Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13, TELEFON ŠTEV. 552. „ ! Poštnina plačana y gotovini. 1'osasnežna Številka I)ib 1—. . rv_,_ T_ STBV 8f V LJUBLJANI, sobota, 16. aiaja 1925. ^hiu Ekonomija boja. V vojni, ko v politiki je stvar vedno enaka: nikdar niso vse fronte enako važne, vedno je samo ena glavna, vedno samo ena odločilna. Kdor to upošteva, sme računati na končno zmago, kdor pa Pozna ekonomije boja, kdor porablja glavne sile na stranskih frontah, ta mora biti končno poražen, pa naj je v postranskih praskah doživel sto zmag. ^aliaj en velik poraz je več ko sto majhnih zmag in ena velika zmaga, več ko sto malih porazov. V političnem boju narodov je glavna iionta vedno le gospodarska fronta. Vse velike vojne so imele gospodarsko ozadje in vsi veliki politični dogodki so nastali iz gospodarskih razlogov. Zakaj, na gospodarstvu sloni vse narodno življenje, vsa njegova kultura in vsa njegova civilizacija. 1,11 sloveuski kmet tlačan, ko ti| i ,,fV°'|ega S°sP°darskega življenja, tedaj tudi m vedel za kulturno življenje: 1° je bilo »amo last nekaternikov, onih, ki so Ulil gospodarsko dobro situirani. Šele z gospodarsko osvoboditvijo kmeta se je tudi pričelo kulturno življenje slovenskega naroda in v skladu s to res-nic° je, da opazujemo zastoj v kultur-^življenju v istem hipu, ko je na-zastoj" v gospodarskem življenju. a egadelj ni za narod važnejše fronte, Kakor je gospodarska. Na tej se bije od-f^čilna bitka, na tej se odloča bodočnost *aroda. Naša politika se te resnice ni zavedala ob preobratu in se je ne zaveda *iti danes, pa čeprav je narod nedvomno pokazal, da to resnico, če že ne s Prevdarkom, pa gotovo instinktivno ču-£ ker se naša politika te resnice boia V6da, zato tuc*’ ne Poma ekonomije vse 1 Zat° Se *^ra z 8es^’ *‘i so sicer nad brobit^° ^one^a’ Pa dejansko za do-nar0(ia ne pomenijo ničesar. In vendar je ziasti za nas Slovence, ° n^a^°številni, ekonomija boja po-ne važnosti, zakaj če kdo, potem ne • le mo mi p0 nepotrebnem izgubiti mti atoma sile. To pa se zgodi vselej, kadar na stranski fronti stražimo z vso silo, mesto da bi imeli vedno vse sile Pripravljene za glavno. Hrvati nam dajejo ravno sedaj lep 'zgled, kako je treba izvajati ekonomijo >oja. Vsa stranska gesla so opustili, pa siU>raV S° ona družila narod in dala hrvat°i^ straulis,vl> Uivi. v tem s„ i„ o8to5r,aeM‘S-fn zato je danes njihova front-i m ~- tajpaiebil. MaJ,STS ?&a iu daleč vidna po svojih pisanih glavah mirotvorstva, človečnosti in re-“^ anstva. uasa P°glejiuo, kako je v tem oziru pri jjaB ^ovencih. Stranka, ki se predstav- Skupščina odgodena. Seja vlade. Beograd, 16. maja. Včerajšnje popoldne je bilo posvečeno izključno le raz-motrivanju političnih razmer. Parlamentarno delo bo za deset dni mirovalo in poslanci so se razšli na svoje domove. V Beogradu so ostali le oni, ki so člani posameznih skupščinskih odborov. Vsi klubi so v glavnem razpravljali o situaciji, razen radikalnega kluba, ki je svojo sejo odgodil do 24. t. m. Vlada bo med tem časom pripravila vse potrebno j gradivo, s katerim bo stopila pred klub, \ zlasti bo morala urediti kandidatno listo onih oseb, ki bodo od strani parlamenta predložene za državni svet. V pogledu same situacije, čeprav je sledilo včeraj nekaj značilnih avdijenc v dvoru, vendar ni bilo nobenih važnih političnih dogodkov. Avdience Pavle Radiča. VSLED INTRIG SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV SKUPŠČINA ODGODENA. !. Beograd, 16. maja. Včeraj popoldne so bili v dvoru v avdijenci: Miša Trifunovič, Boža Maksimovič in Pavle Radič, ki se je zadržal v dvoru nad eno uro. Končno je bil v avdijenci še Ninčič. Vse te avdijence so bile predmet posebnega zanimanja pri samostojnih demokratih, ki so v teku poslednjih dni zbrali vse svoje moči, da bi onemogočili vsak sporazum med radikali in radičevci. Ta njihova akcija se opaža tudi v parlamentu in v posameznih odborih, v katerih hočejo samostojni demokrati dati nekaterim zakonskim načrtom politični značaj in tako izzvati čim večje ogorčenje pri opoziciji Pričeli so v javnost spuščati verzije o nekih ponudbah radlčevcev za vstop v vlado brez kake obveze, zlasti pa, da so radičevci pristali na to, da tudi samostojni demokrati ostanejo v takem sporazumnem kabinetu. Te vesti samostojnih demokratov so povsem netočne. To se vidi najboljše iz ,tega, ker- je po stremljenju samostojnih demokratov za odlaganje skupščine v resnici prišlo tako daleč, da je skupščina odgodena za deset dni. Vse to pa povzročuje tudi odlaganje razpra\e o poročilu anketnega odbora in o spornih mandatih HRSS, zlasti pa verificiranje radičevskih mandatov. Intrige samostojnih demokratov .=o. *‘'rej -leloMia uspete. I>« pa bi bilo to v korist države, je več ko dvomljivo. Novi stanovanjski zakon stopil v veljavo Beograd, 16. maja. Včerajšnja seja skupščine se je pričela ob 11. dopoldne, zopet eno uro prekasno. Pek. prečitanju vloženih interpelacij, med njimi najvažnejše posl. Marinkoviča, ki jo priobčujemo na drugem mestu, je prešla skupščina na dnevni red. Posl. Bugarski (rad.) je poročal o stanovanjskem zakonu. Za njim so govorili zastopniki manjšinskih predlogov, in sicer dr. Polič za IISS, Kremžar za Jug. klub, Hu-sejn Alič za JMK, Miovič za dem. klub voditeljica slovenske misli, je p„n?Ce*a v skupščini odločno borbo za ,TaVnost Vsaj je res, da „ at^ici enakopravnost, da se od te-b0rnaCel.a ne n,ore odstopiti, toda še Sob/ es ie, da je to stranska fronta, ab-aav rt - postranska fronta- Naš kmet, in ne ! se> da Je v niem izvor narod- »e, nima od tega prav nič, č* se v PRIBIČEVIČ ZAHTEVA RAZVELJAVLJENJE ANKETIRANIH MANDATOV. Zelo značilno je, da je Pribičevič stavil Pašiču predlog, da se na podlagi sumnje o iskrenosti nove politike HSS zavzame stališče, po katerem bi se mo-] ali mandati HSS uničiti. To stališče je Pribičevič še potenciral z raznimi navajanji, da bi se drugače odlok anketnega odbora mogel razumeti kot desavuiranje onega, kar je do sedaj liaglašala vlada kot obtežujočo okolnost za HSS in za sporne mandate. S takimi argumenti, s katerimi sedaj barantajo samostojni demokrati, hočejo oni izzvati čim več nesoglasij med HSS in radikali. Izgleda, da hočejo samostojni demokrati z zahtevo, da se morajo razveljaviti sporni radičevski mandati, izključiti iz skupščine vodstvo HSS. Tedaj bi prišli v hrv. Beogradu tiska vsak predlog v skupščini trikrat ali samo enkrat. Naš kmet, naš privrednik rabi izenačenje davkov! ^ o je zahteva, od katere odvisi njegovo blagostanje in s tem slovenska kultura, io je glayna fronta. 1 loti načelom ekonomije boja se pregreši zato tisti, ki se spušča v boj na stranski fronti, ko se na glavni komaj še brani. Vprašajte davkoplačevalce in povedali vam bodo, kako stojimo na glavni fronti. Gremo nasproti obuboža- in Vujič za zemljoradnike. Ko sta še branila vladni načrt poročevalec Bugar-ski in minister Grisogono, je bil stanovanjski zakon s 154 glasovi proti 72 sprejet in je stopil že danes v veljavo. Nato je bil izvoljen po proporcu parlamentarni odbor za spremembo zakona o vojni odškodnini, skupščina pa je bjla odgodena do 25. maja. Prihodnji dnevni rod skupščine je: Dopolnilna volitev v Državni svet. seljački klub namestniki anketiranih po slancev, ]«9tt€^ss£Sinwf3aim3*airx#tM;*-c-****tfCNiaRSBMnmc«&ja&aja&sutrut-v« ^,->.** .- Štev. 89. . »vo. .•^'s-'^vw>rraf>( st^s*: wf*p*vjr?*or?»s» rj?>wap?.'-^w-v^.viv^o »iv*,- - • -n Ha naslov Jutra". Letos julija meseca poteče 25 let, odkar sem polagal zrelostni izpit na celjski gimnaziji. Srebrne niti na glavi mi kažejo, da življenje ni šlo mimo mene brez sledu. Beda, pomanjkanje, bolezni, naporno delo ter težki življenski boji so mi pobelili teme ter mi ustalili nazore. Iz krvi in trpljenja sem videl v duhu vstajati nov rod, svobodnejši, srečnejši, kult urnejši od prejšnjega. Mislil sem, da bodo oni, ki so na lastnem telesu občutili strahote svetovnega orkana, izšli iz ognja in groze poboljšani in prečiščeni. Veselil sem se preokreta — prezgodaj. V »spominih«, ki jih bom objavljal iz svojega novega mesta, bom dokazal to dejstvo. Toda k stvari! Proti zakonu in pravici me je, kakor poročajo časopisi, minister prosvete na predlog samostojne družbe premestil iz Maribora, kjer delujem nepretrgoma že 16. leto, v Niš. Ne bi se oglašal javno v zadevi svoje premestitve, ko bi mladinski listi vsaj — molčali. Živi se tu, živi se tam, morda celo lažje in bolj poceni. Sicer pa je posameznik le atom v narodu, ki pomeni le toliko, kolikor se udejstvuje v občo korist. Iz tega vidika presojam tudi jaz svojo premestitev. Niso osebni razlogi, ki mi potiskajo tokrat pero v roke. Ako se oglašam na izzivanja mladinske klike, se oglašam iz stvarnih razlogov. Ker pa mi je lasten slučaj najbolj znan in najbolj pri roki, hočem na njem pokazati nezmiselnost samostojnih »širiteljev kulture«. Temeljno načelo šole je, da se naj učenec uči jezika od učitelja, ne pa narobe. Iz mojega usposobnostnega izpričevala je moglo ministrstvo razvideti, da sem izprašan iz matematike in fizike, a le s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Dodatnega izpita iz srbohrvaščine nimam, niti je ne znam govoriti. Dejstvo je tudi, da se starejši človek težje uči jezikov nego mlajši. Tako bom prišel v drugi polovici svojega službovanja v delikaten položaj predavati na zavodu s srbskim učnim jezikom najtežje predmete v slovenščini (ker drugače biti ne more). Na ta način sta prizadeta kar dva zavoda: mariborski, na katerem sem do zdaj uspešno deloval, in niški, kjer se radi neznanja jezika ne bom mogel sporazumeti z dijaki. Kdo naj ne ploska temu »junaškemu« činu naših »kul-turonoscev«, ki napravljajo z eno premestitvijo dvojno škodo? Toda oni se še ponašajo ž njim. Junaško se trka »Jutro« na »kulturna« prsa, češ, kmalu bodo imeli tudi v Srbiji dva pristaša. Ej! Kako majhni, kako pritlikavi, kako ostudni ste v svoji cinični maščevalnosti, kako škodljivi narodu v svojem srednjeveškem nazadnjaštvu! Zadeti ste nameravali mene, da mi gmotno škodujete. Toda zmotili ste se. Zadeli ste v živo le šolo, da dokažete 7. Ali mu je znano, da preganja bolgarska i vlada pod izgovorom pobijanja komunistič- j nega terorja neusmiljeno vso zemljoradni-ško stranko in ali misli, da se sme naša vlada s proženjem moralne pomoči bolgarski vladi za tako akcijo mešati v bolgarsko notranjo politiko in se pred civiliziranim svetom izreči solidarni s tem, kar se dogaja na Bolgarskem ? 8. Kaj misli storiti, če bolgarska vlada [ 1. junija ne odpusti nadštevilno vojsko? imeipeiacija v oje Marinkoviča gre v bistro samega vprašanja in v zvezi z zadnjimi dogodki v Beogradu, ko 30 bili aretirani številni, od bolgarske vlade poslani atentatorji, bo gotovo povzročila v skupščini veliko debato, katera bo g. Ninčiču vse prej ko prijetna. S to debato pa bo tudi dokazano, da ni politika »nacionalnega« bloka slaba samo r notranji politiki, temveč enako tudi v zunanji. In to treba poudariti. Mednarodni knjižni sejm v Firend. Otvoritveni dan 2. mednarodnega knjižnega sejma v Firenci je žarel v prelesti južnega solnca. Na vse zgodaj je ropotala artiljerija po kamenitem tlaku florentinskih ulic, so korakali z lahnim in brzim korakom italijanski pešci in karabinjerji proti kolodvoru, da sprejmejo kralja, ki se je pripeljal otvarjat znamenito razstavo. Mnogoštevilni tovorni avtomobili so dovažali iz okolice fašistovsko milico, v trenutku so pisane uniforme preplavile trg in ulice okoli kolodvora, tako da je ne preštevilno meščanstvo kmalu stalo v poslednjem redu. Čakali smo v bližini kolodvora, dolgočasno stanje pa nam je sladil svetu svoje barbarstvo in nekiflturo. Pa se , •» ,___ ■; , razburjate radi ‘Šnlcevera novora na skuri- gram°£°n, ki je v višinah bogve katerega razburjate radi boloevega govora na p- uadstropja neprenehoma sipal tenorske arije šenu NSS! kedite, da je bila prva vest, ki j jo je slišal tov. Šole na mariborskem kolo- dvoru, baš poročilo Brandnerjevo o moji — premestitvi. Sodite, ali je mogel potem drugače govoriti! Maribor, 13. maja 1925. Fran Bračun. Parlamentarci o politični situaciji. Ker je po »zaslugi« našega strankarskega j pripravlja krvava revolucija v zvezi s tretjo časopisja slovenska javnost zelo slabo infor- j internacionalo v Moskvi, rnirana o sedanjem političnem položaju, ob- i Osemdnevno bivanje parlamentarne anket-javljamo troje značilnih izjav treh vodilnih 1 ne komisije v Zagrebu in drugod na Hrvat-politikov, pripadajočih trem glavnim stran- i skem je pripomoglo, da so videli srbski čla-kam. i ni komisije, zlasti pa radikalni prvaki, umni, _ „ , j agilni in vplivni politiki na svoje oči in sli- Radikal dr. Laza Markovič j gaj- na gvoja ugesa 0 hrvatskih težnjah in poje izjavil ob svojem odhodu iz Zagreba: | trebah in zlasti še naši seljački stranki, da »Pa ni tu v Zagrebu tako strašno, kakor j so se počutili v dobri družbi in da so se utr- so neki (sc. samostojni demokrati, op. ured.) 1 dili v prepričanju absolutne potrebe politike pripovedovali. V tem mestu se človek narav- i sporazuma. Logična posledica vsega tega je, nost okuži od ideje sporazuma. Mislim, da j da je sedaj že v resnici nemogoče, da bi v , - . . me razumete, če vam v svojem imenu in v radikalni stranki zmagala protihrvatska po- j neiš£> kot je bil predlanski pryi. Ker raz- , imenu tovarišev izjavim, da smejo biti Hr- j litika jake roke.« stavlja blizu štirideset držav; je postavila • - - - 1 - - - -- - 1 vlada skupno s florentinsko občino stin le- j nad naše glave. Nenadoma so se pojavili avtomobili z oficirji, s fašisti, z duhovni — in od kolodvora se začuje glasen »Viva il ’ re« ter hiter aplavz. Kralj sedi, resen in osi- i vel, komaj opazen med večjimi uniformi- ; ranči, v svojem avtomobilu in se ne zmeni za pozdrave. Aplavz se pojača, ko prihaja ' mimo nas, da potem takoj ugasne. Nad nami poje gramofon — »Rigoletto«. j Po Vii Cavour stoji brezkončen špalir mi- j ličnikov; armada — vse v belih rokavicah — , je v drugi vrsti, karabinjerji v svoji staro- ; davni paradi se stiskajo po stranskih ulicah, j Kralj se je že podal na sejmski prostor, posluša govore, odgovarja, šolski otroci in fa- i šistovski pomladek mu zapojo, potem zaigra j godba »mareia reale« z brezkončnim aplav- : zom in kralj otvori razstavo z obhodom vseh ; paviljonov. Tudi v našem se je ustavil in se j zanimal za monografijo o njegovem ranjkem j svaku, kralju Petru. Potem se je odpeljal z generali, kardinalom in fašisti. Drugi mednarodni sejm knjig je obšir- Končno je dejal Pavle Radič, da se samo- vati zadovoljni in da bodo v bližnji bodoč- j UU11U1„ .... ... ... . nosti še bolj zadovoljni. Rodoljubno pona- j posebi razume, da se more šele sedaj, po do- sene paviljone, ki so sprejeli razstave po- šanje radičevcev do edinstva naroda in dr- i vršenem delu anketne komisije govoriti o samezmh držav. Zidani glavni paviljon je j -- ...... x postal internacionalen; v njem razstavlja j Italija, poleg nje Anglija, Poljska, Rumunija. j V razstavljanju ni ni kakega ustanovljenega žave ter do kralja ne more ostati brez vpliva, j izvajanju politike narodnega sporazuma. Toda o tem bom mogel govoriti obširneje j Davidovičevec posl. dr. Grga Angjelinovič šele tedaj, ko ne bom več član in predsednik ; je izjavil dopisniku beograjskih »Novosti« na j anketne komisije. Prepričan sem, da se bodo ; vprašanje, če bo narodna skupščina verifici- ; v kratkem odigrali v Beogradu zelo zanimivi j raja anketirane mandate, sledeče: politični dogodki. Zaupanje rodi zaupanje in ; »Moje mišljenje je, da brezpogojno. Poro-s tega pota se ne bo več krenilo.« j čilo, ki je bilo odobreno na zadnji seji parla- Pavlo Radič je napisal za »Dom« sledeči članek: »Parlamentarna anketa, ki je izvoljena od narodne skupščine, da razsodi o dozdevni zvezi med tretjo internacionalo in onimi hr-vatskimi poslanci, katerih mandati niso potrjeni, ta anketa je protizakonita in protiustavna. Da je protizakonita, je neovrgljivo dokazal dr. Trumbič v verifikacijskem odboru, ko je dokazal, da zadene zakon o zaščiti države samo komunistično stranko, ne pa tudi onih strank, ki jih vlada proti njih volji in v nasprotju z vsemi dejstvi proglasi za komunistične. Pa tudi komunistom samim niso prepovedani njihovi nazori, temveč samo njihovo nasilno delovanje. Samo volilci dajo mandat in zato ga nihče ne sme odvzeti.« Zatem dokazuje Pavle Radič, da mandatov ne bi smela verificirati skupščina, temveč sodišče. Vseeno pa konstatira, da je bil prihod anketne komisije v Zagreb v političnem oziru blagodejen. Nato pravi: »Naši kmetski zastopniki vidijo v Beogradu pri vsakem koraku, kako strahovito nepoznanje kmetskih tnentarne anketne komisije, je tako, da o tem ne more biti dvoma.« Ko je dopisnik vprašal Angjelinoviča, če j večinoma po 1 rezultat ankete znatno vplival na parla- : Najrazličnejše . _ .i.-,,1.. a‘ ture nudi obisk sistema. Nekateri so razstavili po založnikih, drugi po strokah, le v jugoslovanskem oddelku bi zastonj iskal kakršnegakoli princip«. Knjige ro dosnele — baje po Krivdi naše carine — v soboto zvečer, dan pred otvoritvijo in potem so jih razložili na police po formatih. bo __________________________ _ . mentarne politične odnošaje, je dr. Angjelinovič odgovoril: »Brezpogojno! Z verifikacijo mandatov ■ stopa HSS v vrsto legalnih parlamentarnih j strank in vsaki stranki je mogoče, da stvori j z njo vsako kombinacijo. Moje^ prepričanje je, da jrenm nasproti | ni'mogoče detajlnejše raz- ....._______„ _ smeri in stopnje knjižne kul- ture "nudi obiskovalcu knjižni sejm. Knjiga, čije lepota in harmoničen vtis je odvisen od premnogih, skoraj neopaznih faktorjev, se tu variira od miniaturne izdaje do nenavadno velikih foliantov, vsaka forma pa je cvet iz dolgega razvoja in posledica truda, ki ga tvegajo razni činitelji za idealen namen. V ■ Ti dolailnoiSp T97.- neje, toda ogniti se temu, je nemogoče. koalicijska vlada RR je za mene najprej sodelovanje večine Hrvatov z večino Srbov, pri čemer se ne dotikam vprašanja, kako je prišlo do tega sodelovanja. Drugič: močnejše sodelovanje Hrvatov v državni upravi. Tretjič, kar je najvažnejše, razčiščenje političnega položaja. Hrvati, ki niso pristaši HSS, morejo z njenim vstopom v vlado stopiti z »mosta« in učinkujočo formo. Papir je pri reprezentativnih tiskih vseskozi dragocen, a izključno b£l ali naravno barvan, tipi se vračajo k stari an-tikvi ali njenim klasičnim variantam. Okras je omejen na enostavne iniciale. Države, ki so razstavile ilustrirane knjige, niso do danes mogle ustvariti vsestransko priznanega tipa. Francija razstavlja grafične — žal po večini barvaste ilustracije, ki knjigi ne koristijo. Nemčija, ki' ima najokusnejše urejen oddelek, prinaša golo grafično ilustracijo, v linearnosti, izhajajoči iz srednjeveške tradicije in dosegla absolutno harmonijo med stavkom in sliko. Vzorna so dela lipskega državnega grafičnega zavoda, pa tudi zasebni založniki ne zaostajajo v okusnosti opreme. Angleži so stari mojstri absolutnega tiska in tudi to pot drže svojo visoko pozicijo. Italijanska knjiga je prva našla pot iz zmešnjave secesionističnih bizarnosti in hodi prav krepko pot očiščenja. Odkar deluje državna ofi-eina, ki tiska z znamenitimi Bodonijevimi črkami, je program uveljavljen, tiski, kakršni so n. pr. razstavljene Michelangelove pesnitve, služijo Italijanom prav tako v čast, kot Švicarjem tisk »Fausta«. Tudi reprodukcijska tehnika se v Italiji boljša; v tej smeri pač najbolj preseneča Poljska z razstavljenimi monografijami in novotiski starih ljudskih lesorezov. Ostale evropske države so verne učenke merodajnih učiteljic, eksotične države (n. pr. Siam) presenečajo s kvaliteto svojih knjig. Mexiko je menda edina dežela, ki je posnela z evropske opreme najslabše in davno zavrženo. Naš oddelek napravlja v splošnem slab vtis, dasi pri natančnejšem pregledovanju nudi marsikaj dobrega, in kmalu spoznamo, da naša produkcija ni tako brezbarvna, kot jo prezentira poslana kolekcija. Hrvatje in Slovenci so skoraj enakovredni, le da se Hrvatom preveč pozna hlastanje za tujimi efekti. Srbska knjižna kultura je še mlada, zato pa zelo ambicijozna. Seveda manjkajo zaenkrat tehnični in umetniški predpogoji za progra-matično ustvarjanje lepe knjige. Slovenci so razstavili fragmentarno. Ker pri nas ni specializiranih založnikov, manjkajo nekatera lepa dela zato, ker je bil založnik brezbrižen. Za razstavo tudi ni vsaka knjiga dobra; s pametno izbero bi marsikaka sramota izginila in celota bi neobičajno pridobila. 7.a]pf”ik pa mora za razstavo tudi kaj riškima, česar pač Slovenci niso storili. Sejm se imenuje razstava zato, ker so poslane vzorne knjige tudi na prodaj, ne pa zato, da se razstavlja po sejmarsko! Edini kvalitetni nedostatelc slovenske knjige je neokusna, naravnost barbarska vezava, pa naj si bo papirnata ali boljša. Zaslužna »Splošna knjižnica« prav radi neužitne zunanjosti vezanih knjig ostaja v nižini. Solidne izjeme so: stari »Ljubljanski Zvon« in obe knjigi Narodne galerije. Uredba oddelka naši državi ni v čast. Vzroki so različni in kriv jih je kasni prireditelj. Za bodočnost naj bo organizacija v rokah onih, ki jim je knjiga kruli, naših duševnih delavcev, založnikov in tiskarjev. Politične vesti. dKU aimuuviiv “ ; ,,, , 1 . 1 i v i.i-i L„ \rr\ razmer vlada tudi med najbolj inteligentnimi voditi jasno in določeno pol t ko. Ce bo vo Simi politiki. Še hujše je to, da se je j dila HSS v resnici politiko, la bo dovedla v Pribičeviču in drugim batinaškiin brezved- ] sklad hrvatske interese z interesi države kot nežem posrečilo prepričati skoraj vse srbske ( celote in ki bo v praktičnem življenju uve-politike, da je hrvatsko seljaštvo glupa, fana- j Ijavila načelo enakopravnosti Hrvatov a Srbi *: v • »vi o o o iri Vinpo 071 vntvnriti tična in zapeljana masa, ki hoče oživotvoriti državo v obliki republike brez vojske in davkov in katera masa da mrzi vse, kar je srbsko in ki slepo posluša svojega »zapeljivca« Radiča itd. S kakšnimi stvarmi pa so prihajali batinaši na dvor, o tem raje molčim. In . 1 1 • 1 ____ ^nnili in oživotvorila idejo jugoslovenskega sporazuma, tedaj bi mi drugi Hrvatje brez razlike na našo strankarsko pripadnost morali podpirati tako vlado. Ce pa bi HSS stopila v vlado samo zaradi tega, da ubeži bremenu opozicije in se od- < 1 1 •« • » 1 ..1 rt /1.. L\niL olranlr Zld^iiHkL ™ nekaj onih, i dahne od pritiska današnjih vladajočih strani, ki so dalje časa bivali v Zagrebu in na Hr- j potem bi taka vlada, a v prvi vrsti HSS, mo-vatskem verjeli Pribičeviču in drugim bati- j rala biti pripravljena, da naleti na najbolj našem n tako so verjeli tudi tej brezvestni ! energično in najbo j nepomirljivo opozicijo izmišljotini, da se na Hrvatskem v resnici j v Narodni skupščini in med narodom.« Interpelacija Voie Marinkoviča. Zaradi bolgarskih dogodkov je vložil demokratski poslanec interpelacijo na zunanjega ministra. V tej interpelaciji graja Marinkovič, da ni zunanji minister pravočasno protestiral proti povečanju bolgarske vojske. Druga napaka je bila, da ni naša vlada dovolj odločno nastopila proti bolgarskim klevetam, kakor da bi bila ona vmešana v sofijski atentat. Opravičilna izjava bolgarskega zunanjega ministra ni zadostovala in medlo postopanje naše vlade je naredilo vtis, kakor da se naša vlada v resnici ne čuti popolnoma čiste. Končno je storil zunanji minister hudo napako, da je v Bukarešti obljubil bolgarski vladi v njeni borbi proti komunizmu moralno pomoč, ko mu je vendar moralo biti dobro znano, da bolgarska vlada pod izgovorom protikomunistične borbe najbrezobzimejše preganja svoje politične nasprotnike. Ker je nujno, da je narodna skupščina informirana o politiki, ki je zahtevala tako po- stopanje zunanjega ministra, stavi Marinko- . . •_____ :__:^i»„ nlnJnXn imnnSonia • = Politika sovjetov. Na zborovanju zveze sovjetskih držav je poročal o zunanji politiki Cičerin. Jedro vsega političnega boja narodov je v borbi med Anglijo in Rusijo. Anglija v zvezi z Ameriko hoče pridobiti za sebe Nemčijo in ustvariti tako blok, ki bi ga vodila Amerika. Temu bloku bi stal nasproti evropsko-azijslti blok, ki bi ga tvorile Rusija, Francija, Poljska in Japonska. Glavni cilj Rusije je ohranitev miru in Rusija nima nobenih napadalnih ciljev niti proti Balkanu in ■ niti proti Poljski. Vzhodni narodi se pribli- j žujejo Rusiji, ker so spoznali, da je Rusija j njih edin zanesljiv prijatelj. I — Mesto Gradec dela politiko. Graški ob- j činski svet je soglasno sprejel od nemškega j nacionalen Stogererja predlagano resolucijo, . ki se glasi: Dunajska zvezna vlada se nujno . pozi vije, da predlaga na prvi seji Sveta /^veze 1 narodov, da se v smislu čl. 88. senžermen- ■ ske pogodbe dovoli združitev Avstrije z j Nemčijo, 'la predlog je utemeljil z izjavo | preds. Wilsona, kakor tudi z idejo o samo-odločitvi in enakopravnosti narodov, ki je obsežena tako v mirovnih pogodbah kakor tudi v Statutih Zveze Narodov. — Resolucijo bi si Gradec čisto lahko prihranil, ker ni dru- vlj OTJTKSR tt&TGSSfc i ši 'an. b. tei- vll* Lh.eLi poveCimje v.jsUel j J«yjj I Ali ?e‘pr."oXno »en.ml ' ted»i, ko je j.ocM« "«>Ska Ali vleie države, zastopane v poslaniški zvezi, s stali- . šele 'obsojenci niso vložili Tza^ je Zahteval koncentracijo in inter- prošnje za pomilostitev niti P^be^na^- ^»kib eraigrantov v n0trani08t se vrača v čase hajduštva. Ceta, ki je poskušala izvršiti atentat na kralja, je napadla na naše države? 5. Kaj je storil, da seznani zavezniške sile in evropsko javnost s pravim stanjem stvari v Bolgarski in da obrani našo državo od klevete, da je ona kakršenkoli vzrok temu stanju? 6. Ali misli, da niso bile zavezniške sile, odobravajoče povečanje vojnega kontingenta Bolgarske, dolžne zahtevati garancije, da t resnici gre za pobijanje komunističnega terorja? neki cesti v okolici Pazardzika neki avtomobil in oropala potnike. Pozneje je došlo med hajduško četo in vojaki do spopada. Hajdukom je uspelo, da so pobegnili v planino. Ceta je sedaj mnogo številnejša, kakor je bila preje. - Streljanje v Sofij»-Okoli druge ure popoldne se je slišalo v oko-lici osrednjega zapora močno streljanje, ro- licija noče dati nobenega pojasnila. — Narodna žalost vsled atentata v cerkvi sv. Nedelje preneha po odredbi sofijskega mestnega načelnika v nedeljo. O podaljšanju policijske ure preko devete ure ni govora. — Hajduki se m n o ž e. Množice beguncev, ki so utekli pred terorjem vlade Cankova, se zbirajo v planinah, odkoder napadajo vasi v dolinah. Tako je vsled stalnih napadov hajdukov ukinjen vsak promet med vasmi Bučine in Iskrice. — Napad bolgarskih vojakov na Črnošavce. Vas Črnošavce je napadlo 30 bolgarskih vojakov pod vodstvom oficirja. Kmetje, v začetku preplašeni, so se hitro opogumili in stopili z njimi v boj, ki je trajal do 8. ure zvečer, ko so se bolgarski vojaki umaknili na bolgarsko ozemlje. Takoj so bile za njimi poslane tudi močne vojaške in orožniške ce^ te. — Pozneje so se razširile vesti, da so bul napadalci* v vojake preoblečeni hajduki. . a vsak način pa dokazuje napad, kako napačno je imel g. Ninčič, ko je bil kavalirski do vlade Cankova. _ Boj za Builapešto. Z vsemi sredstvi s) skuša vlada Bethlena osvojiti Budapešto. Izdelala je poseben volilni red, ki daje volilno pravico šele onim, ki bivajo 6 let v Buna-pešti. Kandidatne liste morajo biti podpisane od tisoč volilcev. Ker ni mogla usta vladnega komisarja Ripke, ki uživa posebno zaščito vlade, v določenem roku nabrati potrebnih podpisov, je bil rok podaljšan. Demokratski blok je vložil listo, ki jo je podpisalo 60 000 volilcev, krščansko-socialistično listo pa je podpisalo 30.000. Vsi uradniki in oni, ki so le količkaj od vlade odvisni, demokratske liste vsled njene opozicionalnosti seveda niso smeli podpisati. Vseeno pa dokazujejo podpisi, da bo demokratski blok sijajno zmagal. Vlada v občinskem svetu pa vseeno ne bo dobil, ker imenuje vlada v občinski svet 60 svetovalcev, ki imajo torej no n* rezultat volitev večino. — Morebiti bi si na sličen način pomagali tudi naii mladini. Ivan Jelačin ml.: Ob petletnici Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo- Dne 21. maja t. 1. se vrši v Rogaški Slatini občni zbor Zveze trgovskih gremijev, na katerem bo naše trgovstvo premotrilo bilanco svojega petletnega organizatornega dela. Boba petih let ni dolga, vendar pa je bi- lo v njej v novih razmerah rešiti toliko perečih gospodarskih vprašanj, da se je izkazal obstoj naše stanovske organizacije kot neobhodno potreben. Nismo dosegli vselej tistih uspehov, ki smo si jih želeli in ki bi bili za hitrejši napredek in razvoj naše trgovine potrebni, vendar pa lahko trdimo, da je bilo s sodelovanjem naše strokovne organizacije marsikatero vprašanje pokre-njeno v pravi tir in smo bili saj obvarovani škodljivih posledic v našem gospodarstvu, če že nismo izvojevali uspeha k napredku. Pa menda ga ni stanu v naši mladi državi, W bi se mogel pohvaliti, če je dosegel uspehe v vseh točkah svojega dnevnega programa. Saj priznavamo radi, da v mladostni dobi naše povečane države ne more iti vse tako gladko izpod rok, ko čakajo rešitve še mnogi važni politični problemi, od katerih izida je naravno odvisen tudi potek ureditve gospodarskih vprašanj. Kar nas je predstaviteljev slovenskega trgovstva od početka. naše skupne organizacije sodelovalo pri tem, v mnogem nehvaležnem delu, vsak čas uvidevamo nujno potrebo nadaljnega obstanka naše »Zveze«, ki mora tudi v bodoče tvoriti trdno oporišče pri izvedbi našega gospodarskega programa. Neurejenost naših splošnih razmer in vedno se ponavljajoče nenadne premembe v upravi, ekonomski politiki, davčni praksi itd. nas pozivljejo k uajvečji budnosti, da v pravem trenutku odbijamo od naše trgovine preteče nevarnosti, opozarjamo merodajne čiuitelje na pogreške pri njihovih odločitvah, tičočih se naše trgovine in jim daje™ smer Za Pravi^no reševanje naših Slovenijo smatramo za gospodarsko zaokroženo celoto in interesi naše trgovine v posameznih delih Slovenije se krijejo tako, bo naše trgovstvo, obvezno včlanjeno v gremijih, vedno moglo dati pravega izraza svojim težnjam v skupni organizaciji — Zvezi^ trgovskih gremijev. Dejstvo, da je v novejšem času Slovenija razdeljena v dve oblasti, na našem trgovskogospodarskem programu nič ne izpremeni. Zveza gremijev bo kot centralna organizacija zastopala interese svojega članstva z enako vnemo in doslednostjo v Ljubljani kot v Mariboru, imela pa bo pri svojih intervencijah to prednost, da bo smer njenega udejstvovanja vedno ista v obeh oblastih in bi slučajna oddvoje- nost naziranja posameznih gremijev mogla priti do izraza samo v notranjem poslovanju Zveze, dočim se bo na zunaj v vsakem slučaju varoval enoten nastop Zveze na podlagi predhodnega sporazuma v njenem odboru. Brez dvoma bo solidarnost naše stanovske organizacije potom enotne Zveze tudi v bodoče tembolj učinkovala, čim globo-kejši bo notranji sporazum pri njej včlanjenih gremijev. Gospodarski in finančni položaj, v katerem se nahaja danes slovensko trgovstvo, je silno težaven in poglavitne težkoče, s katerimi se bori večina naših trgovcev — to so pretirane obdačke, visoke obresti, nezdrava konkurenca vsled preobilice novoustanovljenih obratov — še dolgo ne bodo odstranjene. Množeči se polomi trgovskih tvrdk v Sloveniji nam pričajo, da nam gre za obstanek v prihodnjosti in da nam bo stanovska solidarnost v bodoče morda še bolj potrebna, kot nam je bila v prvih letih narodnega osvobojenja, po katerem smo si zaželeli tudi gospodarskega okrepljenja. Tisti, ki so slovenske trgovce v svoji vojni psihozi zavidali ter jim metali pod noge polena pri izvedbi njihovega gospodarskega programa, danes lahko gledajo na žalostno sliko, kako se slovenski trgovec bori za svoj obstanek. Glasniki naših organizacij so bili v svoji praktični preizkušenosti dalekovidnej-ši in napovedovali so v naprej težke posledice za naše trgovstvo, če se ne bo uvaže-valo na merodajnih mestih njihovih nasvetov in opozoritev. Sedaj vidimo, kako prav smo trdili pred nekaj leti, da si mora slovenska trgovina v dobi ugodne konjunkture zbrati rezerv in močne finančne podlage za čase poznejših kriz, ki bodo nastopile ob postopnem normaliziranju gospodarskega življenja. Pa davčni vijak je Slovenijo neusmiljeno davil in tiščal k tlom. Naše trgovstvo je brez rezerve, izčrpano, stopilo v dobo krize, ki jo bo s težkimi žrtvami jedva prebolelo. Občni zbor Zveze trgovskih gremijev v Rogaški Slatini bo sklepal o predlogih in resolucijah, ki so za slovensko trgovstvo aktualne važnosti. Občni zbor pa naj tudi da glasnega povdarka pozivu, da se mora slovensko trgovstvo v bodoče še trdneje okleniti svoje stanovske organizacije, ki je poklicana ščititi ga tudi v bodoče pred vsemi težkočami. Zveza je s svojim dosedanjim delom pokazala slovenskemu trgovcu, da razume njegove težnje, zato pa naj tudi sleherni slovenski trgovec podpira njeno delo. Od dela posameznika bodo odvisni uspehi za skupnost. Epidemija in glad v sovjetski Rusiji. V »Izvestijah« poroča komisar za narodno zdravje, Semaško, ki je lani praznoval petdesetletnico rojstva in tridesetletnico svojega revolucionarnega dela, zanimiv pregled o stanju epidemičnih bolezni v Rusiji od leta 1913. dalje. Minister Semaško ie napisal svoj članek kot odgovor na razne pretirane vesti tujih listov o grozeči lakoti v Rusiji. Zato je njegov članek deloma polemičen. Mi se bomo seveda ozirali le na njegove podatke, ki so gotovo edini avtentični podatki, kar jih je o podanih v tej stvari. Nastanek epidemičnih bolezni in njih po-možitev je običajno posledica te ali one ne-!ejenosti in bede ljudstva. Slabe letine posujejo število epidemičnih bolezni, zlasti w j e ,P‘irazitne legarje, škorbut in slične tistik*1*' 86 ^a8no *z s^e(^e^e s^*' Raznih slučajev je bilo: leta pegastega povratnega legarja skupaj 1913 118.419 30.690 149.109 1918 130.164 16.661 146.825 1919 2,119.559 251.369 2,370.928 1920 3,354.656 1,453.424 4,808.080 1921 633.250 763.131 1,396.381 1922 1,401.145 1,446.722 2,857.867 1923 242.890 258.271 501.161 ^ številke predvsem označujejo absolutne le? lke 0 razvoju parazitarnih legarjev, bo-,ki so V ozki zvezi s higienskimi nered-h« S!”1’ 2 nečistoto, tesnimi stanovanji, sla- I „“rano in pomanjkanjem. Leta blokade in uizavljanske vojne so dala maksimalne številke. Leta 1920 je bilo registriranih skoraj oh^oi‘ua0lS!faiev teh bolezni. V deželi je i7c*ub'tmi Tni ?i6na *r°nta< s kolosalnimi mit' ,“!* »rb,t: jino (1,396.381) na tret' ostril položaj in težke nje^ovt P°~ dvignile število bolezni za polovico^laVe** vilko 2,857.867. V teh letih 80 te boleli Predstavljale ogromno večino vseh epidemičnih bolezni. Leta 1919. je odpadlo 70 odstotkov vseh »^identičnih bolezni na legarje, leta 1920 'T samo 69.4% in 1. 1922 za časa gladu je sa-m° 48,3%. . Leto 1923 pomeni odločno zboljšanje. De-li J 8e je začela popravljati in začela se je dl likvidacija epidemij, še se vlečejo težki cpk obolelosti, posledice prejšnjih let, in „st* legar zaznamuje še 242.000, povratni j ‘ ‘58.000 slučajev obolelosti. Toda vse to I99n 8' ,10'krat manjše ko leta 1919 in Čo Padanje bolezni se še jasnejše vidi, e se gleda na sledečo statistiko. Leta 1923 je bilo slučajev pegastega povratnega legarja januarja 5G.123 69.401 aprila 30.598 25.478 avgusta 4.681 10.398 decembra 7.882 5.169 Leta 1924 je število slučajev obolelosti na legarju dalje padlo in je bilo v prvih šestih mesecih pegastega legarja 61.838, povratnega pa 13.503 slučajev. Padec je torej prav znaten. Proti 205.000 bolezenskih slučajev v prvih 6 mesecih leta 1923 je znašalo število bolezenskih slučajev v istem času v letu 1924 samo 61.000. Kazen v zimi, ko se bolezen običajno dvigne, so slučaji obolelosti stalno padali. V januarju leta 1924 še 9.973, marc 13.764, maj 10.898, junij že samo 5.844. še bolj je padel povratni legar. Proti 220.000 obolelostim v prvih šestih mesecih leta 1923, stoji v letu 1924 v istem času le 13.000 slučajev. Sledeči meseci leta 1924 izkazujejo daljno padanje legarja in značilno je to, da je legar v gubernijah s slabo letino (kakor Samar-ska, Voronežka) primeroma bolj padel ko v od slabe letine neprizadetih gubernijah (kakor Smolenska, Nižegorodska). Vzrok je oči-vidno v tem, ker se je za gubernije s slabo letino v vsakem oziru skrbelo, dočim se je za gubernije z dobro letino storilo v sanitarnem oziru manj. Ozirati bi se bilo Še na škorbut, tako značilno bolezen za lakoto. V letu 1923 je bilo v vsej SSSR 47.571 slučajev, največ spomladi (maja meseca 9.916), najmanj v decembru (1.622 slučajev). V prvih šestih mesecih leta 1924 je padlo število na eno tretjino, 9.916 proti 27.000 slučajem leta 1923. Grozeče posledice lakote so bile torej tudi v tem oziru premagana Pa tudi druge bolezni dajo zadovoljive dokaze zboljšanja. Kolere je bilo v letu 1924 registrirane samo v 13 slučajih, od katerih 8 v Rostovu na Dunaju, katera je bila oči-vidno zanešena iz Azije. Kuga se je pojavila 6amo v krajih, kjer je običajna bolezen. V januarju in februarju je bilo malo vež slučajev v kirgizkih stepali, v maju v Buhari in dva slučaja na meji Mandžurije. Oba slučaja sta bila zanešena iz Kitajske, kjer je kolera redna poletna bolezen. Vsi ti slučaji kolere so bili hitro in docela likvidirani. V običajnem razmerju se pojavljajo obolelosti na trebušnem t i f u in na griži, ki je bila v poletnem času številnejša ko pozimi. Tudi malarija je leta 1924 v primeri z letom 1923 zelo padla, dasi razsaja Se sedaj v zelo resnem številu. Komisariat za narodno zdravje je pričel za boj proti malariji Ši- rokopotezno akcijo. Gotovo opasnost predstavlja tudi Škrlatica, ki je precej močno divjala tudi v Evropi. Toda te bolezni nimajo več direktne zveze z lakoto. Iz vsega tega sledi, da se sanitarne razmere v Rusiji stalno boljšajo in da se bodo zlasti popravile, ko bo odstranjena vsaka nevarnost lakote in nezadostne ljudske prehrane. Todor Paniča. Macedonsko-odrinska revolucionarna organizacija, ustanovljena leta 1894, se je pretvorila tekom časa v čisto kobursko organizacijo ter je nehala delati za politično in gospodarsko osvoboditev Macedonije, temveč začela se je boriti za sv. šteiansko nolgarsko. L. 1903 je bila organizirana v svrho dosege koburških ciljev liindanska vstaja, zato je ostalo ljudstvo iz serezkega, strumniškega in celega solunskega revolucionarnega okraja, pasivno, mestoma je postalo celo vstaji protivno. Ker ti trije okraji so smatrali, da Macedonija ni bolgarska provinca ter da se kršijo a tem interesi vseh balkanskih držav — posebno Srbije — zato je bilo njihovo geslo politična in gospodarska osvoboditev .Vlacedonije v okviru balkanske federacije. Ud tega časa je osvojila revolucionarna organizacija načelo, da se osvobojenje Macedonije ne more doseči brez pristanka in sodelovanja vseh narodnosti, ki prebivajo v njej, ter da istotako ne more priti do osvo-Dojenja brez predhodnega sporazuma in pristanka ostalih balkanskih držav. Cela tri leta se je delovalo v tem pravcu in čeprav z velikimi težkočami — so prodrle ideje v širše ljudske kroge. Koburžan, videč, da bo izgubil organizacijo, se je skušal polastiti trdnjave od znotraj. Leta 1906 so pristali takozvani centralisti — ki niso bili nič drugega, kakor stari vrliovisti (koburgovci, današnji protogerov-ei) na skupen sestanek. In v resnici je prišlo do tega sestanka jeseni leta 1906 v Cu-stendilu. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da mora organizacija prekiniti vse zveze z bolgarsko vlado in dvorom. Zastopnika centralistične struje Boris Sarafov in Ivan Gavranov sta podpisala protokol. Toda ni minil niti en mesec in omenjena dva eksponenta stranke lvoburžanov — ne samo, da nista prekinila svojih zvez s Ferdinandom — temveč sta mu predložila vse resolucije ter prejemala še nadalje od njega denar. Vsled iega so sklicali strumniški, serezki in solunski okraj sestanek v selu Vlahi (Pirni) in na tem sestanku se je sklenilo na podlagi organizatornega statuta, da se imajo kaznovati izdajice s smrtjo. Smrtno obsodbo je moral izvršiti Paniča. In on je umoril Ga-vranova in Sarafova v njunih stanovanjih v Osogovski ulici, sredi Sofije. Kljub temu, da je bila na nogah za »morilcem« vsa policija in vsa garnizija, se je vrnil Paniča s svojimi tovariši, ki so ga čakali na meji. Leta 1908, ko je bila po mladoturški revoluciji ustvarjena možnost za legalno politično borbo na teritoriju otomanskega carstva, je začel vodja serezkih, strumniških in solunskih revolucionarjev Jani Saudanski s svojimi tovariši — med katerimi je bil na prvem mestu tudi Todor Paniča — legalno politično borbo in organizirali so se v narodno federativno stranko. Koburžan s svojimi agenti ni spal. Organiziral je atentat na Saudanskega v Solunu, ki je bil brez uspeha. Prišli so dogodki iz let 1912 in 1913. Del Macedonije, ki je deloval največ za ideje federacije, je pripadel Bolgarski. Toda vodje federalistov niso klonili duhom. Po vidovdankem atentatu je bil Jani Saudanski, v svesti si, da vodita Koburžan in Radislavov protislovansko in proti-bolgarsko politiko, tako nepreviden, da je izjavil v Gornji Djumaji: Bolje je, da ubijemo Ferdinanda in Badoslavova, kakor da izvršita svoj napad na Srbijo ter napravita s tem še večje zlo, kakor sta ga napravila leta 1913x Koburžan ga je prehitel — njegovi oprode Todor Aleksandrov, Slavko Ivanov in Aleksander Protogerov so poslali morilce, ki so umorili Saudanskega. Dolgo so rabili, da so ubili tudi ostale vodje federalistov. Iztrebilna borba zoper federaliste se je poostrila posebno po svetovni vojni. Nekateri izmed njih so zbežali pravočasno iz Bolgarske, drugi pa — med njimi tudi Paniča — so ostali, da bodre narod še nadalje. Dne 16. oktobra 1922 je poslal Todor Aleksandrov, uvidevši, da začasno Paniče ne more umoriti, nanj 3000 svojih četašev, da obkolijo hišo, v kateri je stanoval, ter ga ujamejo živega ali mrtvega. Četniki Todora Aleksandrova, oboroženi z bombami, puškami in strojnicami, pod vodstvom polkov. Atanasova in Aleka Vasiljeva, so začeli boj in smatrali za sigurno, da jim to pot Paniča ne uide. Toda legendarnemu dramskemu heroju, ki se je bil od tedaj udeležil več kakor 30 bitk, se je posrečilo, dasi je imel samo petorico tovarišev okrog sebe, po enodnevni borbi, da je kljub temu ušel. Po prevratu dne 9. junija 1923, ko so postali makedonstvujuči banditi gospodarji Bolgarske, jim je bila prva naloga, da uničijo Panico. Ni jim uspelo. Pobijali so ostale vodje (Bujnova, Kantardžijeva, Taskača, Kri-ževskega, Stojohanijevega in druge), toda Paniče niso mogli dobiti. Česar niso mogli uničiti na Bolgarskem, to se jim je posrečilo izvesti na zvit način potom problematične ženske v Burgteatru na Dunaju. Lahkovernosti Paničine svakinje se ima zahvaliti ta ženska, da se ji je posrečilo, utihotapiti se v Paničino rodbino in izpolniti nalogo, ki Ji jo je dal Cankov. Toda Ferdinandovska Sofija je lahko uverjena, da ideja bratskega sporazuma s tem ni pokopana. Zmagala bo ter se bo kruto maščevala nad onimi, ki se bore proti nji. (»Politika.«) Prosveta. VI. UMETNOSTNA RAZSTAVA. V nedeljo, dne 17. t. m. ob 11. uri otvori Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu svojo VI. umetnostno razstavo. Zastopana sta srbski slikar Petar Dobrovič, ki je preteklo jesen dosegel tako močan uspeh v Pragi, z večjo kolekcijo slik in risb ter njegov brat, arhitekt Nikola, s karakterističnimi stavbnimi načrti. Po daljšem presledku razstavi zopet kipar Lojze Dolinar vrsto svojih del, med katerimi zavzemajo portreti odlično mesto. G. A. Kos je zbral poleg najnovejših del nekaj že razstavljenih portretov, da pokaže zanimivi razvoj svojega slikanja. Razstava, ki bo nudila vpogled v novejšo umetniško tvorbo srbsko in slovensko ter obsega vse ustvarjajoče panoge, zasluži vso pozornost našega občinstva in opozarjamo vsakogar, naj je ne zamudi obiskati. KONCERT GLASBENE MATICE. Cesar Franck: Blagri. Glasbena Matica bo v ponedeljek zvečer v veliki dvorani Uniona izvajala to znamenito svetovno glasbeno delo, ki v Jugoslaviji še ni bilo izvedeno. Glavne vaje izpadajo v popolno zadovoljstvo navzočih glasbenih krogov in želimo le, da posveti občinstvo zasluženo pozornost temu velikemu koncertu. Sodelujejo poleg zbora Glasbene Matice, orkestra Dravske devizijske oblasti in Orkestralnega društva Glasbene Matice gg. Thierryjeva, Lovšetova, Wohinčeva, Betetto, Banovec in Zathey. Delo je naštudiral in ga bo vodil g. prof. Srečko Kumar. Preskrbite si pravočasno vstopnice v Matični knjigami, kjer se dobi tudi besedilo oratorija. GOSTOVANJE HUDOŽESTVENIKOV V LJUBLJANI se prične danes soboto zvečer. Kot prva predstava se vprizori ruska slika v štirih dejanjih Na dnu, katero je napisal Maksim Gorkij. V njej nastopajo vsi najboljši predstavniki te grupe pod vodstvom režiserja g. Masalitinova. V nedeljo pa se vprizori vele-zabavna Gogoljeva komedija v treh dejanjih: Ženitev ravnotako v režiji g. Masalitinova. Občinstvo opozarjamo, da je precej obširna vsebina tiskana na gledaliških letakih, ki so v predprodaji pri gledališki blagajni in v veži opernega gledališča. Vstopnic je še dovolj na razpolago in so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Prodajajo se tudi posamezni ložni sedeži. Iludožestveniki v Medeji. Evripidova tragedija v treh dejanjih »Medeja« nam slika razvoj tragedije Medeje in njenih otrok. Pesnik nam z antično klasično tragedsko težkopadnostjo razvija problem zločina, nezvestobe, maščevanja in kazni. Glavna junakinja se maščuje nad nezvestim možem na ta način, da upropasti otroke, ki jih je rodila ž njim, obenem uniči tudi svojo riva-linjo. Ni morda v vsej svetovni literaturi primere, ki bi nam na tako pretresljiv način slikala tragedijo nesrečne matere. Zato je »Medeja« vzor klasične tragedije za vse čase. Vsa svetovna gledališča jo imajo na svojem repertoarju. Poleg glavnih interpretov zanima predvsem antični zbor, ki ga predstavljajo tukaj same ženske. Naslovno vlogo igra gospa Germanova, ki tragedijo tudi režira, Jazona Virubov, Kreona — Bak-šejev, Egeja — Masalitinov, Dojiljo — Gre-čova. Druge vloge igrajo komisarov, Ša-rov, ženski zbor pa zastopajo dame Križa-novska, Krasnopolska, Tokarskaja, Levicka-ja in druge. Člani Hudožestvcnega teatra se pripeljejo v Ljubljano danes v soboto dne 16. t. m. popoldne ob 14. urd na glavni kolodvor z osebnim vlakom iz Zagreba. Ljubljanska opera. Predsinočnjim so ponovili Leoncavallove »Glumače« v znani zasedbi. Vprizoritev se od one v prejšnjih sezonah prijetno razlikuje po novi inscenaciji; komedija na vozu je bila srečna misel. Dobro se je poznala g. Šestova režija. Med solisti se gdč. Frisekova uspešno uveljavlja, publika jo ima rada. Canio g. Mesteka zadovoljuje. Pevec v višinah zelo forsira, igra dobro. Nepozaben Canio nam je pokojni Dr-vot. G. Cvejič je vlogo Tonija pogodil, g. Popov je bil odličen Silvio, čeprav ta večer ne pri glasu kot ponavadi, g. Mohorič se je v vlogi Beppa pošteno potrudil. — Opero je dirigiral g. kapelnik Balatka. — Nato so dali prvič v sezoni balet »Cvetlice male Ide«, kojega vsebina je posneta po Andersenovi pravljici. Za oči mična, četudi nekoliko razvlečena stvarca, brez zavite vsebine, kateri je napisal skladatelj Klenau prijetno, lepo v melodičnih domislekih ne posebno originalno, pa v orkestraciji tem izrazitejšo glasbo, polno pestrih barv. Prizadevanje g. baletnega mojstra Trobiša, ki pridno vežba svoj baletni zbor in se je tudi za čim boljšo izvedbo baleta »Cvetlice male Ide« toplo zavzel zasluži priznanje. Balet v splošnem ni bil vzoren, pač pa so g. Trobiš (svetnik), gdč. Svobodova, Japljeva, Moharjeva in Ma-slova ugajali. Glasbeni del baleta je z do-voljkrat ie povdarjeno vestnostjo, pridnostjo in umevanjem naštudiral in vodil g. kapelnik N el f at. Nova inscenacija je posrečeno delo, balet bi te reprezentiral brez odmorov ugodnejše. —o— I* seje pevskega društva »Ljubljanski Zvone. Odbor soglasno sklene, da proslavi dvajsetletnico društvenega obstoja v prvi polovici oktobra s koncertom, na katerem se bodo izvajale najnovejše, daljše rokopisne skladbe. Mesečna revija »Zbori« je dosegla v kratkem času izhajanja že zelo lepo število naročnikov v državi, v zasedenem ozemlju in v Ameriki. — Tekom junija izidejo v društveni založbi S. Premrla 4 ženski zbori s spremljevanjem klavirja. — Odbor vzame z obžalovanjem na znanje poro« čilo o sestanka nekega zbora, ozir. odteka, Stran 4, prepričan, da koristi vsako pevsko društvo napredku jugoslovanske pesmi le s smotre-nim delom (kar je Ljubljanski Zvon že ope-tovano dokazal), ne pa s kratkohlačno domišljavostjo ter medsebojno samohvalo in čestitanjem pri različnih vremenskih izpre-membah. Književnost DR. JANEZ EV. KREK: IZBRANI SPISI, III. ZVEZEK. Socializem iz leta 1910. Druga nespremenjena izdaja. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 1925. Cena broš. Din 80.—. V zadnjem času so dr. Krekov Socializem, ki je že davno pošel v knjigotrštvu, plačevali po 300—400 Din za izvod, pa ga še ni bilo nikjer dobiti. Ze samo to dejstvo govori najbolj jasno za vrednost knjige. Zato je storilo založništvo zelo dobro delo, da je to knjigo vnovič izdalo. Krekov »Socializem« je danes star okoli 25 let in je skoraj prav tako aktualen, ko ob svojem nastanku. Ze iz tega se vidi temeljitost dela. Krekov »Socializem« je seveda v prvi vrsti važen za pristaše SLS. Zakaj v Krekovi knjigi je podrobno razložena in utemeljena ideologija SLS, ona ideologija, ki je prinesla stranki zmago. Ravno vsled tega pa je knjiga važna tudi za naprednjake. Nasprotnika treba poznati, zakaj šele tedaj je uspešna borba mogoča. Še bolj važen pa je Krekov socializem za naprednjake, da tudi oni slede primeru SLS in prično z izvajanjem socialne politike. Ce za koga, potem je za slovenske naprednjake potreben klic: več socializma in več dela za ljudstvo I V Krekovi knjigi je za oboje dovolj navodil in tudi vzpodbud za tako delo. Krekov »Socializem« ni strogo znanstvena in filozofska razprava, pa čeprav je v njej zbrano obsežno gradivo o socializmu. V »Socializmu« je podan program Kreka, njegov političen nazor, in že vsled tega je knjiga zanimiva. Vsebina knjige je pestra. V knjigi najdeš vzorno obdelana poglavja o družbi, o pravičnosti in pravu, o lastninski pravici, o rodbini in narodu, o državi itd. Nato sledi zgodovina socializma pri Francozih od leta 1848, o Marxu, o komunistih, o katoliško socialnem programu, o anarhizmu, o delavskem gibanju itd. Skratka, o vsem, kar želiš vedeti, izveš iz Krekovega »Socializma«. Rabil bo to knjigo filozof, dijak, učitelj, govornik, politik, inteligent in preprost človek. Vsakemu bo izvrstno služila, vsakemu bo koristila. Zato knjigo priporočamo. Vojnim invalidom v upoštevanje! Nešteto vojnih invalidov boleha na eni naj-zahrbtnejših bolezni: pljučni tuberkulozi (jetiki). Mnogo jih je, ki niti ne sanjajo, da bodo prej ali slej postali žrtev te strašne uničevalke življenja posameznika in cele družine. To pa vsled tega, ker deloma niso podučeni, deloma ne polagajo nikake važnosti na zdravljenje te bolezni takoj v njenem početku — dokler se še da preprečiti ali vsaj omejiti. Ko je seveda enkrat močno napredovala, ko čutijo vse njene strašne posledice, potem šele kličejo razne zdravnike-špecijaliste ter uporabljajo vsa mogoča zdravila. Toda prepozno. Naj pride še tako slovit zdravnik, čudežev ne more delati, kvečjemu lahko pacijentu nekoliko olajša muke. Toda tu nastane vprašanje: kje dobite za to potrebna denarna sredstva? Toda ta skrb je čisto odveč. Rešitev tega vprašanja najdejo vojaški invalidi ? prijaznem zdravilišču na Golniku (K ure od postaje Križe pri Tržiču), v katerem se nudi vojaškim invalidom vsa zdravniška in druga oskrba — popolnoma brezplačno. Zdravilišče obstoji že od leta 1919 (kljub temu pa je še jako veliko število vojnih invalidov, ki ne ve za to ugodno priliko), letos pa se bo dogradila nova modema trinadstropna stavba, (dve nadstropji sta se že z Velikonočjo izročili njihovemu namenu), kjer so bo nudilo okrog 100 vojnim žrtvam prepotrebno zdravljenje. Skupaj bo torej prostora za približno 140 invalidov (do sedaj le za okoli 50 invalidov). Od navedenih prostorov bo prevzela Bolniška blagajna okoli 20 mest za svoje pacijente. Dosedanji rezultati zdravljenja izkazujejo naravnost sijajene uspehe, kar je zasluga priljubljenega šefzdravnika. Svojo naklonjenost si je pridobil s povsem korektnim postopanjem, s številnimi predavanji in s popolnim umevanjem teženj invalidov. Tudi upravi-teljstvo je storilo svojo dolžnost v polnem obsegu. Sedaj se nahaja v zdravilišču okoli 45 pacijentov. Prošnje za sprejem v zdravilišče je nasloviti na velikega župana ljubljanske oblasti, oddelek za socijalno politiko, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Informacije pa se dobe tudi pri Udruženju Vojnih Invalidov v Ljubljani, posameznih njegovih podružnicah ter pri Upraviteljstvu zavoda. —C—i— NARODNI DNEVNIK, 16. maja 1925. Dnevne vesti. štev. 89. ONIM, KI PODPIRAJO SVOJE NASPROTNIKE. Na nekem zboru stranke, ki je v ostri borbi z mladini in s klerikalci, smo videli navdušenega njenega pristaša, kateremu sta gledala iz žepa »Jutro« in »Slovenec«. Sličnih nasprotnikov mladinov in klerikalcev je še vse polno in zaradi tega ni stvar malenkostna, kakor bi nekateri hoteli dopovedati. Mladinska stranka ne živi od sile svojega programa, temveč njena sila je v zlorabljanju vladne moči in v njenem tisku. V slednjem še prav posebno. To je neutajljivo. Ravno tako neutajljivo pa je, da je vsak nasprotnik mladinov, kdor je naročnik mladinskega tiska, obenem tudi podpornik mladinske stranke. In s tem vsake gonje, ki jo uprizori mladinski tisk proti njegovi stranki. To je dejstvo, ki je močnejše od vseh izgovorov in vseh opravičil. Z naročnino na »Jutro« pobija opozicijonalee svojo lastno idejo in s kupovanjem »Jutra« skrbi, da se razširjajo pamfleti na one misli, za katere se bori. Noben zofizem te suhe resnice ne zakrije in v srcu jo spoznava tudi vsak opo-zicijonalec. Pa kateri list naj podpira, na katerega se naj naroči, da bo o vsem informiran? — Odgovor je na dlani. Tistega, ki je njegovim idejifrn najbližji in ki poroča objektivno. Če nima njegova stranka lastnega dnevnika, potem je neodvisen dnevnik najbližji. Tudi te logike ne ovrže nihče. Sedaj pa pride paralela med »Jutrom« in recimo našim listom. Tam vedno 16 strani večjega formata, pri nas samo štiri. Ni tako daleč čas, ko je tudi »Jutro« izhajalo na samo štirih straneh in ko je bilo neprimerno manj čitan list ko »Narodni Dnevnik«. Je pač tako v politiki, da nobena misel ne zmaga nakrat, da nobena ideja ne prodre brez boja. Kdor je tako malodušen, da ne more strpeti par mesecev brez trača, ki mu ga prinaša njemu idejno nasproten list, ta naj pač gre med politične mevže, ta naj še naprej podpira njemu nasprotno časopisje. Ta pa se naj tudi ne pritožuje, če bo njemu nasprotno časopisje še tako podlo napadalo njegovo stranko in še tako žalilo njegovo stranko. Je to v polni meri zaslužil, ko je dal svoj denar za nasprotni tisk. — Ustanovitev vseslovanskega novinarskega udruženja. V Pragi je započelo češkoslovaško novinarsko udruženje akcijo v svrho obnove vseslovanskega novinarskega udruženja, ki je obstojalo pred vojno. Tako udruženje bi imelo sedaj še mnogo več uspeha in pomena, ko imamo pet velikih dižav in ko so vsi Slovani osvobojeni. — Za novinarski pemijski fond. Centralna uprava Jugoslov. novinarskega udruženja je prejela od g. B. Maksimoviča, ministra notranjih zadev, lOOO Din, od g. B. Nedeljkovič-Ročkomaua 1000 Din, od g. dr. V. S. Jankoviča, ministra na razpoloženju, 1000 Din, od g. Pere Jovanoviča, advokata in poslanca, 1000 Din in od g. Mih. Stojadinoviča, poslanca, 500 Din. — Izpremembe v vojaški službi. Imenovani so: major Ivan Grom za načelnika veterinarskega oddelka osiješke divizije, major Dragotin Mitič, doslej pomočnik načelnika Dravske divizijske oblasti za komandanta 2. baona 51. pp.; inženjerski podpo-ručnik v rezervi Milan Koprivec za aktivnega administrativnega podporučnika inženjer-sko-tehnične stroke. — Premeščeni so: višji vojaški duhovnik Rihard Zajc od timoške divizije k II. armiji; nižji vojaški duhovnik Ignacij Marinčič od šumadijske k jadranski diviziji; nižji vojaški duhovnik Andrej Nartnik od bosenske k zetski diviziji; nižji vojaški duhovnik Alojzij Dejak od III. arini je k moravski diviziji in nižji vojaški duhovnik Franc Pavlič k bregalniški diviziji; pehotni kanetan Mir. Vilfan od 16. k 21. pp.; poručnik Fran Finžgar od 5. k 32. pp.; poročnik Mihael Markež od 6. k 32. pp.; art. poručnik Mirko Slobodnik od potiske k vrbaski artiljerijski brigadi art. podporočnik Ignacij Furlan od vrbaske k vardarski brigadi; podpor. Anton Pečar pa od savskega eskadrona k jadranski artilerijski brigadi. — Imenovanja. Pri mariborskem državnem kmetijskem zavodu je nastavljen kot fitopatolog inž. Matija Banovec. Mesto je nanovo ustanovljeno: doslej ni nihče prouča-val bolezni naših kulturnih -rastlin v mariborski oblasti; okrajni komisar pri mariborski oblasti dr. Alojzij Trstenjak je imenovan za vladnega tajnika. V carinski službi so imenovani: upravnik Nikola Vukčevič v Bohinjski Bistrici za podšefa personalnega odseka v generalni direkciji carin; za kemičarja 6. skupine I. kat. v Zagrebu Andrej Grošelj, doslej pri carinarnici v Ljubljani; za kemičarja 6. skup. I. kat. v Ljubljani Miroljub Todorovič, doslej pri carinarnici na južnem kolodvoru v Zagrebu. — Za pomočnika obmejnega komisarja v Ma riboru je imenovan Števan Korač, doslej uradnik pri upravi mesta Beograda. — Vsi madžarski listi prepovedani v naši državi. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo razširjenje vseh listov v naši državi, ki se tiskajo in izdajajo na Madžarskem. — Nove poštne znamke. Ministrstvo pošt in brzojava je razpisalo, kakor smo poročali, svoječasno natečaj za izdelavo novih poštnih znamk. Ker se razpis ni posrečil, bo v kratkem razpisan nov natečaj pod ugodnejšimi pogoji. — Akademiki branijo vlomilce. Te dni se je odigral na beograjski univerzi nenavaden dogodek. V aulo sta pribežala dva individi-ja, za njima pa je pritekel policijski orožnik v spremstvu treh detektivov. Dijaki so zastavili zasledovalcem pot, dvignili velik kraval ter vpili »Ven iz aule« »Tu nimate ničesar iskati!« Zaman so skušali detektivi in orožnik dopovedati dijakom, da preganjajo dva vlomilca, ki sta zbežala v aulo. Končno ni preostalo policiji drugega, kakor da je odšla ter obkolila univerzo, da bi počakala, da bi prišla vlomilca zopet na cesto. Toda kmalu se je izkazalo, da sta izkoristila vlomilca splošno zmedo in jo popihala skozi stranska vrata. — Razkuženje zagrebških jetnišnic. Kakor znano, se je pojavila v zagrebških sodnih zaporih pegavica. Radi tega so odredile sanitarne oblasti desinfekcijo celic. Tem povodom so bili prepeljani vsi jetniki na Zeleni brijeg. To priliko sta vporabila dva kaznjenca ter jo med transportom pobrisala. Toda nista prišla daleč. Dirkala sta nekaj časa po zagrebških ulicah, toda kmalu se je posrečilo stražnikom, — ki jih je podpiralo pri koristnem delu tudi občinstvo — da so dezerterje zopet »uhapsili«. Tička se zoveta Otorepec in Berlič, njihov »poklic« je svedrovstvo. — Pegavica je vplivala na kroge zagrebških zločincev tako impresio-nantno, da so pričeli »štrajkati«, na policijo ne pride namreč, odkar je izbruhnila pegavica, skoro nobenih novih prijav o »delovanju« njenih običajnih klientov. — V Nemčiji odpuste zopet 30.000 železničarjev. Državna železnica v Nemčiji, ki je svoj personal svoječasno že nekoliko reducirala, namerava odpustiti v kratkem še 30.000 uslužbencev. Povod temu je slaba finančna situacija podjetja. Redukcija se izvrši v glavnem na ta način, da se odpove mlajšim uradnikom služba, nakar se jili namesti kot delavce, odgovarjajoče število delavcev pa se odpusti. — Polovica šolskih učencev v Avstriji ima golšo. Glasom zadevne statistike je bilo preiskanih na Dunaju v 585 šolah 132.488 učenčev. 44.6% učencev je imelo povečano gol-šno žlezo, od teh 42.7% v manjši meri raz-vite, 1.9% popolnoma razvite golše. Najbolj pogosta je golša v dvanajstem okraju, in sicer tam pri deklicah, in v devetnajstem, v tem pa je skoro enako pogosto pri obeh spolih. Podoben rezultat je podala preiskava tudi pri šolskih učencih v drugih zveznih državah. — Aretacija ponarejevalcev denarja. Predvčerajšnjim je bila aretovana v Pančevu Rusinja Anka Krečendičeva v trenutku, ko je •skušala spraviti v promet nekaj tisočdinar-skih bankovcev. Na policiji je izjavila, da je dobila bankovce od nekega detektiva Drago-slava Gjorgjeviča. V stanovanju Rusinje so našli stroj za izdelavo ponarejenih tisočdi-narskih bankovce.v. Policija je uvedla takoj energično preiskavo ter aretovala več oseb. — Dve justifikaciji. Luis Dervaux je umoril svojo ženo. Kako se je zločin izvršil, ni bilo mogoče natančno pojasniti. Obtoženec je tajil svojo krivdo do zadnjega trenutka. Trdil je, da je njegova žena v kuhinji spodrsnila in padla ter se tako poškodovala, da je kmalu nato umrla. Dervaux je živel s svojo ženo v večnem prepiru. Vsled tega je bil prepričan, da bodo takoj sumili, da jo je umoril. Zato je razkosal truplo ter ga nesel v kovčeku proti Seini. Med potom ga je prijel stražnik. Obravnava^ je dokazala, da je imela Dervauxova žena precejšnje premoženje, Dervaux pa ljubico, kateri je obljubil, da jo po smrti svoje žene poroči. Porotno sodišče ga je obsodilo na smrt. Ko mu je naznanil te dni državni pravdnik, da je prišla njegova zadnja ura, je skočil Dervaux iz postelje ter začel preklinjati in zmerjati: »Banditi ste in morilci«, »nedolžnega človeka hočete umoriti«. Ob petih zjutraj je nastopil Dervaux svojo zadnjo pot. Ko je zagledal giljotino, se je iztrgal rabljem ter tekel naravnost tja in položil prostovoljno glavo v morilni stroj. Duhovnik, ki ga je spremljal, je tekel za njim, toda Dervaux ga je osorno zavrnil. Nato je ozmerjal prav pošteno drž. pravdnika in rablja, nakar se je zavalila njegova glava v košaro pod giljotino. — V Budimpešti je bil usmrčen te dni roparski morilec Molner-Toth. Ponašal se je do zadnjega trenutka cinično. Ob osmih so ga pripeljali na sodno dvorišče. Pušil je svalčico, ki je ni vzel iz ust niti v trenutku, O LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke daje O- BERNATOVIČ. ko mu je bila prečitana sodba. Šele ko mu je naznanil drž. pravdnik, da je bil spoznan nevrednim pomiloščenja, se je pričel tresti. Pri besedah: »Rabelj storite Vašo dolžnost« se je zdelo, daje zadobil obsojenec zopet duševno ravnotežje. Ko so mu ovili vrv okrog vralu je postal bled kot stena. Z Bogom se ui hoM spraviti. Pušil je celi dan do usmr-čenja. — Škandal v dunajski operi, o katerem smo poročali včeraj, je končal s tem, da je bila operni pevki Olszevvski odpovedana na mestu služba. — Ognjena krogla nad Berlinom. Dne 12. so opazovali v Berlinu nenavaden naravni pojav. Okrog pol 11. ure zvečer se je prikazala nenadoma na nebu velikanska ognjena krogla z velikim repom. Ljudje so mislili, da je komet. Trystovska zvezdama je tedaj stvar pojasnila: Ne gre za komet, temveč za okrogel blisk. — Originalen trik berača. V Elberfeldu na Nemškem se je znašla družba beračev, ki je priberačila v kratkem času velikanske svo-le denarja. »Invalid« je sedel na cestnem hodniku ter molel mimogredočim štulo roke pod^ nos. Prišel je eleganten gospod ter pričel ž njim razgovor. Končno je zaklical: »Sramota, da morajo taki ljudje beračiti! Vsak naj da, kolikor more!« — in dal je beraču 5 mark ter se ozrl pričakujoče po prisotni množici. Seveda se je vsak požuril, in denarja je kar deževalo. Kmalu nato je prišla elegantna dama, in prizor se je ponovil. Stvar je obrnila nase pozornost policije, ki je preiskala beraču jetra in obisti ter ugotovila, da je lopov popolnoma zdrav, štula umetna, ter, da je trojica prigoljufala na ta način v kratkem času ogromen denar. — Našli so ga. Pred par dnevi smo poročali, da je izginil v Zagrebu nenadoma akademik Stanko Bezlaj, doma iz Rožne doline pri Ljubljani. Sumilo se je, da je izvršil mladenič samomor, ker se je poslovil od stojega stanodajalca po angleški, in ni bilo o njem 14 dni ne duha ne sluha. Sedaj se je ugotovilo, da se nahaja v zagrebški bolnici, kamor je šel, ker je obolel. — Lep vinski trgovec. Vinko Stoklas ml., že opeiovano predkaznovan individij, je bil vinski trgovec v Leskovcu pri Ptuju, rred dvemi leti je dal napraviti oO hektoliterski sod ter ga napolnil z vinom. Sod ni sel v klet, zato ga je bilo treba vzeti narazen. To je bilo za Stoklasa osodepolno. šel je namreč ter vložil zoper nekega sodarja. ^..ki pri tem delu lii bil niti navzoč — odškoantuS sko tožbo na plačilo 30 hi vina, ki mu je P1* tej proceduri baje izteklo. B’acit je bil, da Stoklas je j>orabil za te procese ogromen de-škodniue 4 mesece težke ječe raui hudodelstva goljufije. V dolgotrajnem procesu je bila zaslišana kot priča tudi njegova žena, kar je imelo za posiedico, da je bila obtožena radi hudodelstva krivega pričevanja. Stoklas je zorabil za te procese ogromen denar, in tako je prišel v zadrego. Kljub temu pa je nakupil od Haložanov velikanske množine vina na kredit ter ga prodal. Tudi are si je dal naplačevati. Sedaj bi bil imel nastopiti kazen, mesto tega pa jo je odkuril z denarjem v inozemstvo. Posestvo je prepisal na ženo, ki je bila dne 13. t. m. aretova-na radi soudeležbe pri goljufiji. Čedni vinski trgovec je osleparil okrog 40 Haložanov za zneske po 10 do 20 tisoč Din. Skupna škoda znaša okrog 500.000 Din. — Mehikanska roparska romantika. Iz Mehike se poroča: Družba angleških turistov je odšla dne 1. maja proti dve milji od Cautle oddaljenim Mehikanskim toplicam, ne da bi se zopet vrnila. Sedaj se je posrečilo trem gospodom in dvema gospema uiti po tridnevnem ujetništvu iz gorovja v bližini Cautle, kamor so jih vlekli roparji. Kakor se čuje, gre pri napadu za politične motive. Roparji s o. hoteli^ s svojim dejanjem povzročiti vladi v državi Morelos neprelike. — Avtomobilska nesreča v Berlinu. Dne 13. t. ni. se je pripetila ob dveh ponoči sredi Berlina velika avtomobilska nesreča. Vol požarne brambe z brizgalnieo se je zaletel v natlačeno poln osebni avtomobil. Karam-bolaža je bila tako silna, da se je avtobus prevrnil. Basažirji na strehi so ostali nepoškodovani. Toda pasažerji, ki so sedeli v avtomobilu, in sicer vsega skupaj' 23 oseb, so bili vsi bolj ali manj težko poškodovani. — Velik požar v Kumagavi na Japonskem. V centru japonske svilene industrije Kumagavi je izbruhnil strašen požar. Več kot dva tisoč wiš je vpepeljenih. Skoda je ogromna. — Pobcgol oficir. Iz Požuna poročajo, da je pobegnil 36-letni češkoslovaški poročnik Av- SlKSiiiiiiSii ši Silili Si B19Bi Silili 13 Državna razredna loterija Srečke državne razredne loterije kupujte - naročajte in izžrebane zamenjajte v Kraljevini S.H.S. prvi, največji in najsrečnejši kolekturi ker obe dve premije po 1 milijon dinarjev dobile so srečke kupljene pri tej kolekturi. Brače A. Vasica, Beograd, Cvetni trg, „Naro£Ila poslati potom dopisnice s Čitljivim In točnim naslovom". gust Kurdyovski, ki je poneveril 65.000 ki. — Ogled steklarne v Zagorju priredi Trgovsko društvo »Merkur* v Ljubljani na praznik dne 21. t. m. ob vsakem vremenu. Obvezne prijave do najkasneje 16. t. m. Po ogledu kosilo in prosta zabava s sodelovanjem društvenega orkestra in pevcev. — Izlet Jugoslovenske češke lige t Celje. Za udeležence izleta je dovoljena polovična 'ožuja. —101 deklica odvedena it Češkoslovaške. Glasom Češkoslovaškega Policijskega Vestnika je izginila lansko leto iz Češkoslovaške nič manj kakor 101 deklica, ki so jih oči-vidno odvedli trgovci z dekleti v inozemstvo. Strašna je ta statistika, posebno ako se oziramo na starost odvedenih deklic. Dvanajst deklic je bilo starih od 12 do 15 let, 57 od 15 do 20 let, 18 od 20 do 21, 14 od 21 do 25 in 14 od 26 do 33 let. Od tega števila jih je bilo izsledenih do konca leta 1924 samo 22, ostalih 79 je izginilo brez sledu. obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom i na vpogled. i X Prodaja starega papirja se bo vršila dne 10. junija t. 1. pri direkciji državnih že-: leznic v Subotici. Predmetni oglas je v pi-j sarni trgovske in obrtniške zbornice v j Ljubljani interesentom na vpogled. Gospodarstvo. NUJNI PREDLOG ZBORNIČNEGA SVETNIKA G. ZADRAVCA GLEDE POVIŠANJA DAVČNIH BREMEN. S čl. 54 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925 se je invalidski davek podvojil, odnosno s d' 59 tega zakona vsled pobiranja komornega poreza celo potrojil. S tem se je davčna obremenitev v Sloveniji znova občutno ^višala. Posebno občutno se vsled tega povišajo hišni davek, osebna pridobnina in dohodnina, ki z izrednim državnim pribitkom že brez povišanega invalidskega davka presegajo dopustno mero davčne obremenitve. Ker mora v času gospodarske krize in vedno večje brezposelnosti vsako novo breme izzvati uničujoče posledice, predlagam: Trgovska in obrtniška zbornica opozori merodajne faktorje na nujno potrebo, da se Povišanje invalidskega davka v prihodnjem finančnem zakonu ukine in določila o invalidskem davku reformirajo v toliko, da se invalidski davek tudi v nepovišani izmeri ne bo odmerjal od dohodnine in od državnih dokhd°V’ nadomestuiei° bivše deželne PREIZKUSI GNOJENJA PRI OKOPA VINAH . Koruza, krompir in krmska pesa potrebujejo za svoj razvoj precej dušika. To nam jasno dokazujejo nešteti preizkusi, izvedeni drugod, pa tudi pri nas. Tako nam kažejo gnojilni preizkusi, ki so se izvedli na okopavi-nah v minulem letu sledečo sliko: Koruza, pognojena z 250 kg čilskega soli- i k 0 ^a’ (l?segla povprečni večji pridelek od 500 kg zrnja in 700 kg koruznice. Če ra-cunimo Silski soliter po 5 Din kg, koruzo po " m. 'uznico po pol dinarja, nam je ‘"k« gnojenje doneslo na ha 450 Din čistega dobička (na oral 256 Din). Krompir, pognojen z enako množino čil- inrirPiJ'°.ltxa’ na Pognojeni ploskvi olOO kg več gomolja kakor na nepognojeni. Vzemsi ceno krompirja samo po 1 Din smo dosegli čisti dobiček od 1850 Din na ha (1054 Din na oral). Krmska pesa, enako pognojena, je vrgla Po ha 4120 kg več pese. Vzemimo ceno pesi samo tri četrtine dinarja za kilogram, dobijo večji izkupiček od 3090 Din, ki nam ga (Kii ujec j o. čisti dobiček. Pri tem pa e znašal 1840 dinarjev na ha (1044 Din na l'i kratki podatki naj zadostujejo kot dokaz učinkovitosti tega gnojila. S čilskim solitrom se gnoji pri prvem okopavanju koruze, krompirja in pese, pri čemur se ta sol raztrosi enakomerno po vsej zasajeni ploskvi. Kmalu razstopi dež in zemlja vlaga to gnojilo in ga spravi v zemljo h koreninam rastlin. Tudi letos se bodo nadaljevali zgoraj navedeni preizkusi in dobi vsak, kdor se za eno ali drugo rastlino prijavi, za posamezne preizkuse po 2 in pol kg. čilskega solitra brez-P>acno. Obenem prejme tudi navodilo, kako ar Rice Burrougs: ] mora pravilno gnojiti. Zavezati se pa mora na posebni prijavnici, da bo preizkus natančno po navodilih izvedel in o uspehih poročal. Prijaviti se je čim- prej Poddelegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 16. LJUBLJANSKA BORZA, dne 15. maja 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 62, bi. 63; Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 175; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, blago 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 260; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 125; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb den. SlO, bi. 820; Kreditni zavod za trg. in ,ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 378, bi. 385; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280. Blago: Les: Trami monte, fco meja 4 vag., den. 375, bi. 375; hrastovi frizi, 4—9, od 25—60 cm, I. in II. vrsta, fco meja 1 vag., den. 1450, bi. 1450; deske 25 mm, monte, fco meja bi. 590; bukova drva, suha, 1 m dolž., fco meja den. 25. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, rinfusa, par. Ljubljana bi. 490; pšenica avstralska, rinfusa, par. Ljubljana bi. 485; pšenica Hard Winter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana bi. 500; otrobi pšenični drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza promptna, par. Ljubljana 2 vag., den. 232.50, bi. 232.50; rž, Canada, Western 2, dob. junij, fco Ljubljana blago 460; krompir beli, fco dolenj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. post. bi. 115; krompir rudečkast, fco štaj. post. bi. 135. BORZE. ! — Zagreb, 15. maja. Devize: Curih 11.92 do 12.02, Praga 182.15—184.55, Pariz 319.50 do 324.50, Newyork 61.27—62.07, London 298.50—301.50, Trst 251.50—254.50, Berlin 14.645-14.795. — Curih, 15. maja. Borza: Beograd 8.40, Pariz 27, London 25.085, Newyork 516.70, Milan 21.16, Praga 15.30, Dunaj 0.00728. X Dobave. Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 22. maja t. 1. ponudbe glede 100 komadov grabelj (sistem »Adler«), do 25. maja t. 1. pa glede dobave 300 kg vijakov za spojnice. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. maja t. I. ponudbe glede dobave 1500 komadov hrastovih pragov. — Dne 10. junija t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 10.000 kg mila za pranje; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede ^dobave papirnatih trakov, modre galice in salmiaka. — Predmetni oglasi so v pisarni trgovske in To in ono. ALI SMEJO DEKLETA VSE CITATI? O tem zanimivem in deloma tudi perečem vprašanju je bila prirejena v Franciji anketa, ki sicer ni dala pozitivnega rezultata, ki pa je vseeno zelo poučna. Prosvetni minister Franfois-Albcrt je dejal, da bi smel na to vprašanje odgovoriti samo predsednik republike, ker on ni za nobeno izjavo odgovoren. Herriot je dejal, da mlada dekleta ne bi smela prav vsega citati, pač pa smejo čitati klasike, torej tudi Balzaca in Voltaira (ki imata kot znano dosti prav zelo erotičnih stvari). Znameniti odvetnik Moro-Giaferri je za to, da smejo čitati dekleta vse, ker se s tem pripravijo na razočaranja in ker se v ostalem v življenju nikdar ne posreči uresničiti vse to, kar si človek vsled čitanja knjig želi. Veliki pisatelji kot Henry Bordeaux. Marcel Prevost, Renne Boiylesve in drugi so brez izjeme za popolno svobodo čitanja. Pinon, ki je najstarejši član francoskega parlamenta in silen nasprotnik malthusianis-ma, uporablja tudi to priliko, da grmi proti družbi, ki da je kriva, da žene ne marajo otrok. škof Dieu je seveda proti popolni svobodi deklicam glede čitanja knjig. Dekleta so ko nežna rastlina, ki jo je treba skrbno negovati in obvarovati pred škodljivimi vplivi. Zanimivo je, da razvija najbolj reakcionarne nazore žena sovjetskega poslanika Krasina, ki je odločno proti temu, da bi dekleta čitala, kar bi hotela in ki je v tem zmislu vzgojila tudi svoji hčerki. ŽENSKE ODVETNIKI NA FRANCOSKEM. Pripustitev k izvrševanju odvetniške prakse francozinjam ni prinesla blagoslova. Oglasilo se jih je toliko, da je bilo letos prisiljenih 31 gospodičen in gospe, da so re-signirale na negotove uspehe kot odvetnice in na še bolj negotove honorarje. Posvetile so se učiteljskemu stanu, trgovskemu, gledališki karieri in novinarstvu. Ena od teh dam je postala celo manequin v neki veliki modni trgovini v Parizu. Njeni krasni lasje in njene ne manj krasne oči so bile zanjo boljše priporočilo, kakor njena diploma. ČAJ NA »PRIGLEDKO«. Rusi popijejo mnogo čaja. V siromašnih hišah se pa včasih zgodi, da jim je žal sladkorja. Kaj napravi umni mužik? Na strop obesi na vrvici košček sladkorja nad mizo in družina med pitjem gleda kvišku na snež-nobelo kocko nalik kuram, kadar pijo. To se pravi: čajdk na prigljadku. Snežna belina tega slepilnega mamila, te fate morgane, pa seveda ne traja v nedogled. Kajti verne družice, muhe, brnijo okoli nedolžne kocke, ki postane sčasoma bolj črna oziroma polahko gine, saj muhe se ne razumejo na prigledko. Izjava matere atentatorice Mence. Sofijski list »Epoha« od 13. t. m. prinaša sliko atentatorice Mence ter je poln hvale za drzni čin atentatorice. Članek konča z izjavo njene matere, ki je baje rekla: »Druge žrtve : za Macedonijo nisem mogla dati, dajem torej svojo hčer.« Atentatoriea Menca je pisala svoji materi v Sofijo, da je obveščena o atentatu v cerkvi sv. Nedelje in da globoko obžaluje žrtve, ki so padle ob priliki atentata. Na koncu pisma javlja svoji materi, da je prispel vojvoda Paniča na Dunaj ter da j mu je povedala o atentatu, nakar je Paniča odgovoril: »Vse, kar se je zgodilo v Sofiji, je bagatela za Sofijo, — treba bi bilo, da bi padlo ob tej priliki na tisoče od njih.« Ta odgovor ji je dal povod, piše Menca, da je izvršila, kar je izvršila. Samomor revolucionarja Savinkova. — Kukor poroča ruska brzojavna agentura, je izvršil Boris Savinkov samomor. Izvedel je namreč od uprave jetnišnice, da je malo upanja, da bi bil pomiloščen. Skočil je iz petega nadstropja na dvorišče ter obležal na mestu mrtev. V pismu, ki ga je zapustil, izjavlja, da je bil v trenutku aretacije prepričan, da obstojata zanj samo dve možnosti: Smrt z ustreljenjem ali pa zopetno zaupanje in možnost nadaljnjega dela. Savinkov je bil vse svoje življenje revolucionar. Že kot dijak je revolpcioniral delavce. Zato je bil izgnan v Sibirijo. Od tam je pobegnil ter se pridružil socialnim revolucionarjem. V njihovih krogih se je udeležil več zarot. Končno je bil obsojen na smrt, toda posrečilo se mu jo pobegniti v Francijo, od koder se je vrnil po padcu carizma v domovino. Pod Keren-skiin je bil zaposlen v vojnem ministrstvu in proti koncu periode Kerenskega je bil minister vojne in mornarice. Zmaga boljševikov ga je gnala zopet v inozemstvo, kjer je izposloval intervencijo Francije zoper sovjetsko Rusijo. Pozneje je agitiral v Varšavi za bolj-ševike, tako da se je morala zavezati poljska vlada s pogodbo z Moskvo, da ga izžene. Leta 1924 se je pojavil nenadoma na Ruskem, kjer so ga aretovali in stavili pred sodišče, ki ga je obsodilo na smrt, dasi je priznal svoje rovarenje proti sovjetom ter se odpovedal svoji dotakratni politiki. Smrtna kazen je bila izpremenjena v desetletno ječo, ki se ji je sedaj izognil s samomorom. RADIOPROGRAM za 15. maj 1925. Glasgow (420) in Belfast (435) koncert; druge angleške postaje: glasba. Ztirich (515): 13.30 (glasovir), 17 (Hotel Bar au Lac), 18.15 ( harmonial) koncert, 20.30 večer starih komponistov (Mandel: Ch’io mai vi possa; Giordani: Caro mio ben; Gluck: L’ange!in da laci, Sammartini: Intro-duzione, Pengoles: Se tu m’ami; Godigiani: Ogni sabbato; Torelli: Ricencatte o mie spe-ranze; Veracini: Lagro e Giga all’antico; Lotti: Pur dicesti; llassa: Ritomerai fra po-co; Steffani: Io consnlo). Paris-Petit Parisien (345): 21.30 Jazzband. Paris-Radio (1750): 12.30,20.45: koncert. Bruxelles (265): 17, 20.15 koncert. Rim (425): 14—15, 17.15, 17.45, 20.45 koncert (Suppe: Leichte Kavallerie; Becee: Ri-cordi a Capri; dve basariji: Verdi in Brito; Franck: Gebet, Mandel: Laftt mich \veinen; Castelnuovo-Tedesco: pesem; Schutt: Liebes-gesanp; Beethowen: Scherzo-Pastoralsympho-nie; dve basariji: Bellini in Rossini, Pice-nardi: violina; čajkovsky: Ko bi vedel; Liszt: O, \venn ich schlafe; Wagner: Meister-singen). Varšava (385): 18—19 koncert. Dunaj (530): 11, 16.10, 22 koncert, 20 opereta: Hoheit tanzt Walzer. Berlin (505): 11—12.50 koncert, 20.30 »Von ihr und ilun , 22.30—24 plesna godba. Breslau (418) 12.05—12.55 koncert, 20.80 igra »Die Lore« in »Sie spannt«. Frankfurt (470) in Cassel (288)2 16.30—18, 20.30—21.30 koncert. 57 Tarzanovi doživljaj! v džungli. Medtem je svoje lase zadovoljivo skrajšal. Ker s<< se pečali njegovi živahni možgani z mnogimi f varmi. Spomnil se je svojega zadnjega boja z go- f ’ .egar . rane so se bile šele pravkar zacelile. Razmišljal je o čudovitih doživljajih v sanjah in se smehljal bolečemu koncu zadnje šale v plemenu ko je stopil v kožo leva Nume odet, v sredo med nje, nakar so starejši samci, katere je bil učil, kako na3 se varujejo svojega dednega sovraga, planili aanj in ga skoro usmrtili. T Med tem je svoje las ezadovoljivo skrajšal. Ker • arzan ni mogel v družbi opic najti razvedrila, se A Zakolebal v drevje in se napotil proti svoji koči. si r|,le^ P°Vi0 je njegovo pazljivost odklonil močan ed> ki je prihajal od severa. Bil je duh po Go- )1!anganih. v, Radovednost, na j višje razvita skupna lastnost L Sin- “ r'pice’ J'e ognila Tarzana vsakokrat, ko Nekaj » raziskovanju. Mogoče, da bil to različen ■!e dražilo njegovo radovednost. način dela in zanimanja. Opice so žh ele le za jed, spanje m razmnoževanje. Ravno isto bi bil lahko rekel o drugih džungels« Prebivalcih, razen o Gomanganih. Ti črni ljudje so pešali in peli, praskali po zemlji, ki so jo preje s«rbno očistili drevja in grmovja, opazovali so po-/rieie na nji rastoče stvari in jih odrezali po dozo-[etiu ter jih nosili v svoje s slamo krite koče. Izde-°vaU so loke, kopja, puščice, delali so strup, na-'avljali so si lonce in kotle iz kovine ter kovinaste 'Praske, ki so jih nosili okrog nog in gležnjev. Če 1 ne bilo njihovih črnih obrazov, njihovih grdih, ^akaženih obrazov, če ne bi bil eden njih ubil y .» bi si bil Tarzan želel biti eden izmed njih. Sal' včasih si je bil tako mislil, a navadno se je takoj pojavil v njem čuden občutek studa, ki ga ni mogel niti razumeti, niti razlagati — le to je vedel, da sovraži Gomangane in da bi bil rajše kača Histah, kot pa črnec. A njihove šege so bile zanimive in Tarzan se ni nikoli .utrudil, če jih je opazoval, čeprav je pri tem vedno premišljeval, na kak način bi jim zagrenil življenje. Mučenje črncev je bilo Tarzanovo glavno opravilo. Tarzan je spoznal, da so črnci v zelo velikem številu in prav blizu, zato je hodil brez šuma in zelo previdno naprej. Brez glasu se je pomikal po visoki travi golih jas in se poganjal v gostem lesu '■ ene tanke veje na drugo, ali pa je okretno skakal preko ogromnih debel podrtih velikanov, če ni mogel najti poti med spodnjimi vejami ali če so bila tla preraščena in neprodirna. Kmalu je ugledal črne bojevnike glavarja Mbonge. Opravljali so delo, ki ga je Tarzan že več ali manj poznal, ker jih je že pri mnogih prilikah opazoval. Postavljali so past za leva Numo. V kletki, ki je bila na kolesih, so privezali kozliča tako, da je moral Numa v trenutku, ko je popadel živalico, sprožiti vrata za sabo in se ujeti. Teh stvari so se črnci naučili v svoji stari domovini, predno so bežali po deviški džungli na kraj njihove nove naselbine. Preje so živeli v belgijskem Kongu, dokler jih niso prisilile mulce brezsrčnih mučiteljev, da so poiskali onkraj Leopoldovih meja varnost v nepreiskanih samotah. V svojem prejšnjem življenju so pogosto lovili divje zveri v, kletke za agente evropskih kupcev in ti so jih naučili raznovrstnih spretnosti, in tako tudi te, ki jim je dala možnost, ujeti nepoškodovanega Numo in ga z lahkoto in varno prenesti v lastno vas. Za svojo divjo robo sicer niso več imeli belega trga, a vendar jih je še dovolj dražilo, ujeti živega Numo. Prvič je bilo potrebno iztrebiti iz džungle ljudojede živali in le po njihovih roparskih po- hodih so organizirali lov na strašnega mučitelja, leva. Drugi povod pa je bila proslava, ki se je spremenila v orgijo, če se je lov posrečil, in dejstvo, da so mogli ob taki priliki ubiti živo bitje, jim je veselje pri slavnosti podvojilo. (Dalje prih.) j Srečen slučaj prav posebne vrste Je bilo rojstvo »Nebrez Burcit*, danes pred 19 leti kakšne bolečine so ljudje dottej morali prestajati pred kurjimi očesi in kako brzo jih je potem .Uabi Burgit odrešil s svojim briljantnim sredstvom. Nihče ne sluti o ženijalnosti kakega človeka, ko se rodi, po 19 letih pa je že čas, da spoznamo svoje dobrotnike m ne poslušamo posnemačev, ki znajo sicer neznansko dobro vpiti in se izdajati za prvorojenca, nimajo pa Izkušenj cele življenske dobe, kakor so vtelešene v Burgitu. Obliž Burgit za kurja očesa lahko, ko smo odstranili varnostno gazo, takoj položimo na kurje oko in bo natančno pristajal, ni ga torej treba šele prirezovati. Burgit deluje popolnoma brez bolečin in r 3—4 dneh s korenino vred odstrani kurje oko. Tudi za Vas bo srečen slučaj, ako po mnogih napačnih pomočkih vzamete Burgit, ki ga dobite v najbližnjih zadevnih trgovinah. Ako bi ae pa izdelki Burgit v Vasem kraju ne dobili, si jih nekaj naročite od ■ našega generalnega zastopstva firme * Ivan Svetec, Novomesto. Cena za dvojne zavoje: . Bargit-obliž za kurja očesa Din. 9 - Burgit-obliž za podplate Din. 12--, I Burglt*kopeli za noga Din. 10*-—, 12 dvojnih zavojev kopeli sa noge I Din. 100—. 1 i., Freilassing, Bayern. Sto ranite) »!*,]"> Burgit d. i. o. z Valaoi Najboljši Šivalni stroji in kolesa so edino le Josip Peteline, Ljubljana M« velilr® 1 (bUn Preieraot«ga spomenika) ob vodi Na malo 1 Mjeioia potrebščine en Šivilje, kroJaCe, Čevljarje, sedlarje, ■edao blago, pletenine, iepa* tobea, SCeflce, sakaae«, toaletno blapo. Tafefos *i5 ' f - Telefon »13 MODNI SALON MINKA HORVAT, Ljubljana STARI TRG ŠTEV. 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. ure, zlatnino in srebrnino dobite po solidnih cenah pri tvrdki r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon štev. 9 Mestni trg št. © MmKggBBaBmBgtasssssassms^BBsaagaaBBa obrestuje vloge zelo ugodno in sicer vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8 % vloge z enomesečno odpovedjo, po 10% vloge z trimesečno odpovedjo, po 12 % vloge z šestmesečno odpovedjo, po 14 % Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Jamstvena glavnita za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarjev. Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. Upokoienec bivši skladiščnik, zmožen več jezikov in pisarniških del, išče mesta kot hišnik, skladiščnik, - sluga, inka-sant ali kaj sličnega. Zahteve nizke. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Vesten«. • Gradbeno podjetje Mg. Dukic in drug Bohoričevo uL SL 24 © Telefon štev. 560 se j>dp€fočs n vsa v to stroko spadajbča dele. dobro ohranjen se kupi. Ponudbe na upravo pod »Tako j«. dobro ohranjeno moško kol. Ponudbe na upravo pod šifro »Kolo«. Abadie 5f.ffsretn! papir zopet »talno na ■»logi. A. Lampret, Krekov trg 10. Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: wTempeIw #,Sfyria" „Doitaf' Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. 3^ SEZONA: MAJ - SEPTEMBER Cene zmerne. !f pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. — Največja udobnost. — Radio. — Prometne zveze ugodne. — Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. .^S^RMSHHS MAM OGLASI Trgovci zaslužijo dobro pri patentiranih javorjevih prašnikih 28 X 31 čm kot slonoko-Sitai, trpežnejši od pločevinastih, 50 komadov 400 Din povzetjem. Vrečko, Polzela. Prevzem gosfilne Suhe mavrohe ali smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da prevzamem in otvorim danes 16. maja 1925 pohištvo za pisarno (večjo amerik. omaro, »tole, event. celo garnituro, preproge itd. — Podrobne ponudbe na upravo lista pod šifro >1. B.< gospod iz krogov inteligence. Poznejša ženitev ni izključena. Reflektira na dame do 40 let. Ponudbe pod »Izobrazba in samostojnost«. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 27 Točila bodem prvovrstna pristna štajerska in dalmatinska vina ter postrezala z dobro domačo in srbsko kuhinjo (ražnjiči in čevapčiči). Vsako soboto mladi prašički na ražnju. Za cenjeni obisk se prijazno priporoča Andja Modic. Gospodična ve*ža vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. — Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe pro»i na upravo pod »Delo«. Tiskarna,Merkur1 trg.-!nd. d. d. Ljubljana, Simon Gregorčičeva ulica Telefon 552 se priporoča za naročila vsakovrstnih tiskovin - Izvršuje točno in solidno Lastna knjigoveznica po zelo ugodnih cenah dobite edino le Pri IGN. VOK, LJUBLJANA, Sodna ulica 7 tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija. r i Ja«k Londos: (85) Burni doživljaji. k tužnepa motrja. — Izvrstno — je vzkliknila vzhičeno. — Dobro ste naštevali — moje pustolovščine tik ia vašimi. To bi bilo torej opravljeno in sedaj se ne smete več posmehovati pustolovščinam. Mislim namreč, da ni bilo romantično, ko me je skušal Tudor poljubiti in tudi v onem dvoboju ni bilo nikake pustolovščine. Pač pa mislim, da je prišla romantika takrat, ko ste me vi vzljubili. In končno — ko tako naštevamo romantične dogodke — končno si mislim ... mislim, da vas ljubim — Dave — ah, Da ve! — Zadnje besede je zagostolela nežno kot grlica. Sheldon jo je vjel v naročje in jo pritisnil k sebi. — Toda zato vas ne ljubim, ker ste danes delali neumnosti — je šepetala na njegovih prsih. — Beli možje se ne smejo pobijati medseboj. — ______________ — Zakaj me torej ljubite? jo je vprašal, prevzet od radovednosti, ki je odnekdaj mučila vse zaljubljence in ki dosihdob še ni bila utešena. — Ne vem — morda zato, ker vas ljubim. Vendar leži v tem ono popolno zadovoljstvo, ki ste mi ga nudili takrat, ko sva se raztovarjala o moških. Dolge tedne vas že ljubim — ves ta čas, odkar ste bili tako ljubko in nevsiljivo ljubosumni na Tudorja. — — Da, da, le nadaljujte — jo je priganjal, ko je obmolknila. — Bila sem radovedna, kdaj bo bruhnilo iz vas — in ker ste molčali, sem vas vzljubila še bolj. Bili ste kakor očka in Yon. Zna- li ste se brzdati in niste se hoteli osmešiti. — Vse do danes — je omenil. — Da — toda tudi zato sem vas ljubila. Bil je že čas. Bala sem se že, da se sploh ne boste več dotaknili te zadeve. In sedaj, ko sem se vam ponudila, ste mi dali celo košaro! Iztegnil je obe roki in jili položil na njene rame ter ji gledal dolgo v oči, ki že ni*o bi- le več hladne, temveč prepolne žareče samozavesti. Veke so se ji zapirale, toda borila se je hrabro in mu vračala pogled. — In kaj bo z vašim »domom in ognjiščem«? je vprašal kasneje. — Oboje sem našla. Koliba iz bičevja je moj dom. in Martha moje ognjišče — in poglejte vsa ta drevesa, ki sem jih zasadila, da ne govorim o koruzi. Bodisi kakorkoli, sami ste krivi. Nikdar vas ne bi bila ljubila, če mi ne bi bili vcepili one misli. —- Glejte, tam pluje ladija Nongassla okrog rtiča. Čolne ima že spuščene. Na palubi je vladni zastopnik. Potuje v San Cristovalo, da uvede preiskavo radi umora onega misijonarja. Srečo imava, kakor vidite. — Ne vem, zakaj naj bi bila to sreča — je dejala otožno. — Baš današnji večer bi moral biti popolnoma najin, da bi se mogla natančno pogovoriti. Na tisoče stvari vas moram še vprašati. — In za ta pogovor ne rabiva moških — je dostavila. — Jaz pa imam mnogo boljši načrt — je dejal ter pomislil. — Glejte, vladni zastopnik je na otočju edini uradnik, ki nama more dati dovoljenje. In — v tem tiči baš sreča — doktor Welshmere je tudi tu in lahko opravi obred. Še drevi se lahko poročiva. — Jaz — jaz sem mislila — je zajecljla. Nato pa je hipoma menjala barvo in kri ji je tako naglo in presenetljivo zalila obličje kot nekoč v preteklih časih. Njene oči, ki so včasih zrle hladno in nepremično v daljavo, niso bile več hladne in niso gledale več v daljavo, povesila je svoje mehke trepalnice in ni si upala srečati njegovega pogleda, ko se je skrila v njegov objem in dejala toplo, skoro šepeta je: — Pripravljena sem, Dave, — (Konec.) Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« r Ljubljani.