoli vprašanj in vzbuja s tem domnevanje, da namen cenzure ni blagor države ampak špecijelni interesi sedanjega ministrstva. Ciccotti pravi končno, naj se premisli, da se vse obrabi, tudi nagobčnik.
VOJNA S TURČIJO.
Preko Lugana poročajo, da hočejo napraviti Turki za italijanske podanike v Turčiji koncentracijski tabor v Angoni (Mala Azija, postaja anateloke železnice.)
MM lihhMi
12 ■
■nI odstopiti, (ar je pura!
V LJUTI, TUDI ČEZ NOČ TRAJA-JOČI BITKI SO NAŠE ČETE PORAZILE RUSE PRI PODKAMJENU IN RADZIVILOV/U. — RUSI SO JADRNO   ZAPUSTILI BOJIŠČE.
Dunaj, 7. septembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 7. septembra. Rusko bojišče.
Armada generala kavalerije Bohrn-ErmolHja je včeraj porazila sovražnika pri Poćkamjenu in Raozl-viiowu. Napadla ga ie na celi 4G km široki in močno okopani fronti ter mu je po Ijuteni boju, v katerem je prišlo do spopada na nož in na pest, iztrgala grad Podkamjen, višino Mekut-ra jugozapadno od Brodov, k? je bila utrjena v etažah, pozicije pri Radzi-vilov/u in mnoga druga trdovratno branjena oporišča. Bitka Je trajala na posameznih točkah do današnjih jutranjih ur. Sovražnik je bil povsodi poražen ter je mestoma beže zapustil bojišče. Naše čete ga zasledujejo. Število do včeraj vjetih sovražnikov ie prekoračilo 3c6o.
V vzhodni Galiciji je morala armada generala grofa Bothmerja odbijati močne sovražnikove sunke.
Ruski napadi na fronto generala Pilanzer-Baltina pa so pojenjali.
Ob besarabski meji se je umak-f?II nasprotnik v svoje precej odda-tiaijeue pozicije. Pri Novi Sielici je obstreljevala ruska baterija neko na romunskih tleh se nahajajoča kmetijo. V Voliniji je potekel dan razmeroma mirno.
Ob Jasjoldi so izvojevale naše čete zopet krajevne uspehe.
Namestnik načelnika generalnega štaba rtf. H 6 f e r. fm!.
RUSI SO SE MORALI UMAKNITI ZA IKVO. — SRDITI BOJI OB SERETU.
Dunaj, 8. septembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
V voiinjskem trdnjavskem ozemlju je ostal položaj včeraj neizpreme-fiien. Nekateri niski protinapadi so se v našem ognju razbili. Dalje proti jugu so prisilile naše zmage pri Pod-kamjenu in Radzivilowu sovražnika, da se je na 90 km široki fronti umaknil za Ikvo. Naše čete ga zasledujejo.
Ob Seretu je prišlo do srditih bojev. Z nadmočnimi silami ie udaril sovražnik iz svojih mostiščem podobnih okopov pri Tarnopolu In Strusovu. Pri Tarnopolu prodirajoče Ruse so vrgle nemške čete s protinapadom nazaj. V prostoru zapadno in jugozapadno od TrembowIe se boj še vrši. Blizu izliva Sereta so c. in kr. čete, katerim zapovedujeta generala Benigni in knez Schonburg, v naskoku zavzele sovražno pozicijo severo-zapadno od Szuparke; pri tem so vjele 20 ruskih častnikov in 4400 mož ter vplenile 7 strojnih pušk.
Pri avstro-ogrskih četah ob Jasjoldi nič novega.
NEMŠKE ČETE SO ZASEDLE VOLKOVIJSK. — PRI TARNOPOLU SO RAZBILE SILEN RUSKI SUNEK. — LAŽNJIVOST RUSKIH POROČIL.
Berolin, 8. septembra. (Kor. ur.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
V okolici Dadsevasi prodirajo naši oddelki naprej. Čete generala von Eichhoijia so po boju zasedle nekatere jezerske ožine pri Trokih Novih (jugozapadno od Vilna). Med Jez-jeri in Voikovljskom napad napre-
duje. Volkovijsk sam in pa višine vzhodno in severovzhodno od njega so osvojene. Vjetih je 2800 sovražnikov, vplenjene so 4 strojne puške.
Armadna skupina generala feldmar-šala   princa   Leopolda Bavarskega.
V okolici Izabelina (jugovzhodno od Volkovijska) je sovražnik poražen. Dalje proti jugu prodira armadna skupina proti odseku Zelvi-snke in Božanke. Severnovzhodno od Pružane prodirajo avstro-ogrske čete po močvirnatem ozemlju proti severu. Vjetih je bilo okrog 1000 sovražnikov.
Armadna skupina generala feid-maršala von Mackensena.
Boji ob Jasjoldi in vzhodno od
Drogičina trajajo.
Jugovzhodno bojišče.
Ruski napadi pri Tarnopolu so odbiti. Dalje proti jugu v okolici zapadno Ostrowa je prodiranje sovražnika s protinapadom nemških čet ustavljeno.
Današnja ruska objava o porazu dveh nemških divizij, pri čemer da je bilo vjetih 150 vojakov ter svoje-nih 30 nemških topov in mnogo strojnih pušk, je prosta izmišljotina. Niti eden nemški vojak se ni za korak umaknil, nobeden top, nobena strojna puška ni prišla sovražniku v roke. Nasprotno je vrgel omenjeni proti-s ti nek nemških polkov prodirajočega sovražnika daleč nazaj. Eden teh polkov je vjel 250 neprijateljev.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO    NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 7. septembra. (Kor. ur.) VVolrfov urad poroča:
Velik glavni stan, 7. septembra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga.
Kavalerija, ki je udarila včeraj na Dandsevas južno od Fridrihštata, Je vjela 790 Rusov ter ugrabila 5 strojnih pušk. Vzhodno in Jugovzhodno od Grodna se Je obrnil sovražnik proti nam na fronti od zapadno Ski-dela do Volkovijska. V trdovratnem boju prodirajo naše čete čez odseka Pire in Kotre. Med Njemenom in Vol-kovijskom je dospela armada generala von Gall witza na posameznih točkah z nočnim napadom na vzhodni breg odseka Rose. Vjela Je nad 1000 sovražnikov.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Tudi jugovzhodno od Volkovijska do gozdnega ozemlja južno od Rozane, 40 km Jugozapadno od Slo-nima, sprejema sovražnik boj znova. Napad  armadne skupine napreduje.
Armadna skupina generala feldmar-šala von Mackensena.
Sovražnik ie vržen iz svojih pozicij pri Homsku in Drohičinu.
Jugovzhodno bojišče.
Bo} za odsek Seret traja. Vrhovno armadno vodstvo.
CAR NA ČELU RUSKE ARMADE.
Ruski car je prevzel vrhovno poveljstvo ruske armade. Dejanski zapovednik pač ne bo, ampak postavil se je na čelo svoje armade zaradi moraličnega vtisa, ki ga bo to napravilo na armado in na ves narod.
Prevzetje poveljstva je car sporočil prezidentu francoske republike z naslednjo brzojavko: »Stopivši danes na čelo mojih hrabrih armad, mi je posebno na srcu, izreči Vam naj-pdkritosrčnejše želje, ki jih goiim za
velikost Francije in za zmago njene slavne armade.« — Prezident Poin-care je odgovoril: »Vem, da misli Vaše Veličanstvo, prevzemši osebno poveljstvo svojih junaških armad, nadaljevati združenim narodom vsiljeno vojno do končne zmage. Pošljem Vašemu Veličanstvu v imenu Francije najtoplejše želje.«
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je maral odstopiti. Imenovan je za podkralja v Kavkazu in vrhovnega poveljnika ruske armade, ki se bori proti Turkom. Nikolaj Nikolajevič je reprezentant vojne struje . . . Njegova odstranitev bo imela morda poleg vojaških tudi politične posledice.
»Daily Mail« javlja iz Petro-grada, da veliki govor, ki ga je imel car pred nekaj dnevi za vojno in pre-vzejte vrhovnega poveljstva armad, pomenita naznanilo nove faze v vojni. Vrhovno poveljstvo je zdaj na novo organizirano in imajo vso moč v rokah generali Evert, Ruskij, Aleksejev in Ivanov.
Petrogradska brzojavna agentura javlja, da se je začelo novo grupiranje ruskih armad na vseh frontah.
Iz Rotterdama javljajo: Ker so ruske čete na nekaterih krajih začele s protiofenzivo, se sklepa, da muni-cijska kriza pojenjuje ali pa je že premagana.
Prememba v vodstvu ruske armade. Veliki  knez  Nikolaj  Nikolajevič ni več vrhovni poveljnik.
Petrograd, 8. septembra. (K. ur.) Brzojavna agentura javlja: Car Nikolaj je izdal na velikega kneza ge-neralisima sledeče lastnoročno pismo: Začetkom vojne so me nagibi višje vrste zadržali, da nisem sledil želji svoje duše in se postavil na čelo armade. Zato sem Vam poveril vrhovno vodstvo vseh bojnih sil na kopnem in na morju. Pred očmi cele Rusije je Vaša Visokost tekom vojne dokazala neomajno hrabrost, ki je vzbudila globoko zaupanje in #zvi-šene želje vseh ruskih ljudij in ki je spremljalo Vaše ime v vseh neizogibnih premembah vojne sreče. Breme domovinske službe, ki mi je je naložil Bog, mi veleva danes, ko je sovražnik prodrl v notranjost države, da prevzamem višje poveljstvo nad četami v vojni, da delim z svojo armado napore vojne in da rusko deželo branim pred udarci sovražnika. Pota Previdnosti so neznana, a moja dolžnost, moja želja me utrja v tem sklepu, kateremu so vzrok oziri na državno korist. Vedno ostrejša sovražna invazija na zapadni fronti zahteva pred vsem najinten-zivnejše koncentriranje vseh vojaških in civilnih oblasti ter poenotenje vojnega zapovedništva z občnim delovanjem elementov državne uprave, kar odvrača našo pozornost od južne fronte. Spričo tega položaja spoznavam potrebo Vaše pomoči in Vaših svetov na naši južni fronti in Vas imenujem za podkralja v Kavkazu in višjega poveljnika kavkaske armade. Izrekam Vaši Visokosti mojo iskreno hvaležnost, kakor hvaležnost domovine za trud, ki ste ga prestali v vojni.
Petrograd, 8. septembra. Veliki knez Nikolaj je na armado izdal naslednje dnevno povelje: Hrabra armada in mornarica! Danes se je vzvišeni najvišji poveljnik Njega Veličanstvo car sam postavil Vam na čelo. Klanjam se Vašemu junaštvu, ki ste je dokazovali več kakor eno leto. Izrekam Vam svoje presrčno, toplo, odkrito priznanje. Ker Vas bo vodil sam car, ki ste mu prisegli zvestobo, verujem trdno, da doprinese-te nova nedosežna junaštva. Upam, da bo Bog od današnjega dne svojemu izvoljencu podelil svojo vsemogočno zmago prinašajočo pomoč. Podpis:   Generalni adjutant Nikolaj.
Petrograd, 8. septembra. (K. ur.) Car Nikolaj je izdal z dne 5. t. m. datirano dnevno povelje na armado. Glasi se: Danes sem prevzel vrhovno poveljstvo vseh oboroženih sil na morju in na kopnem, ki operirajo na bojišču. S trdno vero v božjo milost in z neomajnim zaupanjem na končno zmago, bomo do skrajnosti izpolnili sveto dolžnost, ohraniti domovino in ne onečastiti ruske dežele. Dano v glavnem stanu. Podpisan: Nikolaj.
ZMAGA NA SEVERU.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Armada Bohm-Ermolli je izvojevala zmago pri Podkamienu-Radziwilowu in je nasprotnika popolnoma vrgla, tako, da je moral deloma bežati z bojišča. Ta zmaga mora vplivati tudi čez Brodv-Zalosze proti Plazewki in Ikvi v smeri na Kremienice. Ker se je avstrijskim četam posrečilo zavzeti utrjeni kraj Ostrov, južno Tarnopola, se bo pojasnil tudi položaj armade Bothmer. Na liniji Derazno (ob horvnskern Bu-gu, severnozapadno Rovna) -01yka-Torgowica (južno Lučka) stoji proti armadi generala Puhalo dobro zavarovana armada, proti kateri delujejo sedaj naši topovi. Zmaga armade Bohm-Ermolli bo tudi armadi Pu-
halo pomagala zmagovito naprej prodreti. Na severnoruskem bojišču med Vilnom in Volkovijskom se vrši velika bitka. Očividno je, da bi Rusi radi vzdržali svoje desno in svoje levo krilo v sedanjih pozicijah in se zelo trudijo, da bi tu zadržali prodiranje zmagovitih avstrijskih in nemških armad.
Deževno vreme na severnem bojišču.
Iz vojnega časnikarskega stana javljajo: 2e več dni vlada na severnem bojišču deževno vreme, ki otež-kočuje vojne operacije. Zlasti v Voliniji so narasle reke in potoki, nastala so pravcata močvirja in naše čete morajo premagati pri svojem prodiranju velikanske zapreke. Tudi v centru so vremenske razmere jako neugodne.
Ruski porazi.
Krakovska »Nowa Reforma« objavlja obširen članek o obsegu ruskih porazov tekom letošnje ofenzive avstrijskih in nemških armad. Ruske vojske so štele začetkom maja 3 milijone vojakov; od teh je 1,200.000 vjetih, 300.000 ubitih in ranjenih, ostali pa so demoralizirani. Rusija je seveda armado zopet spo-polnila, -toda z rezervami, ki so slabo izvežbane in slabo opremljene, tako da so le sposobne se umikati. Izgube Rusov na vojnem materijalu so še večje. Rusija je imela ob izbruhu vojne 12.000 topov, 9000 so jih zavezniki ugrabili in danes razpolagajo ruske armade ako prištejemo nove japonske topove komaj 6000 topov. Število vplenjenih strojnih pušk je velikansko. Ogromne so izgube na častnikih; od 80.000 oficirjev se jih nahaja 25.000 v vojnem vjetništvu, ravno toliko jih je padlo. Ruske armade imajo torej le še kakih 30.000 častniov, kar bi k večjemu zadostovalo za bolgarsko armado. 2e iz tega je razvidno, da je nova ruska ofenziva nemogoča, tudi za to, ker Rusi sploh ne morejo dobiti zadosti novega orožja in municije. StrategiČna situvacija ruskih armad postaja od dne do dne slabejša; v najboljšem slučaju se bodo mogli Rusi ustaviti na črti Dvina - Dnjepr, s te črte pa je prehod v ofenzivo izključen. Tako je poraz Rusije že sedaj popolen in definitiven, s tem pa tudi poraz cele protinemške in pro-tiavstrijske koalicije.
Boji ob Dnjestru.
Iz Črnovic javljajo: V bojih ob Dnjestru sta bila pred nekaj časom dva polka kozakov razbita. Vsled tega se zdaj kozaki branijo jurišati. Rekli so to oficirjem kar odkrito. Samo Čerkesi še jurišajo. Vjetniki so izpovedali, da so se zadnji čas zgodili med kozaki upori. Več kozaških polkov je bilo prestavljenih v notranjost Rusije.
Na besarabski meji.
Iz Črnovic javljajo: V severovzhodni Bukovini ob besarabski meji se nadaljujejo jako ljuti boji. Sovražnikovi poskusi, se približati našim pozicijam, so bili štirikrat z velikimi izgubami odbiti. Posebno je učinkovala naša težka artiljerija. Z enim strelom je bilo ubitih pet oficirjev, cela kompanija vojakov in mnogo konj.
Nova ruska fronta.
Londonski listi javljajo baje iz petrogradskih vojaških krogov, da je ruska armada sedaj dospela do one fronte, katero namerava po ruskih načrtih držati. Nemška ofenziva da je vsled neugodnega ozemlja v zadnjih dneh znatno popustila.
Preveč municije.
Angleški listi vedo povedati, da je bilo v zadnjih tednih odposlano iz Amerike toliko municije, da je ruska vlada odredila naj se transporti iz Amerike za 14 dni ustavijo. V Vladi-vostoku se nahaja baje 54 velikih parnikov, ki so do vrha natavorjeni z orožjem in streljivom, ki ga še ni mogoče izkrcati.
Ruske vesti.
»Times« poroča, da je general Evert postal kot naslednik generala Aleksejeva, zapovednik zapadne fronte. Vsa ruska fronta je razdeljena na tri sekcije, na severno, zapadno in južno. Poveljniki so Ruskij, Evert in Ivanov.
Iz črnovic poročajo, da narašča na Ruskem revolucijonarno gibanje. Zlasti Ukrajinci se gibajo. Pri Jeka-terinoslavu so revolucijonarci razstrelili železniški most čez Dnjepr.
Iz Petrograda poročajo, da je glavni generalni štab zaukazal zbrati vse zlato na Ruskem. Bankam je prepovedano kaj plačevati v ziatu; hranilnice so dobile naročilo, nabirati zlato; občinskim šolskim in dmštvenim vodstvom je zaukazano, zbirati zlato in je pošiljati glavni državni banki.
»Vossische Ztg.« javlja, da je bilo mnogo belgijskih ženijskih vojakov poslanih v Rusijo, da pomagajo v orožarnah in municijskih tovarnah.
Iz Curina javljajo: Napadi na finančnega ministra Barka so bili V dumi tako hudi, da se vsak čas pričakuje njegov odstop.
Stroški Rusije za devetmesečno zasedenje Galicije znašajo 5625 milijon v kron.
»Reč« poroča, da je grof Bob-rinski z 32 člani dume izstopil iz skupine nacijonalistov in da hoče z njimi ustanoviti bolj svobodomiselno stranko, ki naj se z opozicijo upre prizadevanjem konservativnih strank, ki hočejo pravice dume in njeno delovanje med vojno omejiti.
Ruska duma.
Iz Bukarešta čez Lipsko poročajo, da je v poslopju, kjer zboruje duma, vedno polno policijskih uradnikov. Šef politične policije grof Pa-le\v je pri vsaki seji navzočem Poslancem se je reklo, da ne smejo imeti govorov, ki nasprotujejo interesom države. Predsednik mora vsak opozicijonalni govor prekiniti. Če bi se predsednik ne ravnal po željah policije, sme šef s politično policijo sejo zaključiti. V dumi se ne sme govoriti ne o vojaških, ne o notranjepolitičnih vprašanjih. Carja in carske rodbine ne sme nihče omeniti. Stenografi morajo govore poslancev predložiti prej cenzuri, predno jih izroče časopisom. Tudi razpravljanja o zaveznicah Rusije so prepovedana. Pred vsako sejo preišče policija vse poslopje, ker so v knjižnici našli dve bombi.
Panika v Petrogradu.
Iz Stokholma poročajo, da je v Petrogradu nastala velika panika. Krožijo najbolj neverjetne govorice, zlasti o prodiranju Nemcev, o katerih se trdi, da stoje že pred Kronstatom. Iz Kronštata prihaja čedalje več beguncev v Petrograd. Car ie poklical k sebi vojnega ministra Polivanova in generala Ruskega. Oba sta se izrekla za to, da naj se rezidenca premesti iz Petrograda, češ, da Petrograd ni več varen. Car pojde z rodbino na Krim.
ZAPADNO BOJIŠČE.
BOJI NA ZAPADNI FRONTI.
Berolin, 7. septembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 7. septembra.
Zapadno bojišče.
Pri nekem uspešnem, z minami izvršenem napadu na sovražno sapo severno od Dixmuidena, smo vjeli nekaj Belgijcev in vpienill 1 strojno puško. Severno od Soucheza smo odbili slaboten sovražni napad z ročnimi granatami. Francoski sunek pri Sondernachu v Vogezih se je ponesrečil. Živahni strelski boji so se razvili v Champagnl ter med Maso In Mozelo. Pri nekem napadu sovražnih letalcev na Lichtervelde severno od Roulersa v zapadni Flandriji je bilo 7 belgijskih prebivalcev ubitih, 2 pa težko ranjena. Nemški bojni letalci so strmoglavili pri Cappelu jugovzhodno St. Avolda neko sovražno letalo. Francoska letalca sta mrtva. Vrhovno armadno vodstvo.
ANGLEŠKO BRODOVJE JE BOMBARDIRALO OSTENDE IN WEST-ENDE.
Berolin, 8. septembra. (Kor. nr.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 8. septembra:
Zapadno bojišče.
Nekaj sovražnih ladij se je pojavilo včeraj zjutraj pred Midlekerke ter je obstreljevalo dopoldan West-ende, popoldan pa Ostende. Pred ognjem naših obrežnih baterij so se ladje zopet umaknile. Vojaške škode niso napravile. V Ostende sta bila ubita 2 belgijska prebivalca, 1 je bil ranjen.
V ostalem je potekel dan na fronti brez posebnih dogodkov. Oboroženo letalo je bilo severno od Le Mesnila (v Champagni) od nemškega bojnega letalca sestreljeno; padlo je goreče na tla. Letalci so mrtvi. Sovražnikov napad na Frei-burg v B. je bil brezuspešen.
Najvišje armadno vodstvo.
Joffreova ofenziva.
»Novoje Vremja« napoveduje na čelu lista novo veliko ofenzivo na zapadu, za katero je izvedel pariški korespondent tega ruskega lista.
OBISK  NEMŠKIH  LETALCEV V ANGLIJI.
London, 7. septembra. (Kor. ur.) Reuter.    Tiskovni urad javlja, da so nemška letala preteklo noč   posetila • vzhodne grofije (okraje) ter povzročila požare in nesreče pri ljudeh.
DELO   NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
London, 7. septembra. (Kor. ur.) Norveška jadernica »Shoresand« je bila potopljena. Posadka se je rešila.
53^6
Bordeaujc, 7. septembra. (K. ur.) Tovorni parnik »Bordeaux« je bil potopljen. Posadka se je rešila.
London, 7. septembra. (Kor. ur.) Angleški parnik »Mimosa« je bil potopljen. Posadka se je rešila.
London, 8. septembra. Nemški podmorski čolni so potopili ruski parnik »Rhea« ter francoska parni-ka »Guatemala« in »Garonv«. Posadke so rešene.
Nemški »U« potopljen?
Berolin, 8. septembra. Na Angleškem se pripoveduje, da je neki angleški rušilec kmalu po potopljenju »Arabica« in skoraj na istem mestu uničil nemški podmorski čoln, ki je bil napadal neko ladjo, vozečo iz New-Orleansa v Liverpool.
POTOP LADJE »HESPERIAN«.
London, 7. septembra. (Kor. ur.) Reuter javlja: V nasprotju s prejšnjimi poročili se zdaj trdi, da je pri potopu ladje »flesperian« ponesrečilo več oseb. Natančnejši podatki se bodo šele izvedeli, kadar pride kapitan v Liverpool.
London, 7. septembra. Reuter: »Times« je dobila od amerikanskega konzula v Queensto\vnu oficijelne obvestilo, da se je pri potopu ladje »liesperian« potopil en Amerikanec in New - Yerseya.
London, 7. septembra. »Daily News« javlja iz Washingtona: Državnemu departementu je posla amerikanski poslanik v Londonu. Page, začasno poročilo o potopu parnika »liesperian«, kakor se kaže po poizvedbah od amerikanske strani Poročilo baje ugovarja izjavi nemškega poslanika v V/ashingtonu, da je bil »riesperian« bojna ladja ali vsaj oborožen transportni parnik. Ni nobenega vzroka verjeti, da je ta trditev resnična. »Hesperian« da je bil neoborožen in nezmožen napasti
kak podmorski čoln.
* •
*
Londonske »zmišljctine o nemških mirovnih predlogih.
London, 6. septembra. (Kor. ur.) »Times« javlja iz New Yorka: »Tribune« v Čhicagu poroča baje iz krogov, ki so v zvezi z nemškim veleposlaništvom, da je bil spor med Ameriko in Nemčijo poravnan na željo nemškega cesarja, ki hoče, da bi nastopil WiIson kot posredovalec za mirovna pogajanja. Nemčija bo stavila naslednje mirovne predloge: ustanovitev neodvisnega poljskega kraljestva, Rusija odstopi največji del Kurlandije ter da Finski popolno avtonomijo, Srbija se razdeli med Avstrijo in Bolgarijo ozir. se da manjši kos tudi Grški, Nemčija opusti Belgijo, dobi pa za to njeno kolonijo Kongo, Nemčija odide iz severne Francije, za kar dobi vse francoske afriške kolonije. Seveda si vzame Nemčija tudi vse svoje dosedanje kolonije, zahteva garantije za svobodo morja nedotakljivost privatne lastnine na morju in končno enakopravnost Židov v vseh državah.
(Wo!ffov urad označuje to londonsko poročilo kot gorostasno izmišljotino. Tendenca takih in podobnih vesti je jasna: nevtralne dri-ave naj bi videle, da hoče Nemčija podjarmiti celi svet in naj bi še bolj se bale nemške zmage.)
* 4*
i-
Japonska ne pošlje svoje armade v Evropo.
Japonski zunanji minister Iši je izjavil korespondentu japonskega lista »Asahi«: Delovanje japonske diplomacije mora sloneti na temelju angleško-japonske zveze. Zveza med Japonsko in Rusijo bi bila velikega pomena. Nanašati pa bi se mogla le na azijska v p r a -š a i' j a, ki streme po ohranitvi statusa quo na daljnem vzhodu.
Turlnska »Stampa« pravi, da je ta izjava v direktnem nasprotju z vestmi, ki trde, da pošlje Japonska svojo armado v Evropo.
Bo^ za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 6. septembra. (K. ur.) Glavni stan poroda: Na dardanelski fronti mčesar pomembnega. Sovražnik je obstreljeval od časa do časa rrezuspešno s svojo artiljerijo z ladij in s kopnega naše policije pri Ana-i rti in Sedil-Baru. Naša artiljerija je zanetila požar v sovražnih jarkih in v artilerijskih pozicijah pri Ana-forti. Na ostalih frontah ničesar bistvenega.
Carigrad, 8. septembra. »Agen-ce Tele*raphique Milli«. Glavni stan javlja: Pri Anaforti je naša artiljerija (•. t.' m. razbila močno sovražno skupino na bregu Kamekhk-Liman in ji prizadejala izgube. Pri Sedil-Bahru se nadaljuje brezuspešno streljanje sovražne artiljerije. Nase poizvedovalne kolone so zavojevale 30 zabojev infanterijske municije. Naše ana-tolske baterije so 5. t m. usoešno Ob-
streljevale artiljerijo, tabore, vozila in delavce sovražnika pri Sedil-Bahru. Sovražnik je močno odgovarjal, a brez uspeha. Dne 6. t. m. so naše anatolske baterije dosegle znatne uspehe, obstreljuje z učinkom sovražno infanterijo. Na drugih frontah nič pomembnega.
Transporti francoskih čet v Dardanele.
Švicarski listi poročajo iz Marsikje: Iz Marsilije je odšel nov francoski ekspedicijski zbor 25.000 mož v Dardanele. Drug ekspedicijski zbor 40.000 mož se vkrcava za Tunis, kjer se vedno bolj razširja upor proti francoskemu gospodstvu,in kjer so se vršili med domačimi vstaši in francoskimi četami krvavi spopadi.
Angleži v Rdečem morju.
Carigrad, 6. septembra. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Angleži so pozvali mesto Lohava ob Rdečemu morju,severno od fiedeide da naj se preda. Turške oblasti so to odklonile. Nato so Angleži mesto 9 ur bombardirali, ter obstreljevali tudi pristanišče Elal. Turške baterije so poškodovale neko angleško topni-čarko, ki se je morala umakniti k otoku Hamzak. kjer so Angleži pokopali 10 svojih mrličev. V Lohayi so izbruhnili požari, ki pa so bili kmalu pogašeni. Ko so Angleži od-pluli, so pustili na obali svojo zastavo. Zbralo pa se je na tisoče domačinov, ki so zastavo slovesno zažgali ter obnovili prisego, da hočejo umreti v boju za turški prapor.
Odstop poveljnika ruske kavkaske armade.
Petrograd, 8. septembra. Dosedanji vrhovni poveljnik kavkaske armade podkralj grof Voroncov-Daškov je ataširan carjevi osebi.
Preseljevanje Armencev.
!z Bukarešte poročajo: Armenc: se vedno boli selrjo iz Turčije, kjer so kot sumljivi, revolucionarni krščanski elementi izpostavljeni preganjanjem. Iz okraja Van jih ie zbežalo pred masakri že nad 250.000. Cela mesta so zapuščena. Armenci se hočejo trajno naseliti v Rusiji.
M ioMo 1 iftm.
Četverozveza je obupala...
fiag, 7. septembra. (Kor. urad.) »Times« javlja iz Sofije: Četverozveza je definitivno sklenila, da ne pošlje nove note v Bukarešt, v Atene in v Niš
Po sodbi italijanskih listov je dosegla četverozveza  r?a   Balkan popolen neuspeh.
»Kolnische Ztg.« javlja, da presoja italijansko časopisje položaj na Balkanu jako pesimitično. »Corriere della Sera« upa le še na Romunijo, drugi listi sodijo splošno, da je četverozveza dosegla pri balkanskih državah popoln neuspeh. Na Bolgarskem postaja nasprotje proti Srbiji vse ostrejše in pišejo tako tudi listi, ki stoje na strani Genadijeva. Od Grške ni pričakovati, da bi zapustila nevtralnost.
Srbski   odgovor četverozvezi ni zadovoljiv.
Geneva, 6. septembra. »Herald« javlja iz Pariza: Cetverozvezne vlade so spoznale, da odgovor Srbije ni zadovoljiv.
Srbska skupščina.
Iz Budimpešta poročajo, da se srbska skupščina ne snide šele 27. septembra, ampak že prej, ker ji hoče vlada poročati o izvedbi storjenih sklepov.
Grška vlada za Srbijo.
Atene, 7. septembra. (Kor. ur.) Poroča se, da je grška vlada sklenila težavni položaj Srbije kolikor mogoče olajšati, »Estia« javlja: vlada ne meni, da je srbsko-grška zvezna pogodba vsled dejstva, da je Srbija akceptirala predloge četverozveze, razdrta. Opo-zicijonalni krogi zastopajo nasprotno mnenje, ker ni dvoma, da je Srbija, sprejemši sklepe četverozveze, podrla temelje, na katerih sloni njena pogodba z Grško.
Grški pridržki k srbskim koncesijam.
»Koln. Ztg.« javlja iz Aten, 6. septembra: Včeraj je izročil ministrski predsednik Venizelos srbskemu poslaniku odgovor Grške glede srbskih teritorijalnih koncesij Bolgariji. Odgovor skuša ugoditi stališču srbske zaveznice toda s pridržkom, da morajo ostati življenjski interesi Grške nedotaknjeni. V tem oziru stoji Grška na stališču, da se odsek Gjevgjeli - Dojran, ki tvori enklavo v grškem ozemlju ne sme izročiti Bolgariji in pa da mora ostati med Srbijo in Grško stara meja, t. j., da mora ostati Bitolj srbski.
(Grško stališče, kakor ga označuje »Koln. Zag.« je v dvojnem oziru oomembno. PrviC nam kaže, da se
Grška ne namerava udati pritisku četverozveze, drugič pa dokazuje, da morajo biti srbsko - grški odno-šaji jako hladni in nezaupljivi, kajti Srbija je četverozvezi že preje odgovorila, predno je Grška svoje stališče konkretizirala. Venizelosovo sporočilo srbskemu poslaniku moramo torej smatrati bolj kot protest proti srbskim ponudbam Bolgariji. To je vsekakor presenetljivo, kajti v zadnjem času so prihajala poročila, ki so vedela povedati, da vlada med Srbijo in Grško jako intimno razmerje. Op. uredn.)
Senzačno razkritje.
Atene, 7. septembra. (Kor. urad.) Tu se je razkrilo, da sta dva brzojavna uradnika že mnogo mesecev po-neverjala brzojavke nemškega poslaništva in kralja Konštantina,za kar sta od dveh francoskih časnikarjev dobivala mesečno podkupnino 150c frankov. Nemški uradni telegrami so se, kakor se čuje, pošiljali v Rusijo. Oba francoska Časnikarja so zaprli.
Centralnim državam prijazno razpoloženje na Grškem.
Iz Aten poročajo dunajski listi: V soboto so se vršile v Atenah demonstracije proti četverozvezi. Množica, med katero se je nahajalo mnogo častnikov, je šla tudi pred nemško in turško poslaništvo, kjer je živahno izražala svoje simpatije. Atenski list »Akropolis« poudarja veliko nasprotje, ki obstoja med ruskimi in grškimi interesi na Balkanu. Pridružiti se sovražnikom Nemčije, Avstrije in Turčije bi se reklo izvršiti samomor; narobe, Grška se mora če mogoče pravočasno postaviti na njihovo stran, kajti centralne države bodejo zmagale. Avstrija pravi, da svojih starih načrtov glede Soluna ne bo izvršila. Po tudi, če bi jih, tudi če bi dospela do samega Egejske-ga otočja, je to še vedno mnogo boljše, kakor pa ruska hegemonija. Avstrija ne bo razbila statusa quo, ne bo skušala asimilirati balkanskih narodov — vse kaže, da je ta monarhija poklicana postati središče velike orijentalske konfederacije.
Nemški obisk na bolgarskem dvoru.
»Echo de Bulgarie« javlja, da je prispel v Sofijo vojvoda Ivan Albreht Mecklenburški, sorodnik bolgarske kraljice. Na romunski meji sta ga pozdravila bolgarski prestolonaslednik Boris in nemški poslanik Michaheiles. Vojvoda Mecklenburšk je imel kmalu po svojem prihodu dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Radoslavovom.
Al' na desno, al' na levo.
»Kolnische Ztg.<; poroča iz Sofije: Bolgarsko časopisje se vedno intenzivnejše peča z možnostjo skorajšnjega nastopa bolgarske armade. Eni razpravljajo o vojni proti Turčiji, drugi o vojni proti Srbiji, kakršno strujo pač zastopajo. O Grški in Romuniji pa moči bolgarsko časopisje popolnoma, znak, da si s tema dvema sosedoma nikdo ne želi konfliktov. V tem kaosu si je ohranila vlada hladno preudarnost ter dobro ve\ kaj ji je storiti.
Francoske    in    angleške  vesti o srbsko - romunskih pripravah.
»M. N. N.« poročajo: Pariški listi zatrjujejo, da koncentrirate Srbija in Romunija močne čete ob cesti, po kateri bi morali udariti Nemci, ako hočejo Turkom na pomoč. 150.000 mož romunske armade je zbranih pri Turn-Severinu. (Ta vest ima vse znake prave francoske race.)
Londonske »Times« javljajo iz Bukarešte: Romunska vlada ni le zaprla mej za izvoz žita, temveč je prepovedala tudi prevoz zlata, kar onemogočuje Nemčiji pošiljati Turčiji potrebno zlato za plačevanje vojnih dobav.
Obveze   romunskega ministrskega predsednika.
Budimpeštanski listi poročajo iz Bukarešte: Predsednik romunske poslanske zbornice Therekvde je izjavil pred par dnevi nekim odličnim reprezentantom avstro-ogrske kolonije: Dogovor med Romunijo in če-rverozvezo nas je obvezal, da nastopimo že 15. avgusta. Ta rok je bil pozneje podaljšan do 15. septembra. S 14. septembrom preidejo vse romunske železnice v roke vojne uprave, posle vojnega ministra opravlja ministrski predsednik Bratianu sam. Informacije budimpeštanskih političnih krogov zatrjujejo, da je sicer Bratianu res prevzel tevestne obveze (kakšne, to je povsem negotovo), da pa jiJhv vsekakor ne bo mogel izpolniti. Zato ni izključeno, da pride do ministrske krize in da bodeta Bratianu in finančni minister Constantinescu odstopila.
VpokHcanje   romunskih rezervistOT iz inozemstva.
Curih, 7. septembra. »N. Fr. P.« »Neue Zuricher-Ztg.« poroča, da so bili v Švici se nahajajoči romunski rezervisti poklicani pod orožje.
Napačne vesti o mobilizaciji romunske armade.
»N. Z.richer Ztg.« objavlja sporočilo romunskega poslaništva, da so vesti o mobilizaciji romunske armade neresnične.
Wi iz prisiorsi m.
Umrla ie pri družini Lundrovi, Kiiževniška ulica št. 6 gdč. Fani Stresova, učiteljica iz Kobarida. Blago pokojnico je dohitela smrt v beli Ljubljani kot begunko iz solnčne Gorice. Prosi se vas Goričane, udeležite se pogreba, ki se vrši v petek ob 4. uri popoldne na viško pokopališče.
Primorskim beguncem!  C. kr.
ministrstvo za notranje zadeve je glasom ukaza z dne 26. avgusta 1915, štev. 44.819 izvedelo, da se nahaja na Kranjskem vkljub dotičnim predpisom veliko število vojnih beguncev z juga. Ti begunci s pičlimi sredstvi oziroma popolnoma brez sredstev, obtežujejo glede na to, da se smejo podpore za begunce izplačevati le v onih občinah katere je odkazalo beguncem ministrstvo za notranje zadeve, javno dobrodelnost, kar se za trajno pod nobenimi pogoji ne more pripustiti. Vsled omenjenega ministrskega ukaza naročilo se je c. kr. okrajnim glavarstvom, ozir. c. kr. policijskemu ravnateljstvu, da vse one v dotičnemu okraju bivajoče begunce, ki nimajo zadostnih sredstev, ali kateri so se tam za trajno nastanili, pa so nepreskrbljeni, odpravi v Lipnico na Štajerskem, kjer se bodo nastanili ali v barakah v Lipnici ali pa in sicer socijalno višje stoječi v okrajih Gradec — okolica in Lipnica, ozir. na Dunaju. Taki begunci dobe od dotičnega oblastva priporočilo za prosto vožnjo in za prosto odpravo prtljage, ali pa se odpravijo s skupnim transportom
Gojenci moškega učiteljišča goriškega lahko dobe letna izpričevala za 1914/15, ako pošljejo kolek 30 vinarjev ali pa dotični znesek v poštnih znamkah ravnateljstvu (V. Be-žek, Ljubljana, Marije Terezije cesta 6/H.), ki jim doprjšlje izpričevalo nefrankirano, toda uradno, tako da pri prejemu ne plačajo globe, nego znesek za redovito frankiranje.
V Pulju prodajajo goveje meso sprednje dele z doklado po 5 K 24 v, zadnje dele z doklado po 5 K 60 v.
Šolsko vprašanje v Pulju. Vojnopomožni komite" v Puiju poziva starl.še, naj naznanijo imena svojih otrok z rojstnim letom, dosedanjim šolskim obiskom in narodnostjo po dopisnici vojnopomožnemu komiteji v Pulju. Potem se otvorijo najbrže otroški vrtci in se stori za poduk otrok kar bo mogoče.
V Zadru primanjkuje kruha. Zjutraj je pravi juriš na prodajalne kruha, hitro je vse prodano ali mnogo družin ostane brez kruha, ker ga je premalo. Zjutraj kupijo delavci iz okolice obilo kruha, revežem v mestu ga manjka. »Narodni list« zahteva, naj se speče kruha toliko, da ne bo nobenega pomanjkanja.
Občinski zastop na Krku namerava namestništvo razpustiti, ker je nrotizakonito subvencioniral Lego Nazionale.
Umr! je na Reki kapetan Tomo Prosen. jako ponularen mož. Pokojni je služil pri »Ungaro - Croati« od njenega početka.
Z Roke so odšle v Italijo obitelji onih italijanskih podanikov, izmed katerih v Avstriji ni nihče interniran. Odhod se je izvršil v nedeljo s po sredovamem ameriškega konzulata.
Dnevne vesti.
— Cesarjevo priznanje domobranskim četam. Z Dunaja poročajo: Da pokaže, kako visoko ceni junaštvo in hrabrost svojih domobranskih čet, je cesar odredil, do dobijo sedaj tudi domobranski polki svoje zastave. Zastave bodo izročene posameznim polkom na posebno slovesen način po končani vojni.
— Spomenik naših črnovojnikov ob Drini. Poveljstvo c. kr. črnovojne-ga pešpolka Ljubljana št. 27 poslalo je kranjskemu deželnemu odboru fotografijo spomenika, ki je bil postavljen po osnutku domačega, pri polku kot računski podčastnik službujočega akademičnega kiparja Josipa Ur-banija pri hanu Lieska poleg Više-grada, v spomin na vporabo polka pri zavarovanju Drine. Deželni odbor se je polkovnemu poveljstvu za poslano fotografijo zahvalil v posebnem dopisu sledeče vsebine: »Deželni odbor kranjski se preiskreno zahvaljuje za poslano fotografijo in je z največjim zadovoljstvom vzel na znanje patrijotsko-umetniškr čin domačega črnovojniškega polka. Bodi lepi spomenik na vse veke znamenje nepremagljive moči dvoglavnega or-
la ter neomajne zvestobe in vdanosti sinov naše ožje domovine do Naj-* višje cesarske rodovine in skupnei avstrijske očetnjave. Deželni odbori čestita polku in njegovemu izvrstne-* mu poveljniku na delu, ki mu ni ena-* kega.«
— Odlikovanje junaka iz utrdba Hensel. V celovški domobranski bol-t niči se je vršila v nedeljo slovesna! dekoracija korporala Mihe Ivanuše. rojaka iz ptujske okolice, ki si je s* hrabrostjo in hladnokrvnostjo pri^ obrambi slavne utrdbe Hensel zaslužil srebrno svetinjo prvega razreda. Ivanuša je bil težko ranjen na roki, toda bo kmalu okreval.
— Iskrene pozdrave z bojne križarke S. M. S. »Novare« pošiljajo primorski slovenski pomorščaki vsem prijateljem, sorodnikom in znencem Lozej Miroslav, Komen; Milkovič Jožef, Opčina; Benčič Iv., Trst; Ban Jožef, Trstenik; Srkin J., Boršt.
— Iz ruskega vjetništva se ie oglasil V. Kalaj. Piše, da je bil ranjen v levo in v desno roko, a da je že precej okreval. Nahaja se v Bij-sku, gubernija Tomsk, v Sibiriji.
— Potovanje v vojnem ozemlju. Kdor hoče potovati o vojno ozemlje, mora imeti v bodoče potni list s fotografijo in izrecno pripombo, da velja tudi za potovanje v jugozapad-nem vojnem ozemlju. Za državne, dvorne in železniške nastavljence ter njihove svojce zadostujejo uradne legitimacije. Prehod čez meje ožjega vojnega ozemlja! je principijelno prepovedan. Civilne osebe, ki hočejo poto-vat v ožje vojno ozemlje, morajo! imeti potni list, v katerem se nahaja izrecna pripomba, da velja tudi za ožje vojno ozemlje ter si morajol preskrbeti še posebno vojaško dovoljenje. Prošnje za taka dovoljenja vlagajo pismeno (v izrednih nujnih slučajih brzojavno) potom pristojne politične oblasti ali vojaškega! zapovedništva na etapno poveljni-štvo 5. armade (5. Armee-Etappen-Kommando, politisehe Gruppe). Prošnjam je priložiti potni list. Po porabi je treba dovoljenje zopet vrniti. Za potovanja v ozemlje puljske-ga okrajnega glavarstva, v trdnjav-ski rayon Trident ali v Rivo je treba še posebnih pripustnic. Pregreškil proti tem predpisom se strogo kaznujejo.
— Jugozapadno bojišče. Posebna odredba notranjega ministrstva, ki jo objavlja drž. zakonik z dne 6. septem. določa meje jugoza--padnega vojnega ozemlja tako-le: Ožje vojne ozemlje tvorijo (od avstrijskih dežel) Tirolska iz-vzemši sodne okraje Landeck irt Ried ter politične okraje Reutte, Imst, Inomost, Schwarz, Kufstein in Kitzbiihel, Koroška, Kranjska, Istra, Goriška - Gradiščanska, Trst z okolico; »širše vojno ozemlje«* tvorijo zgoraj izvzeti deli Tirolske, Predarlsko, Solnograško in Štajersko.
— Promet v ožjem vojnem ozemlju. Tudi promet v ožjem vojnemj ozemlju je v bodoče dopusten le na podlagi posebnih izkaznic. Za krajevni promet (politični okraj bivali-* šča) so predpisane karte o istoveN nosti (na belem papirju), ki jih izda-* jejo državne politične oblasti, orož-* niške postaje, posebni občinski zaup« niki, za daljni promet v okviru ožjega vojnega ozemlja pa posebna dovoljenja (na modrem papirju), ki illi bodo izdajale državne politične aH policijske oblasti ali pa vojaška višja poveljstva.
— Kdor ima kaj sena odveč, naj ga ponudi v nakup vojaški upravi. Maksimalna cena za prešano send znaša s K 50 v, za rahlo seno pa 7 Kj 50 v za metrski stot. Ponudbe je pošiljati naravnost na c. in kr. 5. armadno etapno poveljstvo. Če bi sef na ta način ne dala pokriti potrebščina sena. bi bila vojna uprava primorana dobavo potrebnega sena prisil-; nim načinom izvesti.
— Zavrnjena pritožba. Sedemf posestnikov iz logaškega okraja jef bilo pri ljubljanskem deželnem sodišču obsojenih na zapor od dveh d d petih dni, ker so prikrili velike delej svojih zalog. Ko so financarji revidi-« rali, so dognali, da so možie zamolčali od 300 do 1200 kg. Obsojeni pc« sestniki so se pritožili na najvišje so« dišče, pa niso ničesar opravili, pritožba je bila zavrnjena.
— Pivo. Avstrijski pivovarnarj! so od začetka vojne že dvakrat po-« dražili pivo, vselej za 3 krone, torej skupno za šest kron. Zdaj so morali dati obvezno izjavo, da piva ne bodq podražili, dokler se ne bodo produk^ ch'skj stroški povišali.
— Umri je v Ljubljani monsignor Anton Zupančič, papežev tajni komornik in profesor bogoslovja, v starosti 74 let
— Kdo ve kaj? Andrej č e r n i c iz Doberdoba prosi, da mu se javi, kje se nahaja njegova žena Marija Cernic s troje otrok. Morala se je ob ob vojni z Italijo izseliti iz rodne hiše. 8 aslov: Andrej C e r n i č, k. k. Lst.-baon 37, 3. stottiija, 3. Zug, Feidpost Kr. 321.
— Prodaja moke. Aprovizačn: odsok je sklenil glede na to, ker je dovoz moke izostal, da se za nekaj časa moka ne bode dajala trgovcem za predajo.
— Nakup čebule. Vse stranke, ki želijo še kupiti čebulo se opozarjajo, da se predaja sedaj čebula v mestni vojni prodajalni po 56 vin. kg in da se bode s prodajo kmalu prenehalo.
— C. kr. vrtnarsko društvo na Dunaju L, Kaiser Wilhelm - Ring 12, je izdalo spis, ki vsebuje navodila za pripravo okusnih jedi in sočivja; spis se ima razširiti brezplačno med pre-bivalistvom.Pošilja se željeno številc iztisGv na špecijelno naznanilo potom generalnega sekretarijata imenovanega društva. Obenem je izdalo društvo za ceno 60 vinarjev knjigo za kuhanje sečivja (založba Hugo Hel-ler 6i Co., Dunaj L, Bauernmarkt 2). Skupiček te slednje publikacije je 'določen za vojnoinvalidne vr tn ar je ir za vdove in sirote v vojni padlih vrtnarjev.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske za čas od 29. avgusta do 4. septembra 1915. Novorojencev je bilo 17, inrtvorojenci 3. Umrlo je 44 oseb, med njimi 27 tujcev. Za legarjem (tifuzom) je umrlo 19 vojakov, za grižo 3 vojaki in za kolero 2 vojaka, za vratico 1 tujec, za jetiko 2 tujca, 2 domačina. Vsled mrtvouda so umrle 3 osebe, za različnimi boleznimi pa 12. — Za intekcioznimi boleznimi so oboleli in sicer: za trebušnim tifuzom 173 vojaov, 6 tujcev in 8 domačih od teh 6 bolniških strež-
\ nic, za grižo 56 vojakov, za kolero ,19 vojakov, od teh 14 došlih okreva-jočih iz bolnice v Postojno. Na difteriji je bolel 1 otrok (tuiec).
— Kolera na Kranjskem. Uradno se razglaša z dnem 6. septembra, da so se primerili v Ljubljani trije slučaji aziiatske kolere, v Postojni pa dvanajst slučajev. Oboleli so vojaki.
— Igranie v ogrski razredni loteriji prepovedano. Znano je, da ogrski kolektanti skušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosega svojega namena poslužujejo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice proti-postavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da se srečke zaplenijo, morebitni dobitki Izapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamuda pota ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne naročajte sreč ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite jih ali pa izročite finančni oblasti.
— Krušne karte se dobivajo samo ob petkih pri dotičnih krušnih komisijah.
Šolska vest. Za šolsko leto (1914/15 izdano izvestje c. kr. državne višje realke v Idriji izkazuje, da je imel učiteljski zbor 17 članov in dva pomožna učitelja, učencev pa je bilo koncem šolskega leta 110. Podporno društvo je imelo 2535 K 13 v dohodkov in ravno toliko izdatkov.
Na c. kr. državni višji realki v Idriji se prične šolsko leto 1915/16, dne 18. septembra. Vpisovanje v pripravljalni in prvi razred se bode vršilo 15., v višje razrede pa 16. septembra.
Iz idrijskega občinskega odbora
Nekateri obč. odborniki so tožili idrijskega župana in dva obč. odbornika, ker so jim očitali, da so krivi pomanjkljive aprovizacije Idrije. Pogoreli so s tožbo tudi v drugi in-stan ci
Umrl je v Gradcu g. Vekoslav Ros, sin ugledne Roševe rodbine iz Hrastnika. Pokojni je bil simpatičen, narodno jako delaven in splošno priljubljen mladenič. Zadnja leta je bolehal in kruta smrt ga ie sedaj komaj 32!etnega iztrgala ljubljeni rodbin1 ter številnim prijateljem. Truplo prepeljejo v Hrastnik, kjer ie pokopljejo na pokopališču v Dragi. Vrlega Lojza bodo Hrastničani težko pogrešali. Naj mu bo zemljica lahka. Spoštovani Roševi rodbini iskreno sožalie.
Svilena črna šerpa. Tista begunih ki ie izgubila ivitero črno
kar je bilo v torek oglašeno, naj se
javi v našem uredništvu.
Kolera na Štajerskem.   Dne 7.
septembra je bilo ugotovljenih v Celju 5 slučajev kolere. Oboleli so ranjenci, ki so prišli z bojišča. Eden je umrl. V Fekibachu je ugotovljen en nov slučaj kolere.
V Gradcu je umrl g. Vekoslav R o š, sin veleposestnika gosp. Rosa v Hrastniku, po dolgi bolezni, star 32 let. Pokojnika prepeljejo iz Gradca v Hrastnik. Naše iskreno sožalje!
Medicinec, ki je vojaščine prost in reflektira na dobro mesto, poleg katerega lahko poseča predavanja, blagovoli se javiti. — Dr. D e r n o v -š e k, Dunaj, IX./2, Kinderspitalgasse Nr. 6.
Nova hrvatska umetniška revija. Konzorcij mlajših hrvatskih umetnikov začne izdajati novo hrvatsko umetniško revijo, ki bo izhajala kot knjiga po 2krat na leto. Kot glavni urednik bo posloval Ljubo \Vies-ner, v redakcijskem odboru se nahaja tudi Anton Novačan kot zastopnik slovenskih literatov.
Železni prstan. Drama, ki se odlikuje po svoji dobro sestavljeni in speljani vsebini in je izdelek nemške Mutaskop družbe, se predvaja samo še danes v kino »Ideal«. Vseskozi so igralci spolnih svojo dolžnost, posebno pa nositeljica glavne vloge Lotica N e u m a n n, katere igranje že njeno na polju kinematografije slavno ime vse pove. Ta odlična drama napravi na gledalca nenavadno globok vtis in je dosegla, kakor v drugih mestih, tako tudi v Ljubljani, največji uspeh. Poleg tega je še krasna nor-diška veseloigra v dveh deianjih: »Zviti Feliks«, na sporedu. Razne situacije so tako veselega značaja, da se ni nič čuditi, če je ta veseloigra provzročila velikanski smeh. — Jutri zanimivi in priljubljeni posebni večeri s prvovrstnim sporedom.
Semenj za kože se bode vršil v ponedeljek dne 13. septembra in sicer kot navadno v skladiščih »Balkan« trg. sped. in kom. delniške družbe, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33.
Razne stvari.
* Ustavljeni češki listi. »Zeit« javlja: Češki dnevnik »Obzor« v Pferovu je bil za 8 dni ustavljen. V Kutni hori izhajajoče bivše glasilo umrlega ministra dr. Pacaka »Podvi-socke Listy« so prenehali izhajati. Znova je pričel izhajati »Hlas lidu« v Prostejovu, ki je bil za 5 mesecev uradno ustavljen.
* Naknadna prebiranja na Nemškem. Woiffov urad poroča, da S' bodo vršila v zmislu zakona, ki ga j-, odobril državni zbor, na Nemškem naknadna prebiranja vseh onih, ki so bili svoj čas spoznani kot trajno nesposobni za vojaško službo. Vesti o podaljšanju vojaške dolžnosti čez 45. leto, pa so popolnoma neresnične.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ako naročite
"   in to nemudoma storite,
SANATORIUM • EMONA
ZA-NOTRANJE - Osi-KIRURGICME -BOLEZNI • PORODNIŠNICA.
LtJUBLtJAJMA ■ KOMENGKEGA ULICA k
^F-zrmw.?RLiARyi)R'r- R. DERGANC
11
ud
Naslov pove upravništvo »Slov. Xaroda«. 2094
1 srečka ogrskega rtoega fcr,ža
i srečko indiHMflaMfce fcaiflifce
l dakžtoi list 3° o zercli. gg ii leta i BSD
1 dobitiii lisi 4°/o cersic. fcfc, sntfk a 1.1864
Mesečni obrok za vssh pet srečk n. debilnih listov s*mo S kron
™' 12 frflfean] ¥«ko Ido. slavni dobitki 630*358 R. maam
dobl^G igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
h 4.000 frankov popolnoma zastenj!
Pojasnila ln igralni načrt poiilja brezpIsSno
Srečkoviio zastopstvo 1., Ljubljana.
Meteorološicne milo.
VlSIna nad morjem 305*2 Sredu i zračni tlak 73f» mm
j septem.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	i Tempera- j tura v C jI	Vetiovi	Nebo
7. »t	2. pop. 9.zv.	7406 741 2	i 186 13 0	sr. jvzh. sr. szah.	jasno
8.	7. zj.	742 2	81	si. zah.	megla
m t*	2. pop. 9. zv. i	7409 ' 7412	188 151	sr. jvzh. sr. vzh.	jasno oblačno
9.	7.zj-	7409	104	brezvetr.	sk. oblač.
Ko!
2221
za obleke Jg-fp* S8 Išče. Postni preda! št.  £4, &*ti*l?ai^*,
0£đa se
žali Sako! vstomil gospodična. Ponudbe pod nblaga]imlčark&
na upravništvo »slovenskega Naroda«.
1,
J
obstoječe iz 2 sob, sobice in kabineta. Kje,  pove  upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2230
Srednja temperatura sobote 13 8 , norm. 16 0, nedelje 140', norm. 15 9'. Padavina v 24 urah 0*0 mm in 0'0 mm.
Stenice,
Pioizvod in razpošiljanje
V. It
:35 ■ zrsij
najboljše sredstvo za uničenje ščurkov in m;ši po 2 in 3 krone za ščurke itd; škat-u-ca 1 do 2 kroni za stenice škatljice 70 vin., za molje omot 30. vin. Zavod za iialće-vanje golazni, Zagreb, Fe rlaiska al. 3, Zli. nadstropje. 2228
■
esesaca 1 sftsklc&fca 1 krose.
Odgovarja 10 limonam. 2195
m ^sH     Sla ^
za trgovino mešanega blaga
sprejme takoj
f. Sku&k, Jfeiltka, Mzn\.
2229
86 Sprejme za takojšnji nastop v trgovini z mešaaim blagom Alojzij Eotfco v Žnieznbergiir
Okoli 2000 po predoisa naprti j eniL
i
SO od5a komad po 5 K 12 h v gotovini brez odbitka. Poštne zavitke po 9 komadov
pošilja franko po povzetju firma
Albert Matamer, Ousiaj I.,  ECofrimesscrgasse Sr
Izgubljen
je bil dne 13. avg.  v Ljubljani u: njat
sncšnpček z zlatniki
(franki) in papirnatimi nemšk. markami.
Prinesitelj dobi v uprav. »Slov. Naroda 100 kron nagrade.
Trnovsko učili
z
in vzgojevalilcg v
Šolat se p^Ičse 1, okto&ra 191 S. ^plso^nje za ^nanfe ge!©nce oil 27. do 30. sepfem&ra.
Usianovlleno L 1834. Ustanovljeno L 1834.
2227 imetnik in ravnatelj.
dve leti stara, čistokrvna, nemško-kratkodlaka, lovska ft&ica z zelo kratko odrezanim repom,  temnorjave  barve z majhno •elo liso na prsih, ima na zunanji strani beh stegen po jedno majhno brazgotino z dlake, z Žičnastim ovratnikom in znamko »Postojna 3?« je bila dne 31. avgusta letos iz Postojne odpeljana. — Kdor bi o psici kaj vedel, naj blagovoli naznaniti
P. KERŠIČU,  sodniku v Postojni
NA IZBSRO pošilja tudi na deželo: Krasne 3528 pBašče, jopico, krila« kostume, nočne halje,
perilo in modno predmete.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič ■ Bučar
LJubljana, Stari trg 9. Lastna hlsa.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
s: in krstni opravi. ■■
4
■m
t
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
Oblastvena tosinon prodaja strupov.
Ustanovljena leta 1897B
Jnton r^ane
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago.
Ceniki na razpolago.
M:
Potrtim srcem lavljamo vsem prijateljem žalostno vest, da je naS dobri sin in brat, gospod
Vekoslav Roš
dne 4. t m. v starosti 32 let, po daljši bolezni preminul.
Truplo dragega pokojnika prepeljalo se bo iz Gradca v Hrastnik, kjer se bo na pokopališču v Dragi izročilo materi zemlji v večni počitek.
Blag mu spomin!
HRASTNIK, dne 6. septembra 1915.
Žalujoči ostalL
obdavčen in neobdavčen oddaja z dovolfeniem o. in kr. vojnega ministrstva odslel moja firma.
Potrebne, pravilno sestavljene prošnje za dobivanje bencina se dobe pri meni. 2216
Julius Elbert.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na do* živetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili.
99
Vnjemno  zavarovalna banka v (Pragi. Reserval fondi r 71,940.302-26. — Izplačan« odškodnine ln kapltallje r 145,150.178-29.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Generalno zastopstvo t Linblisn!
Ve* pojasnila daje:
čigar pisarne so v lastni ban-■ čni hiši =
t Gosposki iti m. \i
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in naikulantnejc. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte