ŠTUI>% KUJ J.ŽNICA H DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Narod, ki zatira druge narode, ne more biti svoboden! To naj si zapomni De Gasperijeva klerofašistična vlada pri svojih poskusih, da bi zatrla slovensko šolstvo in onemogočila slovenski tisk! Leto VI - Štev. 17 (1408) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST petek 20. januarja 1950 Cena 15 lir ZAKLJUČENO JE III. IZREDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE ilonou dii Proračun je 37°|o višji od lanskega - Plan lokalne in republiške industrije za leto 1949 izpolnjen s 100.6°|o - Plan kmetijske proizvodnje po vrednosti v celoti presežen Ž U!JBvVANA. 19.' — Kot ° Poročali, je bilo bie n. IV izfeooo zaseda- LRS v je vodb 1.°- L m- Zasedanje Ferdn L.Preoisedmk LRS prof. _ Kozak ltf~ ~ u: 1 : vsi rnC-Zr.- navzoči Prsds«b,1Šri vlade na Prvi i mkom M. Ma bora ag0voril poročev Navzoči so bili na čelu s Marinkom. Ta poročevalec od- flnance .fP^darski načrt in bral Prerij n Duic' ki ie pre' Nato I g proračuna za 1950. Vlade iu-u 8ovor'li predsednik Za finlr a Marinko, minister t-e Zoran Polič pred- ‘jaheV komisiie f ts“er. minister za prosveto 5fccfn.it ‘Soren PuJlc. Pred’ ^ajohir®^. komisiie Sergij dr T’ier- nurnster za prosvete bo’ inle , pfr% minister za les. niste? "Str,iio To"e Fajfar, mistik Jv* .kmetijstvo Jože Lev-Graif ,l.nister za delo Martin PetJfč. tJddski poslanci Danilo ^ _njL Anton Ingolič. 18 t. Gow?,-m zasedanje nadaljevalo, n« r,l.s° livdski poslanci ja. Man- .ibar. Franc Simonič, un,„ a Nlaležič, Tone Dolinšek ir:.'o. pr°f. dr. Bogdan Brecelj] bi-of Ledinek, rektor univerze dr. Ivan Melik. Rudolf re(j °. akademski slikar in novi ir, ,ni član akademije znanosti Heinolet!i0sti Božidar Jakac ter zaklan?1 Gruden- s tem je bila debat- proračunska glasm^l?nik je dal nato na psovanje predlog državnega fena LRS z* leto 1950 s B =°m zakona o državnem PrSnu 2a leb° 1!)5U’ hraf_ J0 J1.1! soglasno sprejet. zu 2oso ^11° P°r°čilo odbora c? v p ?.rslk;i načrt in finan- vačuna lrsS-U ,d?datnega pr°- Točil? i K-. leto 1949- 12 P°-bili .razvid{no, ' da so ja V leto krepi. Predlog m •ema. po obrazložitvi lin- ču p. xvi ministra za finance Zorana Poliča, soglasno sprejela. Sledila je razprava in sklepanje o predlogu zakona o državnem zaključnem računu LRS za leto 1948, lz poročna ooDOra za gospodarski načrt in finance je bilo razvidno, da so bili v proračunu planirani dohodki ne samo v celoti realizirani, temveč preseženi za 36%. Proračun za le. to 1948 zaključuje s presežkom dohodkov nad izdafiki y znesku 960,033.490.14 din. Predlog je bil soglasno sprejet. Ob zaključku je Ljudska Skupščina potrdila ulkaz prezi-dija Ljudske skupščine LRS o ustanovitvi ministrstva za elektrogospodarstvo LRS m ministrstva za rudarstvo ter uredbe, ki jih je izdala vlada na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na pod ročju naromiega gospodarstva. S tem je. bilo III. izredno zasedanje Ljudske . skupščine LRS končamo. V naslednjem podajamo iz obširnih porečij in govorov posameznih ministrov in ljudskih poslancev najvažnejše podatke o izvrienju gospodarskin nalog m o proračunu LRS za leto 1950. iz poročila predsednika vlade M. Marinka posnemamo sle deče podatke: V letu 1949 je morala LRS prebroditi ogrojnne težave gospodarskega bojkota in političnega pritiskaj s katerim so se proti FLRJ razbesnele deželp Kominforma. Zaradi tega imajo rezultati izvršenega plana proizvodnje toliko večjo vrednost. Zato je tudi edino pravilno gledati številke o izpolnitvi gospodarskih nalog v letu 1949 z vidika teh skrajno težkih okolnosti, ki so jih zavratno povzročili kominformov. ski voditelji. Te številke so naslednje; Številke o izpolnitvi plana ■ >isk„ mdu. Prluzvuanj,, je'izvršen JUgn n' " od tesa so izvršile dustri Vrednosti; kovinska in-strn. 3 99,4%. kemična indu-IO47 tekstilna industrija • Usnjarska industrija Vik-o' elektroindustrija 85%. *i-Ba ,a Industrija 102%, gralic- ihduJ;Ustriis Pa i22%. Dalie la afo/ la, gradDenega raateria-DrVb’ lesna Industrija 103% bte? avna kmetijska posestva Plan eKon°mii so izpolnila SVoj S Proizvoonje skupaj po 5235! Državni odkup žita je izvršen .prav tako plan oukuPa go- Wan !4V0W'vkrOmpirj& 7^'~ tih , po Pianiranin predme-85 5»’ve2m,Pian) le izpolnjen kar -' V °e Pa upoši.evamo, hih iv l2Padio zaradi oojektiv- Van m i 90'2%. <>b upošte- raj kontingentov. 1949° reaiizirati v 1950. katere ukv . - . -J50. letu za izvenif. • ,91(°. 2 upoštevanjem Planskega republiškega iz-j,a Pa 94%. 2v.,?rsiVo: premogov. .106.5%. tokiatlrm ,težka industrija po SlovL:‘. mstruktoiske uprave l02,jo ‘le_: Železarna Jesenice taVa5rastnik’ Store 107,8%, Steklar-112,6%, Tobačna Izlila p|an 112.58% industrija skupno - '>in81aden' ic* izpolnjen v hih oSLizgradnji na 'prioritet-nidrccfi^tih težke industrije, ba rer%K,ralah ’n drugod 96%. lektifj Joških industrijskih ob.. bene„.. na objektih druž-b*ail°Ji,StaTldarda skupaj 83%, ^ioflov nih gradenj 112 mi-alj 9gV, sieupaj 404 milijonov — tvsc po znižanem tijstv]?be,}e_ investicije y kme-knle£, ■ državni sektor 100%, 95% ke obdelovalne zadruge gordall ru2ne ekonomii0, 82%, CeT?° 97%. teinu ^ kratkemu sumar-da Pugledu dodamo če to, kov r-Jo budžetu plan dohodnin jjf.esežen za 1665 milijonov 3e ta ds/1? Za Preko 30%, in da bita Yi . . v sporazumu z zvez-skore • nlstrstvcan za finance .ki rini ,cel°fi porabljen v obit nJiča ne8a budžeta za kriL S narim vuuzeia za ki«- d i kih in izvenplan-'I za. kapitalno izgradnjo 7 eru standard, za por;.v ^^Pianskih in nepredvidenih reguliranje obratnih 2'a dotacijo > -1 — mislim, da lzvržitvijo nalog v — *q^ljnitU V splošncin 1 pre- lahko riakntoi1e Predsednik vlad-P Ma-u kritiziral način, kako so te naloge bile izpolnjene pri čemer j.e bil temeljni razlog raznih negativnih poiavov po- maniKanja delovnih moči. Ro-uoaril je, da je les glavne, postavka v izvozu in da So bile naloge v zveži s tem izpolnjene z veličastno frontovsiko akcijo z (imesecejh gozdarstva#. Na ta način ge Slovenije, realizirala a^rog 25% jugoslovanskega plana izvoza. Nato je Marinko pouoaril, aa paaa na Slovenijo dolžnost. aa svojo relativno oolj razvito industrijo izpopolni z novimi objekti težke indu. strije, oziroma aa razširijo obstoječe tovarne, da bodo spo-soone v večjem obsegu izdelovati proizvajalna sreastva za opremo industrije v drugih republikah in da se s tem zmanjša odvisnost Jugoslavije od tujine. To bo turu najbolj gotova podlaga za proizvodnjo predmetov družoenega standarda, podlaga zb dvig kulturne ravni ljudistva. Nadaljnja naloga je s tejn v zvezi odkriti skrite rezerve v že zaposleni delovni sili v industriji z doslednejšim sistemi, ziranjem delovnih mest, z zboljševanjem organizacije delovnega procesa, s povečanjem produktivnosti dela. Ko je govoril o odkupin. je dejal, da srednji in mali kmetje v glavnem popolnoma izpopolnjujejo svoje- obveznosti, nekateri še celo v prevelik; meri, medtem ko večji kmetje spreminjajo njive v travnike In zmanjšuje-jo poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo, ker jih vodi izključno špekulativni rtcun, da se bavijo s tistim, kar jim trenutno največ nese ob čim manjšem trudu. Zoprna jim je misel na zadrugo celo tedaj, ko zaradi resničnega pomanjkanja delovne sile ne morejo sami obdelovati svoje zemlje. Marinko je nadalje poudaril da jfc število industrijskega in mestnega prebivalstva, ki se ne ukvarja s kmetijsko proizvodnjo, zrastlo že precej čez polovico vsega prebivalstva, Poudaril je dalje, da so zadnje volitve v krajevne ljudske odbore v veliki meri zboljšale politični in socialni sestav odbornikov. Dejal je, da so se rezultati volitev pokazali v vseh industrijskih krajih dosti boljši od splošnega povprečja, iz česar jasno sled; popolna politična homogenost delavskega razreda, medtem ko kmečki slo) ni v toliki meri politično homogen. Volitve so >ia tudi v kmečkih krajevnih ljudskih odborih počistile z ostanki kapitalističnih elementoč Struktura novo iz-voljenih najnižjih organov oblasti je po volitvah naslednja: 24.47% delavcev, 6.19% zadruž. nikov. 26.97% malih kmetov, 13.47% srednjih kmetov. 0.61% velikih kmetov. Skupno; 47.23 odst. kmetov. 12.96% nameščencev. 6.06% obrtnikov. 6.28? ostalih. Pred temi volitvami je bilo v krajevnih odborih velikih kmetov 3.22%, srednjih kmetov Pa 16.44% Govornik ie dalje poudaril; «Do spora s Kominformom smo se dušili v mučnem kopiranju sovjetskega sistema pri organizacij; gospodarstva, državne uprave in na drugih področjih, poslej pa se naša lastna presoja osvobaja teh krutih šablon in formul. Sami iščemo j opravek MOT^UBA TISKOVNA po- naše„, se ie vrinila včeraj v Pec , - Uv°dniku (drugi stol-«20od„:„Vrsta>’ kier ie stalo: k$istič„ Pokazala, da je Sl0v a Ilolija s primorskimi ^1HNa» ven^arIe preveč OB- "ZgodJ P" se mora glasiti: ,ašistic- a 36 Pokazala, da je ^ »teden« Primors^i^j^M^obl^V^«: vendarle preveč OB- graditve socializma, kakršna I ustreza našim pogojem in % # MIHA MARINKO din dohodkov in prav toliko izdatkov, s sredstvi za neposredno financiranje investicij Pa znaša 8066 milijonov din. Tako je v svojfem govoru poudaril minister za finance vlade LR tov. Zoran Polič. Prva osnovna značilnost letošnjega proračuna je ta, da so povečane investicije za 53 odst. v primeri ž lanskim letom; druga značilnost pa je povečanje izdatkov za kulturo in prosveto za 53,4 odst. nasproti planu za leto 1049. Dohodki iz gospodarstva predstavljajo v novem proračunu 52 odst. vseh dohodkov nasproti 43.5 odst. v lanskem proračunu. Donos davka na dohode kmetov se bo v primeri z lansko izvršitvijo zmanjšal za 31 odst., preavsem zaradi tega, ker so bili lanj izterjani skoraj vsi davčni zaostanki. Delež dohod- to, okrajnim odborom Pa se povečajo proračuni za 25 odst. _ Iz govora d -šisednika planske komisije vr-T e LR Slovenije Sergeja Kraigherja posnemamo sledeče .številke: Odstotek izpolnitve lokalne in republiške tdustrije znaša 100.6 odst. Rer. (ika industrija je izpolnila 'h prekoračila za leto 1949 post tjeno nalogo, a obseg njene '-oizvodnje v primeri z letom- 143 se je povečal za 16 odst. id tem je presežena vrednost proizvodnje, ki je v petletnem planu določena za leto 1951. Blokada, ki ?o jo organizirale države Kominforma proti Jugoslaviji, torej ni mogla bistveno vplivati na izpolnitev plana. V kmetijski voizvodnji je bil plan po vrt t sti v celoti presežen. g. JW Brez lesne inf _u. je so de- Za znanost in kultu o 919,7 milijonov din stopnji našega razvoja. Svobodni razmah kritične presoje, utrjevanje naše socialistične demokracije, to je bistveno za naš nadaljnji politični razvoj«. Glede prehrane industrijskega in mestnega prebivalstva v preteklem letu je povornik dejal, da se je pomembno zboljšala, čeprav še ni bila zadovoljiva zlasti glede maščob, ker je nastal zastanek za mesec dni in več. Napredek se je pokazal v oskrbi z mesom, sistem odkupov se je močno zboljšal. Ob koncu svojega govora je tov. Marinko poudaril, da mora biti delavskemu razredu, ki odlično izpolnjuje svoje naloge. posvečena .vsa pozornost. Poudaril je, da ima Slovenija 35.000 udarnikov, t. j. eno četrtino vseh v oroizvodnjj zaposlenih ljudi. Od teh je-4-44 udarnikov. ki so svojo petletno proizvodno nalogo izpolnili v treh letih. j Proračun za lefo 1950 Letošnji proračun LR Slovenije določa 6578,8 milijonov kov od prebivalstva sp bo znižal od 32 na 29 odst. vseh proračunskih dohodkov. Davek na dohodek bo tudi v bodoče moč. no politično orožje v porbi za onemogočanje špekuiantskih tendenc na vasi. Na male kmete in bajtarje, ki predstavljajo 59 odst. vseh kmetov in imajo 22 odst. vsega dohodka, je od' padlo 9 odst. davkov; na srednje kmete, ki predstavljajo -L odst. vseh kmetov in imajo 48 odst. vseh dohodkov, je odpadlo 39 odst, vsega davka, medtem ko so vmiki kmetje, ki predstavljajo 9 odst. vseh kmetov, in imajo 30 odst vsega dohodka kmetov, plačali 52 odst. vsega davka. To razmerje je posledica prf --esivnosti. kt zahteva, da se višji dohodki tudi bolj obremenijo z davki, Povprečna Obremenitev je znasaia pri malem kmetu 2900 din. pri srednjem 9400 din, nrl velikem pa 47.00() din. Novi proračun določa, da se povečajo sredstva krajevnih ljudskih odborov za 67 odst. v .primeri s planom za lansko le- lovni kolektivj kljub vsem oviram presegli plan povprečno za 13.3 odst., v lesni industriji pa so celo za 23 oast., presegli realizacijo proizvodnje v letu 1948. Edini uspeh kom nfo. mov-ske sabotaže je ta da znaša vzpon proizvodnje v letu 1949 proti letu 1948 ne 21 odst-. kakor smo pričakovali. ampak 16 odst., kar pa ni bistveno vplivalo na plan blagovnega prometa. Lokalna industrija je kljub težavam povečala sortiment proizvodov za svobodni trg za nad 30Q novih predmetov. V kmetijski proizvodnji je bil plan po vrednosti v celoti presežen. V državnem sektorju je porastla skupna površina za 38 odst., setvena površina za 69. Število zadrug jč naraslo na 352, število članov na 32.508, površina pa na 75.681 ha, ali 7,3 krat nasproti letu 1948, Po vrednosti proizvodnje odpada na privatni sektor 89,2 odst. celokupne vrednosti kmetijske proizvodnje, na zadružni 6,8 odst., v državni 4 odst., skuono torej na socialistični sektor 10.6 odst. Plan odkupa žita znaša 126 odst., goveje živine 102 odst., mleka 72 odst. itd. Plan eksploatacije gozdov in plan lesne industrije je izpolnjen s 100 odst. Naši rudarji so že v polovici decembra izvrši-li letni plan in-ga nato prekoračili za 6,5 odst. V kapitalni gradnji je plan izvršen s 100,6 odst. Narodlni dohodek se je proti letu 1948 povečal za 21.9 odst.. Vrednost industrijske proizvodnje je znašala 1949. leta 50,4 odst., kmetijske pa 19.6 odst. Po planu za leto 1950 pa se bo dvignil delež industrij v narodnem dohodku na 52.5 odst., kmetijstvo pa pade na 18.6 odst. Govornik ie nato poudaril, da bo osnovna postavka za leto 1950 koncentracija glavnih sil na objekte težke industrijo ter (Nadaljevanje na 2. strani) OBVESTILO POSLANIŠTVA FLRJ V RIMU Italijanski komunisti zahtevajo odstavitev fašista Ulisseja Fašistično potvarjanje zgodovinskih dejstev o borbi jugoslovanskih narodov RIM, 19. — Jugoslovansko poslaništvo v Rk-mu je izdajo poročilo, v katerem obsoja laži, k; jih je širil «Unita», glasilo KPI o Jugoslaviji in njenih voditeljih. Komunike označuje te Članke za navadno potvarjanje zgodovinskih dogodkov in nesramen napad na jugoslovanske narode Uradno poročilo jugoslovanskega poslaništva prav tako obsoja tudi anonimni zvezek pod naslovom «Jugoslavija pod Titovim terorjem«. Po zatrdilu poslaništva so za to odgovorni italijanski kominformi-sti. Namen tega čtiva je, pravi uradno poročilo, da spravi .na napačno pot javno mnenje italijanskih demokratov jn da ovira in prepreči v Italiji širjenje resnice o Jugoslaviji, ker je dobro znano, da je Jugoslavija odprta vsem onim, ki se želijo prepričati ali odgovarja resnici to, kar piše kominformi-stični tisk. Uradno poročilo poslaništva vabi skupine in delegacije poštenih delavcev in in- Germanizacija koroških Slovencev CELOVEC, 19. — ((Slovenski vestnik«, glasilo Demokratske fronte koroških Slovencev obtožuje v današnji številki avstrijske oblasti, da na vzgojnem polju brez vestno germanizirajo koroške Slovence. Te svoje trditve pa ((Slovenski vestnik« dopolnjuje s' primeri diskriminacijske politike oblasti do slovenskih učiteljev v nekaterih šolah na Koroškem. telektualcev, politične in kulturne osebnosti, naj obiščejo Jugoslavijo. Sirjenje bedastoč in nesramnih izmišljotin o Jugoslaviji se je zastudilo italijanskim demokratom. Tanjugovemu dopisniku v Rim so pisali komunistij bivši italijanski partizani številna pisma, v . katerih obsojajo, kar piše v glasilu-KPI «Unita» bivši fašist Davide Lajolo, ki nadaljuje s svojo fašistično preteklostjo na ta način, da fal-zdicira zgodovinska dejstva o borbi jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno. Neki član KPI iz Milama je v pismu, ki ga je poslal dopisniku Tanjuga, protestiral proti pisanju «Unita» in hkrati sporočil. da so že številni italijanski komunisti pozvalj uredništvo glasila KPI, naj neha objavljati take pravljice o Jugoslaviji- Dalje pravi pisec v pismu, aa so komunisti že zahtevali, na] ravnatelja partijskega glasila odstavijo in naj ga izključijo iz centralnega komiteja KPI za Lombardijo. Tak znan lašist, kol Je Lajolo, na odgovornem partijskem položaju kompromitira in žali partijsko zavest vseh italijanskih komunistov. Alberto Orlini, bivši italijanski partizan iz pokrajine Brescia je prav tako poslal protestno pismo Tanjugovemu * dopisniku v Rim. Orlini prav; v pismu: «Ne morem razumeti tega in ostro obsojam vedenje vseh italijanskih koininformi-stov, ki so, kot Davide Lajolo, zatajili kri, ki so jo jugoslovanski narodi prelili za svobodo. Mi bivši partizani — pi: še Orl mi — bomo vedno ostali ob strani jugoslovanskih narodovi ker vemo, da se še danes borijo za korist delovnega ljud- stva in nikakor ne za kapitaliste«. Neki znani socialist iz vi-cenze je tudi obsodil tako imenovano ((reportažo«, ki jo je fašist Lajolo objavil v «U-nita». Dopisnik Tanjuga v Rimu pa je dobil še druga podobna pisma. Med temj od bivšega poveljnika v Jugoslovanski armadi Tirdarija iz Palerma, dalje od skupine mladih iz Grosse-ta, od številnih študentov, komunistov in nepartijcev iz Rima. OSTAVKA M.TAYL0RA pod pritiskom protestanskih krogov Ameriški protestanti zahtevajo zaščito verske svobode v Italiji pred diktaturo Vatikana Komentar Tanjuga o bojkotiranju organizmov OZN zaradi navzočnosti Kuomintangovih delegatov Tudi najbolj reakcionarnim krogom je postalo jasno, da je izključitev kitajske nacionalistične delegacije iz Organizacije združenih narodov le vprašanje dni WASHINGTON, 19. — Politični krogi komentirajo ostavko posebnega Trumanovega odposlanca v Vatikanu Myrona Taylora, ki jo je včeraj podal in ki jo je Truman sprejel. V Vatikanu seveda izključujejo, da bi bila ta ostavka v zvezi z nezadovoljstvom ameriških protestantskih krogov zaradi vedno večjega vmešavanja Vatikana v ameriško versko politiko, in zatrjujejo, da je ostavko pripisati nezadovoljstvu Vatikana, ker še vedno ni bil imenovan stalni ameriški poslanik v Vatikanu. Dejstvo pa je, da so ameriški protestanti vodili vedno ostrejšo kampanjo proti vmešavanju Vatikana v . notranjo in zunanjo politiko ZDA. Ameriški kardinal Spellman, ki je v tesnih stikih z ameriškimi finančnimi krogi, je vedno spletkaril, da bi dosegel posebne privilegije za katoličane v Ameriki, kar je povzročilo nezadovoljstvo jn odpor ameriških protestantov. Nekateri voditelji protestantske cerkve v ZDA so očitali tudi ameriškemu poslaniku v Rimu Jamesu Dunnu preveliko popustljivost do Vatikana, tako da ni ščitil interesov nekatoliških ameriških državljanov. Sirijo se tudi govorice, da misli ameriška vlada pozvati Dunma domov, da o položaju poroča. Omeniti je trpba tudi nasilja rimske katoliške cerkve proti ameriškim protestantskim pastorjem v zavodu v Castelgan-dolfo. ter nerede, ki so jih povzročile sKUpine aktivistov «Azione cattolica«. ki so nekatere pastorje pretepli in napadli s kamenjem. Rimski katoliški list «11 Quotidiano» pa seveda ta dejanja opravičuje in trdi, da so posledica ogtrih govorov nekaterih protestantskih pastorjev. Ameriški protestant; so takoj reagirali na gornje incidente in so v Ameriki organizirali kongres «za zaščito verske svo. bode v Italiji«. Številni govorniki so poudarili, kakor smo o tem že pisali, da je katoliška cerkev postavila Italijo pod svojo diktaturo in da preganjanje ameriških protestantskih pastorjev predstavlja kršitev državljanskih pravic. LAKE SUCCESS, 19. — Sovjetski delegat Malik je danes zapustil sejo stalnih članov komisije za atomsko energijo iz protesta proti navzočnosti Kuo mintangovega delegata, katerega izključitev je še prej zahteval. Po seji so predstavniki ostalih petih držav izdali poročilo. v kat?rem izjavljajo, da je predstavnikom Francije. Velike Britanije, Kitajske, ZDA in Kanade nemogoče izpolniti nalogo, ki jim jo je poverila glavna skupščina OZN, dokler Sovjetska zveza odklanja sodelovanje v komisij; za atomsko energijo. Sovjetski predstavnik je zapustil tudi odbor za glavni stab OZN. To je že sedmi organizem OZN, ki sq ga sovjetski predstavniki zapustili iz protesta proti navzočnosti Kuo-mintangovega delegata. Izraelska vlada je predlagala ustanovitev novega posebnega organizma OZN, ki naj bi imel nalogo zanimati se v mednarodnem okviru za spoštovanje človeških pravic in za izvajanje določb konvencije o človeških pravicah. Kakor poroča Tanjug; je k0j. kotiranje organizmov OZN po sovjetski delegacij; jn po delegacijah Vzhodne Evrope zaradi navzočnosti kuomintangovih delegatov povzročilo v Lakp Successu neugoden vtis. Opazovalci so ugotovili dejstvo, da d.emonstrativna zapustitev Varnostnega sveta in izjava, da je ta organizem nezakonit, predstavljata kršitev postopka Varnostnega sveta in nekaterih načel mednarodnega sodelovanja, ki jih navaja listina OZN. Opazovalci spravljajo to stali- šče sovjetske delegacije v zvezo s posebnimi interesi Sovjetske zveze glede Kitajske in zaključujejo, da je bojkotiranje dela OZN zaradi navzočnosti Kuomintangovega delegata samo posebna oblika za poslabšanje odnosov med mlado kitajsko republiko in zahodnimi državami. Sovjetska delegacija bi bila mnogo bolj napredna, če bi nadaljevala borbo za novo kitajsko predstavništvo v okrilju OZN, ker bi bilo tako postopanje v interesu kitajskega ljudstva in utrditve mednarodnega položaja kitajske repuMi- Delegat SZ iMfairaišI za' Dal« vzlioi So- zapu- WASH1NGTQN, 19. — vjetski delegat je danes stil medzavezniško komisijo za Daljnji vzhod, ki se je bila sestala v VVashingtonu, iz protesta proti navzočnosti kitajske-skega nacionalističnega delegata. ID Kitajska priznala vlado Do Ci HONG KONG, 19. - Kitajska ljudska vojska je osvobodila postajo V Meng Ce na progi, ki veže Junan z Indokino. Pekinški radlio javlja, da je ljudska v'3da sklenila priznati vlado Vietminha, ki ji predseduje Ho Ci Minh. ke. Tak zaključek se vsiljuje tembolj, ker je v najbolj reakcionarnih krogih postalo jasno, da je izključitev Kuomintamgm ve delegacije iz OZN sedaj le vprašanja dni. Sovjetski delegati niso samo proglasili Varnostni svet za, ilegalnega, pač pa so pozneje zapustili tudi druge organizme in jih proglasili za ilegalne. Sklepu sovjetske delegacije so avtomatično sledili predstavni, ki držav Vzhodne Evrope, ki so zastopane v teli organizmih, in sicer Poljska in CSR. To je neovržen dokaz, da predstavnikov teh držav v OZN ne navdajajo načela in interesi mednarodnega sožitja in sodelovanja, pač pa slepo ubogajo direktive Sovjetske zveze. Napredno mnenje smatra, da taka oblika bojkotiranja lahko samo škod; demokratični in pravilni rešitvi vprašanj, ki se postavljajo pred organizme OZN, in končno pomeni tudi napad na prestiž in avtoriteto >ZN. Volitve v Grčiji odgodene ATENE, 19. — Agencija ((Atene« javlja, da so ministri na seji vlade sklenili, da bodo zakonodajne volitve, ki bi se morale vršiti 9. februarja, odgo-dili do 5. marca. Po poročilu tiskovne agencije je bilo to odločeno na seji vlade, potem ko so za to prosile manjše politične stranke, ki so namreč smatrale, da je čas za organi- ziranje njihove volivne propagande prekratek. Nova vlaia v Bolgariji SOFIJA, 19. — Bolgarsko sobranje je soglasno odobrilo listo novih ministrov, ki jo je predložil predsednik vlade Vasilij Kolarov. Po odobritvi je nova vlada prisegla. Volivfii izidi na Finskem HELSINKI, 19. — Volivni izid; so sledeči: konservativna stranka je dobila 67 mandatov, ljudska demokratična zveza 66 mandatov, socialdemokratska stranka 64, agrarna stranka 63, stranka švedske narodne manjšine 24, liberalna stranka 16. Vsi ti izvoljeni delegati bodo 15. februarja izbral; novega predsednika republike. Konservativci, liberalci in švedska narodna manjšina podpirajo kandidaturo sedanjega predsednika Paasikivija. Allen poM skozi Trs! RIM, 19. — Allen, podanik ZDA v Beograd je včeraj z letalom prispel v Trst. Zaradi sLbega vremena bo svojo pot v Beograd nadaljeval danes. Bolgarija izgnala jugoslovanske diplomate SOFIJA, 19. — Zvesto svoji informbirojevski politični liniji je bolgarsko zunanje ministrstvo nocoj izročilo jugoslovanskemu poslaništvu v Sofiji protest, ki se naslanja na nekakšne zaključke «procesa» proti bivšemu tajniku bolgarske delavske partije Kostovu. Nota torej ne pove ničesar novega in v glavnem ponavlja trditve, zabeležene v obtožnici, ki jih je pa nato, kot že znar.o, Knstov zanikal na procesu. Nota pravi na koncu, da bolgarska vlada smatra prisotnost jugoslovanskega poslanika Josipa Djerdje, prvega tajnika na poslaništvu Marka Vujačiča in jugoslovanskega konzula v Sofiji, Sveta Zarsaviča, za nemogočo. Zaradi tega zahteva bolgarska vlada v noti, naj Vujačič in Zarsavič takoj zapustita bolgarsko ozemlje, ni pa povedano točno, kdaj mora poslanik Djerdja zapustiti Bolgarijo. PET NEREŠENIH ČLENOV AVSTRIJSKE MIR. POGODBE ■ 11 iTtmrm Prihodnji sestanek namestnikov bo v torek - Neposredna pogajanja med ZSSH in Avstrijo prekinjena PARIZ. 19. — Stališče sovjetskega delegata na konferenci namestnikov zunanjih ministrov onemogoča vsakršni napredek pri dokončni izdelavi mirovne pogodbe z Avstrijo. Nerešenih členov mirovne pogodbe je sedaj pet in tri od teh so gospodarskega značaja. Clen 42 o vrnitvi premoženji zavezniškim narodom. Clen 48 o dolgovih pred Anschlussom in zopet čl 48 bis o okupacijskih stroških Zaradj take sovjetske taktike, ki skuša odgoditi sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, da bi Sovjetska zveza lahko obdržala okupacijske čete v Avstriji, ns- Madžarskem in v Romuniji. so poslaniki Anglije, Francije in ZDA v Moskvi obiskali sovjetsko zunanje mi. nistrstvo Zdravje sovjetskega zunanjega ministra Višinskega pa je bajp latko, da jih ni mogel sprejeti. Zato je sprejel vse tri poslanike namestnik zunanjega ministra Andrej Gro-rniko. Po poročilih iz Londona ni Groinikb dal poslanikom nobenih povoljnih zagotovil o neposrednih sovjetsko-av-strijskih pogajanjih in glyde pogajanj o mirovni pogodbi z Avstrijo Na vsak način Pa bo prihodnji sestanek namestnikov zunanjih ministrov, ki bo v torek. pokazal, kaj ie prinesel 50-minutni sestanek poslanikov 2 Gromikom. Državni tajnik vašingtonske vlade je dal izjave, iz 'katerih se da sklepati, da se ameriško zunanje ministrstvo pripravlja z angleškim in francoskim zunanjim ministrstvom na izdelavo mirovne pogodbe z Avstrijo brez sodelovanja Sovjetske zveze. (Od našega poseb. dopisnika) BRESCIA, 19. — Bilo je okrog 6. ure zvečer, ko se je zdelo, da bodo sodišče', odvetniki m končno tudi novinarji za nedoločen čas odšli iz Brescie. Javni tožilec je namreč na podlagi dejstva, da se v razpravi pogosto imenujejo nekatere osebe v dokaj tesni zvezi z dogodkom na Porzusu, predlagal, naj se uvede kazensko postopanje tudi proti tem osebam in da se zato prekine nadaljevanje procesa. Pri tem predlogu so se mu pridružili tudi odvetniki civilne stranke; odvetnika Luz-zani in Libotte sta pri tem dolgo govorila. Libotte je v svoj govor, ki naj bi se v glavnem nanašal na sodni postopek, vpletel tudi besede: ((Italijanske dežele, ki smo jih šele s tolikšnim žrtvovanjem osvojili mi, borci prve svetovne vojne«. Dejstvo, da se je takoj za predlogom državnega tožilca utrgal govorniški plaz obeh odvetnikov — in njuna govora sta imela od časa do časa močno politično noto — daje misliti na spretno režijo. Zelo umerjeno so jim v imenu obrambe odgovorili Bozzelli, Alberini, Nanni in Sertoretti. Preden se je predsednik s sodiščem umaknil iz sejne dvo- tGlORNALE Dl BRESCIA> IN NAŠ POSEBNI DOPISNIK NA PROCESU O DOGODKIH PRI MALINI RAFFAELE C4DORNA, BIVŠI VRHOVNI POVELJNIK CVL, JE ZAHTEVAL IZKRCANJE ITALIJANOV V TRSTU Poveljstvo CVL je v januarju 1945 redno razpravljalo o jugoslovanski penetraciji» rane, je bilo že 7 in pol. Tedaj smo zvedeli za odločitev sodišča. da se namreč razprava nadaljuje, in sicer jutri ob 9. dopoldne. V ostalem pa karakterizira današnjo razpravo nastop senatorja Raffaela Cadorne, bivšega vrhovnega poveljnika CVL (Corpo volontari libera-zione) ter poslanca Matteia, tudi enega izmed voditeljev italijanskega osvobodilnega gibanja. Velik del časa sta oba porabila za pisanje raznih okrožnic Vrhovnega poveljstva, bodisi o tem. kako so se morale obnašati posamezne partizanske edinice, bodisi o tem, da jim ni bilo dovoljeno, preiti pod vrhovno poveljstvo kake druge vojske, kakor tudi o tem, da ni bilo dovoljeno kogar koli ustreliti brez procesa in vednosti višjih funkcionarjev oz. poveljnikov. Cadorna poroča, da je vrhovno poveljstvo CVL v januarju 1945 zelo redno razpravljalo o ((jugoslovanski penetraciji«, in zatrjuje, da je sedanji poslanec Longo trdil, da je prehod garibaldincev pod poveljstvo IX. korpusa odobrilo pokrajinsko poveljstvo Veneta in pa vrhovno poveljstvo Zaradi tega je baje nastala ostra debata, ker je Cadorna trdil, da je jo ponovni primer izvisenega dejstva, pred katerega jih postavlja KPI. Kar pa se tiče dogodka na Porzusu. je Longo obljubil preiskavo, ki se pa, kot kaže, ni izvedla. Cadorna omenja tudi, da je pri zaveznikih zahteval italijansko izkrcanje v Trstu, Izu- stil je tudi krilatico, da ((prebivalstvo ni hotelo zamenjati nemške tiranije s slovensko«. Giannini je ,bral nekaj odstavkov iz Cadornove knjige «La riscossa«, kjer ta pravi, da je Longo vedno soglašal z jugoslovanskim stališčem, in da je celo zanikal ((barbarsko postopanje s prebivalstvom«, ki so ga redno izvajali Paveličev! ustaši kot Titovi partizani. Cadorna je izjavil, da potrjuje, in vzdržuje vse one trditve, ki jih je napisal. Mattei pa se je zlasti potrudil prikazati kapitana De Gregorija (Bolla) kot človeka vzvišenega značaja, ki je bil za ozo-povce nekakšen simbol italijan-stva. Da bi Bolla sodeloval z Nemci in fašisti, je zanikal tudi Don Candido, ozopovski voj- ni kurat, ki je poudarjal, da so garibaldinci vodili propagando za priključitev k Jugoslaviji. Popoldne je priča Mauri Dora na koncu svoje izpovedi, potem ko jo je predsednik že odpustil, smatrala za potrebno, da slovesno izjavi, da sta se ona in njen mož borila za Italijo in ne za Rusijo, kar pa se tudi predsedniku zdi tako važno, da mora hitro v zapisnik. Pri naslednji priči pride do incidenta, ko neki obtoženec odločno zanika trditev priče. Sedaj se izkaže s svojo srčno kulturo odvetnik Marin iz Vidma. ki zabrusi na račun obtoženca: ((Zadostuje pogledati ga v obraz«. (Naj odvetnik Marin poskusi za nekaj časa zamenjati z obtožencem, pa bo videl, kakšen bo njegoy obraz!), Nato je pa nadaljeval z grožnjo: «In tega vam ne bomo pozabili, tudi če pridete iz kletke; napravili bomo kakor vi«. Pri zaslišanju Persoglie Ivana pride do čudnih trenutkov, ko se priča brani dati jasne odgovore. Odvetniki civilne stranke trdijo, da se priča boji povedati resnico, češ da se je sinoči zaradi tega celo jokal. Pri nekaterih izvijajočih se odgovorih povzroči ta priča celo smeh. ne da bi to najmanj hotela. Bilo je še nekaj prič, katerih izjave pa niso bistvene važnosti za dogodek na Porzusu. • • • Današnji «Giornale di Brescia« je objavil r.a prvi strani članek z naslovom: «In margine a un processo, il passato di ver- gogna e’ un presente da medi-tare« s krterim pisec «Hispani-cus« (:v°deii smo, da je neki Porte) navaja neke besede našega dopisnika, s katerim da je Hispanicus skupaj sedel. Nadalje mu je naš dopisnik pokazal izvod Primorskega dnevnika, — tako piše Hispanicus — in mu prevedel nekaj vrst iz članka o procesu Cim je naš dopisnik ta članek prečital, se je takoj odpravil k ravnatelju omenjenega lista ter mu predložil v objavo popravek, v katerem poudarja 1. da Hispani-cusa sploh ne pozna in torej ne ve, če je kdaj z njim skupaj sedel, 2. da nikomur, torej tudi Hispgnicusu ni dajal nikakršnih izjav, iz česar sledi 3. da ni nikoli izgovoril navedenih besed, 4. da ni nikomur kazal Primorskega dnevnika in ničesar iz njega prevaja! in 5. da so besede, ki so navedene kot prevod iz Primorskega dnevnika, popolna potvorba tega, kar je naš list res pisal. Gospod ravnatelj lista «Giorna-le di Brescia« se je opravičil, češ.da gre za neljubo napako in obljubil, da bo popravek, ki mu ga je izročil naš dopisnik, objavil. R. R. S lil. zasedanja'A» tržaški delavec Po toči zvoniti je prepozno IM skupščineiahko preživlja sebe--------------------- LR Slovenije'1”sv0*°^ruž’*nospiaž02l*oo3ur? (Nadaljevanje s 1. strani) na objekte elektrogospodarstva ln rudarstva, da se ustvari potrebna energetska baza. Nato je govornik analiziral gospodarski plan za leto 1050. po posameznih industrijskih panogah. Znonosl in kulture V letu 1949 so znašali ce'otni proračunski izdatki 306,2 milijonov din, leta 1930 pa bodo znašali 919,7 milijonov din. Minister za znanost in kulturo dr. Jože Potrč je v svojem govoru med druaim poudari), da odpade na investicije za visoko šolstvo 504 milijonov dinarjev, Ta vsota je za pojme iz bivše Jugoslavije naravnost ogromna in pomeni resnični prelom v zgodovin! stoven:;kee8 visokega šolstva, \z tega je najbolje razvidno, kaj pomeni za znanost in znanstvenike ljudska oblast in kaj pomeni zanjo diktatura buržoaznega razreda, zlasti pr! majhnem narodu, ki ga zatirajo in ki se mora boriti za svoje par on n o osvo-bojenje. Za akademijo za upo. dabljajočo umetnost odpade 3.1 milijona, za akademijo za igralsko umetnost 8.1, za Solo za umetno obrt 2, za potrebe Narodne galerije 2.4. ra muzej NOB 5,2 milijona itd. Minister Potre je poudaril, da imamo Slovenci v primeri z letom 1931) trj nove fakultete in da jp število Študentov podvojeno. • Po uredbi na podlagi renubhškeaa zakona o visokem Šolstvu bomo imeli odslej na tehniki Sest fakultet. na univerzi 4, dve medicinski in še samostojno agronomsko gozdarsko fakulteto poleg _ umetnostnih akademij in višje pedagoške šole. Podroben plan je naslednji: za vO-dogradbeni laboratorij 4,5 milijona. za kemični institut 7,1, za rudarski institut 3,2 za metalurški institut 18, za agro. nomsko in gozdarsko fakulteto 9,3, za študentsko našel io 80. Za stanovanja za metalurški institut 5 ter za elektroinstltut z internatom za 500 visokošoleev 100 milijonov. Poleg tega je določenih v nroračunu še 232 milij. izrednih inveštic. kreditov za visoke šole in univerzo. Do konca 1951 bo imelo stanovanja 2500 študentov. Brez dvorna je vse to krasen maternih! dokaz slovenskega kulturneco napredka, in dokaz, da Partij« m ljudska oblast ne poznata ■-amo neko platonično ljubezen do znanosti jn dela, ampak da komunisti spoštujejo znanost in jo visoko cenijo, zato ker sami delajo zelo naoorno na enem ali drugem popriiču, Lesna industrija Minister za lesno industrijo Tone Fajfar je povedal, da je državni »ektor gozdne -proizvodnje po količini in vrednosti Izvršil plan v sečnji jn izdelavi 105 odst., v soravilu 101.2 odst. v oddaji 97,4 odst. V žagarski proizvodnji je bil plan izvršen s 106 odst. po vrednostj in količini, po asortimentih pa 97 odst Lesno predelovalna industrija je Izvršila plan po obsegu 104 odst., po asortimentu pa 97 odst. Nedržavna lesna proizvodnja je plan dosegla s 97 odst. Na novo je bilo zerajenih 114.5 km cest. 57 km žičnih, s čimer je bil izpolnjen in presežen petletni plan žičnic. Dozidana je bila iovi la pohištva v Novi Gorici: deloma zgruje-no lesno industrijsko podjetje v Kočevju. V drugj polovici lanskega leta je‘bil napravljen revolucio-naren prelom v proizvodnem procesu;’ stari individualni način dela je bil zamenjan z bri--radnun načinom. Danes obstala že nad 210 gozdarskih briaad. Ta način dela se na široko uvaja tudi n*i žagarski in predelovalni Industriji. Lani je bilo ustanovljenih šest dvoletnih šol zn posamezne panoge lesne industrije. Nižja lesna šola v Ljubljani vzgaja lesne manipulante. lesni oddelek tehnične srednje jnle in mizarska delo-vodska 4Ma pa pripravljata številne srednjo kadre. Nove Btro-kovnjake dajata letni proizvodni in gozdarski tehnikum in nižta gozdarska šola. Ustanovljena je bila v Ljubljani gozdarska fakulteta, katere pomen bo segal preko meja republike Slovenije. Medtem ko so po mestu vedno bolj razširjeni lepaki, ki imajo namen prikazati velik procvit gospodarskega življenja na našem ozemlju, nam stati-tični podatki o zaposlenosti tržaškega delavstva ' dokazujejo, da se število brezposelnih delavcev iz dneva v dau veča ter da se je položaj prebivalstva na_ našem ozemlju poslabšal. Kdor bi hotel tej naši druge skupine nimajo dela, izplačuje vodstvo nekako podporo y višini 66 odstotkov normalne plače. Delovni urnik teh delavcev, ki jih je skupno okrog 1100 se je tako zmanjšal na 55 delovnih ur tedensko. Tako prejmejo delavci Arzenala tedensko plačo, ki znaša približno 4.800 lir. Ce prištejemo tej še draginjske in družinske doklade, vidimo, da Ponovne akcije za vpisovanje v ES ne bodo mogle rešili položaja kominjormisličnih »sindikatov", ki postaja vedno bol| kritičen trditvi ugovarjati s puhlimi iz-1 prejme družinski poglavar me-govori, noj ši le površno pre- j sečno okrog 24.000 lir, drugi de- čita vesti, ki jih dnevno ob javljajo lokalni časopisi v zvezi z neštetimi odpusti z likvidacijami podjetij in tovarn itd. Samo te številke mu bodo jasno dokazale, kakšen je pojožaj v naših tovarnah in v kakšnih razmerah živi tržaški delavski razred, odkar »uživa« »dobrote« Marshallovega plana. Kdo ne pozna tržaškega Arzenala, v katerem je zaposlenih toliko tržaških delavcev. Čeprav so «preroki» Marshallovih »dobrot« obljubljali vsem našim tovprnam toliko novih r.aročil, da bo s pomočjo teh prav »gotovo« zagotovljena zaposlitev kar največjemu številu delavstva, se je položaj v tržaškem Arzenalu v zadnjem času zelo poslabšal. Z izgovorom, da primanjkuje novih naročil, ki bi dala možnost zaposlitve vsem uslužbencem, je vodstvo pred časom porazdelilo te uslužbence v tri skupine, od katerih vsaka te zaposlena tedensko le tri dr.i. Za ostale tri dni v tednu, ko delavci c.ie ali lavci celo manj- Ali lahko tak delavec preživlja svojo družino s to vsoto v razmerah, ki vladajo na našem ozemlju? Na upravičene proteste svojih uslužbencev, daje vodstvo Arzenala vedno Uti odgovor: pomanjkanje novih naročil. Odgovorne oblasti bi morale končno uvideti, da se tak položaj ne more nadaljevati ter da danes ne more živeti delavec s plačo, ki znaša komaj 24.000 lir. Kaj nameravajo ukreniti, da bi se ta položaj izboljšal? Delodajalci, ki groze svojim .uslužbencem z odpusti ter z likvidacijo obratovanja zaradi tega, ker so ti prenehali z nadurnim delom, bi se morali zavedati, da industrijskim delavcem ne preostaja drugega kot odločna borba za obrambo svojih pravic in interesov, ki jih delodajalci dnevno kršijo. Ta borba bo iz dneva v dan bolj odločna, čim bolj bodo delodajalci vztrajali pri svojem krivičnem stališču. »Po toči zvoniti je prepozno« — pravi star slovenski pregovor; če bi ga poznali tukajšnji kcminformistični »sindikalisti«, °i se njegovega nauka prav gotovo poaluždi ter ne bi objavili članka V včerajšnjem «L’Uni-ta», ki zveni kot klic vpijočega v puščav; in ki bo vplival na še preostale pristaše Vida-iijeve politike kot mokra prha. Kako to, se bodo vprašali začudeno tisti, ki so verjeli natolcevanjem in kričanju «sin dikalistoV« a la Radich itd., da dikalno organizacijo ponovno vse tiste delavce, ki so se iz kakršnih koli razlogov od te odstranili? Cq, je bila sedanja sindikalna politika tako »pravilna« in »uspešna« pač ni mogoče, da b.i se bili tržaški delavci odstranili od svoje sindikalne organizacije, v kateri so vendar vztrajal^ ves tisti čas, ko so bili na vodstvu »izdajalci« interesov delavskega razreda. Ce so Pa vendarle odstranili. potem je treba poiskati vzrok, ki Pa prav gotovo ne Konferenca partizanov STO bo v nedeljo 22. t. m. ob 9. uri v dvorani na stadionu „Prvi maj44, Vrdelska cesta št. 7 • Sv. Ivan, Trst Glavni odbor Zveze partizanov * Trst so potrebne po takih «uspehih», kj naj bi Jih dosegla sedanja sindikalna politika v korist or krepitve sindikalno organizacije, «take nespametne« in zelo »nerodne« izjave? Komu naj torej verjamejo, komu zaupajo? Ali naj verjamejo dosedanjim izjavam »sindikalistov« na vodstvu ES, kt so do sedaj zatrjevali, da se je število članov ES še povečalo, odkar so bili odstranjeni z vodstva »trockisti« in »bubičevci«, ali pa naj verjamejo izjavam istih ljudi, ki pa zatrjujejo se-I daj, da je treba privesti v sin- l/rieraj burja 125 km na uro vije, vije skozi tisočletja priučeni napev; igriva in nagajiva posnema nesodobna pokrivala Z meščanskih plei, zbira po kotih prazne kositmice in tenklja Z njimi, kakor da je najeta v reklamne namene od te ali one ameriške razpečevaltiice 4 ’ : zgoščenega mleka. Buhne od časa do časa s spoštljivo stodvajset-kilcmetrsko brzino, ro-potaje z lesenimi polkni in iivopisanimi reklamnimi deskami, pa zopet odneha in skrita za voglom preči na zamišljene ga meščana ali na sramežljivo meščanko. Tuleč vedno eno in isto melodijo, ki bi si jo morali nedomiselni tržaški oddajni postaji posneti na ploščo ter nam z njo hladiti poletne večere, se pokaže pogosto nesda nevarna, vendar predstavlja s svojim neizčrpnim sapnim mehom že skozi stoletja tržaškemu kotlu najcenejše in naj te* meljitejše higienično omelo .,. Pevski m zborom V nedeljo 22. t. m. ob 15 bo v Velikem Hepnu odkritje spomenika padlim partizanom. Vabimo pevske zbore, da pri tem sodelujejo in ponovijo sledeče pesmi, ki jih bodo ob te] priliki skupno zapeli: 1. Bazoviška, 2, Žrtvam, 3. Hej brigade. Za pevske zbore iz Sv. Jakoba, Sv. Ivana in Bar-koveij, je organiziran avtobusni prevoz. Odhod ob 13. uri s stadiona ePrvi maj«. Priporočamo točnost! Prosvetno predavanje v Sv. Križu . Kmetijstvo Inž. Jože Levstik je poudaril v svojem poročilu, da je bilo delo usmerjeno predvsem na utrjevanje in graditev socisli-stičnega sektorja kmetijstva, kamor je bilo investiranih nad 60% investicij v kmetijstvu, Nato jc navedel podatke o izpolnitvi proizvodnega plana pose Dno glede na državna posestva. ki so se organizacijsko zelo okrepila. Ko je govoril o investicijah za leto 1950, je povedal. da je za državni socialistični sektor določeno 166 milijonov 700.000 din. Za zadruge 316 milijonov, za zadružne do move 169 milijonov. (O naraščanju števila zadrug glei poročilo Sergeja Kraigherja). Nato (e poudaril, da Je bila lanska letina V Sloveniji zlasti v poljedelstvu nadpovprečna Govorit je nato o kmetijskem znanstvenem delu. pri katerem se strokovnjaki trudijo, da se kmetijska proizvodnja osvobodi neugodnih elementarnih vplivov. Ko je govoril o vzgoji kadrov, je povedal, da je lani absolviralo tečaje 3335 tečajnikov. 618 učencev je obisko. valo nižje kmetijske šole. 104 pa kmetijski tehnikum Ustanovljenih je 7 dvoletnih kmetijskih šol Sedaj je na tečajih 800 zadružnikov, nižje kmetijske Sole' imajo 345 učencev srednje 620. kmetijska fakulteta pa šteje 254 študentov. Samo za srednje šole znašajo Štipendije 5,900 000 din Za t(?«a)e in šole brez fakultete so lam porabili 32.550.000 din. za letos je dpločeno 23,900.000 din Prosvetni krožek v Sv. Križu vabi filane na prosvetno predavanje, ~i bo danes ob 20 na sedežu društva. Predava prof. Miroslav Ravbar. Prosimo za točno in polnoštevilno ude. ležbo. Prve žrtve burje Pa Te;i bi moralo danes boriti v sklopu svoje sindikalne organizacije protj ofenzivi delavskega razreda? Prišlo jih bo morda nekaj stotin, ti vendar ne morejo predstavljat; tisočev in tl-šočev delavcev, ki So bili še pred dvema letoma vključeni v sindikalni organizaciji, pod vodstvom katere sq sg tako hrabro upirali ofenzivi In napadom delodajalcev? Pa so si izmislili način in sicer akcijo za ponovno vpisovanje v ES — ta akcija naj bi rešila V zadnjem trenutku, kar se še rešiti da. Toda kominfonnl-stični »sindikalisti« ne vedo tega. da se tisti delavci, ki so se iz kakršnih koli «razlogov» odstranili iz svoje sindikalne organizacije, ne bodo v to povrnili vse do tedaj, dokler n« bo njeno vodstvo pričelo ponovno a tisto razredno borbo, ki bo lahko edina zagotovila zmago vsemu delavskemu razredu. Zato so zaman vai pozivi, zaman vsa če tako »odkrita« priznanja — tržaški delavski razred jc s svojo dolgoletno borbo dokazal, da je zmožen voditi odločno borbo proti delodajalcem ter da je pripravljen to odločno borbo nadaljevati, pa če bo to pogodu »sindikalistom« a la Ra-dieh. ali pa ne. Ob peti obletnici smrti tov. Laha Ervina-Tugomira KOLEDAR Cfiedati&e - - Hladil Petek 21). januarja Fabijan in Boštjan, Zivotin Sonce vzide ob 7.40, zatone ob 16.54. Dolžina dneva -9.14. Luna vzide ob 9.13, zatone ob 19.17. Jutri sobota 21. januarja Neža, Janja OdUrit'e sscmenHia padlim borcem V nedeljo 22. t. m. ob 15. uri bo odkritje spomenika padlim borcem v NOB iz re-peniaborske občine. Glavni odbor Zveze partizanov vabi partizane, aktiviste in vse demokratično ljudstvo, da se udeleži proslave. Koliko žalostnih in nepozabnih obletnic pozna zgodovina borbe v ilegali antifašistične mladine Tržaškega o-zemlja; med te nepozabne obletnice spada tudi obletnica smrti enega izmed najbolj požrtvovalnih borcev tržaške antifašistične mladine tov. Laha Ervina-Tugomira, katerega so nacifašistične zveri odpeljale « novembru 1944 v grozno taborišče smrti Mauthausen., od koder se ni nikoli več vrnil. Suhoparno poročilo Rdečega križa o njegovi sm rti, ki naj bi nastopila prav na današnji dan leta 1945 — to je bilo..vse, kar je še preostalo za tov. Ervinom, katerega je tržaška antifašistična mlAdina zaradi njegovega požrtvovalnega dela ter njegove borbenosti tako ljubila Tov. Lah Ervin-Tugomir se je rodil J. januarja 1924 v Mariboru, a vsa leta vojne je preživel v Trstu, kjer se je takoj vključil v borbo demokratičnega ljudstva ter pokazal svojo borbenost, predanost in sposobnost v vrstah antifašistične mladine Tržaškega ozemlja, med katero je z vso požrtvovalnostjo delal, dokler ga ni Collottijeva policija oktobra 1944 aretirala. Tov. Ervin - Tugomir bo ostal tržaški antifašistični mladini v spominu kot vzor požrtvovalnega in borbenega mladinca. Tov. Ervinu - Tugomiru večna slava! Tajništvo OF I, okraja javlja, da bo danes 20. t. m. ob 20. uri n.a sedežu v Ul. Macchia-velli 13, II plenum odbornikov I. okraja. Smučarski izlet v Žabnice in Trbiž Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 22. t. m, smučarski izlet v Zabnice in Trbiž. Odhod bo v nedeljo zjutraj ob 4.30 iz Ul. F. Severo. Vpisovanje v čevljarni Gec y Rojanu, Trg Tra i Rivi 2 in v čevljarni Pirec - Transalpina, Ul. Settefontane 3. Posledice diskriminacijske politike D Mi Trta LeoniSa | je hotel v pijanosti ukrasti 9 kovinskih pepelnikov. Vratar V našem dnevniku smo vče-1 je mladeniča z,ugrabil in ga iz-raj objavili vest, da Je izginil rodil v varstvo nekemu agentu z doma iz Ul. Bonghl 33 Tarsi civilne policije. Z njtm je nato Leonido. Izginoli mož pa je včeraj ob 12 prišel na policijo, kjer je povedal, da je 17. t. m. V prvih jutranjih urah v baru »Cimetta« spoznal dve ženski. Ker so ga je Leonid do takrat že precej nalezel, je odšel z njima na neko stanovanje v Bnrkovljah, ne ve pn več točno povedati kam. Ko se je Leonid Čez nekaj časa zbudil, obeh žensk ni bilo več, z njima pa Je izginilo tudi 20 tisoč lir, moška ura, nalivno pero in dva para očal. Skupna škoda znaša 42 tisoč lir. Tako se je izginotje spremenilo v tatvino, policija pa je uvedla preiskavo, da bi izsledila obe tičici. tatič odšel na postajo Rdečega križa, kjer »o zdravniki ugotot vili, da je fant hudo pijan in bolan na nervozi. Zaradi tegžt ga niso takoj vtaknili za zapahe, temveč ga oddali v zdravniško oskrbo. ,Moro" so igrali Pepelnike le holel ukrasti Predvčerajšnjim je neka patrulja civilne policije zaslišala pred gostilno «Gianni» v Ul. Economo 3 vpitje, ki je prihajalo iz gostilne. Radovedni po lifiati so vstopili V notranjost lokala in tam presenetili dva vneta igralca prepovedane igre »mora«. Seveda so ju takoj za' pisali, poleg njiju pa še lastnika lokala, ki jima je dovolil to igro. Zaradi tega se bodo Predvčerajšnjim je vratar morali pred sodiščem zagovar- hoteln «Excelslor» presenetil 18-letnega B. S„ ki ga policija še ni bolje identificirala, ko Jati lastnik lokalu Bazzara An gelo in igralca «more» Bazzara Sergio ter Riosa Angelo, Prejeli srno iz vrst naših či-tateljev naslednji članek: V nedeljski številki «Primorskega dnevnika» sie popolno, ma pravilno v članku »Moralna odgovornost za vandalizem v Nabrežini» označili resnične krivce, ki s svojim krivičnim postopanjem d.o narodnih pravic Slottencev dajejo poguma šovinističnim in fašističnim elementom, ki bi se ne upali niti pisniti, če bi oni, ki upravljajo naše ozemlje, resnično bdeli nad enakopravnostjo med obema narodoma, živečima tu pri nas. Hočem mm opisati še drugo kvarno posledico diskriminacije Slovencev, ki se je pojavila pri nas, tu pri Sv. Ani. Vsej naši javnosti je znano, da sta se do letošnjega šolskega leta italijanska in slovenska šola stiskali v. stari, za šolo samo preurejeni stavbi. Res je, da jc bil pouk močno skrajšan, toda resnici na ljubo moramo povedati, da je bilo razmerje šolskih učnih ur tako, da se ni bilo mogoče pritoževati. Odnosi med slovenskimi in italijanskimi učenci so bili dobri; nikoli ni prišlo do medsebojnih žalitev. Tudi odnosi med slovenskimi in italijanskimi učitelji, kolikor mm je znano, so bili vsaj lojalni. Ko pa je bila dograjena nova šola pri Sv. Ani, je ,šola/ca oblast odločila kljub protestom nas staršev, da gre v novo šolsko zgradbo le italijanska šb-la, slovenska pa naj le kar ostane v stari hiši. Posledice te,očitne diskriminacije so se pojavile med samimi otroci. Medtem ko ni prišlo, prej nikoli do incidentov, smo zadnje čase priča prav neljubim dogodkom. Pogostcma se ponavlja, da učenci italijanske šole zmerjajo slovenske učence, ki se vračajo mimo italijanske šole na svoje domove, s «ščaut» Ljudje so opazili, da so nekajkrat bila priča teh dogodkov nekatera italijanske učiteljice, ki pa niso na nekulturno obnašanje svojih učencev nič reagirale, temveč so se jim celo blagohotno nasmehnile. To sc sadovi dvojne mere, ki jo uporablja šolska oblast, kadar je treba ponižati slovensko ljudstvo. Ni čudno, da se jc ob potuhi anglo-ameriške uprave zopet prebudilo staro fašistično niegalomanstvo v šovinističnih učiteljih. Zal nam je za ubogo mladino, ki jo vzgajajo taki učitelji, Mi bomo ostali budni in če se bodo taki primeri zmerjanja in sramotenja slovenskih otrok nadaljevali ob očitnem odobravanju šovinističnih učiteljev, se bomo zanimali za njihova imena, du bo nad njimi izreklo svojo sodbo italijansko demokratično ljudstvo, če odgovorna šolska oblast ne kaže nobene volje, da bi zatrla v kali ob-novljenje fašističnega režima Šovinistični učitelji naj se zavedajo, da ni Mussolinijevo drevo zraslo do neba, pa bo toliko manj zraslo drevo njegovih pritlikavih naslednikov. I RADIO I Kotoakovec: Cač Meri 200, Sluga Anica 200, Svab Pierina 300; Miklavec Zoro 500, Toškan Ida 200, Rakar Marčeta 200, Tončič Stana 325, Ličen Albina 200, Kariž Marija 100, Medvešček Lojzka 250, Pregare Zdravko 500, Pregare Silvester 500, Macarol Kan-dido 100, Kette Marija 300, Barbarič Josipina 250, Ring Glzela 150 lir. Unašič Irma 300. nabrano '• Rlcir.anjlh ob obdaritvi t «'>« Švara Angela 100, Kuret Marija 50 lir. Skedenj: Sabati Josipina 50, Stepančič Štefanija 20u, Berto. Marija 250. Nabrano v Rojanu: Zubranič La. dislav 200, Novak Ivan 300, Ra. poteč Emil 280, Rudež Edvar 400, Frandolič Friderik 500, Pi ščanc Sabina 100, B. P. Z. 600. «CITRUS» 1.000, Milka 500, Olga 500, Perko Rafael 1,000, V. Sinda-tič 200 lir. S 1.11 V KIV S K«--------- IV /1K 0 HIV II (>i.i:ii/ii.išče za Tržaško uzuinlje Danes 20. t. m. ob 20. uri gostovanje v dvorani kina na Opčinah s komedijo Branislava Nušiča Sumljiva oseba Prodaja vstopnic v ptlOP it Cok na Opčinah. ROJSTVA SMRTI IN POROKE JUG0SL. C0UE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc) PETEK 20. 1. 1950 6.30: Jutranja giasba; 6.45: Poročila v Italijanščini in objava sporeda; 7.00: Napoved časa . poročila v slovenščini in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Veder opoldanski koncert; 12.30: De Falla: Trirogelnik; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda: 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Pevski koncert sopranistke Kozem Rožice - nato lahka glasba: 13.45: Ljudska univerza v slovenščini: Sužnjeposestniški red; 14.00: Igra vaški kvintet; 14.30: Pregled tiska in poročila v ital.; 14.45; Pregied tiska in poročila v slov. 17.30: Aktualna politična vprašanja (v ital.); 17.45: Ritmična glasba; 18.00: Športni pregied (v ital.): 18.15: Komorna glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Zabavna glasba; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45; Sindikalna ura (v ital.): 20.00: Radijski obzornik (v ital.); 20.15: Poje kvartet «Tržaški fantje«; 20.45: Uga-nite kaj igramo; 21.15: Simfonični koncert; 22.00: Iz življenja jugoslovanskih narodov (v slov.); 22.20; Partizanski napevi; 22.40: Lahka glasba; 23.00: Zadnja poročila v Ital.; 23.03: Zadnja poročila v sTov., Dne 19. januarja 1950 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 11 oseb in poroke so bile 4? Poročili so se: uradnik Laz-zini Ettcre in gospodinja Vol-Pi Vera. čofer Vesnaver Um- 1 berto in gospodinja Visintin Pasqua, uradnik Romano Ar-cangelo in pletilja Idolo Cor-| nelia, mizar Cecotto Primo in gospodinja Marcusi Lidia. Umrli so: 47-letni Caisel Francesco, 67-letna losbar Ma-rlja vd. Zalar, 30-letni Turko Antonio, 52-letni Pis"in Rorrrlc, 80-letni Silli Alclde, 65-'etni Fabian Pietro, 68-letna Cucaepa Angela por. Zoglia, 54-]etni Tavio Alberto. 83-letni Cancia. ni Giacomo, 52-letni Viezzoli Michele in 62-letna De Cilia Eva vd. Niccletti. V nedeljo 22. t. m. ob 16. «5 gostovanje v dvorani pro' svetnega društva na Kontovelu s komedijo Branislava Nušiča Sumljiva oseba Gledališče Verdi Jutri ob 20.30 bo v gledališči* Verdi zadnja ponovitev Giofr, danove opere «Fedora». Preot stava bo za red A. Dirigira Afl* tonio Guarnieri. Pevci v glav' nih vlogah isti kot na premieri« tflihatfi iz Tftenc TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8150-8200, pa- pirnati šterling 1500-1530, dolar 655-657, telegrafski, dolar 667-669, švicarski frank 155, 100 francoskih frankov 170, avstrijski šiling 22-23, zlato 950-960. Nočna služba lekarn v mesecu januarju Barbo-Carniel, Garibaldijev trg 5, tel. 90-015; Benussi, Ul. Cavana 11, tel. 52-72; Ravasini, Trg Libertš 6, tel- 89'81: «Alla Salute«, Ul. Giulia 1. tel. 95-369; Zanetti’, Ul. Mazzini 43, tel. 78-18; Harabagtia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Lekarne z nočno službo se zapirajo ob 21, dodatne Pristojbine pa se pričnejo pobirat] po 22. uri. H/UPRAVA PRHI) TiMASKIM SOOISČRM Ka razbito čeljust clve leti zapora so prisodili avstralskemu mornarju Včeraj in predvčerajšnjim je zavezniško vojaško lodišče v Trstu razpravljalo proti avstralskemu mornarju Williamu Whitheju, ki je bil vkrcan na neki angleški ladji. Obtožnica mu je očitala, da je novembra lani v Trstu z udarcem pesti razbil čeljust neki K. Lani se je v starem mestu, domenil neki avstralski mornar z nekim dekletom. Ko pa sta se naveselila ji je mornar razodel, da je brez denarja; obenem pa ji je obljubil, da ji bo za protiuslugo naslednji dan prinesel usnjeno žensko torbico. Rečeno, dogovorjeno! Drugi dan je «galantni» mornar v resnici prinesel torbico, spremenil pa svoj prešnji dogovor v toliko, naj ona torbico proda in mu prinese denar, ker je v denarni stiski, zagotavljajoč ji, da ji bo v boljših razmerah povrnil, kar ji je dolžan. Mlademu avstralskemu Don Juanu je dekle s ceste res zaupalo ln mu izročilo izkupiček za torbico. Od takrat je Avstralec izginil in ga je prevarjenka zagledala vnovič šele 6. novembra lani v gostilni «A1 porto« v starem mestu. Seveda je takoj zahtevala od njega, naj ji povrne dožni znesek. Pričel se je prepir, v katerem je K. prisoltlB zastonjkarju gorko klufuto. Da b; ne bilo hujšega, jo je on pobrisal in se čez nekaj času zopet vrnil v lokal v družbi dveh stanovskih kolegov. Sture rane pa Se niso bile zaceljene Zopet sta st avstralski ljubezenski zastonjkar in K. skočila v lase. Ona je bila tako razjarjena, da Je v jezi pljunila proti neznačajnežu. Njen pljunek pa je po nesreči zgrešil cilj in padel na enega izmed njegovih spremljevalcev, obtoženegu Williama, ki je tu-koj segel po svojem boksarskem znanju in jo udaril v čeljust z dobro pomerjenim udarcem pesti. Njegov udarec pa je bil tako močan, da je nesrečnici razbil čeljust, zaradi katere je morala v bolnico, on pa pred sodišče. Po govoru vojaškega tožilca kap. Dyeja je predsednik sodišča obsodil obtoženega Willia-m« na 2 leti in 4 mesece ječe z vsemi olajšavami ki jih dopušča zakon, tako da sta mu bili dve leti oproščeni in bo moral sarno 4 mesece v zaporih «Co-roneja« premišljevati, če je bilo vredno tako surovo udariti nežno žensko bitje. Angleški motociklist / so bori s smrtjo Včeraj smo v našem dnevniku objavili poročilo o prometni nesreči, ki se jc dogodila na Senenem trgu in pri kateri je bil laže ranjen mehanik Her-mun Umek. Nesreča pa je zahtevala mnogo težje posledice, kajti angleški motociklist, ki je podrl Umeka, je pri trčenju tako nesrečno padel, da se sedaj zaradi poškodb bori s smrtjo v vojaški bolnišnici. Vse ljubitelje slikarske ume*! nosti opozarjamo na umetniška razstavo slikarjev iz Fir*®6 ki je v galeriji »Scorpio®*^ Pet najbolj vidnih predstavo1' kov razstavlja tam svoja deU| Smučarski izlet PDT v Črni vrh V nedeljo 29. t- m. pri^ planinsko društvo v Trstu sit"1' čarski izlet v Crni vrh. VP|S^ vanje do vključno ponedcljs8 23. t. m. v čevljarni Ptrc-Trafs' alpina. Ul. Settefontane 3 ter v čevljarni Gec v Rojanu. Tf» Tra 1 Rivi 2. KINO Rossetti: 16.00: «Tretji mož«. Cotlen, Aliča Valil. , Esceisior: 16.30: »Poljub Vener"’ Ava Gardner, R. VVatker. w Fenice. 16.15: «Moje telo te segrelo«, Jean Russtl. Fllodrammatico. 16.00: »TrMlfn Odiseja«, Mac Mahon. Alabarda. 16.00: »Toto le Moko* Garibaldi 15.00: »Stara Kalifov*1 ja«, Ray Milland. ideale. 15.30: »Hči vetra«. B. ™ vis, H. Fonda. . Itupero. 16.00: »Moja hči« L>',e tad Lamard. Italla 16.00: »Toto le Mokč«. , Viale. 15.00: «Verige» A. NazzV" Vlttorio Veneto. 16.00: »Zlata tinjica«, Philips Galriert. I Adua. 15.00: «Bandit brez imen*?' Armonia. 14.15: »Kastiljski kaP1’ tan«, t. Power. Azzurro. 16.00: «Cudežen člove**’ Danny Kaye. Belvedere. 16.00: «Zaljubljenk>* Maria Felix. L, Kino ob morju. 15.30: »Dolga P® vrnitve«, John Ford. Marconi. 15.30: »Rajši imam K* vo», D. Kaye. , Massimo. 16.00: »Sirena Konj* Hedy Lamarr, W. Pidgeon. , Novo Cine. 15.30: «Noetova D»r ka», Gianni ln Pinotto. Odeon. 16.00: »Spet te bom P*' šel«. Delia Scala. Radio. 15.30: «Zena dneva«, SPe“ cer Tracy. Savona. 15.00: «Zaseda na dnt)*’ Tyrone Potver. Venezia. 15.00: »Kobra« M. M«11' tez, John Hall, Sabč. ’ Vlttorla. «Noč na prostem«, ® nis Morgan, Jane Wyman. Kino v Skednju. «La TraviaD*1 Verdijeva opera. Coretti - zmagovalec kolesarske dirke čez drn in strn v Kopru Na nedeljski kolesarski dirki čez drn in strn v KoDru je bila zelo velika udeležba špurt-nikov i« Trsta in Istre, Prireditev je dobro uspela in dela čast Istrgkemu kolesarskemu društvu, ki je bil oi-uanizutor. Zmagal je Coretti. kakor je bilo pričakovati, suj jP edini, ki je v tej vrsti športa »specialist« Posebno pohvalo zasluži nai-mlujši udeleženec Della Santa iz Istre, ki je z znanim Selier-lem prišel četrti na cuj. Imenovali bomo samo prvih ■ i i ki >o prišli na cill po sledečem vrstnem j-edu: 1. Coretti (T), 2. Grlo (I). 3. Huimondl (T), 4. Detla Santa (I) 5. Selier (I) 6 Cimo-roni (T), 7. Bralco (I). 8. Germani (I), 9. Poklen (I). 10. Si-rotij (I) itd. NOGOMET IN TEKMA V ODBOJKI V nedeljo 22. t. m. bo v Ko. pru nogometna tekma za pv-venstvo Tržaškega ozemlja. Ob 12. uri se bosta srečali obe Gorici in odigrali tekmo iz prejšnjih kol. Ob 14.30 pa bo na istem Igrišču nastno obeh reprezentanc cone A in B. (, » v, Ker vlada za nedeljski nogomet v Kopru veliko zanimanje, obveščano občinstvo iz Trsta, da se lahko poslnži por. nika, ki odhaja s pomolu 0b enajstih ter se vrača iz Kopra ob 17.15. V Trstu pa bo v nedelio nadaljevanje tekem v odbojki za ((Zimski pokal« na stadionu «Prvi maj«. Tekme bodo dopoldan. Točen razpored prinesemo v soboto. VABILO NA SEJO ZDTV, odsek za odbojko, v# bi vse vodje moštev, ki tekn111 jejo za «Zimski pokal«, s udeležijo današnje seje na •* dežu v Ul. Macchiavelli 1**’ ki bo ob 19. uri. Zaradi vafnl) sli seje naj nihče ne manjka- sahovski turnir v thsT11 V naduljevanju šahovsk*^ turnirja v Trstu lahko »*dij zabeležimo samo dve odiž*'8,: partiji. V prvi jc uspelo B8V da jc z močnejšim naspr0„M kom dr. Puulinijem delil *L točke. Vsekakor j0 to za nl:g dega igralcu lep uspeh, ki bo dal poguma za usoežno 8" daljevanje turnirja. Drugo tijo pu slu odlgrelu Luk« :n Grobovjek p0 dveh urat) * d°1 igranja je uspelo Gro® ,, i Ir 11 Dro.v,n„.,4;_ šku premagati svojega nasP1« f nika, čeprav bi lahko Luk**^j, večjo previdnostjo izsilil f® Slednji je imel prednost v 0 Padu, ki pa je ni izkoristil, jp Danes je zopet igralni dah' bo verjetno prinesel ko*’ presenečenje. ZAHVALA MARIJA MAVER iz ca se naiprisrčneje zahvali ^ vsem vaščznom in znancem ^ vso pomoč, ki so ji jo nudn1.^ času boleznj in ob bridki gubi njenega »I JV A Istočasno «e prisrčno ljuje pevskemu zboru i« rjy ljunca in g. župniku za po*r* ne obrede. Boljunec 20. I. 1950. .. , . ggjB oL , S J, J r i |Bk jil Bik Sjj H gg i gafšgžai - : PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301a - I.; . TEL. 70 Z IX. ZASEDANJA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA O delu oddelka za notranje zadeve (Nadaljevanje in konec) Pregled izvrševanja, kazni v preteklem letu nam dokazuje znatno upadanje, in to y razmerju z letom 1948, ki je v le-tu 1949 preko 30 odst. obsojen, cev ter upravno kaznovanih z odvzemom svobode manj. Tudi Pri iias kaznovanje predstavlja obliko v kateri oblast prisili krivca, da popravi a storjenim dejanjem povzročeno . Večina obsojencev, ka-01 tudi upravno kaznovanih na Poboljševalno delo z odvze-°m svobode, ki so v letu 1949 !w.a.jali ka«ri, je bilo v gIavtlem zaposleno. bjihovo delo je uvedeno nagrajevanje - na podlagi sto. C P or o čil o tov. Kralja Franca) ukrepi z, disciplinskim kakor tudi s sodnim postopkom. Gre namreč za zlorabe službene dolžnosti v odnosu do ljudi, ki bi, ako bi jih dopuščali, povzročali veliko škodo ugledu ljudske oblasti in spoštovanju naše ljudske zakonitosti. Mislim, da bo treba tudi v bodoče nadaljevati &s odločnejšo borbo za odpravo pomanjkljivosti kakor tudi za spoštovanje zakonitosti tako, da pride ta čimbolj do izraza; s tem bomo dali najboljši odgovor vsem nasprotnikom ljudske oblasti. — Predlagani osnutki odlokov IX. zasedanja' od strani našega oddelka bodo tudi v znatni meri deia tako, da kdor več »reda. več dobi. Vsem obso-i ie Preskrbljena obleka; določeno po la rSu kd°r de-a težka de-iiien * ,Va 1)01110 živilsko nakaz. da v pogledu preftra- tožb ^ imdi n°bcnih pri- i b' Vzg°mi karakter ki ga narr, v1 * ,^aS izvrševeuje kazni, dam kažejo tudi številni prhne-1 Pogojno odpuščenih Za ka je bilo- ugotovljeno daje “Zen na njih vzgojno vplivala temu vprašanju posvečamo' Jo pozornost, ker smatramo *ot najvažnejšo dolžnost vera »“nje prevzgoje obsojencev tta področju upravnega kaz-^anja za prekrške ugotavlja-iv tudj tu izboljšanje Shel0a gospodarskega stanja šptj.,,, posledico upadanje sicer le in tihotapstva, in m v letu 1949 za 33 odst. izr*/ 011 letE’ 1948- So P“ tudi n- efle kazni vzgojno vplivale Hjh EebivRlstvo. Od vseh izda-sto- .genskih odločb v prvi Š|0,,J1 y lanskem letu je pri-307 druS°instančno reševanje ZavJ?ri2ivov’ od katerih je bilo Ji«. ’“‘h 187 kot neuti-inelje- PritcžK °ma, Se, Je ug0 ker so v prvi instanci j*--, Pravdno uporabljeni ob*to- wt ‘ ,......." “iJoiamjeni obKto- zakonski predpisi. Delom« je ugooilo pritožbam, ker se Vojtryl stopnji m polagalo do-kolno!^2nie na otojševalne o-“tvanu- fta ,s‘romašno stanje „nt' njihovo dosedanjo e°no3t, njihovo mlado-HUo h-i drus'e okolnosti, ki Docei dovolj upoštevane, ^todi? le 1)110 treb« pritožbam 1 v Primeru, ko niso bili lovit,..1 *adostni dokazi za ugo-t'r'tn,.Hikr!vde. m v nekaterih lenti i— a- 86 st°rjeno deja- Jno8lo smatrati za pre-HČ6bt- J^tram za potrebno po-tudi i-,deistvo, da smo imeli fclžn >*tore zlorab službenih Več j ib .kakor tudi drugih ati. Ti n manjših nepravilno-Vllni jn itneri niso mnogošte-v nalem*6 ne sre*ulej° samo Prj ostaiik feBoru, temveč tudi Here u resorih. Za take pribili podvzeti potrebni ,e^bC°jt!,e cažitji v teb*. čc iorkIi n’ k1er r,e aonini kam e borijo z mržtttM zra-SadnJ a nodulado in pada Jiirist- z drevja, ozreš Je jv..n(,a jutra u gore, ki jih ZtZ°e' pobe!U snc°- Da »/* Prešine. Č!j JetnUt je tisto, kar vi’ Ui||no.0 hekje daleč tam v °ttaia i mogoče bo za sedaj V in Ue b° *lU' . H1SKK KRIŽARSKI POHOD PROTI SLOVENCEM V Gorici bo moralo zapustiti slovensko šolo 49 otrok ker protislovenski ministrski odlok prepoveduje obiskovanje šol v materinskem jeziku otrokom slovenskih staršev,ki so optirali za Italijo V zvezi z ministrskim odlokom, ki prepoveduje obiskova. nje slovenskih šol tistim otrokom slovenskih staršev, ki so vlotili opcijo za italijansko driavljanstvo, smo naknadno izvedlt, da bo moralo po omenjenem zakonu danes zapustiti slovensko šolo še 49 otrok, in sicer 9 iz Malega doma in 40 iz Šolskega doma v Gorici. Kakšne so posledice te uredbe na podeielskih šolah nam trenutno še ni znano. Vseka kor pa se tudi v tistih šolah nahajajo slovenski otroci slovenskih staršev, ki so optirali za italijansko driavljanstvo. Na podeželju, kjer je prebivalstvo izključno slovenske narodnosti, se starši odločno prc-tivijo, da bi svoje otroke pošiljali v italijanske šole, in to spričo dejstva, ker smatrajo, da je ta ukrep naperjen zoper življenjske interese slovenske manjšine v Italiji. Slouenski starši se ne bodo nikoli sprijaznili s takim raznarodovalnim odlokom jezuitske Italije, Tudi otroci, ki so vsa dosedanja leta obiskovali slovensko šolo, se privadili materinemu jeziku, ki so ga fašistični oblastniki toliko let zatirali, in spoznali lepote svoje kulture, ne bodo na ukaz, naj bo ta še tako oster in*izreten od samih vladnih oblasti, zapustili tistih šol, za katere smo se primorski Slovenci borili v drugi svetovni vojni in zanje dali samo na Primorskem okoli 42 tisoči žrtev. Slovenske šole so naša pridobitev, pridobitev zmagoslavne partizanske borbe, v kateri sc ta In druge pridobitve ranzno posledice padca fašizma. Zate pomeni dandanes uničevanje slovenskih šol, dviganje poraženega fašističnega duha, pomeni vzpodbujati razkropljene fašistične ostanke k dvigu, pomeni zbiranje najhujših sovražnikov naših pravic. Ofenziva klerofašistične Italije na nacionalno manjšino Slovencev v Italiji gre od prvega procesa proti «Soči» ter napada na slovenske šole, do drugega procesa prot i «Soči». To vse delajo v znamenju esoetega leta«, ki ga je oznanil Vatikan. Ali ni tudi napad na Sloven-t ce del križarske vojne proti napredku in pravicam zatiranih ljudstev v svetu? Pregovor o denarfu iu ie razočaral preteklo sredo popoldne sta se morala zagovarjati pred go-rištoo sodnijo 29-letni Hvalič Oskar in 48-letai Leban Ciril, oba doma iz Pcdgo-re, ki jima je obtožnica očitala, da sta .g motornim kolesom povozil« v bližini Lečnika neko mladenko, da nista po* magala ponesrfčenki in da sta hotela ob tej priliki še podkupiti s 1000 'lirami nekega orožnika, da bi molčal o nesreči. Poleg tega sta obtožena tudi, da sta se pijana mudila v javnem prostoru. Seveda sta bila Hvalič in Leban tistega dne precej vfrije-na in *ta tudi zaradi tega, kot so pričali očividci nesreče, nerodno vozila in povozila mladenko. Kosta jomahnila karna-prej, ju je ustavil nek orožnik, kateremu sta ponudila 1000 lir, da bi o zadevi molčal. Toda orožnik se ni oziral na prošnje motoristov in napravil svojo dolžnost. Legitimiral ju je m prijavil sodnim oblastem- Na sodniji sta bila oba oproščena za povzročitev poškodb povo-ženki, ker ju ni težila, obsojena pa sta bila vsak na 1(100 lir globe zaradi vinjenosti, in Hvalič ša na nadaljnjih 4000 lir globe, ker lij nu< dil pomoči ponesrečenki. Zadnje obtožbe ali 'podkupovanja orožnika sta bila oba oproščena zaradi pomanjkanja- do kazov. Nosek v nevarnosti Včeraj je dve leti stara Vilma Stanič iz Ul. Corsica padla s stolice in si potolkla nosek. Zaradi bolečin in še več zaradi strahu je deklica pričela grozno vpiti 1® nihče je ni mogel več potolažiti, Tedaj je mati, ki jo je neprestani jok hčerke resno zaskrbel, poklicala rešilni avto Zelenega križa in jo odpeljala v bolnišnico. Tu so zdravniki takoj pregledali mali nosek in ugotovili, da mu ne preti nič hudega. Namazali so na njem majhno ranp in s tem pomirili Vilmo, ki je nato v spremstvu mamice opogumljena odšla domov. Zlnanie irgon na Mno Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici vabi vse trgovce z jestvinami na drobno, da se danes 20. janiiarja ob 19. uri Zberejo na-njenpm sedežu v Ul. IX. avgust^ 11 -,I. Nadalje poziva na polnoštevilno udeležbo, ker se bodo na tem zborovanju pretresali važni problemi, ki se tičejo te kategorije. SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Občina bo gradila slanovanja za svoje nameščence Predsnočnjim se je v beli dvorani gor iške občine sestal občinski upravni odbor k redni tedenski seji, na kateri je najprej preučil nekaj problemov navadnega značaja. Nato so odborniki odobrili sklep, ki predvideva popravilo prehoda iz Ul. Lcmbrozo v Ul. Leopardi. V ta namen so pooblastili merodajne organe, naj se za pričetek teh del sporazumejo z enim ali drugim gradbenim podjetjem. Nadalje je odtar sklenil, da bodo zopet izročili prometu brv na Soči, kj vodi v podgorsko predilnico m s tem skrajšali delavcem pot no delo. Teda najvažnejša tečka razpravljanja ria -tej seji je bil predlog o zgradbi stanovanjskih hli za občinske nameščence. Odbor je ta predlog sprejel in sklenil, da bodo na izključne stroške občine zgradili v našem mestu 14 stanovanj za občinske nameščence. Po tem sklepu so s sejo, ki se je nadaljevala sinoči, končali. srajca Cementarna v Anhovem dosegla v preteklem letu zavidljive uspehe Puran in rjuhe so ga zopet spravili v zapor Kakor smo že poročali, so dne 13. t. m. izginili iz kurni-ke kmetice Berlot Vojke iz Ul, Orzoni št. 16 trije purani. Istega večera je iz pralnice 62-letne Cozzutto Terezije iz bližnje Ul. Čampi 15 zmanjkalo 15 rjuh, namizni prt in volnena majica. Prizadeti so tatvino že drugo jutro prijavili policiji, ki je takoj pričela s preiskavo. Včeraj se je poizvedovalnim agentom posrečilo izslediti tatu in ga aretirati. Gre namreč za 22-letnega Cvetka Humarja brez stalnega bivališča, ki so ga 4. t.m. izpustili iz zapora na podlagi odpusta, odrejenega za sveto leto. Humar, pa čim je zadihal zrak ;vobode, je zadobil apetit in ker ni vedel kako odpomeči naraščajočemu gladu, se je kratkomalo povrnil k starim metodam. Toda policija ga je kaj kmalu izsledila in to, ker je zavohala, komu je prodal purane. Po tej sledi je prišla tudi do skrivališča rjuh, ki jih je vtaknil v neko odprtino pri pptoku Komu, Pri izpraševanju je Humar priznal krivdo. Ukradeno blago bo policija vrnila lastnicam. Tečaft za kmetovalce Te dni so se na pobudo Pokrajinskega kmetijskega inšpektorata v Gorici ustanovili strokovni tečaji za kmetovalce. Tl tečaji, katerih naloga je dati boljšo strokovno izobrazbo kmetom za dvig poljedelstva v naši pokrajini, »e že vršijo v Steverjanu, Doberdobu, Selcah, Beljanu, Ronkah in Ločnlku. Na teh tečajih predavajo strokovnjaki omenjenega inšpektorata, ki priporoča vsem kmetom, naj se y svojem interesu teh tečajev polnošte-vEno udeleže. Snu ^ Toda prvi pri- ®°l(T' val mrzlega zraka iz :’»l Pokrajin bo princ- o«{ Uffl V nižine tisti lahki Plašč, ki ga bo 'biUjonc in milijone t nji 1 ledenih kristalov in silijo™. odelo njive, travnike, A tudi Za preselitev malo piška-bjake, gozd0vc in rfka- va. Vdira se vanjo in je tež- Gi poglejva! Tani pod tu'belo -f~ zeleno temo je ob deblu mogočne smreke nekaj rjavega. Kako lep prizor. Na mehkem mahu je zalotilo našega dobrega znanca ~ - dolgouhega zajca. Se sinoči ponoči )c objedal v neka) kilometrov oddaljeni njivi zadnjo deteljo, Tako nekako dobro mu je bilo v njegovem zajčjem želodcu, da je prespat vrs dan in še noč. Ni slišal, kako so pričele padati široke snežinke, ki so čez noč spremenile vso -pokrajino v belo iskreče re polje. Sam ne ve, kaj bi počel. Huda bo sedaj za hrano. Dokler se ta mehka in mrzla odeja ne bo ulegla, je Lepota in poezija zime intHiiiiiiniiiiMiuiiiMiiiiniiKimniiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii iimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii tn njt)|toiii iiruhivali; OočaJJ? sfcc''° U(-,ci«ga in mo-dfcšo Le,8a Pozora za oko in Vibi -J1; k oozd v — debeli te. 'ton, Pr«lJIjo stari Ijud-ftek ...er. in tudi d«-’a te- sneje nakopičilo tam, r«no 1 novem življenju, ki smo ga partizani ustvarjali v gozdovih štiri zime. Zato pa — pozdravljena zima V vseh lepotnih spremembah. Vemo, da bo tebi sledila še lepša pomlad! A. P. OGAREV Tovarna cementa in salonita v Anhovem je kljub objektivnim težkočam častno izvršila svojo planskp nalogo za leto 1949, Ob zaključku nočne izmene dne 31. decembra zjutraj so naznanili delovno zmago s 30 streli v kamnolomu, preko zvočnika in s tuljenjem siren. Plan po količini in vrednosti so izpolnili za 100.15 odst. V proizvodnji salonita pa so ga prekoračili ža 20.25 odst. Ta njihov delovni uspeh je toliko bolj pomemben z'ato, ker je tovarna zaradi pomanjkanja električne struje in drugih tehničnih ovir izgubila 61 proizvodnih delovnih dni. V teh težkih dnevih pa delavci seveda rjiso stali križem rok. Večje število strokovnih delavcev je šlo pomagat drugim delovnim kolektivom sorodne stroke, ki niso imeli takih težkoč v proizvodnji, Tako sta odšla v Makedonijo v cementarno Sar dva najboljša udarnika Miha Boltar in Stefan Kobal, ki sta pokazala tamkajšnjemu delovnemu kolektivu, kako se dela po novem načinu za višjo storilnost. Z njuno pomočjo so v tej cementarni v razmeroma kratkem času izboljšati kvaliteto proizvodnje in jo še povečali. Več mehaničarjev-tehni-kov, električarjev in drugih strokovnjakov je odšlo v Kor-lač pri Ibru, kjer so s svojim znanjem pomagali pri montaži naprav v obratu za proizvodnjo domačega azbesta, katerega bo tudi tovarna Anhovo rabila v svoji proizvodnji salonitnih izdelkov. Mnogo delavcev je odšlo tudi v Prijedor v tovarno celuloze in na gradnjo Nove Gorice. Ostali pa so pripravljali vse potrebno za nadaljevanje proizvodnje, ko bo do-olj struje. In res, ko je v jeseni prišlo deževje in z njim dovolj pogonske struje, je delovni kolektiv nadaljeval z borbo. Razvili 90 tekmovanje med brigadami za večjo storilnost pri delu in dosegli naravnost rekordne uspehe. Tako je bri-gada udarnika Borštnarja povečala proizvodnjo polfabrika- Is Krmina Neznani tatovi so ss preteklo noč vtihotapili v kurnik SS-letnega kmeta Alojza Riza in mu odnesli 6 najlepših kokoši. Pot v kumik so si pripravili s kleščami, s katerimi so preščipnili luknjo v mreži, ki zapira dvorišče. Riz je tatvino prijavil orožnikom, ki so pričeli s preiskavo. RAZDELJEVANJE SLADKORJA Trgovska zbornica v Gorici je odredila razdeljevanje sladkorja proste cone tudi potrošnikom krmlnske občine. Vsak potrošnik bo prejel po 1 kg sladkorja na odrezek št. 10 živilske nakaznice. Razdeljevanje se bo zaključilo dne 10. februarja. Odredbe za uvoi in Imi livine Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča vse zainteresirane, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11 lahko ogledajo nove odredbe visokega komisariata za higieno in javno zdravstvo, ki zadevajo uvoz in izvoz živine in živinskih izdelkov v inozemstvo. PVmothlii diiptmih! ta «klinkerja» skoraj za 100 odst. v primerjavi s proizvodnjo, katero je dosegla tovarna pred nacionalizacijo, dokler je bila še v rijkah italijanskih kapitalističnih družb. Tudi njegov tekmec partizanski borec Mau-rič je s svojo brigado dosegel rekordni uspeh, ki je bii le za 1 odst, nižji od uspeha, ki ga je dosegla Borštnarjeva brigada. V tekmovanju m zaostajala tud; brigada nakladalcev Silvija Rornere, ki je v noči med 29, in 30. decembrom naložila na železniške vagone namesto običajnih 255 ton kgv 357 ton cementa. Zadnje niso hotele biti brigade v kamnolomu laporja, saj.se je njihova storilnost dvignila v zadnjem času za več kot 15 odst. Delavcem so s prostovoljnim delom priskočili rja pomoč tudi nameščenci, center predvojaške vzgoje iz Anhovega in I7.NM. Racionalizatorji in novatorji so zboljšali pogonske naprave in prihrani]; državi visoke zneske. Tako so z združenimi močmi presegli plansko obveznost za mesec december za 34.5 procentov, dodatni plan v oddelku salonita pa za 2 odst. Ob priliki izpolnitve letnega plana so priredil; delavski miting s pestro kulturno priredit, vijo, na katerem so razglasili 58 udarnikov in pohvalili ter s praktičnimi darili in knjigami nagradili 256 delavcev. Ob tej priliki moramo posebno pohvaliti vod IZNM pod vodstvom podporočnika Viktorja C irjupa. Poleg vestnega čuvanja tovarne in njenih naprav so tovarniški miličniki izvršili v proizvodnji in na go. spodarski ekonomiji nad 1000 ur prostovoljnega dela. Delavcem so priredili kulturno prire. ditev s pestrim sporedom, v katerem je bila kot glavna točka enodejanka «Mati». Z izkupičkom pa so gi nabavili večje število knjig, s katerimi so obogatili svojo knjižnico. Otvorili so tudi svoj klub in si uredili sta-r /anjske prostore, v katerih vlada red in snaga. Svetal zgled vsem pa je dva. krat odlikovani borec iz NOB «Prcšernove» brigade miličnik Rihard Kobelj. On bi mora] izkoristiti letni -’opust ravno v času, ko je delovni kolektiv tovarne vodi! najortrejšo borbo za izpolnitev letnega plena, zato se je javil, da bo pomagal delavcem v času letnega dopusta s prostovoljnim delom. Sel je delat v kamnolom, kjer je bil z* zgled vsemu delovnemu kolektivu in je povprečnov presegal normo od 22 do 25 odst. Včajih J" delal tudi zdržema po 16 ur. tako ria ie naložil v rudniku limorja 177 va-gončkov surovin za izdelavo cementa in jih odpremil do žičnice. Uprava tovafrte ga ie za njegovo zgledno in požrtvovalno delo nagradila in mu podarila zapestno uro. Tako gradi delovno ljudstvo ob zapadni meji socializem m izno'njuie planske naloge kljub eosnoda.rske-mu bojkotu držav Komlnformn, z lastnimi silami, zaupajoč Par. tiji in tovarišu Titu. ki jih vodi v lepše in boljše življenje. KINO = 17: »Neprevidna lepo- VERDJ. t!ca», G. Garson. VITTOR1A. 17: «Kako sem odkril Ameriko*, Macario. CENTRALE. 17: «Potepuh na francoskem dvoru*, R. Col-raann. MODERNO. 17: »Srečanje v Baatanu#, L. Turner. EDEN. 17: ((Kapitan Blood», E, Flynn. LETA 1950 9000 V FLRJ Beograjska «Borba» je ob-javila v sobotni številki članek o letošnjih bolgarskih koledarjih, V teh koledarjih se na grobo falzi-ficirajo najbolj znana zgodovinska dejstva. V članku je med drugim rečeno: V Bolgariji so letos izšli koledarji nove vsebine. V njih so prvikrat namesto cerkvenih svetnikov, izvzem-ši božič, znameniti datumi iz bolgarske in »splošne zgodovine«. Večina teh datumov se nanaša na rusko zgoGovi-no, tako da bi sodeč po njih lahko sklepali (ko bi koledarji ne bili tiskani v bolgarskem jeziku in da v njih ni tudi nekaj datumov iz bolgarske zgodovine), da so koledarji namenjeni sovjetskim državljanom, ne pa Bolgarom. Skratka, v Bolgariji so tudi koledarje prilagodili »internacionalističnim« nazo-■ rom sovjetskih voditeljev, V koledarjih niso omenjeni res važni datumi iz preteklosti drugih narodov, medtem ko povzdigujejo do neba vse, kar je v zvezi z Rusi pred Oktobrsko revolucijo in po njej. Posebno mesto v koledarjih so določili zopet v slogu informbirojevske propagande bolgarskih šovinistov, zmagam bolgarske vojske, ki se je, mimogrede rečeno. 10 septembra 1944 spremenila iz Borisove fašistične, v ((ljudsko« vojsko. Le-ta je prikazana «kot osvoboditeljica« več jugoslovanskih mest. November 1944 je (kakor je rečeno v koledarjih) mesec zmagoslavja bolgarske vojske. Tako beremo pod datumom 14. novembra: ((Bolgarska vojska je 'osvobodila Skoplje izpod Nemcev«. Slede njeni ((znameniti« datumi 4. novembra: ((Bolgarska voj-rka je osvobodila Podujevo izpod Nemcev«, 9. novembra je osvobodila Kumanovo, 14. novembra Prištino in 21. istega meseca Vučitrn in Kosovsko Mitrovico. Da pa ne bi s svojimi ((bojnimi« zmagami zmanjšali slave sovjetske armade in si s tem nakopali jezo svojih moskovskih gospodarjev, so bolgarski informbirojevci povsod pod datumom 20. oktobra napisali; da je ((Sovjetska armada osvobodila Beograd«. Koledar lista «Otečestveni front« ima 54 »znamenitih« oatumov, med njimi tudi dneve, ko je ta ali ona vojska, samo ne Jugoslovanska armada, »osvobodila« jugoslovanska mesta. Med temi datumi poudarja ta koledar pod datumom '30. junija »zgodovinski dogodek«, namreč napad na neodvisnost in čast vseh Jugoslovanov. »Komunike Informbiroja o krizi v KPJ«. Takšni koledarji v Bolgariji nas opozarjajo na zelo zanimiv pojav, namreč, da laži in obramba kontrarevolucionarnega početja In-formbiroja prodirajo in zajemajo tudi najmanjše luknjice notranjega družbenega življenja v vzhodnoevropskih državah. Informbirojevski voditelji skušajo na vse mogoče načine zadušiti dvome, ki se v teh državah pojavljajo o pravilnem stališču Informbiroja. Pri tem si pomagajo tudi s tiskanjem laži v koledarjih, namenjenih širokim množicam. Toda nihče v Bolgariji, še manj pa v Jugoslaviji ali kjer koli ne bo verjel tem »pomembnim« novembrskim datumom, Jugoslovanska filmska industrija stopa v četrto leto petletke z dokaj razvito materialno podlago. Filmsko mesto v Košutnjaku pri Beogradu dobiva, čeprav je samo deloma zgrajeno, vedno bolj podobo bodočega središča kinematogra fije, v mnogih republikah pa dobivajo filmska podjetja svoje ateljeje. Devet umetniških filmov, desetine dokumentarnih, stotine filmskih žurnalov in novosti, poučni in znanstveni filmi itd. —to so dosedanji uspehi jugoslovanske kinematografije. Devet filmskih podjetij v državi je poneslo do sedaj nad 250.000 m filmskega traka, samo v treh letih petletnega plana pa je bilo filmanih nad 170.000 metrov filma. Občinstvo vedno pogosteje vidi v kinematografih filme domače proizvodnje. Jugoslovanski film dobiva vedno večjo vlogo pri vzgoji in kulturni rasti najširših slojev ljudstva. Plan fimske proizvodnje za letošnje leto je mnogo obsežnejši, kot je bil kdaj koli. Zvezno filmsko podjetje iZvezda-film» v Beogradu bo končalo v prvem četrtletju letošnjega leta dva umetniška filma: »Jezero«, v katerem je avtor pokazal borbo za socialistično vas, v režiji Radivoja Djuriča, in «Ujetniki» po scenariju Ota Bihajlija. V drugem četrtletju bo končan umetniški film uCu-dežni meč», — filmska bajka po narodni pripovedki cBres Celiks. , nZvezda-filmi) bo letos filma-la 6 umetniških •filmov. Začelo se je že filmanje umetniškega filma «Dečko Mitarv po scenariju Oskarja Daviča. Film «Proletarska pravica» po scenarija Mihajla Laliča in v režiji Vicka Razpora in Ratomi-ra Ivekoviča kaže fragment iz narodnoosvobodilne borbe. Snemanje tega filma se je začelo ta mesec. Filmati so začeli umetniški film «2orža Skrigi-na». ki prinaša motiv iz rrtno-ičnih ustrelitev 1941. leta v Kragujevcu. Pripravljajo pa umetniške filme: «Udba» po scenariju Oskarja Daviča v režiji Milana Pogrčiča, FVojrii tova-rišivi, po scenariju Arsena Di-kliča in v režiji Nika Rajiča. Centralni studio dokumentar. nih filmov in filmskih novosti nZvezda-filrna» bo filmal 18 dokumentarnih filmov o socialistični graditvi, kulturi, znanosti in umetnosti. Poleg tega bo snemal 52 jilmskih tednikov in 6 fizkulturnih pregledov. Filmsko podjetje LR Hrvatshe «Jadran-film» v Zagrebu bo filmal letgs umetniškg športno komedijo «Plavi št. 9» Kolektiv tega podjetja bo filmal še en umetniški.film in več mesečnih pregledov. Filmsko podjetje LR Srbije «Avala-film» bo filmalo letos 3 umetniške filme, in sicer: »Hajduk Stanko» po scenariju Milorada Paniča, «(Va!oga v Metohiji« po scenariju Filipoviča in »Gospo ministrico» po istoimenski Nušičevi komediji. «AvaUi-film)> bo snemal letos 6 dokumentarnih filmov, oddelek za film z lutkami pa bo končal snemanje filma »Rdeča kapica». «Triglav-film» v Ljubljani bo končal letos umetniški film «Trst», poleg tega pa še dva kratka umetniška filma, filmsko humoresko in glasbeni film ter 6 dokumentarnih filmov in 10 mesečnih pregledov. Eno najmlajših filmskih podjetij v Jugoslaviji «Bosna-film» v Sarajevu bo snemalo letos dva umetniška filma: «Major Bauk», po scenariju Branka Čopiča in v režiji Nikole Popoviča, ter »Rudarji« po scenariju Mehmeda Selimov iča. To bosta prva umetniška filma mlade kinematografije Bosne in Hercegovine. »Bosna-filmv bo snemal poleg tega 8 doku- Plodna zemlja na nekdanjem močvirju — Na 1.200 hektarih zemlje, ki jih je še pred neka, leti preplavljala Sava, ima državno posestvo «Mladost» v Obrenovcu zdaj krasne zele-njadne vrtove. Najprej so to omogočile mladinske brigade, ki so 1946. leta izkopale posavski kanal. Zemljo so potem ko se je izsušila, kmalu posejali : zelenjavo, ki izborno uspeva. mentarnih filmov in 12 meseč nih pregledov. Najmlajše plinsko podjetje »LovCen-filmi) v Titogradu, ki je bilo ustanovljeno sredi preteklega leta, bo snemalo letos 3 dokumentarne filme in 10 mesečnih pregledov. Pred več kot letom dni je bilo ustanovljeno filmsko podjetje Jugoslovanske armade «Zastava-film» v Beogradu. Filmi, ki jih je do sedaj snemalo to podjetje, so pokazali širokim ljudskim množican delo in življenje armade. «Zastava-film» snema 'poleg tega šolske filme, ki pomagajo pripadnikom armade za boljše obvladovanje vojaške znanosti. «Zastava-film» bo filmal letos 8 dokumentarnih filmov iz življenja v armadi, 12 mesečnih pregledov in nekaj šolskih filmov. Zvezno podjetje za poučne filme v Zagrebu bo filmalo letos 25 poučnih filmov na ozkem traku za potrebe gospo darkih resorjev. Poleg tega bo to podjetje kopiralo vse filme z normalnih na ozke trake. Zaradi velikih snežnih meiežev ustavljena lokomotiva Po hudem deževju in poplavah so sedaj nastopili v širnih ozemljih Združenih držav veliki snežni viharji. Veter, ki je pihal s hitrostjo ISO km na uro, in hudi snežni meteži so povsem ohromili promet v državah VVashington, Oregon, Utah, Idabo in Severna Kalifornija. V mnogih državah je zapadlo izredno veliko snega. Zato se dogajajo večje prometne nesreče. Na sliki vidimo lokomotivo, ki se je morala zaradi snežnega meteža ustaviti G OSPODARSTVO FINANC n [ TRGOVINA « INDUSTRIJA » PROMFT Francija namerava izvažati žito v Zahodno Nemčijo in Italijo «La Vie Financieren poroča iz Pariza o namenu f rancoskih krogov izvažati žito vsled letošnje rekordne letine v Italijo in Nemčijo mimo kontingentov, ki jih je določil mednarodni žitni sporazum v Washingtonu. 300.000 stotov žita je pravkar prodala Francija Holandski. Vlada misli na dolao dobo pripeljati do stalnega izvoza žita. Letošnja letina je vrgla v zbiralna središča septembra 31.888.000 stotov, oktobra 5 milijonov 412.000 stotov, novembra 3.452.000 stotov in decembra 5.050.000 stotov. Računajo, da bo prišlo v trgovino vsega skupaj okrog 59 milijonov stotov. Notranjo potrošnjo cenijo na 55 milijonov stotov. Po mashingtonskem dogovoru sme Francija izvoziti 900.000 stotov. Vsled velikih zalog se pa pogaja za prodajo žita Belgiji, Ve- liki Britaniji, Nemčiji in Italiji. Isti list poroča glede pogajanj, ki se prično 25. t. m. v odboru OECE, da lahko Francija izbira med dvema možno-stima: 1. ali »osvobodi« svojo zunanjo trgovino v okviru petih držav, ki naj bi tvorile prvo gospodarsko skupnost pod imenom »Finidel» (Francija, Italija, Beneluks}. Nato bi uskladila svoje trgovinske izmenjave z vsemi 19 državami članicami OECE. 2. Ali pa da uskladi svojo zunanjo trgovino takoj z vsemi 19 državami, kakor priporoča OECE. ulmmipi Iz življenja zadružnikov v Arji vasi pri Celju Hlapci in dekle na svojem • •• Dedek pripoveduj... Mrzel jesenski večer, v Arji vasi. Okna v nekaterih domovih zadružnikov so še vedno razsvetljena ... V toplo zakurjeni kmečki izbi sedi na zapečku stari zadružnik Vidmar in zadovoljno puha iz svoje dolge pipe. Komaj dobro uro je, kar se je vrnil iz zadružnega hleva, kjer je obilno nakrmil in napojil konje, pa si že v mislih načrtuje delo za jutrišnji dan. Njegova razglabljanja pa zmoti vnuček Jožek. Priplezal je dedku prav do brade, ga po. cuknil in zaprosil: «Dedek, povej mi povest!« Ded je iztrkal iz pipice pepel, se modro odkašljal in začel: «Nekoč, Jožek, ko še tebe ni bilo... je bilo življenje pri nas drugače. Povsod, kjer vidiš danes zadružno zemljo, takrat naše zadruge še ni bilo. Na njej se je šopiril gospodovalni in izkoriščevalski bogataš, tuje krvi. Njegovi priganjači so nad našimi pleči vihteli svoje biče in trdo garanje od svitanja do noči nam je pilo naše življenjske sokove in iri. Tudi midva s tvojo babico sva se ubijala dolga leta na njegovi zemlji za skorjico kruha sebi in, tvojemu očetu. Ko je' bogatašu I kmetje, prej razstreseni po hribih in dolinah združili in za- zemlja bogato obrodila sadove | čeli skupno obdelovati zemljo; našega truda, pa smo hlapci in dekle ostali z praznimi rokami ob zemlji. Tudi drugod v naši deželi še ni bilo nikjer skupne zadružne zemlje; bilo pa je na stotine majhnih kmetij, na stotine raztrganih koščkov zemlje. Vsak kmet se je zase mučil od jutra do večera, prej ali slej Pa mu je zapel na vratih boben, ker ni imel s čim plačati davkov, ki jih je terjala gosposka. Tistega dne pa. ko so naši hrabri partizani prikorakali v r.ašo Vas, saj se jih tudi ti Jožek še dobro spominjaš, takrat je sonce tudi za nas toplo zasijalo. Dočakali smo svobodo in konec stoletja izkoriščanja. Pregnali smo tujega gospodar, ja in nekdanji hlapci in dekle smo postali gospodarji na svojem. Deset, dvajset in še več let smo plodili bogataševo zemljo s svojim znojem in se ob osvoboditvi nismo mogli ločiti od nje. Preveč smo ji dali, da bi jo pustili drugim rokam. Zato smo se odločili za skupnost ... Tudi v drugih krajih, so se toda n» več z lesenimi plugi, imbtaue {loimtin&kik umetnikov o yaleiiH „fJco'ipiom>‘ Ljudje in konji, skrite se... V 1900 letu, ko so prišli v Ameriki v promet prvi avtomobili, so ti povozili toliko ljudi in ubili toliko konj, da je oblast izdala ukaz, po katerem so bili vsi lastniki avtomobilov, kadar so hoteli iti na polo-vanje, obvezani javiti v časopisih vsaj teden dni pred vožnjo smer in datum potovanja. » . Kdo je prvi preletel Atlantski ocean? Vsi mislijo, da je Lind-berg prvi preletel A-tlantski ocean, to pa ne drži. On je 67. mož, ki si je upal, na tak drzen podvig. Prvikrat sta preletela O-cean John Alkock in A. Whittombrawn, ki sta odletela z Nove Fundlandije in pristala na irskem. Dobra ideja, vredna posnemanja Leta 1820 so v Berlinu u-stanovili tako imenovano ■poročno družbo«. Dve sto bogatih in revnih očetov so bili člani. Ko se je poročila kaka hčerka člana, so morali vsi ostali prispevati za njeno balo. Dekle Je tako dobilo okrog 20 tisoč lir. * * * Kazuobarvna jezera V visokih hribih otoka Flores (v bližini Jave) obstaja jezero; sestavljeno iz treh različnih jezerc vulkanskega izvora. Vsa jezerca so med seboj razdeljena po tenki, skalnati steni. Zaradi mineralov v vsakem jezeru Je voda po gostoti in po barvi različna. Prvo Jezerce je temnordeče barve, drugo je svetlomodro, tretje pa sma-ragdnozeleno. V __________________________ konje, katere sem vozil in ne mene. Danes pa smo vsi ljudje ... Ne veš, Jožek, kako sem bil srečen, ko sd zadružniki letos izvolili mene, starega človeka, ki sem vse življenje delal pri konjih, da sem šel prvič kar. živim, na dopust. Bil sem zorovati 54 konj res ni majhna reč. Vidmar je med najvestnej-šimi delavci v zadrugi. Njegova pridnost sploh nima meje. Kar je med ustanovitelji zadruge se je njegovo življenje že popolnoma spojilo z zadružnim življenjem Mi register Ivil v 1.19 Reg.ster tvrdk in družb v Trstu je zabeležil v letu 1949 103* vpisov nanovo in S06 izbrisanih. Na ta način smo dobili SOS novih tvrdk. Med temi je največ splošno trgovinskih, zlasti trgovin na drobno, javnih lokalov, veletrgovskih firm in zastopstev Industrijskih podjetij novih v pravem pomenu besede ni bilo. Med vpisanimi tvrdkami je seveda največ osebnih in sicer 850, izbrisanih pa je takih 444. Družb je bilo vpisanih največ d.zo.z. in sicer 91, izbrisanih pa 29. Nič manj kot 40 je bilo vpisanih gradbenih zadrug in drugačnih zadružnih ustanov. Delniške družbe so pokazale 21 vpisov in 6 iz-brisov, kolektivne družbe 21 vpisov in 10 izbrisov, družbe za posamezne posle 14 vpisov in IS izbrisov. Tudi register tvrdk tedaj na splošno kaže nenaravno gospodarsko finančno stanje področja. Nobeno večje industrijsko podjetje ni hotelo investirati pri nas. ZADRUZNO POSLOPJE V ARJI VASI - NEKOČ LAST TUJEGA IZKORIŠČEVALSKEGA BOGATAŠA ampak s traktorji in po načrtu. 2ivljenje je postalo končno tudi za nas poljske delavce vedro in skupno delo nam prinaša mnogo in velikih uspehov. Kako sem stiskal pesti, ko mi v stari državi gospodar niti pogleda ni privoščil. Ce sem ga srečal na cesti, je pogledal na morju, pozdravil sem se, V Puli pa. sem celo’ videl iti slišal tovariša Tita, ki nas je obiskal. Jožek, zapomni si dobro, kar ti.pravim: bodi dober in priden pionir, da bo tovariš Tito tudi S' teboj zadovoljen«. -Iz edinega očesa mu je pridrsela solza ganotja, ko se je spomnil, koliko lepote ,je Užil ob morju, zavedajoč se, da mu stara država (ega nikdar ne bi dala. Jožku,je bilo hudo, ko je videl dedkove solze. Da bj ga zopet razveselil, ga povleče za brado in dalje prosi: «Dedek, pa še o tovarišu Titu mi moraš veliko povedati«. «V času borbe, ko je sovražnik od vseh strani pritiskal in napadal našo deželo, je bil to. variš Tito tisti, ki je ■ . .» Dedek bj še kar dolgo v noč pripovedoval resnične povesti malemu vnuku, da ni prišla mati Po Jožka in ga odpeljala spat. «Dedek, bova pa jutri nadaljevala, kaj ne«? «Seveda, Jožek!« In - ločila sta se. Vas se je prebudila... Zgodnje jutro na zadružnem dvorišču v Arji vasi. Vse je živo. Zadružniki hite na svoje delo, brigadirji dajejo posameznim skupinam še poslednja navodila za delo tistega dne. V konjskem hlevu zadovoljno hrzajo lepe živali. Stari Vidmar jim je dal obilne zalogaje sena in ovsa. Skrbeti in nad- Zelo živahni glasovi prihajajo iz govejega hleva. Tam je družina Lebanovih in še nekaj drugih zadružnikov pravkar pomagala na svet .bežni, rdečka-stobja^i telički. «To je veselje, ko kaj priraste in,ni.treba kupovati«, je veselo vzkliknil . Lebart; ko je dvignil mladiča z juto in pripovedoval, da so letos, dobili samo, v tem'hlevu že. 12 teličk in enega junčka, kj bo za pleme. Lebanova sta v zadrugi že od njenega začetka -iti sta med najpridnejšimi zadružniki. Lan. sko leto sta zaslužila 87.000 dinarjev, prejela Pa sta tudi dodatne bone za nakup blaga po vezanih cenah. Poleg tega pa zadruga dobro zalaga zadružnike z žitno hrano, jim prispeva z maščobami, mlekom in drugimi pridelki. Leban ima v svojem hlevu 34 glav živine od skupnih 117. Zena Lojzka pa skrbi z zadruž. nico Jazbečevo za 120 prašičev od skupnih 247 in še za molžo krav. Prav tisti dan so obiskali ar-javaško zadrugo kmetje novomeškega okraja, ki So pred u-stanovitvijo obdelovalne zadru. ge v svojem okraju prišli pri sluhnit življenju v Arji vasi. Vsi zakoreninjeni pomisleki in dvomi so jim odpadli, ko so v zadrugi srečavali same zadovoljne in delavne ljudi, ki so imeli mnogo več zavesti, volje in poguma kot oni, da so 'že prestopili čez prepad med starim in novim življenjem. (Se nadaljuje) LUCIO VENNA PRI DELU iniiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiduJiiiiiii iiiiiiiiUHiiiiiiiimhmiiujjiiiii lili SPISAL 7) ^^^gg§§§ŠŠ§§Š5Š§§ 151 II. DEL Radovan je obležal na obrazu in pogrkaval vedno tiše, dokler ni umolknil in so se mu stresala samo še dvignjena pleča. Počasi se je preobrnil, vstal in pogledal na konjsko razdejanje. Takrat pa ga je popadel srd. Zaletel se je z dvignjenimi pestmi v pastirje in bil in suval ter tulil grozne kletve. •Proč, proč, pasji gobci, lopovi, morilci mojega sina! Vi ste ga tirali volkovom v goltanec! Zakaj ga niste povabi- li in prenočili? Proč, pravim, sicer vam urečem čredo, da še nocoj pocrka vse, kar bleje in muka! Proč, morilci, proč od nesrečnega očeta«! Pastirji so strahoma kakor plašne sence poizginili v gozdu in godec je še kričal, ko že ni bilo ob njem žive duše. Ko se je nabesnel, si je -otrl čelo in razpenjene ustnice. Obupan se je ozri na raztrgano sedlo, prevzela ga je zopet žalost, se- del je pod bukev in ihtel kakor deklica. Ko se je najokal, mu je odleglo. Stisnil je glavo in preudarjal, kaj bi sedaj. Ali ni se mu rodila pametna misel. Po glavi mu je bobnelo kakor v votlem hlodu. K sreči se je pri-pasel proti njemu njegov konj, ki se je pa s studom in strahom okrenil, ko je zaduhal kosti svojega tovariša. Tedaj je Radovan zagledal meh. Udaril se je po čelu in ročno skočil za konjem. (iVino me napolni z modrostjo!« Meh je zavlekel pod drevo in pil iz obupa. Pijača ga je razgrela, pogum mu je zrastel, da je kričal nad pastirje, zval na boi vesoljni svet in grozil s strašnim maščevanjem. Domislil se je Tunjuša, ki je odšel v Bizanc. »Ne ognem se ti, kravjerep-nik, ne uideš mi! Za teboj — in zabodem te, tako mi moje modrosti! Zob za zob! Tudi tvoje vino ne potolaži več mojega srda!« Majhen ostanek je še pustil v mehu, zajahal in se škrtaje z zobmi napotil proti cesti, ki drži v Filipopel, s trdnim sklepom, da pojde naravnost v Bizanc iskat Huna. Ker je prebrodil vse kraje po Meziji, je kmalu prišel iz gozda na cesto. Sicer se je spuščal že večer, toda godec je pogumno gnal po poti proti Hemu. Ali niso se še užgale vse zvezde, ko se je na ovinku posvetil visok ogenj. Radovanu je hipoma upadel pogum, v spominu se mu je posvetil Tu-njušev obraz. Potegnil je konja s tako silo, da se je pope! na zadnje noge. Ko je premagal prvi strah in pomislil, da Tunjuš še ne more priti iz Bizanca, se ga je lotila vnovič srčnost; jezdil je korakoma proti jugu. Kmalu je zagledal voz, konje, sulice, ljudi. «Trgovci,» je razsodil in pognal. Ko se je približal, je od daleč pozdravljal: «Pax, eirene, pax, pax!» Ob ognju so se dvignile sence in segle, po kopjih. «Pax, Salem, pax», (Mir, mir!) je kričal Radovan in zagodel na plunko. Dobro oboroženi vojščaki so ga obkrožili in vprašali, kdo in kam. Medtem se je razgrnil majhen šotor, k ognju je stopil pred Radovana visok, trgovsko oblečen gospod in zagrmel nadenj: »Kaj iščeš,1 Hun?« Tedaj pa je godec izbuljil oči, razkrilii roke, skozi široko odprta usta je bučal nerazločen glas, dokler ni izbruhnil: «OJ, Numida«! DVAJSETO POGLAVJE Gosposki trgovec s temnopol- tim obrazom je ob Radovanovem vzkliku stopil za korak nazaj. Celo je nagubančil v temne oblake. Kakor znan odmev, ki zadoni preko kipečih valov, pa utone v burji, se mu je zdel glas, ki je udaril iz Hunovih kosmatih prsi. Strmel je Radovana. Vse spremstvo je čakalo povelja z rokami ob dro-gih kopij in na ročnikih me-č«*v. «Kaj blebečeš, Hun? O kom sanjaš, da izgovarjaš neznano ime?« Trgovčev glas je zvenel tuje, zadirčno. Radovana Je popadla skrb. Ce se je zmotil! Ozrl se je na spremstvo. Neznani, resni obrazi. Na njih ni-kakega usmiljenja; vsaka guba, vse poteze kakor iz jekla. Radovan se je priklonil trgovcu v veliki ponižnosti. »Velmožni, ne streljaj strelic iz svojega obličja na potnika, ki ti prinaša mir in nosi v srcu svete skrivnosti. Naj tvoja brezmejna velikodušnost ponudi uho popotniku. Tako ti Krista, ne pokesaš se!« Trgovec je pazil na starčev glas s tankim posluhom. Daljni odmev se je čimdalje bolj bližal. Nekaj kakor znana povest mu je vstajalo v duši. «Izvoli za menoj v šotor!« se je strnila zavesa ob vhodu Za trgovcem in popotnikom Spremljevalci so zapičili kopja v zemljo in se zbrali ob ognju. «Govori, Hun! Pod šotorom umrjo tvoje besede. Zaupaj!« Radovan se je ob veseli lučki ozrl v trgovčeve oči. »Naj me sreča volkodlak, če ni Numida«. •Prejasnost, poslušaj! Prelesti ne bo v moji besedi! Hun si mi rekel, ker si me pogledal. Toda nisem. Sloven sem, pevec, ki cestuiem od severa na jug in z juga na sever. Se nadaljuje Mi promet z bombažem V prvih enajstih mesecih preteklega leta je dosegel promet bombaža skozi tržaško pristanišče 482.120 stotov izkrcanega blaga, ki je po večini bilo odpremljeno po železnici v zaledje. V 12 mesecih leta 1938 so izkrcali 565,320 stotov, 41 odst pošiljk je bilo iz ZDA. 25 odst. egiptovskega bombaža, manjše količine pa odpadejo na Turčijo (7235), Indijo (6473), Afriko (1040), Albanijo (870), Italijo (prekrcanje, 425), Veliko Britanijo (150) in Jugoslavijo (15 stotov). Odvažali so: v CSR 51,1 odst. ali 211.910 stotov, Avstrijo 32 odst. ali 133.280 stotov, Madžarsko 59.550 stotov, FLRJ 6:910 stotov, Nemčijo 2240 stotov, Italijo 370, Švico 10 stotov. m v 1.1 V poročilu ,o gospodarskem razvoju Velike Britanije v preteklem letu, ki ga je podal za- kladni minister Stafford CripP so tudi nekateri podatki o M-nanji trgovini. Britanski ittoi je dosegel vrednost 1785 milijonov funtov ali za 13 odst več kakor v 1948. Temu je prišteti še 59 milijonov funtov & reeks,porta. Uvozila pa :e ^ lika Britanija za 2273 milU0' nov funtov ali 11 odst več J1* kor predlanskim. Primanjklitl trgovinske bilance je 18»® 429 milijonov funtov ali kom1! 3 milijone funtov manj kakor* 1948. To pomeni, da se v celoti vzeto bilanca zunanje trgovin n\ :prav nič izboljšala, čepnl upoštevamo, da .je računih vrednost uvoza cif -zv->:a P /ob. Celokupni primanjkljaji' tanske plačilne bilance rac*" najo na okrog 110 milijo funtov ali približno prav. f°*11 ko kakor v. 1948. I; oospoflarslp revi) Sveopči Privredni List (rrtl' sečnik, Zagreb, Cvjetna 2951 prinaša v 10. številki sledeči' O. Spaček — Kapitalna izgra* nja i njezino financiranje, Elektrifikacija i elektroindustrij11’ Razvoj poljoprivrede u FN&' Iz privrednog zakonodavsti#’ pva važna primedna zakov& (zakon o gozdovih in zakon 5 lovu), Gospodarske novosti Slovenije, Porez (davek) na i0" hodak ter razne drobne gosP* darske vesti od vsepovsod. Hungarian Foreign Trač® (dvomesečnik, Budimpešta), ™ se je v decembrski 4-5. šW. ki razvil v razkošno opremil* no glasilo madžarske trgovine (vendar ne doseže *■ puklikacije «Czecoslowak Bt-portern) prinaša vsakovrstni članke in prikaže blago madlV ske proizvodnje, namenjeno J* vozu. Revi ja zasleduje predi#*" praktične potrebe in je gradivo urejeno tako, da vabi oko inozemskih interesi tov za mnogovrstne rizdel vseh panog madžarske i1* j strije, itn nan bilance Po podatkih osrednjega tističnega urada iz Rima, > Italija uvozila v prvih dese' mesecih 1949 za 1318 m,t nov dolarjev raznega Č>la9a ^ 1948- 1261), izvozila Pa ■-milijonov dolarjev, prim11 kljaj trgovinske bilance tjf ša tedaj 399,8 milijonov Oglarjev (v 1948 439,6) v P*. desetih mesecih. Pri teh P®1 kih še ni upoštevan vpliv tid' rit- m- vrednotenja funta šterlinga, zen za mesec oktober v rem je nazadoval bodisi u'v kakor izvoz Mednarodni koledar velesejmov v L 1950 Avstrija: Dunaj, spomladan. ski sejem 12.—19. marca; jesenski sejem 10.—17. septembra, avtomobilska razstava 14—21. maja; Graz, spcmladni sejem 29; aprila do 7. maja, jesenski sejem sredi oktobra. Anglija: London in Birmingham, velesejem britanske industrije 8, maja — 19. maja. Belgija: Bruxelles 29. april do 14. maja; Gent 9—24. septembra; Liege 29. aprila do 14. maja. Bolgarija: Plovdiv 3—17. septembra. Češkoslovaška: Praga 14—28. maja. Danska: Kopenhagen 17 26. marca. » izvoz 29, izvozni sejem maja; Koeln Francija: Bordeaux II—26. oktobra. Nemčija: Frankfurt, spotfjjf ni sejem 19—24. marca; j*L ski sejem 17—22. septeriF Hannover, splošni velesejem marca — ?• aPf),i tehnike 3 j pomladni -eTM 12—14. marca; jesenski sej^ 10—12. septembra; Leipzig, f0’ mladni sejem 5—12. marca; j?l senski sejem 27. avgusta " ai septembra. Muenchen, velesejei* obrti 19. maja — 4. junija, vel®" sejem elektrotehnike se^ tembra — 1. oktobra. Poljska: Poznan 29. aPr*** do 14. maja. tržaško ozenrii1' septembra; KoP® Svobodno Trst 16.-30 POGLED NA PARIZ, KJER Bo MAJA MESECA VELESE Švedska: Goeteborg (Iv< sejem) 20. do 29. maja; moe (vzorčni sejem) 29. j' do 6. avgusta; Stockholm < sejem sv. Erika) 26. avj -do 10. septembra. Španija: Barcelona junija; Velencija 10—25. 1 Švica: Basel, švicarski v ni sejem 15—25. aprila; Im' ne, 9—24. septembra; Luf oktobra. Turčija: Smirna 20. avl Qo 20 septembra. ZDA: Atlantic City 20. vembra — začetka deceh Chicago 7—19. avgusta; Orleans, 15. septembra -j oktobra. junija; Lille 10—25. junija; Lyon 15.-24. aprila; Pariz 13. do 29. maja. Holandska: Utrecht, spomlad-ni sejem 21—30. marca, jesenski sejem 5—14. septembra. Italija: Bari 10—26. septembra; Božen 23. septembra do 8. oktobra; Milano 12.-27. aprila, Padova 4—19. junija; Palermo 25. maja do 10. junija: Trento, razstava lova, ribolova in turizma v avgustu; Verona, poljedelstvo, 13—21. marca. Jugoslavija: Zagreb 23. septembra — 7. oktobra. Madžarska: Budimpešta, poljedelstvo 23—27. marca; jesen, ski velesejem v septembru. 93.808. UPRAVA: ULICA S. FKANCESCO št. 20 — Telefonska št. 73-38 širini 1 stolpca: trgovski 60, fmančno-upravn! 100, osmrtnice 90 lir. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, St. 6, 111. nad. — Telefon štev OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 . Tel, 29-477. Cene oglasov: Za vsak mtn višine Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpe-, za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70, NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. Ljubljana, Tyr5eva 34 • tel, 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.50, mesečno - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.