^ *
<ua7
tETO—YEAR z=gs.
OSVETA
■ . o |r	; K T i	i m * i .i" . •"'■ I* /fj *>>» 1 «	|t t	,	■ 1	\ ■ "v
ilovenske narodnb podporne jednote
u
CUcs«*, lil, sredo, 28. Julij« (July 18), 1823.	STCV.-NUMBER 178.
MCtU» 110S, A«t •# oh, I« 101T. »iiUrM m J«m 14. lil t.
jom POZDRAV-LJAN KOI PRIHODNJI
giram Johnson is Oalifornije s« je vrnil is Evrope, a ni maral po. dati nobena isjove o političnem položaju.
IZEECI NI hotel nobeni 0-FAZKE olede izrednega kongresnega seli
OAHJA. • l '
New Vork, N.* Y. — »New Tork je priredil v torek zjreznemu se-nttorja Hiramo W. Johnsonu tako navdušen sprejem, kakršnega
•o delelni le malokateri Američa-nje, kadar se vrnejo is tujine na domača tla. '
Pozdravljanje ae je pričelo do, li ob zalivu, kjer je senator prestopil s ameriške potniške ladje Leviathan, ns kateri je potoval ls Evrope t Ameriko, na županovo jahto Maoom. Formalno je senatorja pozdravilo osemdeset moi, katerim so načeljevali policijski komisar Waldo, državni davčni komisar Payne, republikanski voditelj Edgar J. Cooke iz Illinoisa in mnogo drugih bivših Moosovih voditeljev.
Petinsedemdeset sto oseb se je nabralo ob nabrežju, da pozdravijo senatorja Johnsona, ko je prispela jahta Macom do Batte-ry, in na tiaoče in tisoče drugih ga je pozdravljalo kot prihodnje ga predsednika Združenih držav, ko se je peljal na avtomobilu po Broadwayju ob vihranju neštetih ameriških zastav. Z oken so mu metali konfete in evetliee na pot.
Ns vsa vprašanja je Hiram od govarjal: "Počakajte do arede zvečer". Tedaj je Jobnaon name raval biti goat na pojedini v ho telu Waldorf-Astoria ter podati svoje mnenje glede raznih zadev, ki ustvarjajo sed*j glavno zanimanje celega evdt*, < - «, t, •>: Najailnejši so J>ih seveda čaa-nikasski poročevalci. Silili so IvanJ kakor nadležne muhe. Nad-ogovali se ga najbolj z vprašanjem, kako stališče namerava zavzeti na prihodnjih predsedniški h volitvah. "Zasedaj ni prav nič polltičnc-v meni," je dejal aenator Johnson. "Niti ne mislim na politiko.
Imenitno je bilo moje potovanje, ali večji del ga je končane-Z domačo politiko nisem posebno dobro seznanjen, ali v kratkem hočem govoriti odprta pa ne preveč.
Lepe čase sem imel. polne zanimivosti in izkustev. Moje štiri-(Dalje na 2. strani.)
OTROKE IZKORIŠČAJO KOT $ STAVKOKAKE^T
Mihvaukee, Wis. — (Feder. Prese.) — Najnovejša taktika tukajšnjih tovarnarjev v nji hovem boju za odprto delavnico je, da najemajo dečke, ki so na šolskih počitnicah, za skebsko delo. Tak slučaj se je dogodil v tovarni E. Wiener Co., ▼ kateri je zastavkalo 60 tapetarjev. Ustniki tovarne so najeli Aolar-čke kot atavkoliaze. < Državna industrijska komisija je intervenirala in družba bo morala odsloviti otroke.
STRAN PRED POBEfiLI-Ml NORCI.
in krifSka moii 4 prizadevajo s ojačenimi' oddelki varovati kmeU in drago ljudi pred napadi teh noraov.
ODLAiKI ZBLAZNELI EANDIT
svobodi. Večina Jtk je morilcev* tf***. »ora še danes držalL nekaj jfli je norih, katerih glavi Obljub je bUa dana mrtvim, k! so nt mantjs ja krvoločnost.	P»dli v vojni zs odpravo vojne.
Mnenje prevlado tukaj, da jo)KoI|0 Ji mJ rto obljubo t AM
Ca
tancozl privili vijak Porabju.
Franciji se nič na mudi t odgovorom na angleško noto.
OENE OEARY JI MIRNO OLE DAL BOJ lODDmAtO IN TO
Ohestar, DL Osemnajst izmed eninitiridesetih jetnikov, ki so nšli iz illinoiške bolnišnice za zblaznele kriminalec, je še vedno na svobodi.
Sto jetniških paznikov in drugih sto sli več oboroženih elvili stov is tega okraja je na lovu za pobeglimi blaznimi zlocinci.
Mala mesu v območju stomilj skega radija ojačujejo konstsbl ske in šerifske sile, da so t*ko ljudje pripravljeni na morebitni pojav pobeglih blaznikov.
Strah in negotovoat sta' se ns selila v vsako hišo, kamor je le dospela vest o tam ispsdu, zakaj, osemnajst mož, ki so vsi vsaj lo-galno umobolni, Jo le vedno na
REAKCIOIMRJI ANGLIJE ZAVRGLI PREDLOG DELAVCEV ZARAZ0R02ENJE.
MaoDonald Je isjavil v
do jo Anglija izdala pet Biljard m bodočo vojno, sa delavce po nima nič.
PREDLOG JI BIL ODELO NJEN, Oll DA "OAB II IZ ZREL".
London, M. jul. — Nižja zbor-niča angleškega parlamenta je snoči savrgla resolucijo Delavske stranke sa sklicanj? mednarodne konference, katera naj bi položil* temelj razoroženjU Evrope in osta-lega sveta. Vlada, ki je naatopilS proti reaolueiji, je dobila 286 glasov, resolucija pa 169.
Ramaay MacDonald, vodja labo-ritov v nižji sborniei, je utemeljil resolucijo s mojstersldm govorom. Ožigosal je blazno tekmo med Anglijo in Franeijo sa premoč v zraku, ostro obsodil sklep sngle-ike zbornice za ustanovitev mornariške base ▼ Singaporu (Azija), udaril po francoskem militarizmu v Poruhrju in čeanil ligo narodov, ki je bres moči, ds bi preprečila novo vojno.
"Od leta 1919—1920. smo tsdall 1,202,000,000 sterlingov (več ko l>ot miljard dolarjev) sa ama^o, mornarico in zrakoplovne sile, ka-kar pa zahtevamo denar za javno sdrsvje, izobrazbo in zanltOrna stanovanja sa delavee, dobimo odgovor, da je država revna ki da moramo varčevati," je dejal Mac Donaid. "Za čaaa zadnje vojne Je vlada poslvsla ljudstvo, naj podpira vojno sa odpravo vojne. Te besede so bilo predstavnikom drla* ve vedno na jesiku. Mi deiavet smatramo te besed«
Pregled dnevnih de-
godkov.
_____
4 ' Amerika. ' .
Sonetor Hiram Johnson se j< vruil U K v rope. Liberalni slemen ti ga posdravljajo kot prihodnji ga predsednika.
Revolta farmarjev dela velike skrbi voditeljem starih strank.
Baroni premoga v Weet Vlrgi aiiji kupujejo priče in finančlrajo broces proti obtoženih rudarjem. H Triindvajset pobeglih kriminal nih norcev prijeli jl7 sle nahaja še zunaj. Velik ftreh pred njimi v južnem Iillnoiau.
Inozemstvo,
Mirovna pogodba med Turki ln Oavesnild podpisana v Losanl.
Francija zopet privila vijak v Poruhrju.
Franeoaki vladi se nič ns mudi s odgovorom na angleško noto.
Politične atranks v Nemčiji mobilizirajo sa civilno vojno.
Liga narodov prelskujs angleški masaker zamorcev ▼ Afriki.
TRGOVANJE IN VOZNINA NAJHUJŠI BOLEZNI OBNl
NEMČIJA NA PRAGU CIVILNE VOJNE.
Vso stranko sa pripravljajo rs , notranji konflikt.
H Berlin, SO. jul. — Izvrževslna O.]bora demokratske in eentriatič-
t (katoliške) strsnke sta včeraj vesti!s svoje pristaše s kratko depešo sledeče vsebine: "friprs-rite se na vse slučajnosti".
Mnogi opszovslei smatrajo ts poziv sa prvi signal civilne vojne, ki fcbrubno po vsej republiki. Demokrstje ln centrlstl so sinili socialistom, ki so sadnjl teden aH navodila krajevnim or-
Berlin, 24. jul. — Listi poročajo, [ln jc medzavezniška porenaka komisija uvedla nove določbe za o-upirano ozemlje, s katerimi hoče adušiti pasivno resisteneo v Po ruhrju in Porenju. Nova narerfbo določa stroge kazni za propagan Jo v»ake vrste zoper Francoze in lgijee. Niti žaklja krompirja n« »ne nihče podariti v svrbo resi tcnrf> proti okupacijskim obla tfm.
"N« to arogapco je mogoč samo ^"n odgovor," pišejo berlinski < "in to je še večja pasivns re-
"rtenca."
1'ariz, 24. jul. — Poincare )e onferiral s ministrskim prodsed-i kom Belgije, predno odgovori •liki Britaniji na njeno noto, ka-fr» »»ebujo odgovor na zadnjo psrarijako ponudbo Nemčije renski vladi se oči vidno nI« ne IU'!> s odgovorom. Kakor s ^jejo pol uradni Usti, ootanejo rsncoj fal Belgije! t Poruhrju »Hko fasa. dokler Nemčija popo! ,m» ne kapitulira. Uodoa, 24. jul. — Vsebina an note, ki je bila raspoelam >znikom in Ameriki sadnjl pe-i« še zdaj v temi največje '*tl Angleška vlada ne pH-i« odffovara Franeije pred dnevi.
racije, ki ao še na svobodi, naredi IT le mnogo milj med seboj in zavodom. Uradniki se nsjbolj boje za kmete in njlk družine, ki staonjejo daleč proč od mest na samem.
Beguni ae bodo skoro gotovo hoteli preobleči ter zshtevsli hrano, pijačo in orožje, Če mislijo še dalj všivatl svobodo. ,
Dasi so nekateri izmed njih nasilni blazneži, vendar menijp mnogi ljudje, da bodo na vaak način gledali dobiti tiste reči ter se pri tem presneto malo brigsli za življenje drugih.
Dvesto in šestinsedemdeset u-mobolnih zločincev je bilo na dvorišču tedaj, ko je bil izvršen izpad. Od teh se jih je sto vdeležUo brezprimernega boja proti pcščlel jetniških paznikov.
Dejstvo, da jih je ssmo eninfci rideset ušlo, govori dovolj jaano o junaškem nastopu jetniške straže. Kakih petdcaet jetnikov je bi* lo danes v roksh jetniškega zdrav (Dalje na 2. strani.)
SVfcOFSKI PREDAVATELJI NE MARAJO OBISKATI
sa aseto ob*	naj »o, organl^rajo
"	delavski bataljoni. Socialistični
informirali krajOvne
; voditelji so Informirali krsjOvne •uspnUee, da
pogaženaT Ako ni pogašena« tedaj je dolžnost nsše vlade, ds takoj povabi vse države s Amprlko In Nemčijo vred ns rssorožltvono konferenco."
MacDonald je naslikal grozote bodoče vojne, Id se zdsj prlprsv-ljs. "Bodoča vojna bo napovedana ne fe moškim, marveč tudi žen akam in otrokom. Cela prebivalstva bodo uničena. In ns koncu pride militarističns ' hegemonija. Mali narodi bodo zdrobljeni, ta (Daljo m 2. strani.)
0 wti) pripravljajo ss puč, ki mords :4 pride v par mesecih
New Tork, K. T. - Evropski znanstveniki, ki so poprej ksj rodi prihajali predavat v Združene države, ne marajo sedaj v Ameriko, kskor je to zatrdil James B. Pond, ki je prsvkar dospel sem-kaj.
Po svoji izjevi je poizkušal pridobiti Shasra,- Wellse. Kiplln-ga, 8abatinija, Stel^aeha in Freu da ss predavanje v Združenih državah. Nekateri ne marajo več priti'predavat semkaj, ker so na-leteH na svojih poprejšnjih obiskih na prehudo kritiko.
Avstrijski snaostvenikl so od klonili Pondovo ponudbo, dssi ii ve v hudi bedi. Ti so aO apn prito-fili, da se Amerišanje rajši sani-aeajo za senzacijo kakor pa za iskanje znanstvene resnice
Chieage ln okotfeS: V šetrtek in hladno. Lahki severni rtrvri. Tm ^rstora v zadnjih 24 urah: nejvi«o 71, najnižja 70. Uide ob 6 JC salde ob IJ7.
Lozanska pogodba pod pitana.
Mirovna pogajanja f Ameriko se
bodo nadaljevala v Carigradu.
Lausanne, 24. jul. — Mirovna pogodba med Turčijo in Grčijo tn Turčijo ter zavezniki, katere so mesili na dveh konferencah od zadnjega novembra, je bila danea ob treh popoldne končno podpisana. CVn-tnoniJe so se izvršile v dvorani lozsnake univerze. Sehon-rer, predsednik fiviee, je nagovoril delegate in prlsotns diplomate s kratkimi besedami, izražajo! veselje, da je napoaled prišel mir ns Bližnji vstok, nakar ao poobls ščenci podpisali dokumente.
Navzoč je bti tudi ameriški sa stopnik Jos. C. Grew, toda on nI podpisal ničesar. Separatna pogodba med Združenimi državami in Turčijo še ni gotova. Orew je zadnje dni prejel navodila is Washmgtons, da mora sahtovatl še neke privilegije za aa*rlške mieljonarje in verske zavode; to je zavleklo pogajanja. Turška vlada je aporočila sugestijo, da ae pogajanja nadaljujejo v Car! grada.
Turki m tudi podpisali posebno trgovinsko pogodbo # Poljsko.
Carigrad. 94. jul. — Streli Iz t opov na 7»\ f/riiikih in furtklh bojnih ladjah v earigrsjaki Inki ao danes naznanili tariksmo ljudstvu« da je mir podpiaon. TuefT
L.II..L, LI U UU {»mm - - - -*- «-
*r"*'*r *i '"i* mm prruiir;«
blokiran* ob Zlatem rogu, w» nos od plule na morje ki e streli poadrovite zavesnilko brodovje. kf je m enak noOin vrnilo poodrsv.
sli psr tednih. Nseionsllstl (večinoms monsr-histi, katere vodijo bivši oficirji in genersll) nsmersysjo strm ogla viti aedanjo vlado v Berlinu ln vse vlade poaaaeesnih nemških držsv ter uvesti diktaturo. To pomeni konec paalvne reslstencs v Poruhrju ln možnost napovedi vojne Frsncljl, kstero bi Nemci vodili s guerflskiml metodami kskor proti Nspoleonu lete 1100.
Počim socialisti pričakujejo Is-bruh nacionalistov, so deKiokrstje in klerikslel v strahu pred komunistično revolto.
"Rote Fshne", glasilo komunist U'nr Stranke, je všorgf pozvsls delavee, noj ss sbero prihodnjo nedeljo In odkorsksjo v Poetdam, kjer naj "poženejo fsštstovsks rveri v njihove luknje",
ljudje se kodo kmalu v
zrakoplovu vozili ka drlo.
Wsshington, D. C. — Tu Je skoro še laa, ko bodo trgovci is predmestij vsako jutro v zrakoplovih hiteli na delo v mesto, In ko bodo izmučeni meščanje letali v Novo HcotlJo In Florido ter pri Um po letu somudili le par nr. Tako prerokuje trgovinski depsrtment.
Glavna oviro je to, da nI primarnih polj sa vzlet a vanje na ras-polago, 4n mest s, kl imajo Uke prostore, bodo naglo saslOvels.
Ce se bodo Ispolnlla prerokovanja izvedencev, potem bodo ljudje. kl jim je trebe le malokdaj rsdi njihnih poslov v mesto, lahko prebivali, kjerkoli se jim bo potjn-bilo, do* i m bodo naši nsjbogstejšl ljudje lahko prebili zimo v Floridi in poletje v Novi Seotiji, ne ds M jim bilo trebe prekiniti etike s njihnlmi Interesi In podjetji v New Torku.
Kooperativno prodajanja poljskih pridelkov je najboljšo zdravilo sa obe bolem!« zatrjuje Aleksander
p&enlcna o ena je samo simptom, me pa veeok kmeOkjm križem in težavam.
Ohiosgo, U. — Mernik pšenice po osemindevetdeset eentov je samo simptom, ne ps vzrok kmečkih križe v in tešsv, kskor menijo voditelji čikašklh in sspadnih industrij, kl merijo svoje lastne dobičke po vatlih kmečkega blagostanja.
Miljoni dolarjev, ki jih jemlje na leto is šeps kmetom po sred njem sapadu zločesto postopanje in določsnje pšenlčnlh esn 4 Pltto-burškegs plusa', pretirano visoki izdstki sa rasdoljevanje kmsčklh pridelkov in previsoka prevozni no, kl jo mors plačati kmst as nsbsvo goveje živine ln prevsžs nje svojega ^ts na trg, vse to so vzroki prvovrstne važnoetl ss ne znsnsko slsbs razmere, ki vladajo med amerižklml kmeti. '
"Povišana prevosnlna je bi »t veno In hudo ssdels poljedelce v mnogih krajih te dežele, poeeb no ps v tiatih, ki so najbolj od deljeni od induatrijskih središč". Je dejal predsednik mednarodne drulbe sa Izdelovanja poljakili strojev Aleksander fieggo.
"Morda b! se dalo odpraviti ponekod te slabe in skoro neznosne razmere s tem. če bt kmetje pf tistih krsjih prldelovsli namesto žita kakšne druge šivljenjske pO-trebššlne, ki bt laše prebolele pO-viša no psOvosnlno."
"Najbolj konstruktivno gibe nje ia od pomoč kmetu je sedaj pač rasvHitJrkooiM-riiiivn.'-irn trn jsovanjn," prav! Alekssnder I<cg-ge. "Bresdvomno bo tsko trgovs nje prineslo selo znatno odporno*. Novs finsnčns postsvs, kl js bila uzskon.iens pred kratkim, bo to* d! nudila Izdatno odpomoč v Is-j delsnju uspešnih načrtov ss trgo-vSnje z Mtom. • Kmet trguje v resnic!
na pod*(
lagl potrebščin. On kup! dano količino v mesto isdetenega blaga s danim številom mernikov na kme. tih prldelsnega žita. Oens tegs žlts določi njegovo kupno ello.
As je eens pšenici In drugemu žito Visoke, potem mu js trsbs manj mernikov žlts ss nskup obleke In hišne opre ve v Chiesgu. Kadar je pšenici In drugemu žitu eena nizka, pofem mors dati kmet vež mernikov šlts ss Iste predmete v Chiesgu,
Ae #o kmečki delsvel dragi in redki, in kadar je
prrvoxnlnn
previsoke, Ims kmet veliko isgn* bo. Bonke morejo potem Izrsvns-tl razliko med eeno, kl jo dob! zs (Daljo no 2. sireni.)
okmb na debelo.
Waahingtou, D. C. — (Fed. Press.) — Zvezni biro sa delavsko statistiko poro<s, da aa cene na debelo v splošnem padle is dvs odstotka v juniju. Povprečno ao bile cenc v splošnem 5U odstotkov višje kokor leta 191U, dočim je v maju snsžslo povprečnost 65 odstotkov. Tu ps niso šteto živilo niti oblsčU* no blsgo. Največ znižanja Je opaalti v cenah stsvbnegs mate-rijala in kovin.
S tem pa že ni rečeno, da so v istotako znižale : cene tega blaga na drobno.
GOLOB
PRELETEL
V 70 UKi
1474
— Golob, ki jo lest E. B. Luehta, je priletel v Mlneeapolle. Svpj polet je pri-čel v flon Autooio, Tez , kouri kmj jO oddaljen od togo mesta 1.174 milj. Oolob js preletel to razdaljo v 70 arah tor s tem pre kosil svojega oajsadajega tekaeo-ea sa 4 ors/la 14
Afriški maiakor prod IffO narodov.
Pobijanja Kotonlotov t bombsml is irska je raSbnrilo ligale.
ženeva, Avlea, 24. jul. — »vri lige narodov se bovi s selo ncprl jetho zadevo, katera poetevljs Angleže v jako slabo loč. Južno afrižks vlada je obtožena, da je brez ytrokš dala pobiti ve* sto Ifoieototov v bivši neaAki kolo niji Zspsdfte Afrike, kl je zdaj pod msndstom JužnosfrlŠko Tnl je. Zemorel so MU masskriranl s bombsml. ketere so nenje m rta I i briUki Iftelei Is Južne Afrike pod pretvezo, ds so se uprli domlnlj skim uradnikom, kl so poblrsll nov ds v^k od psov.
ftpenaki ia švedski člani rosa •letnega odbora lige narodov o-stre kritizirajo te poletje ia pri-ponije, ds se msndst Zepedne Afrike odvzome Jošnl Afriki Južnoofriške vledo bo nejbrš pfi ali jena decre4lreti nekaj orodni-kov, kl ee »llrektoo odgovorni se Bjimfr, — Avstralski »sndst mi otokom Nsura. kl js bogat na Uosfotn, je todl pod obtožbo.
Je pod
BARONI PREMOGA KU POJEJO WČE.|f
Koldh sredstev ss poslužujejo
J^^.---*. .kl.iu.la.	-
uruioa prou ootoisnim m.
dir jom v W. Vt
Uwisburg. Wv Va. — (Fedor. Press.) Pred tuksjšnjim ŠČem js prišlo na svstlo, da ni premoga kupujejo priče nanelrsjo proces proti W Bllusrdu In drugim odboi rud s rake unije, kl so obtoženi umorov v zvezi s znanim "oboro-ty>im pohodom" v okrsj Mlivgo pred dvema letoma. Sodišče, k! jo drževns instituoljs, js pi prlvstne roke premogo1 magnetov.
Priča Dleon W!lllsms, hribovski premogonukr, je zsdnjo soboto Izjavil v soiti! dvorani, da ie mu premogovnižkt operatorji Is okro-ja Loga 11 plsčsli llftOO v svrho, do bo pričel proti obtožencu.
Država ns more dobjtl fru\ s katerimi hi mogla dokassti krivdo obtožones, soto so bsron! premoga provselt nalogo, d« on! preekrbe "priče".
I, t-- - ^	---------	-
pri
operatorJev
tiskom zsgevOffcltoM Toweendo prisnsl na psveilolkom stolu, ds njegova Zveza financira sodni pro* 00« proti rudarjem is raslogs, "ker d ris v s West Vlrgiois nima dovolj densrjs". Dalje je prisnal, da privatne armsda pobojnikov, listero vedrlujejo operStorji v okrsju Logsn, ni sne bsrons premoga $4000 mesečno.
K roskritju glede podkupovs-nja prič proti rudarjem je pripomogel ]|. X, Psters, prejšnji predsednik dlstrlkls št. 4 United Mine Workers of Amerike, kl je orgs-nlzirsl tojni detektivski biro sa rude rjo, Pbters js s štirimi nidorjl vred is Fairmonts Igrsl vlogo sa-varovalninskegs sgenta Iz Charte-stono in posrečilo se mto je preprt* čstl depotlje v Logsnu, ds je on nssprolnik organiziranih rudarjev. Nato ie je približo! sdvoks-tom operator je v in k>t si je pridobi! ns svijsčen nsčin njihovo so* tipanj«, so ma poverili službo agenta ss kupovsnje prič. Dobil je veš rudsrjef, kl so bil! priprsvljs-nI "priloti" zoper obtožence proti plačilu tisoč de poldrugi tisol dolarjev t sto dolarjev so dobili takoj, preostenek po pozneje.
Mislite si rszočsrsnjs, kl jo so« vIsdslo med operetorji. ko so sJV ssli is ust Petem pred sodlžAem, ds on ni bil njihov slugo, temvel tejnl detektiv rudsreke orgenlss-eljel
Zagovornik rudsrjev j* vprslsl sodnlko Summeras Hhsrps, kako more obtožen*" upetl na poltene obrevnsvo vpričo teb razkritij. Hodnik ps je odgovoril, 4o t« nI vprežeuje, kdo flnanelra temveč deli je obtoženec ubil dp» putišeri/a Munsejal
I
h stave sedaj pbsd spravnim odsekom
Waehington, D. O. — Dvalnšest deset etavk lo dvajeet sporov, kl šs nleo povsrnčili etevk, je pred delavskim depertmentom tako po-ro/s spravni ftred. Petnejet ja novih shilajev vol drugI ao etori. Nsjsnemenitrjia N sta med njimi trdega premoga.
r*ehowar, Indija. 24. Jul. — Med domačini no M-verozapodu eo izbruhnili krvsvl boji, v koterih js bile doslej 90
nift irfiij'
jo MUr« se lakke dokoplje do
Zdravnik Stubblefield se je bil vdelelil isgrednegs boja ter d
zlomil roko.
Sodnik 0. H. Je&kins s de par t menta za jamo oskrbo t Illinoi •a ji dot pol kot načelnik vseh državnih ustanov v Chester, da pre-ilče to dogodek.
Po triurnem posvetovanju s jetnilkimi uradniki je dejal:
"Nikogar ae se da kriviti radi tega žalostnega dogodka. Izpad dokazuje, da so pazniki skupina jako pogumnih mol"
KSAKOIOHABJI AJIOLUE ZA-
VIOU PBJEDLOO DELAVCEV ZA RAZ0R02KVJB.
- /i
(Nadaljevanj« • prve strani.)
ali ona velesila bo pa dominirala svet"
Izprva so torijski poslanci hoteli« da se o resoluciji ne razpravlja; predlagali so, da se eela zadeva prepusti ligi narodov, toda laboriti *o zahtevali debato in Jo tudi dobili.
Ministrski predsednik Baldwln je dejsl, da "8as ie ni zrel" za sklicanje razorožitvene konference. Resolucija je prišla ob telo nepravem časa. Ftej je treba re-iiti vprašanje Poruhrja in reparacij ter zavarovati Poljsko prod Ruaijo, potem iele so bo morda — morda I — dalo govoriti o rtzoro-žitveni konferenci.
Baldwin je tudi obžaloval, ker je ie toliko nacionalizma na sveto. Nacionalizem plodi voine. In potem človeška naturat Človek ie ni zrel sa idejalni mir. človek ima nagon tigra, bpjevni instinkt. Celo pacifisti so včasih tigri, ga dokaz je navedel ameriško civilno vojno, v kateri so paeifisti severnih držav Sli sa odpravo telesne »užnosti.
Hoare, minister zrakoplovne flote, je pa izpustil mačka iz lak-lja, ko je rekel odprto, da Anglija ni več otok, ker je izpostavljena napadom po zraku, vsled tega rabi močno eroplansko obrambo. ■ i .- ' j .
TRGOVANJI HI VOZNINA NAJHUJŠI BOLEZNI A-MERlfiKEOA KMETA.
(Nadaljevanje s prve strani) avoje pridelke, in eeno, ki jo mora plačati za potrebščine, izdelane v mestu.
Takšen je. ravno sedaj poloiaj domala kmetov po k\j tfeže domala vseh kmetov pe tej delali! * Cena pada pšeniei, prevoznina je previsoka, delavske moči drage. $met lese čedalje globlje v dolgove, tki mu utegnejo naposled zadrgniti vrat. Kaj potem čaka deielo, si je lahko mislit^ če imaš. pred očmi dejstvo, da je poljedelska indnstrija takorekoč e-na najbistvenejših industrij v Združenih državah.	X
stepa v h*o župnik, ae da bi ga
bu kdo vabiL Kmetje s9 prijeli župnika hi ga vrgli Ss kiše, nato so
odnesli, truplo na pokopališče in ga pokopali, čeprav je Župnik na-vtomoč protestiral. - Vaški k#rač je oprani zadaje obrede ob gomili namesto duhovnika. To je iupnika tako razjezilo, da je dragi dan zapustil faro, škof pa še ni imenoval drugega na njegovo mesto
(Nadaljevanja a prve strani.) ni1 se«.'no potovanje je bilo jako temeljito, in čeprav so bili ti časi nekakšne počitnice zsms, ne morem povedati, kako me veseli, da sem zopet doma.
"Ko bom govoril, ne bom političen. Svoje vtise bom povedal kar najodkritosrčneje. Če mi bo mogoče, bom predložil te ideje in vtise ljudstvu Združenih držav."
Senatorja Johnsona je presenetilo posebno to, da zahteva Brook-hart izredno zasedsnje našegs kongresa. i i "To je prvič, da slišim o tem. In že samo to dokazuje, da bi bil v veliki zmoti, če bi govoril o domači politiki, dokler se ne poučim, kaj vpe se je pripetilo v tej deieli, odkar sem se mudil v tujini," je reksl.
Zelo pohvalno se je izrazil o ladji'Le viathan. i Po paradi se je poslovil od svojih prijsteljev rekoč, da mora iti na pomol, kjer bo počakal na mrs. Johnson, ki je ostsla na ladji Le viathan. župana H/lana hoče obiskati v četrtek.
Senator Johnson je dejal, da namerava ostati tukaj ksks tri tedne.
"Sedaj moram iti v Washing-ton, da opravim delo, ki se ga je taaikaj nakopičilo med mojo odsotnostjo. Potem npam iti v Ca-lifornijo okoli 1. septembra. |
Znamenj« (Julija 31-23) pomeni* da vam naročnina poteč« na ta dan. Ponovila jo pravočaano, da vam liata ne ustavimo. Ako lista ae prejmete, je mogoča vsta* I jen, ker ni bU plačan. Ako je vai Bat plačan in ga m prejmete, je mogoče-ustavljen, vsled napačnega našlo, ▼a, pilite nam depianko in navedite stari in novi naslov.
Naši zastopniki ao vsi dre* štveni tajniki in drugi at* atopnilri, pri katerih lahks plačate naročnino^'
Naročnina za celo lato fc $5.00 in za pol leta pa $2Ja Člani S. N. P. J. plačajo a pol leta |1.90 in sa celo lete $340.
Za mesto Chicago je j*
ta «4.0^ sa vm leto pa H0QL
Tednik stane sa Evropa $1.70. člani doplačajo same 50c sa poitnino.
Naročnino lahko tudi sami pošljete na naalov:
UPRAVNISTVO
"PROSVETA"
2657 S. Lavmdale Afi, CHICAGO, ILL.
IZ SOVJETSKE RUSIJE
EMIL KISS, BANKIR
133 Second A ve., New York City
EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOPET ODPRTA
DO JUNUA MESECA 1924 6426 OSEB SM£ PRITI V AMERIKO.
Ako nsnenvste vdk> leno. otrok« sil sorodnik« dobiti ms, pilite tskoj aion in jas vam vredim m potrebno.,-
Poiilj«« d.n.r t domovino! Hmnim vlogef
POTNIŠKI ODDELEK!
Kot Izvrstno zdravilo za prebavo ln frtofieo
— jami ji ta
- » ,
Severa'*
EMIL KI S S, BANKIR
133 Second Ave., New York City
Balzol
(»MjuMMtutfMAia
t. Priporočen za
VLAGA REDOVITO
INVESTIRA RAZUMNO V
NAJVEČJI JUGOBLOVENSKI BANKI V ZJEDINJENIH DRZAVAR
' '' * .*	'lirT5'"
ItOO Bkae lelaad Ave., veffal It a*J
CHICAGO	ILUNOB
Odbor pesi al— otfaaisselje I Madrid. — Kmetje vasi Ajen "Prisade af 8oviet BltoU" jo Uab bUsa Balboeae rebelirall pro ■porodil to dal dslavskte ^^r« Iti visokim eeaaai cerkvenih roft-•o«, da orfaaiaaelja saklj^i s 1. kov In aakljeftiU so, da bodo ed svfnstom pottljsaj« aavojev s slej pokopavali svoje mrtve kres obleko la dragimi darili v Horjot .tuhmaika. Vaiki i upnik Je oPo sko Rusijo. Pi—rji v »osljl so I to nI fsrane, da se pofr*bi verska ss talika Isbeljlale, da sa ns.leljni .tvsr la pre«rolei je vtikati N v prispevki nepotretmL Paaskod se duhovnike™ delo To je lafoij fts »I s ho lakalae Ivekse rasssere. rs«k«.'.lo kmete. Hitre se orfaal-* rok ovne doUvske valja V Ame-tirali kooperativno draitvo. ki ji rfkl. M Ms le aadaljs podpireti! lobflo aalofo. da oekrfai p^bc • kretsko unije v Raslji. dabe ne- J po najaifjOi eeaak Kmsln aata js l slov*, uke da lskke stopijo ? dl!<imrt * vasi Čevljar Jasa rade rekta« slike a njimi.	Ileaa. Ke je pHftel daa •eer.b. j«
ODPRAVITE SIVE LASE
KAPITAL IN PREOSTANEK $1,250,000.00
(elfldavils)
r j
fltEDA. M. JTTtiUA. 1923.
peosveta
JAVNA GOVORNICA.
Glaeovi članov S. N. P. J.
in čitateljer Proevete.
Auburn, HL — Po sklepu tdru-ievtlne konvencije v Clevelandu, Ohio, je dal glavni odbor v javno razpravo rezolucijo glede saveti-
in lastne tiskarne. Stvar ae je sicer vlekla, kajti od konvencije bo U kmalu dva leti. Vzrok odlaganja so bile baje slabe delavske razmera v deieli. Žal, da se bratje oglašajo v tako malem Itevi-lu. Kmalu bosta pretekla dva mev kcca, a je bilo ie jako malo nasvetov v glasilu jednote, od čsss, ko je odprta razprava glede zavetišča in laatne tiskarne.
Odkar obstoji S. N. P. J. Se ni bilo tako važnega splošnega glasovanja kakor sta prihodnji dve. Vsak zaveden delavec bi moral vedeti, da je tako savetiiČe potrebno in koristno. Tega pa ne vemo, 5e je izpeljivo. Jako priporočljiva je sugestija druitva ''Slavi ja", it. 1, naj bi glavni urad prej izvedel po deželi o sliinih podjetjih glede zemljišča, stavbe, oziroma zavetišča in vzdrževanju takega podjetja.
Če nočemo mlatiti prazne sla-me, pričnimo tam, kjer je izhod in je stvaiv izvedljiva. Pa ie drugi pogoji so. Če ae no motim, ima Narodna Hrvatska zajednica načrt za tako zgradbo. Zakaj bi ae v tem oziru ne združili v svrho skupnega zavetišča. Če bo iniciativa 8. N. P. J./sprejeta, bo res dovoljena v ta namen vsota $200-000, ali ako upoštevamo današnjo draginjo, vidimo, da je to le malenkostna vsota za slične zgradbe. Ni mi pa znano, koliko ima na razpolago za zgradbo Narodna hrvatska zajednica. Znano mi je le, če se združimo, da smo kos težki nalogi. In ako imamo Slovenci, oz. Jugoslovani ie kaj ducat nečlanov S. N. P. J. ali N. H. Z., p o-kličimo jih na pomofi in povejmo jim, da jih danes potrebujemo, v bodoče pa bodo potrebovali oni nas. -
Večina jugoslovanskega naroda v Ameriki se nahaja po pre-mogorovih in tovarnah pri tež-kem delu, torej bi gotovo tudi pri premožnih podjetnikih bilo dobro potrkati na vrata in jim pojasniti, da je težko delo d^lav--.cev za njih pjcof i t na« prisililo sa zgradbo zavetišča, da je torej tudi njih dolžnost nas podpirati na starost, ker smo jim dali moč v mladosti. Mogoča bi se kateremu podjetniku omehčalo srce, da bi h* odločil za podaritev kakega tisočaka zavetišču.
Glede lastne tiskarne bodo !o vrabei po strehah čivkali, da ta-ka organizacija kot S. N. P. J. z glasilom dnevnikom potrebuje lastno tiskarno. Današnja "Pro-sveta", ako hočemo biti odkritosrčni, moramo trditi, da izhaja ▼ premali obliki, kajti doati čitatc-
je, ki ne marajo čitati povedi. drugi ne člankov, tretji radi vidijo oglase, četrti, da bi bilo več novic iz stare domovine, peti bi zopet Čitali same povesti itd. < itateljem ustreči je mogoče na ta način, da je priobčeno vse, kar j« v korist in izobrazbo mezdnega delavca. Ampak to je mogoče fctoriti le, če bi bila povečana oblika lista. Toliko časa, dokler nimamo lastne tiskarne, je pa težavno povečati lisi vsled preo-gromnih stroškoV. Saj tako lahko vidimo is letnih polletnih rs-• tinov nadzornega odbora, da je '»'agajna dnevnika "Prosvete" večidel izčrpana vsl<ul ogromnih •troškov v tiskarni.
"ratje in sestre. m plaa t "'varnim razpravljanjem sa lastno tiskarno in sa zavetišče. Čim-
P"j se ureaničijo naše želje, tolik
° hitreje bo popolnejša naša mati Slovenska narodna podpor-na jfdnota. — John Bomas.
hvaljujem mr. Anionu gelesniku in mrs. Ivsni Želesnik ter vsej družini ss vso najboljšo postrežbo is brezplačno oskrbo zatasa bolezni kakor tudi sa sitnosti ter mnogoštevilni pota. Ksjlepis hvsls mojemu brstu Franku lUvšeku ss ns-klonjenost in oMske « bolnišnici in ns domu ter vsem, ki ao na ks-korlenkoll način prispevali meni v dobrobit.
Imeti bi morals vse ssklsde sveta, da bi mogls povrniti vse dobrote, kstere ste mi storili vsi gorlo-omenjeni, ksr smatnflh ss neprecenljivo vrednost. Z nabrano vaoto in hvaležnostjo ter upanjem v srcu se podajam naprej po iivljrnja trnje-vi poti, proseč meni nemilo usodo, naj mojim dobrotnikom dodeli največje bogatstvo na zemlji — zdravje In naj nikgar ne pripelje na pot bolezni.
Se enkrat prisrčna hvala vsem. Bodite prepričani, da se bom s hvaležnoatjo spominjala vsskogsr do poslednjega dihs.
S sesterskim pozdravom I «— Roti Mioick. 1025 Mc Allester Str.
Američanka poročena inozemcem in inozem-ka poročeni z Američanom.
Stališča inozemskih drftar.
Vorf/i Chtcago, IU. — Kfr ml ne-1'protna usoda in bolezni zabranju-Ho te vsakemu posebej zahvsliti,
*	m izrekam svoji/ najprisrčnejlo l»v»io v prvi vrsti mr. Johnu Je-
lavirku In mr. Johna lložina sa "J<"i trud In vsak korak, kl sla g« Horil« zame ter ml s tem omogoči t* nadaljo sdrsvljenje tU« •t"n mesecev trajajoči bolezni ter fn< * ta nam*n nabrala trteto triln-štirMesH dolarjev In oaemdeaH r«»toY. Havnotako se sahvaljajetn <1 a rovalcem. kl so prlapevsli
*	"rho ozdravljenja In mr. Antoou Mareu sa sodelovanje prt nebl-
J»sl|s se neflakreneHe sekveljo-J"" društvu "Moška ennkoprev-
*	št. Ift. katerega Hmitm sem. 4* J« podarilo is bU««io* SdS.SS "UrMnasf) hI vsem onim «eol-'"n. ki »o darovale na posebni seji tU. Pole« sa »ajprisrčoejie ss-
Naw York. — (Jugoslovsnski
oddelek F. L. I. S.) Dosedsj je povsod na svetu veljalo nsčelo, da se državljsnska pripadnost žene ravna po oni njenega moža. Ako se ženaka porofti s državlja nom tuje države, ona avtomatično zgubi svojfc prvotno državljanstvo in pridobi ono avojega moža. Isto načelno je veljalo poprej tu di r Združenih državah. To pa se je spremenilo s zakonom od 22. septembra 1922, ki je ustsnovil nsčelo ssmostojnega državljan stva za ženske. Po Jem zakonu poroka sama na aebi ne vpliva nič več na državljanstvo ženake. Ako se Američanka poroči s inozemcem, ona oatane v očeh ameriškega zakona še vedno ameriška dr žavljanka. Na drugi ,atrani, ino-zemka, ki ae poroči *z ameriškim državljanom, oatane tudi po poroki inozemka; ako hoče postati a-meriška državljanka, mora predpiaani način. Ravnotak« 'ni-ma naturalizacija moža nikakega vpliva na dršavljanatvo žene; ona zaprositi za državljanstvo na ostsne inozemka, dokler sama ne dobi državljanskegs papirja; tega lahko dobi, tudi če mož osta na še nadalje inozemec.
Imamo torej slučaj Američank/ poročenih s inozemcem, in ino zemk, poročenih s'Američanom. Ako taka Američanka, poročena z inozemcem, potuje v inosem stvo, ji ameriška vlada seveda iz da potni list, kot vsakemu ameriškemu državljanu. Inozemki, poročeni z ameriškim državljanom, pa vlada Združenih držav ne more izdati potnega lista, ker jo pač inozemka v zmislu ameriškega zakona.
Sedaj naatane vprašanje, kako stališče zavzemajo inozemske države v tem pogledu. Ali priznavajo, da Atacričanka, poročena z njihovim državljanom, ostane še nsdslje Američanka. Ali priznavajo, da inozemka, ki se je poročila z ameriškim državljanom, o-stane še njihova državijanksf 8tvar je precej kočljiva. Po njihovih zakonih, žena sledi drže v. ljanatvu moža, po zakonih Zdris* ženih držsv ps ue sledi. Ksstsne torej alučsj žensk, ki 1msjo dvojno držsvljsnstvo, a še hujše onih, ki so sploh brez vsakega držav, ljanstva. Zares čudno naključje.
Vzemimo primer Angleške. Po njenem zakonu žena angleškega podanika je sama angleška poda-uies in ne bi bils pripuščens v en-glcške ozemlje, ako bi potovala t drugim potnim listom kot s britanskim Ako ae je Američanke poročila z Angležem in dobila a-meriški potni list, kakor ji priti-če v zmfadu ameriškega zakona, bi ae torej našla v škripcih, ko bi prišla na Angleško. Ameriška vlada jo smatra za Američanko, angleška vlada pa za angleško podanieo in ničesar drugega.
Ijanaki zakon določa, da Franoo-zinja, ki ae poroči a inozemcem, zgubi svoje fransosko državljanstvo le tedaj, ako ona valed poroke postane državljanka ona da-Žele, h kateri pripada nje« mol Francozinja torej, ki ae poroči A-meričanoin, oatane še vedno Franeotinjs. Isto velja gleda Italije in tudi glede fivioe.
Glede £viee je to sanimivo, da Sviear sploh ne sgubi nikoli avojega švioarskega državljanstva, tudi če m naturaliaira v inosem-stvu, razun ako ae izrecno odpove svojemu iviosrakemu državljanstvu. Psč pa ga sgubi Sviear-ks, sko vsled poroke postane dr-žavljanka inoaemake države.
Po nemškem državljanska* ss-konu žena aledi dršavljanatvo, moža. Radi tega Nemka, ki aa je poročila s ameriškim državlja-nom, ne da bi aama postala Američanka, na more dobiti nemškega Petnega liata, pač pa je mogoče, <U nemške oblaati isdajo taki len-»ki neko nadomestilo aa potni liat, takosvani «Personslsuswels\ ki jim omogoča potovanje V inozemstvo. Ako prejšnja ameriška državljanka, ki je agubila avoje ameriško dršavljanatvo vsled poroke s Nemcem pred 22. aepteaš bra 1922, bi hotela pridobiti na zaj svoje ameriško dršavljanatvo, bi Nemčija tega nikoli ne priana la, dokler njen mož Še oatane nemški dršavljan.
Švedska, daai savsema lato ata-lišče glede državljanatva šen, Jem lje v obzir one svoje bivše državljanke, ki ao zgubile švedako dršavljanatvo valed poroke, a niso pridobile ameriškega držav-ljanstva. Svedaki konzulati imajo nalog, da takim šenakam izda-jejo neke vrate potnega liata (paaa eertifieate), kl vpravlčuje-jo dotičniee, da potujejo na Svod-
mjm
Čehpslovaška vlada ni še ničesar ukrenila v tem pogledu. Dokler se stvar mednarodno ne reši, Čehoslovakija ne prisnava avo joga državljanatva onim žen skam, ki ao ga agubila vsled poroke z Američanom, ne da bi postale Američanke.
Kar se tiče JUGOSLAVIJI, smatra ae, da je Jugoslovabk«, ki
vah. Najdemo ga na polju, v pašnikih, gozdovih In goščavah, ob eeetah in rekah, doatikrat tudi v mestnih parkih, pokopališčih in I predmestju,, kakšenkrat tako ponioManega f drugim grmičevjem, da sa ne opaši, dokler ne ns-stopi kako sastrupljenje krvi. Kadi mikavnega listja, ki ja rdeče, ko aa mlada biljk* prvič razgrinja, postane seleno tekom poletja in prehaja v jeseni v krasno zmea škrlatne in oranšaste barve, mnogi ljudje povijajo ta brš-1 jan v šopke sa doma<1 nakit t nekateri, ki ne poinajo njegovo strupenosti, trgajo liatjfc In ga pospravljajo. Po naj večkrat so plačali krasno perje a aaatruplje-njem krvi.
Druga jako raašlrjena strupena raatlina je takosvani "poiaon sumse" (strupeni ruj), ki rase na vlašnih tleh, navadno v močvirju ali ob biatpih bregovih rek in luž. Najdemo ga ob atlantski o-bali pa proti sapadu tja do Loui-siane, Arkansasa, in Mlnnesote. Dostikrat aa vspenja kot drevo do višine od 10 do 20 čevljov; na šli so že stebla v višini 90 čevljev in 5 do 10 paloev v premeru. Po-največ pa raate kot grmičevje 1 mnogimi tenkimi vejleami. {Spozna ae ga lahko po viaečih šopkih evetja, ki ae kaaneje spremeni v sadje, belo kot slonokost.
Strupenost teh biljk isvira tf oljnatega aoka, ki ae lahko isti aka is perja, korenin, vetja, zelenega sadja in aploh it rse biljke rssun is ovetnega prahu in srele ga aadja Najmanjša količina te ga olja utegne provsročitl za-atrupljenje. Radi tega najrahlej še dotikanje bilke utegne prena šati v kožo zadosti strupene snovi; niti ni treba direktne doti&e. Ako amo obdrgnill grmičevje obleko, Čevlji ali drugače, in ae kaaneje dotaknemo toga predme ta, utegne Že nsststi zastrupijo nje. Tudi okuženjs potom Živali, ki so prišla v dotiko s temi strupenimi bilkami, ja prav l*bko mogoče.
Nekateri ljudje, kl navadno niso preval občutljivi nasproti brš-Ijanu, ae pa vendarle sastruplja-
Ž o pri dotiki s rujem. Strup v o-eh rastlinah je priv isti. To pa
SkfMtka Narodna
U»l»»«vlJ«M t. »prtu 1004.
Polona Jciatta
IT. j«al|a It«? v drftavt imsmš*.
ae je porošila s Američanom, tu- M daje raslagatl a tem, da ruj
di ona aama postala Američanka. Konsulati odrekajo potni liat le-nam ameriških dršavljanov. Do. kler se v Jugoslvsiji ne napravi nov držsvljsnski sakon, se vpo-rablja stari srbski zakon, ki določa, da Ženaka sgubi avoje drla v-ljanstvo valed poroke t inosem-eem; njen poročni list služi sa dokaa, da je aprejela tuje državljanstvo in se odpovedala at^je-mu prejšnjemu državljanstvu.
Isto velja več ali manj tudi glede drugih držat.
Kakor aa vidi, utegnejo, nekatere ženake nahajati be v jako čudnem položaju. Zgodilo se je že mnogo slučajev, ko inosemke, poročene z ameriškim dršavljanom, niso mogle dobiti nikjer potnegs lists, ko so hotele potovati v ino semstvo. Njih prejšnja domovina jih smatra sa Americsnke, n Združene država jih smftrfjo zs i nožem k o.
Strupeni briUJaa In raj.
New Vork, (Jugoslovanski od* delek F. L. I. 8> Malokdo iz-med naših rojakov, da ni še slišal o tskosvsnem "poison Ivjr"; do besedno prevedeno, bi se to zali-ŠČe imenovslo po naše "strupen bršljan." Pravzaprav nI io niluk bršljan in se imenuje tako le radi neke podobnosti s navadnim bršljanom. Nekateri šiUtelji m ae gotovo spoznali tudi osebno ž njim, kar pa ni niš prijetnag*; marsikatera hoja po gozd« ali grmovju je končala s oteklimi no-gsmi ali rokami radi sastrupU*-njs s tem zeliščem. Podoben stni penemu bršljanu je takosvani "poiaon sumae" (strupeni ruj.)
Ta atraplns zelišča rasejo le v Ameriki in jih je najti tu |>ov*od Vsaka mamica v Ameriki pove avejemu otroku, naj *se šuvs strupenega bršljsna". No vodo šiee v Ameriki, ki U b.ljkaae po sna in le ssanj ve, da je strupene, ae ssveda njenega obstanka še le
4aje od aebe veliko več atrupa kot bršljan. Ravnotako nekateri ljudje trdijo, da ao nedovsetnl sa p*rj9,!*ii da dim gorečega brllja* na jim provzroča simptome sa strupljenji. V dimu aa namreč nahaja finih drobcev strupa v veliki količini. •
Rastline so najbolj 'strupsne v spomladi ln poletju, ko imajo največ aoka, dali ostanejo strupene tudi po oeušenja.
Med dotiko In prvimi snski sa-strupljknja mine navadno par ur do pet dni in oelo več, kakor je pač dotični občutljiv aU v koliki meri ae ja ispoatavil. '
Zastrupljena ' koža se prisadi, lekdaj manj, nekdaj več. Doatikrat ae koža ta pordeči in nekoliko zateče, ponajvečkrst pa aa razvijejo drobni gnojni mehurčki, kl ie doatikrat sdrulijo v večje mehurčke. Ko počijo, ae gnoj isllva. Praskanj'- dostlkfst poostri pri-sad. Ko kola osdrbvi, a« lup!.
Najboljše sdravUo proti sastru-pij en ju sta milo in gor k s vods. izkušnja uši, da treba nekaj la-aa, prodno atrup prodere v kolo. Ako ae to prodiranje prepreči potom umivanja, priaad ne nastane. Tudi aka ae priaad pojavi, ja lato enostavno zdravilo priporočljivo. Za vnišenje strupenega bršlja-i aa rabi enkratno oškropljenje petrolejem, kjer ni mogoča, da bi aa p9Škodilo tudi drugih raat-lin. Aka je grmičevje tako goeto, da bi petrolej šalil la dal perja, naj se sopet oškropl.
GLAVNI STANi aeST-SS »O. LAWNDALE AVI., CHICAGO, ILLINOIS.
Iivršovalni odbor t
UPPRAVNl OOSEKi t Pradl>»d»ik VImmiI Cmiabsr. pmd^r^Mk Aab«v VMrl«k. R. P. D. T. Um al. Jišsrtivs, P«., «1. Ui.Ui lUllU« T«rk, l«Jalk	*i4elbe
H.wmk, «t. M«e*J*Ik J Jim V.grUk. »rWmik «U*tU JO« Isve rt.tb, M*IJ	PUlp OediM.
POROTNI OOSEKi Uibm4.irWMbih.40T W. Naf Si., Spr«M«M IU., Msrtb , B.i ITI,BUM«m, Oy«, FrW A. Vlbr, I« STS, Eljr, MU.^ «u, n.« SS.	P*H Ukm (UrM, 414 W. Hmf ti.
Ukm Tarlelj, . Sprt*fri«l4. IU.
BOUNIIKI ODSEKi
OSEEONJk OKEOSJKi IUi Nsva^jtr^Mdalh, t4ST-M t«. Uw«sdsle Ae,
VZHODNO OKROŽJE i
CkU*t«,
Pa.
ZAPADNO OKROŽJE. Ailn
Ora«U. I44SI Papper Av«., CU««Ua4. a. islu, im 104, Otmi, Km., se
i S«Ur, Bm 104. Ortii, IUm.. a. _______
Mar«. Bo. 144, R«kl. Mimrn^ m nw»»p»A
l«s*t> seas S. w!mIwiiw Si«, Mvfttfi Utss.
WUU«
■»., Cblasf*, III, Pesab m Sliur, 4404 Si. ČUIr Si,
Nadzorni odbori
Pr»M*r An., Clmksi O«
Združitveni odbori Pr*4a«4»lki Frank Aimi, IIS4 S«. Cr«wf«vd A«a, CkU«|«. lil,
Mk« O««*. S4SS W. «4ik Si., CkiM«^ IU.	-r^
Jm. Skuk. 4404 OrUa Cl., Clav*laad, OkU.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr, P. J. Kam, SMS St.Clatr Av., CUvalasš, O. POZOR I—Karaš	a «1. adkaralkl, kl dalaja v flavM «ra*s,
m vrli lakalai
VSA PISMA, ki •• muiiJ« m al. •rW>*4«lk« aa »aalevei PreMaUtv* S. N. P. J, »SS7-SS S«. Uwa4aU Ar«.. Cblaa«a, III. .
VSE ZADZVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi Ealslllra laj. •Utva S. N. P. J, satr-sa Sa. Ufradala Ar«, Cklaafa, IU. 7
DENARNE POIIUATVE IN STVARI, M \s llia)a al. lavršavalsoga i t.W. m stilrfti Tajalllra S. N. P. J, 14*!-SS Sa. Ur#>
ta jedkale dala Ara, CkUaga, III
VSE EADEVE V ZVZZI I BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa aailljaja aa aaalaei Blafftjaiitva S. N. P. J, S4S7-SS Sa. L««adala Ava, Ckl«a«a, IIL
Vaa arllaška |imu aarlaaeaja v gl. IsrrirralaMa adkara ae aaj p«4UJaja Fraak Zaltaa, ^r*4«««lnik« aadaara»ta adkara, ll«av »aslav ja M*'aj.
V«» pri.lTi aa pl. porotni adaak aa aaj »ailljaja aa aaalavi Jaka Uader*
Har SI, SprtagfUld, III.
Vsi 4api«l I« dragi •!»»•». asaaaaU*, a|Ual, aaraialaa la rslak vsa ksr
t v avasl a «lasllaai i«4a*la, aaj aa faltlja aa aaalavi 'TrarrrU", 4417-44 LavradaU Ava., Cklraga, IU.
atrije v Miohiganu, Oliiju, Nesr Vorku, Indianl, Penns^lvanjji in lllinoian. fitevllo delaveev v tej industriji, ki so se svojegs pokli ea učili, jo aamo 18 odstotkov.
Poročilo iskasuje, da v vseh teh tovarnah ao uvedene odprte de-lavniee. Isušenl In neisučeni de-lsvel, vse je pomošsno, kajti ks-ksgs boljšegs uks jim sa tsko delo ni trebe, ker vse opravlja stroj, in oni so le hekski delel stroja. Kvečjemu če imajo v kaki tovarni nfc surovo ločeno delavee, In sicer i so Uučenl posebej, nspol isučeni drugje in nelsufcnl spet
po jako trpki isknšnjl na Jaatni Ka drugi atrani Britanka, ki ae I koši — prav dobea«dne riltno. poroči s inosemeem, Kubi s tem "Poiaon |vyM, dŠstikrat i meno
vsn tudi "poison oak" (strupeni krsst), rsete kot ovijalka sli kot majhno pokončno tališče ali kot niske grmičevje. Nsjlalje se epoma po avo je« gladkem, belkastem in veiAenem aadu, ki Je nekoliko podoben »metov! jagodi, ali veebnje le eno trdo aeme.
»trnpeni bršljan v eni ali dragi obliki rasle melon« govsod v Zdnifraib drla vab rasna v rja fes «,000 ševljev im r
samim ^inom svojs angleško po-daništvo in ne more potovati s angleškim potnim listom Ako ae je torej Britanka poročila Asm-rišanom. ona je sg»»>U« svoje, an-fleške driavljanstvo. ne ds bi pridobils smeriškegs driarljan-atva. Ona je posUls "breadomo-vinks" In ne more nikjer dobiti
potnegs lista.
V #la*ajii Fmneoake je atvar n' koliko drugsfna. Njen driav-
industriji.
Predata vi jej al MOflOO maka-ničnih delaveev, kl saelušijo na uro aamo po M rento v ao pod ved* nI* sovrašnim pritiskom priganjale, pod uanivenim vodstvom, da isrsbijo vso dilovno silo In predatavljaš ai lahko, kako isd^ lujejo avtomobile. Ta induatrija ie alika. kako na audern način i od natrija nnišuje obrtništva, pretvarjajoč ga v nečloveško mehanično isnrjenoet.
Zvecne statistično delavsko poročilo iskasaje, da ja moški delavee v tej Ind astri jI saalalil pri* bliino gSS.19 ns teden sa 10 ar-ao dalo. V tej plaši so sapopsdral neisarjeni delavti, s tako tadi dobro ašaai epeeialietl la makaai-U, kl imajo kajpada poaamesal boljšo plačo. Povprečno taka pla-
Im amTffMrfc«***. r«.
ša je isračanaaa aa podlagi plač, ki jih prejemajo delavci ta iada- 1#mimm>mih»mhm»»
Neisučenl delavci sasluiijo po', vprečno 63J oenta na uro ali $26.95 na teden. Ti elulljo kot pomočniki. Navadni delavei pa slušljo Šele 40.5 centa na uro ali $24.HO na teden. Tovarnarji delijo dolavoa na poseben nsčin, tako da mora dobro isučeni delavci pogosto delati kot nsvsden u-
PBATZ OLASirZ Vletev la Ms OrssMfeae sa reg ali kras rags. Oesa Stfi.OC 4a SiM.OO, kakor tudi Sle venah« Vlator plaftle dobit« odi-
se lo pri
iVan pajk,
victos dtalia 14 Mala 3t„ Conansaugb, Pa. Mora eealke pešOJam aaataaj.
4»#»<»MN#MIM#MH»1
ZDRAVNIKI SO HO-I TELI OPERACIJO«
ClMrUt NaM. al* Mr. Š Nra. i<» f H*n U«a »Ml«, »Ur It M k Ml
idro*Mtbo d• aSreraM« eaw*iiMU •« J aa« ol piafal HOib^i' saalaa M MU iiidim |4
fffSut h «1rta' 4M raob 4a« ffikM. Okaoa M ■SoVad. dni* «• Ea&TL ImM O-
lo »aH krni »allij , M omsM
fspi ?žd>>al' M
«M«ii mu MO*
mu, "<»•"
m h
Ma«al a • r • •
mrmti irafc«!s imi	i«
HiONaia« Mm	m »••-
mMM SaaSJ« CM>'
fCuli Mf 4rmmtm
MM mmf M »o	MM «• U
S^raM M «« *Ma»>M «0 »«• M M, k« i« «1*0 |M«o kM^MlMeka*
C: rrnvi Ma4t — Mm«I iaabriM r KSaMM #«o«»««M ao M TZTm. krnit. mmI^MM, oMS m, CSaa	>Mjy r	to
Mik, «M»<>< ibnoM r Ir^S« to nt m—f- r a rU>	»mm «*><m
aTXrta to m š* M.l^l,
to	Kfkaa
^ J^t^A tSTtoiŽ
e»k*, (m* a«am a« m 4r »ar«««' Kr«Md eMato«M Ma^»M « j^a--k. k..«. •• to
fpo^oo 4 ■Mraoie»
______»4»». 1» %%
17« 4« to mMM 4rmt» Mm.
lil «Ma	r~im T
sc
■fiifi^tErJe
» aa*«
S4
Aeneo ln tako iUe bolela plsfia po drugih tovarnah. IM delu od kosa v avtomobilnl industriji rad« kokdaj rabijo dobroisuAenega da« lavea, la da sna en sam predmet ln dela kot stroj samo eno monotono raS, pa j* dober.
NajveA delaveev v avtomobilnl industriji P* J« pls&snlk po delu od kosa.
Ivadsko strok, organisirsao
delavstvo fttoje po sadnjlh statističnih podatkih 252,361 Alanov (Od teh je 26.143 lenak in 226,« 2ID molkih), fttevilo članstva ja kljub industrijski krlsl in dslne-uitb raskolu , v delavskih organi« sacijs prav malo nasadovals.
Bral snanja snglalkaga jasiks ns pridal utkaosr. Bpopolni si It man je, ako ga la nlmsl, liroM al "Slovensko anflaiko slovnloo", ^^oro J® ISCIRIR ifi iHA Knjilevna matioa S, H. V, i.
C
ali vam pridejo sorodniki v ameriko?
Kmu«I KMetoMolk drtor r RunM so«
pia&jK
Oaoord smm m raodlM odtodk« r lo-VMtovtJ«, Sa aaaitn »otaihOT a a»«|to»l
BEHmaii kl eaMia aa verne eemp iiaa m ir»4k(, rstoavsi dimio« aa aaralk. To aovtaao m l«r*arla*oo. sa aadalMo aoe«M« oaroSojto aH ha«
imamiihi«, ali rrli
Caaard Llao I4S Na.
DtAfzlMrH
Točna in hitra postrežba, zmerne cene«
to je geelo poaleveaja, radi ha* terega je nei saved vseetrea« ako posnsn la prlpesoaa Slovonrl v Amortkl.
Jfsla dlroktaa svesa a Ja« dranako Danka la valm njenim padrainlram, kakor tadi mnogoletna sfcndnje omogadaje nam lavrMtav vaok paotev v papolao aadoveljetvo/ nadUi rojakov.
Basnn rodnih padlljaUv Isvr-Mijema tu.1i IspladUa petam "brsejavaoso	In ejeer v
toku enaga udns, ss ksr rada-
a«aa 11.00.
aa v
frank sakser state bank
SS Carslaa* Si., Ne« TeHUl.V.
JADKAN3KK BANZZ
trn	l
'i „	L.X ...
PROSVET

mk
C*B0
____Erw
Ml leta in $1.16 ** tri IMi — tri saeesee. i«
PROIVETA"
2M7 M 9«.
TfiFcNUOITEN




vali k dej. Pojmi, o keUrih no mislili, d« so aploini, se zaade k» Icer UM majhna skuplns nelronfc. M(< števila možnih pojmov. Kal poj«'v o naravi fe navsezadnje vendarle napaden v nekaterih ostrih Zagnali smo se bili na kopja ter mislili, d« je Pegez. Teorija o relativnosti je nekej, kar bo pojmljivo nekoč vsakomur. Um jo zahteva. Bploipo svetovno ngzfre nje se ji upira. Ootovl ljudje se jI smejejo. *e nejveč j« pa takih, ki j<- no razumejo, na kijubtemu trda, da js isrodek bolne in sanje* ve dole. Teorija relativnosti so opira na rasne prineipe, ki so jih le odobrili rasni snsnstveniki. AU pikakor pa la ne moremo reči, da jo popolna. Je pa zečetek novega poglavja v znanosti. Nekaj stran! tikUga poglavja je So napisanih in delo napreduje, oelo sedaj Znanstveniki pridno preiskujejo in preučivajo elektromagnetisem Značaj prostora in njegove razaef. nosti jo podvrien nenmornsmu preiskavanju. V tej razpravi sem izkuiel podati vsaj priblilno no* kakšno apluluo. pojmovanja o ta»
rainalce" Po "ča»nikai^cih poročilih » vrinem. ubijrid.lZiT^ •£ B«,	*
"p.,.-. Mff «• v: <wu» ».»•»)	"
^hmI i.	U • Ua W**M POHRM RMV*WN«	JV
BEG IZ NORIŠNICE ZA KRIMINALCI.
nosijo Zs njt* ji' rea
V Cheuterju, 111., se nshsja državna norišnica » L^ 'pomena, * rečem, da Je ta mmalee. Po časnikaraldh porodih so večinoma ubijalci, I »U oni človek	a«
katerim m je pamet toliko zme*ala, da niso odgovorni a« j*	Uk X
(Konec.) Poeledke teorije o I iU odnoeuoati »o teko izredne, da si jih skoro ne moramo predstavljati. bkoro nemogoče sa nam sdl, 4» bi »ogel biti neprimer rad do-godkov v času različnim ooebem različen. Ali pred očmi pa moramo i»'#ti dejstvo, da na uklj^uje re-Utivnoat ničesar, kar bi nasprotovalo izkustvu. Če bi bilo temu tako, hi ne imela noben« tfrevice de obstaja. Njena načele se nam Ida nekam čudna, zakaj, neueiejo se na stvari* ki »o doslej it Izven " a izkustva, na stvari, o ka-moremo sedaj edinole it ugibati. Vpe, kar ae nem jpojavlja t nalem vaakdanjem življenju, jo 'Hak»J«U». prostor, iaa In
!', *s teSmTMniImKjvvpmmI
opazovalce, ki mirupejo od-ilrtega rndoloč-
25. JULIJA, 1323
svoja dejanja.
gflMPjik 10 Ukine trditve ft
Razgled jo io dokaj nejasen ln meglen. Ali tam daleč je videti majhno točko, Čisto majhno, tako majhne, da jo akoro nevidna na ftim očem. Težak je ta pogled, oč| ae nam provol napenjajo, ker razdalja io prevelika. Ali tlet točka je temkej, in plačilo nalili prizadevanj in naporov bo morja« no samo po kakovosti nalaga vida, nslo raavidnoeti, naše pameti, nale vede.
S
Iz te noriiniee je pr«l par dn.vi »točilo .den to IHrfc {g* detet norcev. Poročil« o bogu io šolo zmotont. Poročil« r*<e«, d* i« trm v »oinfni »v«, mih dni »e ne ujem»)o » poročili Mdnjlh dni. Tako na pr,	»
«o poročali prvi dan, d« Je naatal boj med norti tn pamiki, L,«« j^iutvom, i.podbij.is
4. •« bili paaniki omm* s «*fa»i ln po*tt p. tU .Jdo** ^^p^vj,.^ Pazniki «o v Um boju ubili enega noret Kaenejia poro- ZmTti V»tor, t., .» čila izjavljajo, da zo norci aami ubili ivojega tovariia. Iz «pa», w »o troj« M ob primernih teg« .ledi, da so poročil« o tem dogodku pobarvana. Eji"$3ft tŠJZt
V čigavem intereau?	I nasprotuje relativnost našemu Iz-
Zdravniki, ki so strokovnjaki v Javljanju umobouH^, ka=mo roju. nih, menijo, da norci nikdar ne nastopijo »olidaroo« To|po'jsvov. Toda navsezadnje mm* pomeni z drugimi besedami, da M ne dogovore t> CJnu, I wav, nobenega posu s nastmi ki ga mielijo izvriiU, da ne rta^opijo po dobrem	vcdp, če gresta pa-
iljtnem načrtu.	Imet ^ tiomnjva roko v rold. Saj
Poročilo pripoveduje, d. eo norci pobegnili in ^Cf^^AU hS padli evoje paznike, ko so izvajgU veje.	La*o vede dokazuje, da ni svet hs-
Kakine vaje T	predoval na tak način. Faraday je
' Ako je kdo neumen, tU sploh lahkb Uvaja v>Je M« povelje kot normalen človek?	sila, ¥ kajero so vprelena telesa
Ce p6 adravniiki izjavi niao norci amošni nastopiti ^	^ ^
skupaj in se dogovoriti glede načrta, po katerem mkUJo delokrogu, au m «oveško par nastopiti, ne morejo logično tudi izvajati vaj na povelje ma	,
drugih ljudi. To je tak(fja«io, kakor je resnica, da je ^B^^^ M S £ krat ena le ena in ne dve.	f *
Zakaj so nord potim izvajali vaje? Ako niao dajali vaj, aakaj je časopisje poročalo, da so norci usMili, ko jaanilo o p^radajjavik nasorrtt •o "vzjzli V.1.T
Ali se je mogoče kaj zgodilo t^at pri izvajanju vaj, Uost in topnost sta se ekmaie i kar je vplivalo na norce, da je del njih napadel	SvKl
Ako je tako, kaj se je zgodilo? Treba je, da javno* to izve! LoSe S9USlDe... fu .povedati Norci so imaH nože. kdo je dovolil nože noreem? »oram kar naravnost, da sem jw
Ti norci so večinoma ubijalci po časnikarskih poro-I^J^^z Z rt*naT._______ ^ _ . . -
čilih. Ali je tako ravnanje pametno, ako Imajo norfi,	^Ipp^a jt tnai^jn.01
bi bilo dragega! Nafti soflstt pravijo, da je bila okvpaeija potrebne aa reftitev milega kredita. To n| rea. Politika priieteljakih mirnih atikov s sosednjim narodom, ki je veftji po fttevilo prebivalcev in bolj razvit industrijsko ter trgovsko, bi nam bila prinesla .?ai ket pe-oimrožrnatovesija, I* tira je silno draga. " v
-Kaj je s naftim ljudstvom t V kak srsmotnl sen smo se pogr< /, milit	*
Oelo čutstvo samoohrane smo lagubiU in se popolnoma prepustili reakcionarnemu parlamentu, ki nai ftene v uničen je; v pogubo nea tira, ne a sijajnimi napakam), marveč s gorostesno nevednoetjo in stupidnoetjo. Koliko fteae a naj bo nafta usoda v rokah tega blaznega: parlament a f
Državljani, zdramita sel Pb-sluftejte glas Jauresa. Pet let pred vpjne je ta velikan dejal: 'Verujem v možnost evropskega mirovnega kongreaa, verujem v mol* noet vojne med Preneijo, Anglijo ia Nemčijo.' Dne julija 1*14., na.»am predvečer vojne je pa re-kal v I*yonau: 'Nikdar fte nismo Wli v bolj nevarnem in bolj tragičnem položaju kakor smo da:
Milttarlzeia itn Frat cljo v Reve vojne.
A na tole France (isgovori Ana-tol Frana),, slavni francoski ptsa telj« ki je član "Francosks akade mi je Štiridesetih pesmrtnikov", je zadnja dni napisal členek,,v katc rem pravi« da se Francija podi novo vojno. Članek se glasi <
"Kakor leta 1914. smo danes sopet na predvečeru vajne. Vse sile, ki vledajo Francijo, izjavljajo in poudarjajo to.
Rekli so nam, ko smo protsstlr rsli prpti grozotam dolgotrajnega klanja v zadnji vojni, da je to poslednja vojna. Bdfti nam pa pravijo* Pripravimo sa sa vojnar ki pride y dvajsetih ali deietjk le-
aeu fte prej. Vojna je lahke ta-, Če »pustimo Foruhrje, ki aar laga Nemčijo s strelivom.
Ne vem, niti se ne drsnem reč! da te ni mogoče. Ampak Jedo Je Icrivl Ali niso nafti drftevniki sto-~ui —— itar so mogli, da Issor katero prerokujejo 1 se ne briga sa mir vem vam, da burftoalija noft* ne more niti ne sna deloveti se mir.
Prav^eprev fte ni končana za<3 nje vojna.s Ves čas po premirju
rili
vejo vojno,
»fte vlada
vei

■o nagnjeni k ubijanju, nofeT Alt ni Uko ravnanj, favno	Z
tako ncapamatno, kakor i« bi kdo otrokom 4*1 nabitoLort." Ali bi n* bilo netpametn* arolno oroije v rok., d. m a njim igrajo.	"Tbit ^u'
Neki varok j. bil, da ao norci planili po paanlkjh. Inl^^t ta varok je moral biti precej v.Uk. Kakien j. bil ta V»rol(T au vMmiao n primer n.k«j Na dan a njim! Kajti pametni ljudje ao	IJ^lArtlslJ^^^u
da a. na »vetu nlžeaar ne agodi brea varoka. In aataga- <««, k« j« Ho u t«, tU j« wmij. del j imajo p^n^nl ljudje »pravico, da l«v.Jo, kaj j.	nv»ti
kovalo na norca, da ao napadli avoj. paanike in pob^niU- idejo, pnm.fr m nikakor ni <uu> Ljudj. imajo pravico aahUvati to pojaanilo v inU- tolauim dej»t.v. au k jo jobU» reeu javne vaZu	*	M " »
Pobegnilo j« iden in fttirideut norcev. Tri in dvtjMt bo jih ujeli, eden je bil ubit! Torej je »vobodnih le stdem-ntjat norcev! In dokler j« teh sedemnijet norcev ifobod-nih, da ee lahko gibljejo po njih volji, ni nihde v okolici ChesUrja varen pred njimi. V vsakem tujem človeku, ki ee jim pribliia, vidijo avojega sovražnika, mitleč, 4« jih hoče pol oviti in odgnati v norišnico. Toliko Je jasno Mi norcem, ako ni njih duh popolnoma omrafttn, da ae nahajajo v norišnici. Kdor ne verjame tega. naj gra v norišnico v Kankakee in iaprašuje norce, ako ve4o, kje so Nekateri mu bodo sami povedali, da jih imajo v norišnici, ker mislijo, da so nfeumnl ali bolni na umu, na da fel jih bilo treba vprašati.
Teh sedemnajst norcev tvori nevarnost aa javnost, ki se prosto gibljejo v okolici Cheatarja.	1
To, kar ea je tgodilo sdaj v norišnici, aa lahko sopet *es par let ponovi, ako oAanejo vsroki, ki ao fospodili, da ao norci napadli pašnike in na to pobegnili iS norišnloa.
Nepristranska preiskava mora dognati te varoka. Kdo naj jo vodi. Profeaijonalni poliUiarJiT Ako kodo ta vrele ljudje vodili preiskavo, na bo lJ«4atvo nikdar iavedelo rea* niče. Ta dogodek lahko pravilno in natanšno preiščejo le sdravniki. ki eo aunaj poUUka in so strokovnjaki v adravl jen ju umobolnih ljudi. Drugi naj pa drfte svoje roke mx>č od preiskava.
mogel kdo domnevati ia sapopa»t|, kake te, da hitimo skoro bres #ape V proaiorn, pa ee vendar siti na lavedssm tega! Ali bi mogel kde verjeti, da eo ljudje tekorekot revno nasprotni legi do nas, pa vsndev no pedejo s semlje t To Je bilo svojftas nekaj povsem nemogočega. Uma js bilo to nesspopad jivo. Teda lU bi bil moien aploli kakftes napredek, fe bi |>o»i«ihi»1i glaa povprečnega človek^ ter biU gluhi sa glaa pameti In ved*T *
Skoro v latam pololaju amo desdesee. AU mar no moremo nl-Aeeer pridobiti is laksetva pretek-loetif Dandanea ve le vsak najna snatn« jAi foler«ek, da ja nal pre-v eeMna^aiatemu. In Sa
utegne tudi teorija relativnost Preleti iiakofl del neloga apiofcncg* U skupneea snenja. Pamet bo n*i privedle de pravega aakljaftke, a enja morajo biti, «e koto-sm, Sa ee polagoma pelrineme do tefe, ker sehtova pamet
medtem be korakal nal um ne-P raj tal naprvj ter preiskoval novo delale, in ml lakko vaaj ran me a njegevik edkritjik iS .
B. Na j mialimo e njih le kakor-, prisnatl amvemo. da je m<tt veliko ItidovitejAe in krssee|la elver, kakor ps «me ai le
Na pokopaliUa se pse v Kart* delu, K- — da, dragi bratje i* sestre, tudi potapeliUc aa pee imamo v nafti krMenski Ameriki!
je bil aadnje dni odkrit apome-nik neom, ki se ^adli "sa dumo lino^v Franciji. Pasji uetankl eo pripeljani domov in slovesno jokopm na pasjem pokopali&Cu, *daj jc bil odkrit pasji spomenik. Za crknjene pne je denar, 1 oda sa pohabljene vojake, ki no morejo deUtfc niti nočejo živi pod te ml jo — — — v
Bodimo pfevidni, da ne rarfa-Urno svetega $*ta, ki greje »poram na »lavne psel—
• 0 • genator Brodkhart, W je pred pekaj dnevi priiel is Busije, prav), da je sovjetska republika nujsta-
ilnejia sa Ameriko. Propaganda ca Rusijo *li Ame-rikot • ■ ;	-
Brookhart ve, da jeetara gsrira ? Miimeeoti na m1q slabih nogah, e e o
Vsi, odhajajo — na počitnice. \ Harding je v Alaeki, tajnik Daf vi« je na Cflkem, 4rugi eo se raa-pršili na vee strani v kraje, Kjer so hladne senee. V Florido- ne gre sdaj nihče, 6e Kasimir jo je icad-njifi odkurll nekam na farme v Wisconsinu. Ta trpini In ti delavec f Tvoje počitnice pridejo takrat, kadar te spuste pod hladno
ruio — dokler vlada kapitalizem • • •
azadnj&ki ne morejo nikakor raaudbeti, zakaj je bil Izvoljen Johnson senatorjem Minnesotc.
Pojaanilo bi lahko nalli v novlel, la mislijo {armarji v Oklahoml Mlatiti pknieo, kolikor je sami ne abijo ,aegnit na polju, ker se jim ne Isplače žeti u trg, Pridelek vsakega builja pšenice jih etane deler, trust plonične moke jim pq ponuja 65 centov sa b"*elj.
To je pojaanilo, sekaj je bil armer "Japson" Uvoljen ▼ ee nat.
\# # f
Avijatik Ruaaell J. Maughan je
ie dvakrat poskdsU polateti s soln cem U New torka v 8ep Francih eo ,pa ee mu ni poerečilo. Prvič je 1 do Kensaea in drugič do Wyominga. Upamo, da se mu posreči tretjič. Polet v enem dneyn, od sore do mraka e eolncem nad seboj čes kontinent jo jnog*«-J Pre4 »to leti je trajala pot is }hw Terka v Sen Frenciseo, od brega do brega Amerike, pet me-secev, če ne vel. Mnee traja ep dan. Ce* eto let bo tfajala eno uro. Znanost gre neprej. Urnost n sleparija, ni vrela, ni viira. i?na nost je fakt. Badijo, ki nam pn neia govor, peeem in godbo H New Vorka in Ban Frencisca po sračnik valovih, ni prevara. Hadi jo je fekt. Čas nekaj let se bomo pogovarjali potom redije s našimi prijatelji in sorodniki* v stari do movini; psr* let keaneie, morda Utočaano ,jih bomo videli po redi jovlsijonu, ali kakor bodo le kretlli ts^epsrst, ki gotovo pride. Znanost, n -^loljiv pm, ki ni priklenjen na okamenlca pretekloeti, gre naprej.
• a o
Dne 19. julije je preteklo sto let ,odkar N j» poročil prvi par v Chlcagu. Tekrat je bil Chicego — »na hiša sunsi dearbornske trdnjave, leeena Wjta na obrešju jesers. Danes ima Oticago Hi 400,000 hU in bUsu tri miljone prebivalcev t V *o letih l Na prvo
avatbo v Chlcagu, ki je -uk u julija 1823.. eo bili po^ij,.,, j prebivalci naselbina _ j*^ ljudi. Naj bi danea kdo povabil ti«
Cikalene na "ohcet"! Ni nme,u aa evetu, ki bi bilo Uko ntrtiio v eto letih. (Rojak Frank Vidmar, 6bi» ia jednote, ja dostojno proslavil stoletnico prve pproke v OMeaga. Poročil ee je na dan eteletmc« istem mestp, kjer je bila prva po. roke: na ulici pred tovarno. Vri ftikaftki dnevniki so komentirali ta dogodek in prinesli sliko nenavadne civilna poroke na eeeti pred tovarno. Well pi it moje «e. stitkel) s
Onjte, drlevljani, čijte gUs mola, ki ea ni smotU, kadar je gledal v bodočnoat I Dene« smo spet v enakem poloieju. Nikdkr ml le Ml poloiaj neveren In tragl 4rn kot je sedanji, v katerega ao nea pognali nafti neepoootal In hkaani vledarji."

Kozlarija kodov.
skel)Hk«Kcunjlca petra Kasimlra piše, da eo katoltfenl ustanovili J. H. P. J.f setorej pr pada jedno-1 ta katoličanom, prurlvsem frenčl-akstiakim aejedaleem S N. P, J. ja Uko velika Ih trdna, da gre lahko brez najmanjšega trepljajo preko kozlovake cunječe in njenih eunjepUkčev, Frenčl-iksnake lali ji niti malo ne iko-iU;!e, kajti sleherni olrok v mla-.1 nekam oddelku f< M- P. * ve bolj«, kdo M dktanovil jednoto ln kake stoja saie stvari
To omenjemo U radi tega, da regietrtramo katoliikc laii petrove krpe. Begietriramo dalj«, da breet aa m sme a i u oaet t naskoki Kaši mireve kompanije na jednoto m-letuje revno toliko, kekor če pee le je ▼ eolaee. Tket*e ali.
Hussolini ja nataknil nagobčnik urednikom liatov v Italiji. Ca*o-piai morejo peti njemu davo, ali ^a prenehati.
Ker je zdaj v Italiji noč, jo nfi. ravno ie Čeaopiaje nepotrebno. p0. noči ae nevedno spi . . . Toda ta vsako nočjo pride dan.
e a a
Ropar na gre nikamor brez orel. a. Vsak ropar veruje v ^priprsv^ jenost". Čim večji eopar, tem vet piitol, nolev ln bodal nosi v epih.
Francija je danes največji ropar med kapitalističnimi državam i. Pod besedo 14 Francija*' ae mora razumeti francoski kapitalizem. Zato pa hoče Francija imeti naj-močnejio armado na tleh, morja
n v sraka ", ' .
Nekoč si bilo postave zoper rop. Roparja je doletela kazen šele takrat, kader je neletel na močnejšega roparja ,ki ga je premagal in ubil« Tako je še dane«, ter ee ^iče roparskih vlsd. In to imenujemo civilizacijo! , e • •
Driavnl tajnik Hughes se je aopet Ukih§l na Rusijo. Pisal je Gompcrsu — toda izjava velja senatorju Brookhariu — da ne vei* jame, 4» eovjetaka vlada ototane, čeprav jo podpira rusko ljudstvo. #liugheeova logika torf j je, da eovjetaka vUda mora pasti ra.di tege, ker jo on »ovreii s ameri-ikbpi kepitalieti vred bre? ozira, kako je vicč ruskim delavcem m kmetom. Imenitna logika!
Brookhart in drugi eo neurno!, če pričkkujejo, da bo eedanja ad-minietrsaljf priznala sovjete. Poste naj mumije na miru! Tutan-kamen tudi ni ie priznal nov« Rusije!
o • o
V Krancijl ¥eek teden odkrijejo kak .vojni spomenik. Vsska vas ie ima apomenik. Militarizem bujno cvete v-dešeli galski. e • •
I Farmarji na Zapadu izjfv.ljajo,
da bodo rajai krmili praiičo s pil-
nioo, kakor 4a bi jo dali za n«uJ
kot' dolar buielj. Z drugimi beK-
demit pienlco naj poiro farmar-
ski preiiči mesto prfiičev v WaU
0tfHt|. ; \ £sF	m
o e e
Is Jeruzalema jo priile veit, da ee bodo kristjani in mohsmedauct, združili proti iidom, ki tirjsjo P»-leetino, evoj "stari kraj", Bog iivi to pajdašijo! Ni dolio tega, ko je turika policija v Jera-zalemu parila na griko-prsvoslir-ne in rimskokatoliške kristjaw,( de se niso pokUU med seboj v prepiru se evete kraje". J5e te kreje" je menda »elo »ladke umreti — ie elejše kot za doma-vino! — in tudi sveže i turškim hudiči jc Bogu mlls.
• k. T. a j Književne vesti.
'Čm", julijska itevilks, »■• sledečo vsebino: Fra&k Kerše: P«-potniee (pesem). Frenk AmeUje (povest). Cone in eoael-zem. Razredi in biblijs. C. M«^ Po prszgodih v Oumstri MeJ nami. KkUplasma ln spirituef A. J. Terbovees Semoter. Delni«, sdrevlle ln drugo. Zakaj cveteJn roda raetlinef — Priloga: Mri. * Goapojinaki del.
Naalev revije: 6ae, 11« Rd., N. £., Cleveland a
POMAVKAHJB KJOCDH V* LAVC1V
Waahington, «. O. - P^ kanje poljaih delaveev v m in Indiani je teko Htno. da rajo ieneke oprevljetl g«^ dele. Te je eporečil nečelnik^ publikanakega volilnega noge komiteje Will R vr°od' Kmeiki fantje odhajajo r ssKta, kjer morejo saalnliti m de ^ m dan, ker Se morejo saeluiiit kmetih niti sa bero llvljeaj*
Wood oa atrinja e amat«rj» Moeeaom. ki pravi, da ee revelU Kri po veeh pcljedei^ drlevek na sopare In
upedu in ogroia obe eiečioski F , lifični atranki.
omenim samo toliko, da j« mk »tovornik poroli«aval Ml do«. — Najbolj burno plosksnjo j« pt »Milo. ko je koučolo dekla«**, ti Ortgortttovo p«mm MDOmorl-ui" »alt hterka m... Angola ti seuhardt. Is prodno kou«a» naj ic omenim, tU jo *pomin«ks k nji* ga nam tlonesla lepo v»olo, tiam-red $1.$w.m t to knjigo so ao u pisala in daroval* *io4afia drui-
t vat Dmv. XloUij it. J, * |C J. $50.00 dr. av. Ciril in Moto* »I. 101 K. 8. K. J. $25,00 dr. Bled 4t. IT. 8, N. P, J. $W.00 dr. Marija čiatega »početja «t. U. K 8. K. J. mM dram. ia fiitoi. kluh Upa $*5.00 mediiraunko dr. iv, Joseph $25.00 Srbsko dr. gtarint Paii* $«5,00 in it. Nikolaja $23-00 dr. Prelom »t. 6a, 8. 8, t» K. $17.50 dr. Jugoslovan $IT,33 Slo-valko dr. Odbor 160. $10.00 si* venska Jednota 8iolo 2J8. $10.00 siovaiki Sokol. $5.00 Hrvat, dr. Majka vodom ialoatl $0.00 ia Clo< velanda, direktorij '8. H. doma, $2$.Q0 v aUtu 8. N, dom. $10.00 & D. Zvesa $10.00, mr Corno $10. tur- Alman $10.00, m^ Satkovi« $5.00, mr. Kun&ift $5.00. po $1.00; mr. 8upan, Perko in Bnldar, Joc Krimek ia Dotrott, Mic.h. i$3.00. (Opomba). Vaa imena darovaloev tudi i« Loraina bodo jo pa priob. čepa v zgodovinski knjigi. * Pri vhodu v dom, jo bilo preja* tih darov in aa drugo stvari $900.. 72 j vsega skupaj ao jo uabrslo « kontoatom vrod v nokaj tednih $3.048.62.
Pa naj fte ltdo danes trdJ, d« Blatno v Loroinu poirtvovalni, aa« torej bomo pa poatsvill tlom, kateri bo v ponos nam in tudi 4{U* gim. do oukrat Urokom m tam raeotu vaam onim, kateri ao k*j darovali in pomagali pri ilevuo-•ti, prisrftno in iskreno hvalo. V ovojom imenu in v imenu \»ega direktorja 8. N. P,
Predlo pa sakljudim ta moj dopia, naananjam, da aa bo vrMlt dno <19. julija. cMnironko njfS. N. D. v prostorih doma na Pearl Avc. in 31. nlioi. Nikdo naj »o no poaabi udoleftiti to valne aojo. U-ljudno to vattjepe vaa koptsftl-njo kakor tudi vso fteftske. Cuje se, da neftni spol pripravlja nafir-to aa otvoritev doma, i katorimi mWi preseno8it# vso naselbino kakor tudi ostala, ii drugih našel-bin doilo gost*. Ia toga raaloga, upam, da ao boste tudi ionsko pol-noitevilno udoloiiio to paje, <fa sopot storimo korak daljo. s- V skupnosti jo moj, aatoroj vam kil« *omr Dobrodošlo f Naprel do kontnega cilja! — J. letnik.
frr.fcl tri.v
UM-Oit«
Wa Slttor C»
MN JI. CM» 4»o«.
VELIKA TEKMAH
Člani in prijatelji S. N. P. J., tukaj je nekaj izrednega za vat!!!
I i mmmmtmmm-rn\ i m..........i i ■
Nudi se vam ugodnost in lepa prilika« kakorine ie ni bilo
Kujiiovna matiaa Sloven-aka narodna podporno jod
notf jo taUl* in !«• v M* logi si od odo knjigo i
nlm. Dodatek rasnih korist-nih'Informacij, fina trda voaba. Con« $2.00 s poštnino vrod.
Jimmio Higgi^i. 8piaal
Upton Blnolair, poslovenil 1* van Molok. Povaot Ia livlja« nja ameriškega prolotarija-to »o ftaaa veliko vojna. Trda voiba. Cona $140 f polt« nino vrod.
SftjafaM. Spisal Ivan Ho. lek. Povoat Is dootoj skrita« ga kosa iivljenja slavonskih delavosv v Ameriki. Trda vssba. Cona $l.?5l poitnino vrod.	.
Bakan ht>fii—<ii
Howord J. Mooro, poslove-
vrod.
Zedoji dvo knjigi ,naro ioni skupaj, dobit« co tri dolarje. Vso MiH knjig« aa *eet dolarjev, Vrod a« sol.
TAMMA NAPRODAJ.
ZakaJ plačevati visoko cono »a slabo pivo, ko pri meni lotiko dobita *ajboljl» vrata SLAD in HMELJ vedno »vat, it kateroga ai sami doma tiapravito dobro pijačo. Jas vam polljem ta $7.00 lt ftkatelj slada in 12 savojav hmelja. Z naročilom Ja poslati »2.00, oatalo stoto plačata ko prejmeta blago.
ANTON SAM3A, 1001 BUsall Slraat, Cklcag«, IK.
Proda ao 4p akrov obsegijo* farma,'30 akrov je oranega, &lk rov pašnik in 2 akra boste. Seda aobna hiša, Stala in vse drag potrebno poelopje, le pol milje i mesta, sirarne, Šole in eerkve. T farma je v polnem dobrem a(a nju, da ae lahko redi 14 kr«r; veš. Proda oe če kupec hoče ta vse skupaj živina, orodje, leti alipa se tudi ta menja sa bilo i kaj drugega v mestu. Za cene k pojasnila pišite lastniku as m slov: Louia Jftrdan, P. 0. B« 57, Oreenwood, Wia. (Adt
SLOVENCI POZOE!
Odprl sem novo brivnieo, kjl bo ugodna prilika ta Slovene« * okolici, točna postrežbo. Si p poročam vaš rojak t
ANTON KOftMERL.
1M8 W. 22nd it., Ohicao, E
DOMAČA ZDRAVlUl
V Misel immm JsOUm SMam
DOMAČI ZDRAVNIK
Dr. Lorenz
042 Paoa Avo*
Pittsbarefc. Pa.
M ATH. rtZOU BOB 771,
OlrH-BS«.
H*w Vstk. H. T. J
Itevllu. Vabim« < g; druitva. tudi ml
k«* potem Hav nolako
MMMMIMIMMMMMM;
j PROLETAREC
!	)• eiovtnako glaallo aoelalliUČ-
;	na Kranke v Ameriki. Vaak
>	Jolavt« Ia. rojak, M se eanuaa
;	aa aoeialtaem. M ga moral red-
;	aa čltett, kar vam kala
druitva.
Naročnina male $1.00 na loto, $1.79 aa pel loto.
Naalov: PROLETARJC, NN W. Mik »U
CHICAOOi ILLINOIS. ,
———.........................
;tlMMMIMMMtl»M<MM>MMIIMII<IM<MIIMMM
j Rojaki v Chic&gu in okolici!
>r ae druitvo nI skupno
fnnnma. lil. Nafnanjam čle Lbf,' Pri bodala seja obdriera'a
SEJE IN SHODI.
dom gu
U prihodaje mmmnm . avcuiia. Obenem rnuna
iVf» HM ■
no vaak
OA/o. -Vabim vae čb-druitva il. 479 SNPJ eelo dne 12. mjam, da )a d« bo kasno-
aa na udele-ti vsaj epe Ireb eei seporedome.
I
as.lo vsem Članom lo članleam.
I bratskim posdravomt — launch. tajnik.
Frank
Glrard. OMo. — Naznanilo čle-.om druitva "Ljubljana", it 48, da
ao ob desetih dopoldne, namesto «b devetih kakor poprej. Apeliram sa vae člana, da ae udalefte prihod-
sM5'!«r&šrJ""»
mili več valalh predlogov la redi g vinsko trgatvijo. Druitvo Šteje čea
točk. senske
aa ne
vose
. „ ___ 150 Članov, a sdeietijavje pa večkrat primerno
■sla. Pridite, da reiimo vae točke po valih sakliučklh, kajti a tem% bomo preprečili nepotrebne debate
aiso udeležili piknike, naj vse dol-
{»ve nemudoma poravnalo. Ako Ido taja posiva ne upolteva, bo
krivdo pripiše aefcL kater

tega prisadet, nekateri
pozabili, esmi
ker nekateri
sa^plačenje asesmenta.
mi-
aliiOt da. Je vseeno, U	aaee-
vadnem
avaem
ia veli-
K
M
■■M vasrasr vn
rr Jednotlnib ©dborm
vata STtudi SrSiffa
inicieuvt. o katerih Je dobro, da
Ji"1*01 prriLdobr# wa,trlvi'
trosim članice, de bi neke pri* 1 naslov da gio-va članic ta o«
_ —JOO. aaala aaphan tvoj
»oslstl naslova pravalitvo "proaveteM.
vae naoiiete doma. prthraalte tem velikim časa. Velika sitaost pošiljati vaak meaec naslova, naj. lepie je, da Jih ves hkratu od "
Ca al Jih
■■ •
le.
da vse skupaj lahko polijemo.
ipoitevajte te podv. Vse
alm ves, na sejo.
JTancaa. — Druitva "Biser , it 228 namenja vsem članom In članicam, da ae udeleže prihod nje aeje r svguslu. ker amo spreje-
fesar-1; grisiKafS
redni seji. Potrebno Je. da vaak od da svoje mnenje na g'asovnlco. Člane tudi poživljam, da se boli redno udeležujejo druitvenlh sel. ker se-d " J smo zmlrora eni In isti na ae* jah. Večinoma se med seboj ie ne počnemo. N

Mi bo _ sik hotel piac aesmente, bi 1 je saslužke
ivde zsiJutke porabil v u namen. Vsak Ima pravila, da Jih lahko člts. Ne bo mu Ikodovelo. Jes v niib ie sleem Bsiel točke, ds mors tsj* plačevati saesment.
Din-
Ako nli rokah do
vasi Iv eluJ nimam 24.
e
I-me-
t^gjp i. nta
^■JU mesecu. Dotem
a> samo nepotrebno drfo s r . ■ Ira poročilom. Prosim vse člane. da v prihodnjič, če ae ne morejo osebno ndeležltl seje. naj bi ssesment poslali po kskem drugem Članu, ker le ns la načla Je mosoče pravilno voditi knjige n ostanemo
ležite prihodnje ^esečne^seje.^as tajnik. ** rTmk L°Zier'
Clncland, OMo. — PeslvHsn vse čUn, društva «Nsnos\ it. 2fl-8NPJ, da se vssk udeleži prihod nje aeje, ki se vržl dne 5. svrists. Pričetek le točno ob desetih donol* dne. Imamo sa reilti več važni toek in na dnevnem rec|u le sploi
........~ ........ pred-
Vea-
svojem* prepričanju.~ *** ^^ P° Dalje nam Je treba neka! ukre*
" S xfr"du,	odroma pik-
nika. kateri	"
dnjl seli in | __ blmo informacije se bo piknik vršil Torel ns svidenje dne S. svgusts
Andrej Ktfun. tsjnlk.
Duneanioood, OMo. — Opoisr-Usm člene dn.itvs it. 471 v Dun* canwoodu. Ohio, ds se udeleši.'o seje dna 11 svgusts. kskor Ji ▼ ssp!snlku. Vsako drugo ne-
prldobivanle nov sli Hr mlsdinski sam savsel
otroke'
Vsi
tudi
deljo
sijo v mesecu Je seje In vaak pla-i tpčno svo| osesment. Tslnlk nl-
« , it. 494 v Cheat Hsvenu. ds sem »fla vrli 11 dne oamega julija, a Je
KfsPSSSrn*	o*
nako	T,1*1«0 rc*nt>
uM ,ft nedeljo.v mesecu. 8e-
Pričenjajo ob ilirih popoldne la vSu',tU Anlonu Lo«wJ«»Chcet
leJraT^pif^JVte^Hu^drit'
■ cr imairo dna« »» »mMiii
dos" " oredurdn
?ra driiit cn^r5^ Pravilno organi* ra dniitro nsie slavne matere S.
e .'Jh.L0 t V0111 ^Jskov, ki ■ori1*!. «„70>enemu društvu. ortf člani, skuiajmo k prihodnji U vsaj vsak po ene^a • Ds bo naie dru-
'M'h "<f•♦■>>. tU.loftlh M
»i> prinellatl
kand'dstšT* J,0.st;lo enkrst
'Je. ketera M^jJ IhK dne I. jut}.
dr uit vene
■Ima. J-*01? P.reipsjhne udeležbe T/Aa alsmo mogli ukreni-lalč po-.lUvaags glede piknika. L »»• druitvens bla-af
le nodpore.
isnatvo anrel.!« saklluček, ča en i
spr ie1 '
,B C,*nlcs pises en tfolsr
'»•k član
jne potrese jI nsvsoče
IsČs en dolar
mente. bom |e-
_rrT,.!imo ^oags n.i }HilrtV Pri«P**k« bo« "'V® mesecs svgusts In ae h .it*	decembra.
»Is?!®1 .n4r° k t«
bo lahko UosUl tako aeljnbl
^S? ••i®1 ™«®ols-o. Kdor ie me tnsks. ga lahko dobi pri me-61 Frank Zakefg, tajnik.
'J^>r bomo tudi Imeti aploine gls '»•aja se saromeeitev nekaterih ^k v pravilih S. N. P. J. Pridite
po 2SM p'ppH"
U i rušim, da apošlevaU to aa*
■/ bratakim
I — Frani
mesečne seje dne 8. sv*usts r navadnem proetoru. Rešiti imamo več važnih točk In tudi volitev talnlka. i- Anton Kifiiar, tajnik, 786 Kan-sss St
skf«!ndom a^asnanja ura<1,'slolrfB' ki'so poKT^oTu^rdS: nlee, dš se bo vršila skupna aeja
J dna II. avgusta, to ie drugo aede-o v mesecu. In prične točno ob
PaMventa°n * T dvorani Krlata
mllJlenlkS S* dI ne *Blanfordu Universalu ste ulludno naproieni, da se udeležite U velevaŽne aeje.
ker aa tal bomo rasprsvljsll o val-nlh stvsreh, oslroma se bo trkal odločilo, če bomo kdaj Imeli Slo-venakl dom ali ne. Posdravl — Ignac Motor,
ne druživa "Slep", šC 14 SNPJ.. da se bres lijeme u dehtijo prihodnje druitvene aeje, katera se vrši dne petega svgusts ob devetih sjutraj. Ako se ssalmste sa društvene In lednotJne stvari, boste volili o treh Inlclatlvsh, kakor so vsm še saane. RasprsvUall boste tudi p savetlšču In o lastni tlakami, ker je sedaj raspravaBtna povrilu, ali lednota. os. nJe član I napravilo omenjene •»▼ari In ng kakien način nai bf bil boljši žald. O lam lahko poda vaak 'oje a
Il členov v ■ I _ oddelek, aem se avsel ra to. Torej oni, ki ml*
sdravnlk preišče, ker ne stene nič ne zdrovnlk ne pristop, Jss bom ob pravem ?a<iu na mostu. — John Ar-tach. tajnik.
Adamon. Okla. uJ Nsmenis^ sm članom druitva ^tija*. it 58. je druitvo sklenilo na sedali mastni aeji, ds mors vsak č!sa plačati 25c naklade meaees svgu* J'-a ss nikritje društvenih stroškov. Nadalje je druitvo sklenilo, ds pokliče TSe člsne, blvsloče v naselbini Hartahomc. ns prihodnjo ^esečno sejo, ki se bo vršile dne 12. svjrots In prične ob desetih dopoldne ».prostorih brsts Rndol-fs Jegliča. Proelm. bratle ln sestre, ds rpcitevate to. — Franca Jcg-Uč, tajnica.
le as molke 80c. ženske pa so _nlne proste. Začetek le ob iti* rih popoldne. 'A p r Ura m o ns vse člane Ia člsnloe, da.se udt-lelijo
skrbel
atel
vstopnine proste. 7.a poldne.
(a Mam. _.. ■ ■ ■■■
STOte1"
Orlcnt, m. —Druitvo -Slovanski Vrtnsr**, it. 341 8. N. p. T. bo ari* redilo vcselico v korist druitva dne 5. avgusta v Orient Parku. UUudno vabimo vse občinstvo is deljns In bližnls okolice ter vas soaednls druitva Is PersHlngs, Johnston Ci-tvja. Zeislerts, Hovaltona. W. Prsnkforta la drugod, da nss^po^c-ti jo v Um večlem itsvllu. Ns lati nafiin bomo vrsčsll tudi ml. Igrani bode slo venakl komadi na harmonike. Za dobro ln točno postrežbo bo ps skrbel se to Isvoljcni odbor, ki se bo pobrigal tudi as sadostna količino krsnlskih klobas.
Vstop s las k plesu ie ss molke 50e, ženske ps imelo vstopnino nrosto. ZsČstek le ob dveh popoldne ln trsis bo dvsns'stih ponoči. Torej ns veselo svidenje dne 5. ev-— Joe Jamnik, taj
Detroltu je le preosj dobro s delom, akarsvno ae uko kot pred pet mesccl. Stanovanja Je telko do-bllL Slovencev ai le naaelPo tu preceL a leleU Je, da bi ae Jih le
T^rel vsi aa piknik dae 8. ev-ausi«. Kaiipot do piknika le: i av* lomobilon) John ft. st proti Mve> ra do 8 Mile Roada. potem \ina
tom pe Stepbcnson kara doTMile Boada. Od tam pa k nogam do Trampushove farme. S posdravomt — 4. Janettch.
.. Be'99m'I> P* —' Druitvo •Krim'. It 87 v Bessemeru, Pa., vabi
kne in vse
LBSnff drulKa*na pik*
se bo erlll dne »tv |»-
nI" kateri se bo" vrlll dne H/ |u lljs na^ proatoru kot '
neko leto ob
ralš bo
gusta.
amntk, tajnik.
oestnoldagftUk
domala «odba
druao potrebne___, __
ž^sk/fiTotriis pa niž*^ *$uk$
m MUinaukee, Wl$, — Clsi Itva "BratolJub", It.
Canonshart, Fa. — Ne*nanlm članom druitva "Postojnska h* ma", It 188 v Canonsb -rgu. Ps.. da se vrli drultvena veselica dne M. lullle v korist drultvenl blagajni. Igrala bo Isvratna slovenska godba ia pihala; sa lelne In lačne nasititi bo pa poskrbel odbor.
Na veselo svidenje dne 28. ]ull|e. Uljudno vabi — odbor.
Ezporl, Pa.Vsbllo na plkntk, katereaa priredi druitvo ^Jadranska vila". It. 817 v Rxportu. Pa~ dne 28. lullla (v slučaju slabejta vremena se vrli dne 4. svgusts! ns Mellon (srml med Bxportom In Wblte Vallevjem. Prlčetek Je ob dvsh popoldne. Isvratna godbs
(Kosln
orkester
Is Igretl ob petih popoldne ter bo Igrsls do pol dvsnslstlh. Tstopnl-ns |s sa molka 28c, ss Isnsks pa
Ulludno vsblmo vse Slovsns ln
KvaU U Esoorts. Wh'te Vallsfis, ilmonts, Sllckvllls, Clsrldgs In Irvrin Gese 8. da se po molnostl udeležite tegs plknlks. Zs vseslrsa-sko po»t-elbo ia sadovoljstvo Jamči — odbor.	s
- Članom
881 SNP, lučaje rs Vssk č!
yu. Druitvo bo poslsto as vsakega člana dopisnico, s katero ae mors člsn sglssltl v £krku pri veaell
r«
K
t >oru. Kdor se oilssl. te bo moral po sklepu mle prlspe-vatl v drultveno ble«a|no 81. Vpo-
»v h no ae bo. ako bo član poslal plsnlco po kom drve»,«i. levsetl so ssmo bolniki, kalil dolžnost vsakega sohra*a la seetre Je. da noma* gs do uspeha, amor« ne de bi Mil aavcoti samo tisti, ki moramo delati. V blagajni imamo val enako.
Z bratskim posdravom la aa veselo svidenje!«— Odbor.
Dctroit, Mioh.~ Droltvo MIlo-venskl nerodni domM bo priredilo piknik dne 5. svgustsi (v aedel'o> ne Trsmpuahovl termi,, ns 8 Mile
ampusho^
Rosdu. Pri tel Priliki bom«
gs ali vsč listkov, Js prost vstop-nlae aa olknlk. Godba bo nai pihala. Za oilačo bo ooskrbel J. KlanČ* tvlk In on bo tudkkot nal
o Imeli
ne), ki kupi ene-
'bnrtcn-
IQRCV KONCLRTI IN PLESNB ZABAVE.
Deuemcr, Pa. — Društvo 'Krim', it 97 v Bessemeru, Pa„ vebl vse člsne In vss bližnjs društva ns pik* nik, ki se bo vrli! dne 29. julija mestu kot lansko leto pri cesta! letnici. Igrsls ko domača godba, sa prlirisek la drugo bo prrskrbH odbor. \»!o;>nlne je M)r., ženske ln otroci so prosti. — jjudjf Mlglich.
. Stoebopoan, WU. — Netnanllo članstvu druitva "Združeni Sloven-s.NPJ., da smo na ssd* B Julija zaključi-od-
er. št 844
nji srji dne os
»laka,«. Shmslea ? Lake nedeljo dne 8. svgusts, I. se prične ob treh ponol-Js nožno V noč. Igral bo
VASKAJTCLO m *AKVAULW 9 talnim srcem naznanjamo saanoem ln prijateljem šaloatno vest, da nam je kruta smrt rseU našega ljubega sina ^
OHARLEV 00ZN1KAE.
Po dolgi in močni boleibi jatikl je sa vedno saapai 12. julija 1028 ia dne lfi. julija se je vršil pogreb po eivilnem obredu aa Pobilo pokopališče v Nokomls, ill. Bil je rojen dna 17. oktobra, 1008, 0.1 Celjo na Štajerskem- Prav lepo se sahvall^io slovenskim mladeničem krasni darovani venec, enako sahvalimo tudi Mri. Crlčer, M rs. Oajjiek ia M rs Mary Oock sa krasne darovane šopke svežih evetUe. Toplo se sahvaljujemo članom druitva št. 209, 8. N. P. J., katerega člsn je bil pokojnik, gs darovani vence. Posebno hvala onim članom, ki ao nam Hali na strani ob smrtni postelji pokojnika. Najlepša hvala vsem skupaj, Id so nas tolaiili v žalostni url, ter spremili nalaga dragega sina k zadnjemu počitku. Poeebno hvala onim, ki ao prišli is Oilleaple In Tajrlor Rpring-s, 111. k pogrebu. Tebi dragi naš aln šalimo, počivaj mimo in lahko bodi tebi ameriška remija. Žalujoči ostali: Jakob la Marija Oosniksr, starlil. Lruls, Frank in Jakob Jr., brat js. Ksthle, Annle in Mar? pestre. Vsi v Nokomls, m.
RUNA NAZNANILA.
Kvelelh, Kina- - Povijamo P. Baneieha, It 888, naj se agla na aaalovi 420 Orant Ava^ B* velolh, Mlnn , ker aam je njegovo bivališče aosaaao. — Mar? Jaaa.
Piknik
dne la traja nosno _______
dober Feustelov orkester.
Vsblmo vse rojake la rolaklnjr. kakor lofli vae eenjene druitvo k obilni udeležbi. Aoellramo pa tudi ne vse člaae In članice, da ee pol noltevilno udrleie. Ze povol|no po strelho la sedovoljslvo bo skrbel — odbor.
Clevetand. Okla. — Ker se v poletnem času prav radi veselimo la imamo rs*novr»lne veselice la Is-
piknik, tsko, da se aekelerl kar jezijo ne piknike, ml pa vseeao ne odnebemo. ^ker hočemo-blU veseli.
^orlsllstlčal klub It lo?lL da priredi saba nrdrljo dne 29 Ju vik fsrmsk v Notna,
i'- " "

lghamu Ni 'rremu bo tka, pota
Ne pro-
skrlvnostos sreča: tekma 'se najbolj popularno dekle, katere dobi
je^lajMit«^ nastopi ^P^jJj
krasnih p"»ml. J "d T le^pUjN bo manjkalo la še aekei dntgags bo. ksr ps ne smem povedati ler bo srbel
Z žalostnim aroem aasnanjamo
tušno vest, da j« nemila smrt pretrgala nit življenja aašemo aad rte priljubljenemu siao in brat«
, ,< run iotovio.
Dne 90. Junija. 1938, je oaoda sabtevala avojo šrtev, bU 88 let r.tar, rojen leU 1898 v HoUvljah agd Skofjo Loko a« Gorenjskem. Taka je bila njegova ločitev od svoja matere in dragih sorodnikov. bolehal je dve ln pol leta. V Ameriko je prišel leta 1899 ia bil je tudi v ameriški armadi ia slesr na Francoskem od 8L julija 191B do 87. maja 1919. BU je mirnega in prijasnega snačaja ln selo pri jobljen mladenič, kar se Je doka-ealo pri ajogovem pogrebu, kate-roga se je vdeleHlo
ogromno šte* vilo rojakov in drugih. Posebno veliko je bilo člaaov društva "Evesda" št. 88, B. N. P. J. h ka* tmmo je tndi pripadal. Pogreb se je vrii! dne 21 junija L L na ka* thllŠko pokopališče 1 iSv. Ane na Caatls Bhannon, Pa. Najiskrenej-|e ie sahvaljujemo članstvu dru lwf"Zveadgf št. 82. B. N. P. J. aa krasni venec, ki so mu fa podarili v tsdnji bratski posdrav. Hva ln lopa domačim mladeničem sa darovani kraani venetf, nadalje lepg hvala atrico Jakob ftinkov<ni sa darovani vensc.. hvala vsem, k! so bresplsšno vozili pri pogreba. Hvgls vsem, ki so yg obiskali pri mrtvaškem odra ia aa pogreba vdtlelUl. ter ga spremili k sad-njem počitku. Naša najlepša hvs-la društvenim uradnikom m ves njih trad ln sondelelbo. Poeebno hvsla bratn predsedniku Mlbaeln Mali In sploh vsem. M ro ga obisk sli sa čase n'egove bolem! In se vdelešill pogreba. Tebi dragi sin. ki «1 sspurtil mater, seetre tn brsta pa želimo, počival mirno tq lahka bodi tebi ameriška remija, uvodno n-m oataneš v drs*em anomlnd.
Žsluioči rstsll: Prsnft-rka Bnble. mati. John fttiMt, očem. Msrv DoMnar, Rosie RMfler. Anna I nrnsr. Frenees KrHinlk. Metre. Ilrnnsh Jallleh ln Jobn Auble, polobrat in aeatrs. Bron prh t on. Pa.
VAZKAIHLO BAH7AUL
8 tušnlm aroem aasnaajam so-
rednikom, snaaeem in prijateljem, da mi je nemila smrt ugrabila ljubljenega soproga
ANTON OBAHUT.
Bivala sva aa farmi blito 8yea* more, 1U. ia uaodepolni dan due 21. junija. 1923, ko je akladal saae U vosa, je tako nesrečno padfl s vosa, ^a js sa poškodbami drugi dap umri Truplo smo prepeljali na dom mojih starišev v La Balle, Tli., od kodst se ja vrlll pogreb aa 8t, Vinoenc pokopalUča dae 26. junija, t L Prav lakreao se sahva-lim sorodnikom la prijateljem sa lskasano sočutja v url Šalosti. Upa hvala vsem sa dsrovaas krasna vaaee, ki sta jih položili aa krsto pokojnika. Upa hvala vseat ki so pokojnega obiskali ob mrtvaškem odra ia ki ste ae vdelešill pogreba In ga spremili k sadnjsm počitka. JUloJotl ostal) i Joeephlns Grshut (rojena Čertilll), soproga, James P, Orshut, sin, v La Salls, IH 20. Julija 1928.
Dro Koler,
Pittsburgh,
Pa.
kadar lalito kupiti kako somljildo ali poaastvo v mostu posebno prilika m vam nudi aodaj v NOVI naaolblal na Hiaadala* III., aa nakup lemljlšče v kosih po on akar ali več, cena Jo amorua.	.
ni
>
umi
Za pojasnila in cene oglasite so pri Slovencu sa-stopniku;
Josopb Steblaj, 2429 So. Central Park Av^ T.l.fon Crawford 14*4.
OPVETNISKA iN JAVNO-NOTAR5KA PISARNA
F. A. BOGADEK,
494 DIAMOND
S 00* so STRggT
808 WAL8M BUILDING
PITTSBUaOH, PA.
tlllllllllllllNIlMIllllllllllllllllllllllllItlllllHIlIHIIIIIINHIlllllilltMlllliriHIIIIIIIII
r c g a li j e zastave
la teke vss dru* v Jne potrebe se smerne seae la
EMIL BACHMAN, Inc.,
SIOT la. Mamila Avaana	-	CMICAGO. ILL ,
•efSS888(Blllllllllllllll>lll(IIIIIS8lllll8l8988889l^8S8SISSISIISI888g88888SIIII9ISIIIIIIIIIIStllll888f8a*
F. KERŽE
1l4t N. E. Dallas R d. CLEVELAND, O.
ZASTAVE
Oar«Mllr«M* dale la
emerilb eeaeb^ J5
Vlctor Navlniok, "in^VJoVVI:
PrVabUeai sle ve
evldealel — /. M.
Smtthflrld, Fa. -- DraHvo "Trt-
g2ft priredi vrs4.hro dnr II. avgusta ae farmi u,brnle Jobaa Kn ika. Imamo edbrsn# lrr># prostore v senci. Uliadna vabi""* efc> čiastva, da se aielsH la veselioe e
Velika julijska razprodaja kovčekov,
aamaammammaaamaam mmmmmmmmmmmmmmm ammammammomamammmmmmmmmmm mmmmmmmmmmmmmmmm
Veliko—veliko naših slovsnskih odjemalcev se je prepričalo, da s kupovanjem KOVČEKOV, MALIH TORBIC IN ROČNIH KOVČEKOV NA NAŠI JULIJSKI RAZPRODAJI POMENI PRECEJ PRIHRANITI PRI CENI Prepričani ao, da imajo največjo izbero kovčskov, torbic in ročnih kovčekov izdelanih od najboljže tovarne kovčekov v ti deželi—po najnižji ceni. Se vam priporočamo, da al pridete ogledat	»	4
val» uslugo in vam na razpolago je nal ai> ilci oddrl* < vedno pripravljen pMtMČi vam t mi irlculsnlmi »bveucimi
pro jiinlCL
N M
vanau našimi
Kupujte vc 'no o i rasle?* slovenskega tolmače v na iem 8lO?ABlk8« oMbHcB, ki se ng^ajs
v prtiliičiu ns v Ko u 5tK svenue ulice.
ISFI
1 f o2SL
2o. JULIJA, 1
JUG
"UMETNOST
J«	dobro kuhati, a u rili
■li M po priučite li kajigt .
"Slovenska kuharica '.
Knji«a oUegajo.:* 700 a,.« b 193 ahk naravo« b«rv« je a« ne,.,, in a«£palaejla kajiga U v*? Cena trprino v emu i k nji« 03-00 a j^pktnin« r*«4.
Iatotako m dob« pri utrni ^jofc vaa druge knjig«, katere aadi »lo v enaki kujtteml trg.
Pilita po cenik« I« daaea!
JERRY ALESH, 6223 Glasa Avenue.
CLBVELAKD, OHIO.
Upravitelj.
UNIJ5KA KROJAŠKA FIRMA iSCE ZASTOPNIKE Prodajalci Oblek Pozor!
Iitemo izkušene inatopnlke, in vzamemo tudi novince ki ae ir-kažejo, da imajo reano voljo priučiti ae ta trgovine.
Vtorci za leaensko in zimsko aeaono bodo v kratkem pripravljeni za razpošiljanje. Vaa priglašene« bomo dali na listo naših u-atopnikov, tar jim poalali vzoree pravsfasen, da bodo lahko ili na delo takpj v začetku aezone.
Izdelujemo obleke, auknje, itd. po najmodernejši krojaški obrt-nijl, ta delo garantiramo. Plaža zastopnikov je dobra in vse po-trabne informacije, posebno splošne instrukcijc o merjeniu oblek polijemo vsakemu, ter i« poaebej pojasnjujemo vaa vprašanja novin. cev, katerim ae ja po našem izvrstnem aiatamu prav lahko vpeljati v krojaško trgovino. Imamo slovenskega koreipondenta, ki vam bo na zahtevo dal vsa tozadevna pojasnila. Pišite na:
.	CONTINENTAL TAJLOR3, DEPT. F..
000 i. Marabfiald Ar..«,	CHICAGO, ILL
....
mmnummmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmamnL
NAJVEČJA SLOVANSKA ZLATARSKA TRGOVINA
__v
Frank Cerne,
6033 ST. CLAIR A VE.. CLEVELAND, O.
U !*v ' • :> • > " _ ■••'< 7 r r' \
p^ne^^ViH^rv^žiteTt^
POPRAVLJAMO: ure is drugo zlatnino po nizki eeni.
Največja slovenska tiskarna v Ameriki je
2146-48-50 Blue Ialand Ave., Chicago. lUinots.
Ml tiakamo v alovenakem, hrvaškem, alovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku. Naša poaebnost ao tiskovina sa društva in trgovce,—"PROSVETA* ae tiaka v naši tlakami
DENAR V STARO DOMOVINO
Za JngaelaviJ*:	Z« lulijo:
100 dinar ..........« 1.40	100 lir	.............I 5.50 i
1000 dlaar.......... 12.00	; 800 jlr	.............M i
10000 dinar ..........118.00	1000 lir	.............
Izdelujemo notarska dela sa tukaj la stari kraj. Poaojujan.c ; In vznmeno posojila na prve vknlibd»(Mortga«e>. Prodajamo lote , farme in hfie.	*
MLADIC & POLAČEK,
I 1334 W«st 18»h Str..t	...	CHICAGO tU-
«oMoossooooeeoooaiosooocMSOMMoooof««»c »»»♦♦♦*
tri la štiri-vratne, dvakrat, trt-krat la štirikrat nglašene, nem-Ške ali kranjske la pe tudi ehro-matične a lt basi tar kovčeke
Sa harmonike.
ALOIS SKUU.
Ce sta slabeča adravla ln prt slabi moti. le •min mračila vaša telo mrači, če .te a« h
V BRIDGEV1LLE, PA.
Prevzamem vsako dalo za leeene ali pa zidane hiše, enako tako sprejmem vse poprave pri istih, naj ai bode s betona, opeko ali loea. Prebarvam vilo hišo ali prekri-
aetreho a materij al ora najboljše kakovosti. Vaa po-la. nasvet« ia e«n« dajem brezplačno, ter vaako moje delo jamčim. Pridite osebno ali pa pišite na naslov:
•John Dekleva
sUl kralj pe njenem odhoda, "še ne M storil beli«, ke M sledil aa sv«t«m svojs matere f' «