Štv. 3.
Y Mariboru 16. januarja 1873.
SLOVENSKI
Tečaj VII.
GOSPODAR.
I At&t Ijudstyii v poduk.
Izhaja vsak četrtek.
List velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 vid., za pol leta 1 «Id. 60 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu. — llstn-novnikl in deležniki tiskom, društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — ltokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo.— /a oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek SO kr.
Obravnave štajarskega dež. zbora.
(Konec seje XIV.) Poslednja točka dnevnega reda bila je p r oš nj a nemškega učiteljskega društva, kteremu so se v tej zadevi pridružili tudi učitelji nekterih slovenskih okrajev. V tej prošnji so zahtevali učitelji, da se šolska postava v nekterih §§., ki govore o p 1 a č i učiteljev in podučiteljcv, spremeni ter določi, da se učiteljem, ki so postavne skušnje napravili in pred novo šolsko postavo od 4. febr. 1870 že po 15, 20, 25 in še več let na javni ljudski šoli služili, vsa ta leta pri odmerjen ji petletne doklade vštejejo. Ravno tako bi se naj vsa ta službiua leta vštevala pri odmerjenji pokojnine; kjer še učiteljem draginske priklade niso odkazane, se naj to stori, preden se učiteljske plače sploh povišajo. — Finančni odbor jc bil glede na to prošnjo različnih misli. Večina jc izrekla, da se postava po komaj preteklih 2 letih ne more že zopet pre-narejati, marveč je treba pritožbe učiteljev na tehtnico dejanskih razmer dati in potem še le postavo popraviti. Glede na to gala večina, da se za zdaj le pomore teljem in seer tako, da se jim od 1.
osebni priboljšek od 60 gld. iz dež.
je predla-poduči-jan. 1873 blagajnice
da, kar pa nekteri že imajo iz nje, bi se naj v priboljšek uštelo. — V ta namen se dovoli kot izredni strošek 20.000 gld. (pri blizo 300 poduči-teljih) „doklade za ljudske šole". — Deželni odbor pa naj prošnjo učiteljskega zbora dobro pretehta in na podlagi dotičnih pozvcdovauj prihodnjemu zboru poroča.
Manjšina je pa nasvetovala, da se plače v 4 vrste razdele in vsaka za 100 gld. poskoči. Učitelji I. vrste bi imeli 800 gold., II. 700, III. 600 in IV. 500 gld.; podučitelji bi pa dobivali 70% najnižje učiteljske plače pri tisti šoli, kjer služijo. Po dolgem besedovanji je prišlo do gla-
sovanja, ali bi predlog večine ali pa manjšine za daljno razpravo naj služil. Predlog večine je zmagal z 27 proti 17 glasom. Zauj so glasovali naslednji poslanci iz dolenjega Štajarskega: Carneri, Hackelberg, Janesch it z, dr. Jož. žl. Kaiserfeld, Lohninger. Proti so glasovali: Brandstetter, dr. Neckermann , Reuter, Seidl, dr. Srnec, dr. Vošnjak.
Dr. Wretschko je potem izvojeval pri I. členku predloga večine, da se — ne le podučiteljem, marveč tudi učiteljem četrte plačne stopnje (s 400 gld.) 60 gld. doklade privoli, tako da znaša izredni strošek šolski 32000 gl., namesto 20000 gl.
—	Konservativnih poslancev razen enega in tudi Hermana ni bilo pri glasovanju.
Misli raznih poslancev v tej zadevi so tako mikavne in v mnogem oziru podučne, da si ne moremo kaj, da posamezuih govorov nekoliko na rešetko ne denemo. Poročevalec manjšine, mariborski poslanec Reuter*), je poudarjal draginjo vsega preužitka, in da ni pravično, uradnikom dovoliti draginske priklade, učiteljem pa ne. Proti temu se res ne da kaj ugovarjati. Ustavaškemu poslancu je pa beseda se zmuznila, ktera harem poštenim slovenskim učiteljem veselja ne bode delala. Rekel je: „Po novej osnovi so učitelji vsaj večidel podpora ustavnega življenja in ustavne pravice postali". Ker Slovenci s sedanjo ustavo, v kterej se edino le nemštvo širi in šopiri, nismo nikakor zadovoljni, je pač po uaših mislili prav dvomljiv poklon za narodne učitelje, ako se jim reče, da so ustavakov pionirji, in tudi zato boljšega plačila vredni!
Reuter je potem sam seštel, da če predlog manjšine obvelja, bi znašalo to na leto blizo 100.000 gld. „Samo ob sebi se ume" — je do-
*) Pri obedu na sv. treh kraljev dan mu je prof. Keicltl nazdravil: „Es lebe der Reuter, der ausreutet!"
—	Zares: ein magerer Witz!
stavil —, „da mora ta znesek od leta do leta še rasti, ker enakomerno tudi penzioni naraščajo". — „Toda" — je sklepal — „če je stroška treba, se mora tudi najti".
Pl. Hackelberg je pobijal primerjevanje učiteljskih plač z uradniškimi prikladami. „Uradnikom so se plačila določila ob časih, ko so ce-nilne razmere vse druge bile, kakor so zdajne; učiteljem se je pa plača določila še le pred dvema letoma". Pl. Hammer-Purgstall je podpiral povišanje plače v smislu manjšine s tem, da je primerjal učitelje s sam seboj in z deželnimi poslanci. „Vsak zmed nas si utegne skusiti, da zdaj harem za tretinko več potrebuje v svoj pre-užitek kakor pred 2 ali 3 leti!" — Dr. Wretsch-k o je še bolj široko se podprl, češ, da je „nova postava učitelja tako rekoč (tedaj ne še popolno?) duševno osvobodila in prejšne podložnosti rešila. Bolj samostalno stanje pa tirja neogibno več stroškov, ki se morajo delati, ako se hoče učitelj na ogled postavljati, da po svojem stanu živi". Baharija! Po posebnem paragrafu so liberalci učiteljem vzeli postranske zaslužke, ki so jim dali kruha iu vina in še lepih grošev na leto, deželi pa niso čisto nič prizadevali. Zdaj hočejo liberalci na deželne stroške za vse to učitelje odškodovati, samo da se pobahati zamorejo ž njimi, da so jih „tako rekoč duševno osvobodili in prejšne podložnosti rešili". Sama sleparija — tako rekoč — seveda!
Izmed Slovencev je govoril za povišanje plačila v smislu manjšine g. dr. Srnec in poudarjal, da se po namenu manjšine zato morajo učiteljem plače povišati, „da zamorejo s svojimi rodbinami dostojno živeti in niso primorani, postranskega zaslužka si iskati, ki se učiteljskemu stanu ne s podob i". — Mežnarske službe g. doktor ni v mislih imel, ker je učiteljem prepovedana; ali je pa po njegovih mislih tudi služba organista takošna, ki se učitelju „ne spodobi", tega ravno ni izrekel, pa brž ko ne je na to mislil, kajti druge postranske službe na kmetih ni. Ob koncu je liberalcem na srce po-kladal pomisliti, da beseda „liberal" po svoji latinski koreniki ne pomenja samo „svobodomiselnim" biti nego tudi „radodarnim".
Najtehtniši je pa bil v tej zadevi govor dr. Rechbauerja in sicer ravno v tem oziru, ker je kolovodja štajarskih liberalcev svojim privržencem prav grenko resnico povedal. Govoril je v smislu večine in med drugim rekel: „Znamnje denešnjega časa in je v imenu liberalizma se zahteva, da se od tirjatev, stavljenih od učitelj-stva, čisto nič zbrisati ne sme. Jaz sem tudi liberalec, pa v tej reči res ne vem, kaj da ima liberalizem pri njej opraviti, da bi se moralo vse dovoliti, kar se tirja — iz samega liberalizma!" — Tz druge strani je pa tudi Rechbauerjev liberalizem neusmiljen, brezoziren in krivičen kakor vseh navadnih liberalcev. Rekel je namreč, da je sicer
učiteljem močno želeti brezskrbnega življenja, in bode tudi do tega prišlo; da pa morajo učitelji tudi ono sposobnost imeti, ktero tirja nova postava. „Mnogo je pa učiteljev, ki so po prejšnem bornem šolstvu do službe prišli, kteri čisto gotovo tako izurjeni niso kakor sedanja postava tirja". Mi se pa drznemo reči, da mnogo teh, ki se po novi postavi za učitelje izurili bodo, še toliko izurjeni iu značajni ne bodo, kakor so premnogi starejih učiteljev. Nemčurjev vsaj in liberalcev se nam je nadjati mnogo mnogo!
Zamolčati slednjič ne moremo, kar je g. Seidl govovoril. Rechbauerju nasproti je rekel, da je sicer res, ka je mnogo učiteljev, ki niso prav sposobni, da se pa, dokler ni zadosti učiteljev, reči mora: „Boljše slabih kakor nobenih učiteljev". Potem pa od besede do besede takole nadaljuje: „Mnogi, ki so še nedavno mežnarji in organisti bili in kot takošni gotovo po rožcah niso hodilo, in gotovo tudi nič niso vedli o egiptovskih piskrih za meso, imeli so poprej brez vsega dvoma veče zaslužke kot zdaj. Mnogo učiteljev si ovi čas nazaj želi". — Tedaj: mnogi so imeli poprej boljšega zaslužka, kterega si žele nazaj; pa vendar niso po rožcah hodili in
—	mesa ne jedli! Modra glava, res, je ta Seidl!
—	Se bolj je pa resnico klofutal, ko je rekel, da „duhovniki na kmetih učitelje naravno č lovijo" — za orglarsko službo namreč!! —
Naj ob koncu brž povemo, kar o tej stvari mislimo. Plača učiteljev, vsaj onih zadnje vrste i s 400 gld, je res nizka. Pa mnogo je župnikov i in še več kaplanov, ki so morali 12 celili let študirati, pa nimajo toliko, kot najnižji učitelj. — Prav je, da se učitelj tako plača, da svojemu stanu primero živeti zamore; pa to ni prav, da liberalni postavodalci vse na zemljiščne davke nakladajo, ko bi se priboljsek vendar po drugi poti
—	brez vsega kvara za učiteljsko službo, še v veliko korist učiteljevi veljavi — lahko našel, namreč po tej poti, da je učitelj, kakor se to ž njegovim poklicem prav lepo strinja, tudi organist, in da se ta — za vsakega kristjana častna služba primerno plača, namreč tako, da se tudi tukaj po velikosti fare plača postavno določi. Po enih krajih ljudje ložje iu rajše v denarjih plačujejo; po drugih rajše primerno zbirco dajejo, s ktero bi gotovo tudi učitelji prav zadovoljni bili, da je le uredjena in se redoma daje. — Na to bi naj narodni poslanci delali, ne pa na to, da sklepajo nove davke, o kterih zdaj nihčer ne ve, kako visoko da v kratkem narasejo.
Cerkvene zadeve.
Prijazna beseda našim krčmarjom.
K. Sv. Frančišek Salezijan imenuje dobre krčme velik dar Božji iu zagotovlja, da si pošteni krčmarji po svojem poklicu veliko zasluženja
pred Bogom nabirajo. Kdo bi dvomil, da so te besede resnične? Vsaj imajo ravno krčmarji den na den priliko, telesna, in prav po gosto tudi duhovna dobra dela kerščanskega usmiljenja opravljati, dokler lačne uasitujejo, žejne napajajo, popotne sprejemajo, marsikoga žalostnega razveselijo, in gostokrat prav hude sovražnike pri kupici vina s prijazno besedo spravijo in poravnajo. Zato tudi vsaka dobra krčma sluje dalječ okrog; in zlasti mi možki, ki večkrat na daljna pota moramo, za več dni hoda dalječ krčme prav dobro poznamo, ter si svoja potovanja tako uravnamo, da o potrebnem času vselej do dobre krčme do-spejemo ter se tam okrepčamo ali tudi prenočimo. Nasproti pa tudi ni dvoma, da so slabe krčme naj veče zlo v soseski, in da si nepošteni krčmarji težek odgovor pred večnim sodnikom nako-pavajo in ostro šibo za večnost spletajo. Slabe krčme so jame razbojnikov, kjer so po dnevi in po noči krvavi tepeži in poboji; so koti potuhe za zapravljive gospodarje in gospodinje, so šole pohujšanja za našo mladiuo, so prave mesnice hudičeve, kakor so rajni škof Slomšek rekli, v kterih se nedolžnost mori in ubija.
Slovenske krčmarje še pa na neko drugo napako pozorne storimo, ki den denešnji zlasti po Slovenskem tako hude nasledke ima. Slabe krčme so namreč sedanji čas prave in najbolj nevarne šole nemškutars tva in brezver-nega liberalizma, ki dalje bolj globoke korenine že tudi med kmete razširjata.
V krčmah hočejo ljudje zmirom tudi novice zvedeti, kako in kaj se po svetu godi. Zato je vsak veči krčmar prisiljen, da si za svoje goste kaki časnik naroči. Zdaj pa pojdi in prehodi vse krčme po slovenskih mestih, trgih in vaseh na Štajerskem in povej, v kolikih krčmah si našel poštenih slovenskih časnikov? Take krčme menda lehko na prstih prešteješ. S žalostjo namreč se boš prepričal, da je graška nemška „Tagespošta" skoro edini časnik, ki se po slovenskih krčmah nahaja; list, ki je sloven-skej narodnosti kakor tudi katoliški cerkvi silno nasproten. Zares se ne da, popisati, koliko kvara je ta časnik na obe strani na Slovenskem napravil.
Slovenski krčmarji! ali veste, kaj delate? Iz svoje kleti zdravo vince gostom donašate, po „Tagespošti" pa morilni strup v njih dušo in srce vlivate. Kakošen bo enkrat vaš odgovor pred Bogom? Ali ne veste, da bo večni Bog vse tiste duše iz vaših rok tirjal, ki so se v vaši krčmi po vašem zadolženji pohujšale?
Da pa morebiti ne porečete, da je „slov. Gospodar" v tej reči prehud in preoster, vam bode v prihodnji številki podal kratek posnetek iz krasnega pastirskega lista, ki so ga zbrani škofje na Švicarskem svojim vernikom pisali, in v kterem pred naročenjem in branjem brezvernih in nravno nesnažnih časnikov svarijo. Apostolska
beseda višjih pastirjev je švicarske katoličane tako pretresla, da zdaj v mnogobrojnih taborih oporekajo hudobnim Časnikom, jih nočejo več naroče-vati, in si snujejo dobrih, v kat. duhu pisanih časnikov! — Proč tedaj iz slovenskih krčem z vsemi časniki, ki grdijo vero ali pa slovensko narodnost! Grda zel nemškutarstva in brezver-nega liberalizma naj ue nahaja dalje zavetja po slovenskih krčmah! — Slovenski možje, ki po svojih poslih večkrat v krčme zahajate, tirjajte od krčmarja pošten sloveusk časnik, in tirjajte ga tako dolgo, dokler vam ga ne bo naročil.
V ta namen se vam, krčmarji, denes tudi „slov. Gospodar" vljudno ponuja. Porečete: lastna hvala smrdi. „Gospodar" pa odgovarja: Zato poskusite in naročite me za eno ali vsaj za pol leta, in svest sem si, da me ne bodete več spustili spod svoje strehe. Pošteni gostje bodo le še toliko rajše k vam dohajali; veste pa, da le denar, ki ga skupite od poštenih gostov, bo prinesel vam in vašim otrokom blagoslov Božji!
In to je prijazna beseda „slov. Gospodarja" do slovenskih krčmarje v.
Gospodarske stvari.
0 petiotiziranju.
Opazka vredništva. Zarad bolehnosti pisatelja, gospoda Rih. Dolenca, je nadaljevanje te tvarine precej časa moralo prenehati. Razveselil nas je zdaj g. pisatelj z daljnim spisom in z glasom, da je že precej okreval. Srčno bo tudi veselilo vsakega slišati, da je g. R. Dolenec izvoljen za direktorja slovenske vino- in sadjorej-ske šole na Slapu v vipavski dolini. — Ker nam je pa ob novem letu mnogo novih naročnikov došlo, kterim bi naslednji spisi, ki skončavajo prejšne v preteklem tečaju razglašene, nerazumljivi bili, hočemo te ob kratkem posneti, da bodo | čč. novi naročniki umeli, o čem da naslednji spisi govore. —
Kaj je petiotizira nje? Nič druga ka-! kor umetno pomnoženje vina ali prav za prav mošta. Ker je to stvar prvi priporočal in deloma tudi iznašel Francoz Petiot, se tudi stvar po njem imenuje.
Kako se petiotizira? S pomočjo friš-nih grozdnih tropin, sladkorja (cukra) ali pa čistega alkohola (špirita) in vode se mošt tako pomnoži, da se doseže dva-, tri- in še večkrat toliko dobrega vina, kolikor se ga iz samega pridelanega grozdja navadno naredi.
Kako se pravilno petiotizira? Da se to prav spozna in nezaupanje do petiotiziranja podere, češ, daje to sama sleparija, treba pred vsem vediti, iz česa da prav za prav mošt obstaja? Mošt popolnoma zrelega grozdja obstaja iz treh glavnih delov: iz vode, sladkorja in kisline. Vode se nahaja v njem 70 — 75 i°/o>
sladkorja 25—30%, kisline pa 5—8°%0 t. j. tiso-čink. Kisline je toraj najmanje.
Razun teli 3 glavnih delov sta pa še v moštu 2—4 odstotki drugih stvari, ki posebno kipe-nje pospešujejo, da vino nastane. Po zmaščenju ali zmeekanju se pridružijo naštetim snovam (Be-standtheile) še dve drugi: strojna kislina (Garbsiiure) in barvina snov (Farbestoff), ktera vinu barvo daje, ktera se pa le pri črnini nahaja. Te dve snovi z mnogimi, več menje znanimi drugimi tičite v lupinah ter se ne razvijajo prej kakor da so lupine stisnjene in raztrgane. Gotovo je pa tudi, da nastanejo ravno iz njih razne kemične zveze, ktere poznejšemn vinu še le pravo vinsko lastnost podele.
Kaj se iz vsega tega učimo? Prvič to, da petiotiziranje ni sleparija, ker se po njem vsi oni deli, iz kterih vino obstaja, umetno družijo in v korist porabljajo. Tako pridobljeno vino, čeravno ni za pri sv. meši porabiti, ima vse vinske lastnosti in služi gospodarju, posebno v slabih letih, na veliko korist. Drugič se iz tega učimo, da je v lupinah mnogo mnogo vinskih snovi, ktere ravno petiotiziranje polovi in človeku v korist obrne.
Ako so se tropine dobro iztisnile, nemajo sicer sladkorja in vode skoro nič v sebi, imajo pa v sebi še toliko vinske kisline in drugih, vino stvarjajočih snovi, da jih je le treba iz lupin izlcči, kar se po petiotiziranju godi, ktero tem snovam le dodaje, česar jim za pravo vino menjka, namreč vode in sladkorja.
Pravilno petiotiziranje je pa dvojno:
1.	s frišnimi tropinami, vodo in sladkorjem;
2.	s tropinami, vod6 in z alkoholom ali čistim špiritom.
Prvi način: Prešalo se nič ne bo, ampak grozdje se že pri vinogradu ali doma zmasti ali zmečka, kar gre najhitreje in najboljše z grozdnimi mlini, ki se že povsod rabijo. Potem se bi as ti ne (peceljni ali penkeljni) od ostale drozge ločijo, kar se najložje tako-le godi: Dve zadosti veliki, pa nizki kadi se postavite druga k drugej. V eno se sprazni drozga iz soda, ki se jc čez kad zavalil. Skoz veliko, štirjaški čevelj merečo veho (luknjo) pade v trenutku vsa drozga, kakor hitro se spodnja ali sprednja veha (čep) odmaši. Druga prazna kad se prekrije s železno, poci-njeno mrežo iz svila ali drota (Rebelgitter). Pri roki morajo biti 3 ali 4 majhne lesene gre-belce. Iz une kadi se zdaj spravlja na mrežo drozga, ktero 3 ali 4 možje tako dolgo z grebli-cami žmikajo, dokler ne popadajo vse jagode, z večine že same lupine skoz mrežo v kad. Kar lil a st in ali penkljev na mreži ostane, se pomeče v kako posodo, da se odcedijo; potem se zavržejo, ali pa p o s e b e j na tiskalnici odtisnejo. To pa zato, ker imajo hlastine preveč grenkosti (stroj-nine) v sebi, kar dela vino prezagatno, torej se
ne smejo v drozgi pustiti. Vinu potrebne strojnine je dovolj v lupinah in pečkab.
To opravilo (rebkanje ali rebljanje) se pa mora hitro vršiti, sicer se začne na zmečkanih lupinah ali jagodah razlita tekočina s zračnim kiselcem vezati, kar daje vinu neprijeten duh, ki se ne da več odpraviti. Po naglem robkanji se temu v okom pride, kajti tako ostanejo tropine vedno mokre, na kar je skrbno gledati. — Zmečkana ali orobkana drozga se potem zmeče ali v kadi, ki so za zaprto kipenje nalašč namenjene, ali v po koncu stoječe sode skozi vratca. Iz kadi ali soda, ki pa mora za eno ped prazen ostati, se pusti potem odtekati mošt skoz pipo blizo spodnjega dna, pred ktero se pa od znotraj ali majhno kositerjevo sitce ali pa majhna brezova met-lička pribije, da tropiue pipe ne zamašijo.
Odtekli mošt, ki v posodi potem vreje, se po vedrih natanko zmeri in odmeri ravno toliko veder čiste vode. Eno ali dve vedri te vode — to se presodi po množini odteklega mošta — se postavi na stran, vse drugo se pa koj izlije na tropine, ki so v sodu ali kadi ostale in niso čisto nič iztisnjene bile. — Na stran postavljena voda služi v raztopi j enje sladkorja, ki se namočenim tropinam prilije.
Koliko je sladkorja treba? Toliko, kolikor ga mošt v sebi ima, toraj v dobrih letih, ko grozdje čisto dozori, toliko odstotkov, kolikor ga mošt ima; v slabih pa toliko več, kolikor menj ga je imel mošt v sebi.
Meri se pa množina sladkorja z m o št no tehtnico (Mostwage), najboljša je ona bar. Babo t a, ki se tudi klosterneuburška imenuje in za malo denarja dobiva. V ta namen se vzame visoka , valjarska (cilindrasta) steklena posoda, katera se s čistim skozi ruto precejenim moštom napolni. V to posodo se dene potem moštna tehtnica, ktera po svojem utopljenju kaže, koliko sladkorja da ima mošt. Ako se n. pr. spusti do številke 20, ima mošt 20 odstotkov sladkorja, in to je najprimernejša snova za srednja vina; se vtopi globeje, n. pr. do številke 12, je v moštu le 12% sladkorja, kar je očitno premalo. Ako pa ima mošt nad 20% sladkorja, bi ne bilo svetovati, ravno toliko sladkorja vodi dodati; v vsakem slučaji je najboljše pri 20% ostati. Vedro vode se računi na 100 funtov teže. Poprek gre toraj na vedro vode 5 funtov sladkorja. Da se pa sladkor brž raztopi, se voda v velikem kotlu segreje ter sladkor med vednim mešanjem v majhnih koscih vä-njo zmeče. Raztoplina (Auflösung) se potem ohladi do 15—12° R. gor-kotne stopinje in se zlije v sod ali kad na tropine in že poprej nalito vodo, ter se vse skupaj dobro pomeša. Potem se sod ali vrclna kad za kipenje pripravi, t. j. nastavi se kipelna cev v čepovo luknjico. Cez 6 ali k večjemu 8 dni je burno kipenje dokončano in dokipela tekočina se pretoči v sod, kjer potem naprej polagoma kipi.
Na ostale tropine ali drozgo se zopet nalije druga, tretja sladkorna tekočina kakor prvo-krat; več ko trikrat pa ne, ker so tropine po trikratnem nalivu zadosti že izlužeue. Kdor hoče prav dobro vino doseči, pomeša enakomerno vsak naliv s prvim naravnim moštom in s prešnikom, ako je še posebej prešal. Lahko se tudi vsi trije nalivi ob enim s prvotnim moštom iu prešnikom pomešajo.
Kakošen sladkor gre za to rabiti? Najboljši je grozdni sladkor (Traubenzucker), ki se ravno zato tako imenuje, ker je prav iz onih delov sestavljen kakor sladkor v grozdju. Edino le vodene snove (Wassergehalt) ima 15—17 9/o v sebi, za kolikor se, kdor to hoče, sladkorja več vzame. Cent tega sladkorja stane 14—30 gld. in se dobiva v Klosterneuburgu iz prve roke (Wein-Commissionsgeschäft). — Dotle je segal poduk o petiotiziranju v preteklem letniku; za naprej ima zopet besedo naš gospod sodelalec.
Dopisi.
Iz Črešnic, 5. januarja. (íovo leto v ob n ovij ene j cerkvi.) Zavoljo prijaznega kraja in posebne gostoljubnosti prejšnega g. župnika L. Trafenika in zdajšnega g. J. Crnoše se tujci že od davnega časa radi v Crešnicah shajajo , v pri-jatelskem društvu razveseljujejo. — O novem letu pridem tudi jez obiskat svojega prijatelja iu najdem vse pri starem; ko pa tamošnjo cerkev ob-iščem, se koj razveselim, ker jo najdem čisto prenovljeno. Mariji posvečena cerkev ima po ustmenem poročilu svoj začetek od oglejskih patriarhov, kterili eden je tukaj majhno kapelo pozidati dal. Presbiterij res kaže umetniško staro delo v gotičncm slogu; druga stavba pa je poznejših let. Tukajšni prebivalci niso bogati iu njih fara ima hudi uri izpostavljeno lego, tako da je srečno tisto leto, v kterem toča njih pridelkov ne zadene. Zato je toliko več vredno, da se je po velikem prizadevanji zdajšnega g. župnika posrečilo blizo 3000 gld. že nabrati in začeto delo dokončati. Prvi dar so vložili z 200 gld. na prošnjo farnega predstojništva svetli cesar Ferdinand; drugo so dali farani in dobrotniki. Pozlačenje altarjev in drugo cerkveno delo izvršil je g. Fr. Fantoni, mlajši dveh, na Slovenskem že dovolj znanih bratov, in reči se mora, da je svoje delo tako dobro dokončal, da se sme vsem priporočiti, ki cerkvenih del imajo. Podobe sicer niso nove, ker so prejšne za vsem lepe in nektere celó umetnijske vrednosti, ki so gotovo tu sem prišle iz žičjega kloštra, potem ko so menihe za Jožefa II. pregnali. — Sv. Martina den pret. leta bil je slovesen za črešniško faro, ker so altarji po domačem č. g. dekanu Juvančiču, križevi pot pa po preč. g. Rozmanu, patronu te fare, posvečeni bili. — Čestitati moramo k novemu letu g. župniku in
vsem faranom, da so za svoje res velike žertve veselja dočakali ter novo leto 1873 v lepo obnovljene) cerkvi obhajali, prepričani, da si bodo še drugih lepih reči omislili v čast Marije, ktera ima pomenljiv latinski napis na velikem altarji: „Sem, kar sem bila — namreč devica; nisem bila, kar sem — namreč mati Jezusova".
n—. Iz Konjic, 12. pros. — V zadnjem dopisu iz Konjic („SI. Gosp. št. 2.) naj se -bere namesto „5 meric" 5 bokalov in dalje, namesto: „Če merico", če „bokal" pšenice ali mošta po 10 kr. cenimo, bi bila cela Jurjeva bernja na leto dvakrat 50 kr. ali 1 gld. vredna.
Te dni smo dobili v roke zapisnik 17. seje štajarsk. deželnega zbora od 4. grudua 1. 1. Zdaj Ptujski nemškutarji lahko berejo žarke resnice, katere jim je naš vrli poslanec g. Herman zarad realgimnazije povedal. Kaj pomaga, da je na Ljubnem nekoliko šolarjev menj kakor na Ptujem ; naj pa vsak premisli, da je Ptujski okraj manjši od Ljubenskega, pa šteje na manjšem prostoru dvakrat toliko prebivalcev in še več kakor Lju-benski. Naj dalje pomislijo, da so vojaške komisije že zdavno preračunile, da zamorejo slovenskih vojšakov 20% yeč odbrati, kakor nemških. Naj toraj premislijo, koliko bolj da smo Slovenci za srednje in višje šole vneti, kakor nemški kmetje. Celi razgovor o Ptujski gimnaziji je pa zopet slovenske Stajarce podučil, da od graškega deželnega zbora zastonj enakopravnosti pričakujemo. Kakor jim bolj sodi, tako pa postave tolmačijo.
Prošnja konjiškega kat. pol. društva, da se odstranijo okrajni zastopi, je deželni zbor deželnemu odboru prepustil, naj se na-njo ozira, kadar se bode občinska postava predelala. BI. g. poslanec Herman je tirjal, naj se deželnemu zboru naznanijo številke, ktere kažejo, kako krivična da je ta postava našim kmetom; ali ustavaki ta-košnili resnic radi ne čujejo, zato se enakih pro-šinj radi hitro znebijo. Vendar ta izgled naj bi druga društva spodbujal, da za časa zborovanja deželnih zborov prošenj dopošiljati ne nehajo. Na vrsto vendar priti morajo, in tako saj pokažemo, da živimo.
Iz Slatine, 7. jan. — Našo rajsko Slatino so hteli judom izdati, pa za zdaj jim je še spodletela. Vse je po Slatini in okolici veselo, da ta biser slov. Štajera ne pride še izvoljenemu ljudstvu v nenasitljivo vrečo — kar bi tudi za upravnike dežele naše bila neizbrisljiva sramota. 1'ar milijonov za Slatino bila bi dežela kmalu in Bog si vedi za kaj potrošila, izvirek prelepega letnega dobička, ki ga kisla voda daje, pa bi za vselej tekel le tujcem v mošnjo.
Najbolj pa so se mučili in putili za prodajo Slatine gp. inšpektor Dr. Schüller sami. Ta gospod je daleč, daleč iz Nemčije rojen in ne zna niti enega glasú slovenskega; kako češ tir jati od njega, da bi gorko ljubil našo domovino alj celó Sloven-
ce, da si je ravno sredi njih že lepo število tiso-čev prihranil. Mislim, da po ovej strani ljudsto dendenes tudi zato če dalje revniše postaja in si opomoči ne more, ker po drugej strani ogromno narašča število tacih, kteri menijo, da ves svet in vsi narodi na njem niso nič druzega, nego velika dnarna miza bogato pokrita le samo za nje. Najdejo pa tudi vse podpore pri nas, da se za gosposko .mizo mastnih služeb lahko vsedejo, ker imamo — nemško deželno gosposko.
Tudi na Slatino dobimo železnico. Pa veste rojaki, kje da bi dnarni možje najrajši od-kazali železno pot lukamatiju? Malo da ne pri velikih dverih križevske farne cerkve notri, in preko velikega oltarja skozi vunkaj tje doli naprej. Le malo sežnjev štric cerkvenega kapa so jo izmerili. Ravno kar so si farmani z velikimi žertvami novo krasno romansko hišo božjo postavili, ki jih stane do zdaj že nad 45.000 for. — Nekaj poštnih,) iu posebno še težkih vlakov z blagom tik cerkve, in — skoro bi rekel — drzno postavljeni, veliki božji hram — je na tleh! —
Pa kaj je liberalnemu svetu farna cerkev, ko pa vidimo, kako da na vso silo hoče povoziti celó naj veličastnišo stavbo božjo na zemlji, sv. kat. cerkev! Pa naše fare patrón so svitli cesar, ki jo bodo gotovo varovali; Križevljani bodo pa tudi še več nego eno spregovorili, preden se bo ondi za železnico kopalo.
Iz breškega okraja 4. pros. Ker so Brežice le majhno mestice, so tudi prigodki in tedaj tudi poročila o njih bolj majhne, takole „malopurgarske" baže. Politiških novost tukaj drugih ne vem, kakor je ta, da se hoče, kakor se čuje, poslanec Jane-schitz poslanstva odpovedati. Ne dvomim, da bo mož beseda ostal, kajti je on vedno še pošten kristijan, kteremu menda liberalizem že zdavno preseda. Govoril je tudi že preteklo jesen, da mu ustavaška, Slovencem sovražna pritiklina nič kaj ne ugaja. Mož poštenjak še utegne spreviditi, kako krivo da je ravnal, ko je nemčurjem za metlo služil, s ktero so razumnega poslanca prejšnega iz okraja pomesli. Narodnjaki, pripravite se toraj za čas na novo volitev!
Kaj paje z okrajno založnico? utegne vprašati „Gospodar", kteri jo je sprožil in že večkrat živo priporočal. Čakamo in čakamo, da bode g. dr. Srebre začasni odbor sklical v posvet za-stran pravil; želimo iu prosimo, da se to nem u-d o m a zgodi, kajti odlašanje je velika zguba za naše gospodarstvene koristi.
Slednjič še nekaj. Razen kupčije ima človek tudi še iz druzega ozira korist, če včasih v Brežice poluka. Zvedli smo, da so se meščanje v dva tabora razcepili. Eni hočejo „Theaterverein," drugi pa „Sangerverein". Obe stranki ste složne le v tem, da ste] nemčurski od nog do temena. Radi bil le vedli, kteri glediščin direktor bi hotel tu sem pripeljati svojo družbo, da breški gospodi igra? Menda
bo najbolj praktično, da ostanejo Breščanje „par-terre" brez gledišča.
Za poduk in kratek čas.
Začetek krščanstva na Slovenskem.
III.
Prav ob istem času, ko sv. Marka v Akvi-lejo, t. j. blizo 63. leta po Kr., pošlje sv. Peter sv. Andronika, ki je že 'bil učenec Kristusov, (Rim. 16, 7.) v Sirmijo, v Salono na Dalmatinskem pa sv. Domnija. O njunem delovanji nam pa nič posebnega znano ni, samo iz tega, da ste Sirmij in Salona od tistihmal znameniti mesti krščanstva, smemo soditi, da ni bilo brez vspeba.
V	Lavreak, kar je prav verjetno, so luč sv. vere odpuščeni vojščaki, ki so v rimski vojski bili kristijani postali, prinesli. Poleg drugih, starih poročil bi pa bil to apostolski učenec, sv. Siv, škof v Paviji, prvi storil, sicer pa se kmalu nazaj v svojo skotijo vrnol. Toliko pa je gotovo, da je ob koncu 2. in v 3. stoletji seme sv. vere ondi že zasejano bilo in mrtvo ni ostalo, kajti v Lavreaku je bila od istih časov naprej, dokler ga divji narod Avarov ni razdejal, znamenita škofija, od koder so na vse strani šli oznanjevalci sv. evan-gelja. In če še povemo, da je celo sv. Peter če gre staremu poročilu vera, obhodil nekoliko naše slovenske zemlje in je sv. apostol Pavel precej blizo do nas došel, menim, da po vsej pravici rečemo, da je že od apostolskih časov sem sv. kr-sčanska vera v slovenskih pokrajinah bila.
Pa kakor drugod, tudi v naših krajih ni bilo brez zaprek; navstalo je preganjanje vernih. Videli smo že, da je v Akvileji tekla krv nekaterih devic in sv. Hermagore za sveto vero; blizo leta 90 se še jim v istem mestu pridruži sv. škof Hilarij, sv. Tacijan levit in mnogo drugih.
V	Noriku pa, kar nam je še bolj blizo, je prejel sv. Maksimilian, Lavreaški škof, mučeni-ško krono. Ni mu bilo zadosti, da se je v okolji njegove škofije sv. vera zmirom bolj širila, rad,bi še svoj rojstni kraj Celje bil sv. veri pridobil, pa našel je pri svojih rojakih ne vemo, koliko uspeha, našel je le smrt leta 284. Tudi v Sir-miji je ondašni škof sv. Irenej za sveto vero bil ob glavo dejan in v Savo vržen ob času cesarja Dioklecijana.
Vendar pa je vse to proganjanje, kakor drugod, tudi v teh krajih le malo izdalo; temu so priča nove škofije, ki so ravno ob času progan-janja nastale: v Emoni, v Petoviji (v Petuji) in Sisciji (v Sisku); kaže tudi veliko število kriščan-skih mučeucev, katerih imena so zapisana; koliko pa jih je isto smrt storilo, katerih ne vemo! V Petuji je prvi škof bil sv. Viktor in, mož toliko ličen, da je več bukev sv. pisma razloženih zapustil, in toliko svet, da je vero, katero je oznanje-val, s svojo krvjo potrdil 1. 303; v Sisciji pa sv. Kvirin.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Je ta stvar že dolgočasna, prenaredba volitev v drž. zbor namreč! Namen te prenaredbe je, proti ustavi deželnim zborom vzeti bitstveno pol. pravico, da pošiljajo svoje, toraj posamesnih dežel zastopnike v državni zbor. Namesto pa vprašati deželne zbore, ali se odrečejo bitstvene svoje pravice, mešetari vlada s posamesnimi poslanci svoje stranke in pusti po svojih listih trobentati po svetu: zdaj je že vse v redu! Mi hočemo direktnih volitev, mi jih bomo tedaj sklenili! Na kolikor so številke pomnoženih poslancev znane, nam spričujejo le eno prežalostno reč, da pride zastop kmetijskega življa proti meščanskemu ali „purgarskemu" in onemu iz velikega posestva in tergovinstva še bolj v — pomnoženo manjšino! Dosedanje me-šetarjenje z liberalno nemško pritiklino je podalo to-le: Dolenja Avstrija dobi 37 poslancev (zdaj jih je bilo 18); gorenja Avstrija 16 (zdaj 10); Solnograško 4 (zdaj 3); Tirolsko 17 (zdaj 10); Predarlsko 3 (zdaj 2); Štajar-sko 22 (zdaj 13); Kranjsko 9 (zdaj 6); Koroško 8 (zdaj 5); Češko 90 (zdaj 54); Moravsko 34 (zdaj 22); Sileško 10 (zdaj 6); Bukovi na 8 (zdaj 5); Dalmatinsko 8 (zdaj 5). Poljaci so še iz pošteva izpuščeni, ker se ogib-ljejo vseh razgovorov v tej stvari. Ali pa ostanejo stanovitui, je veliko vprašanje, ker skušnja uči, da jih je še vsaka vlada dozdaj okoli prsta ovila. Odločeno jim je sicer 60 poslancev namesto sedanjih 28. — O kranjskih poslancih, ki so edini zastopniki Slovencev, le toliko vemo, da so na shodu 12. t. m. sklenuli, ne iti v državni zbor, da pa to ne veže nobenega državnega poslanca! Tako se je brzojavljalo „Vtld-u.", kar nam je celo neumljivo. Obveljati pa utegne, kar so „Novice" (št. 2) pisale: „V takem „rajhsratu", ki hoče direktne volitve stvariti, ni prostora več za poslance, ki stoje pod zastavo oktoberske diplome (od 1. 1860)!" — Dalmatince pa ima min. Lasser baje že v žepu, ker jim obeta železnice, ako se udajo. Za skledico leče se še vedno višje pravice prodajajo! — Na Češkem poskušajo poslednje sredstvo, rešiti čast in svobodo domovini, v nezbrojnih peticijah namreč hočejo iti do cesarja in kralja, da vendar ne pusti zatirati deželnih pravic, ki so stoletja^ starejše od rajhs-rata in ustavaških junakov. Čuje se pa že, da utegne dež. poveljnik in kr. namestnik general Koller, ki je ravno v Beču, pooblaščenje dobiti od vlade, da — vse peticije kot — „hujskanje proti vladi" — zaduši!
Vnanje države. Odstavljeni cesar Napoleon HI. je na Angleškem 9. t. m. o eni uri popoldne umrl, — to je najvažnejša novica, ki je zapisana na prvi strani zgodovine leta 1873. Rojen 20. aprila 1. 1808, doživel je | skoro 65 let. Uzrok smrti je bil kamen v me- I
hurji. — Nja sin, ki je zdaj v 17. letu, si je že privzel naslov „Napoleon IV.", in utegne skoro priti čas, da bo skušal tudi prestol očetov zasesti. Mnogo najvišjih generalov, med njimi Mac-Mahon, je šlo k pogrebu, ki je bil 15. t. m. Prihodnjič povemo ob kratkem zgodovino Napoleonovo, kteri je veliko kriv zmešnjav, ki dan denešnji Evropo razdevajo, posebno pa našo ubogo Avstrijo.
Anglež in Rus se pisano gledata zastran oblasti v Aziji. Ker Rusija če dalje več sveta pridobiva, se je pri Angležih vzbudil strah, da jim sosed preblizo ne pride, ter so se začeli groziti, da pride do boja, če Rus ne reče: dosti imam. V ta namen je poslan na Angleško grof S u v a 1 o f, načelnik tajne policije, da Angleže potolaži.
Razne stvari.
(Kako pokončati gosenice na drevesih,) naznanja sadjorejec Janisch iz Kroisbacha pri Gradcu v „St. Ldb." tako-le: Da pri visokih drevesih težke lestvice treba ni, s ktero se lahko tudi drev6 poškodi, si delam svečke iz črnega loja s primešano smolo, na lahkem drogu (štangi^ privezaue ožgem in ob suhem in tihem vremenu goseničja gnjezda zažigam, kar se brez nevarnosti in kvara za drevesa godi. Poskušnje v „Grottenhofu" pri Gradcu bile so tako povoljne, da se ta način vsem sadjorejcem priporoča. Sveča gori blizo eno uro in če se po funtih kupujejo, stane vsaka kakih 8 krajcarjev. To se pa le ob suhe ni vremenu z vspehom opravlja, ob mokrotnem zalege ne gorijo.
(Novi in žalostni izgledi surovosti.) Na Kraljevo je v Solčavi (Žolcpahu) 201etni kovač, iz Kranjskega, Jan. Krainer, Petra Robana (Arlovč-nika) v tepežu zaklal, da je hipoma umrl. — Temu dostavljamo iz štajarske sredine naslednje: Ubili so nedavno pri sv. Jurji na Savnici enega, v Apčih enega, v Radgoni enega, v Stradnu enega na pol; v Slivniški fari pa dva. In ko bi več marljivih dopisnikov imeli, zamogli bi še več povedati. Kaj uči ta litanija surovosti? Da so ljudje brez vere — živinčeta!
(Pri celjski dež. sodno ji so lili obsojeni:) — 21. dec. bila je obravnava proti Val. Sajovcu, 42 letnemu postopaču iz Motnika, Šim. Konšeku, 43 letnemu postopaču iz Jesovnika v vransk. okraju, in proti Fr. Rebernaku, iz Žičje vesi. — V. Sa-jovec je bil zatožen zarad tolovajstva, ker je 15. sušca 1870 v družbi z A. Mursom in Urb. Koržetom oropal Ostermanove v Ogorevcu, fare sv. Jurja pod Rifnikom. Pomagača njegova bila sta že 2. avg. 1871 obsojena, in sicer Murs v 151etno, Korže pa v 121etno težko ječo. Tretji tovarš Sajovec je pa bil pobegnil in še le m. aprila t. 1. ujet, ter je bil zdaj obsojen v lOletno težko ječo. Konšek je obsojen v 6mesečno težko ječo. Re-bernak je pa bil za nekrivega spoznan. Obsojenci so brez pritožbe kazen nastopili."
(Kat. pol. društvo pri sv. Jurji na Savnici) napravi 2. in 23. svečana tombolo s petjem.
(Kat. pol. društvo pri Donački gori) obbaja 26. t. m. ob 4. uri popoldne letni zbor. Vse društvenike in tudi druge rodoljube prijazno vabi
v imenu odbora Nace Mikuš, prvoscdnik.
Tržna cenn pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celj	« u	V Varaž-dinu	
	fl.	k.	fl.	k.	fl.	k.	fl.	k.
Pšenice vagan ....	6	10	5	30	e	70	5	63
Rži „ ....	3	90	3	70	4	90	3	65
Ječmena „ ....	—	—	3	35	3	60	2	85
Ovsa „ ....	1	90	2	—	2	10	—	—
Turšice (koruze) vagan .	3	90	3	45	3	80	3	65
Ajdo „	3	20	2	95	3	70	3	30
Prosa „	—	—	3	70	3	50	—	—.
Krompirja „	1	45	1	45	1	50	1	60
Sena.....cent .	1	40	1	70	1	30	1	30
Slame (v šopkih) „	—	—	1	50	—	80	1	40
za steljo	—	80	1	—	—	60	—	—
Govedine funt ....	—	26	—	28	—	26	—	22
Teletine „ ....	—	32	—	32	—	28	—	24
Svinj atine „ ....	—	30	—	30	—	28	—	30
Slanine „ ....	—	34	—	35	—	40	—	36
JVaj novejši hiirzi na IInm» jla.
Hiša
z dotičnim posestvom je v Oi*mnžii (Friedau) na spodnjem Stajaru pod lahko pogojno plačo na prodaj. Hiša obsega 4 izbe, čumnato, kuhinjo in pivnico; potem konjske, govenske in svinske hleve, skedenj, parmo, listujak itd. — Vsa stavba je zidana in z opeko pokrita.
K temu stanovanju se tudi lahko doda 12 plugov zemlje obstoječe v njivah, travnikih in gozdu. —
Popraša in oglasi se naj pri gošp. Frideriku Gesner-ju, v Ormužu.	1—3
Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. % • Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjom .
Azijo srebra.............
„ zlata .............
f.oterijiie številke:
V Gradcu 11. januarja 1873: 28 65 19 66 58
Prihodnje srečkaiije: 25. januaija.
fl	kr.
66	60
183	_
106	76
5	20
Vinska proriaja.1-2
V	optijski kleti v Celju se bode 27. januarja t. 1. od 10 — 12 ure predpoldue optijsko vino predavalo. Kupci se s tem vljudno vabijo. Vina je precej veliko, in kapljica je izvrstna.
Hiša na prodaj.
V	Mariboru in scer celó blizo tam, kjer se bode novi most čez Dravo postavil, se oddaja dobrovoijno brez posrednika hiša pri tleh, ki je v dobrem stanju, se lahko v najemščino da, je ob obljudni cesti ter ima 6 sob, kuhinj s hranilnimi ognjišči, kleti in hlevov. Pri njej je vrt za kuhinjsko zelenjavo, cvetlice in sadje, z več kot 100 požlahnjenimi drevesi.
Pozveduje se v magdalenskem predmestji štev. 27 v Mariboru pri lastniku
1—3	*Saz. t?e-rsu.
r
S í
Oznanilo.
1-3
1
'odpisana podružnica stajarske eskomptne banke naznanja s tem, da 1873 za vloge na Conto Corrent (Cíiro)
m	jroupisaiia jjuur
M	plačuje od 1. januarja
M	51/2 % obresti.
Izdajejo se tudi, razen dosedanjih 5 procentnili k a sinih listov,
aV	na kterc se 10 dni po napovedi izplačuje,
/k 51/2 % k a s i n i 1 i s t i, na ktere se 30 dni po odpovedi izplačuje, in /K 6 °/0 k asi ni listi, na ktere se 6 mescev po odpovedi izplačuje.
1
Podružnica Štajarske eskomptne banke
v Mariboru na (jrofovskem trgu.
S i
ž