247. številka.
Ljubljana, v četrtek 28. oktobra
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan ivefifr« izimdi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejem an za av str ijsko-ogerske dežele za vse leto 15 telil., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j a no brez pošiljanja na dom za >ae leto 13 gld., za • .Trt leta ti gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 ter. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje st* od četiristopne petit-\rste po *> kr., če se oznanil" jed^nkrat tiska, po 5 kr., ću se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tisk.i. Dopisi naj se izvole tnmkirati. — Rokopisi so ne vračajo. Ureduišrvo in upravnifitvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Oledaliska stolba". Up ra v n i št v u nuj se blagovolijo pošiljati naročnine., reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   ,,    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta ........   4   „   — „
n jeden mesec.......I   „  40 „
19" Naročuje se labko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. VpravniMvo „8lov. Narodni".
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 27. oktobra. [Izv. dop.] Razdeli se tiskaui predlog poslancev: Tiirk, Schonerer, Fiegl in Ftirnkranz, mereč na uvedenje progresivne osobne dohodnine Do GOO gld. dohodka bilo bi prosto davka, od 600—2000 gld. bi pa se plačevalo 3% itd., od 100.000 gld. 15%. Vsak bi moral pod prisego napovedati svoje dohodke. Uradniki, učitelji, poljedelci, obrtniki plačevali bi le polovico. Tudi občinske priklade bi se na ono dohodnino mogle nalagati, sedanji gruntni davek bi pa moral biti znižan za polovico.
Preide se na dnevni red ter nadaljuje debata o nagodbi z Ogersko. Zoper njo govori najprvlje žid Neuvvirth, meneč, da bi drugo, se ve levičarsko ministerstvo boljših pogojev iztrgalo iz Madjarov. Zatem pere levičarsko robo in se roga z židovsko drznostjo desnici. — Za njim priporoča prusak Stingl zopet carinsko zvezo z Nemčijo in hvali trilasega Bismarcka na vso moč, pa z majhnim uspehom. —
Vsi nasveti levice se zavržejo in vsprejmejo I, II. in III. člen z veliko večino.
Člen IV. zahteva, da svobodno pristanišče v Trstu in Reki preneha 31. decembra 1889. Ugovarja Tržaški poslanec JBurgstaller, za njim poslanec Beer, žid Luzzato in Vučetič, pa njihovi predlogi ne najdejo dovoljne podpore. Minister Ba<pie-hem pojasnuje s pomočjo zgodovine razmere pri Tržaškem pristanišči in poudarja, da sedaj državne koristi zahtevajo odpraviti zastarele privilegije. Vrli naš Nabergoj se še oglasi in protestuje energično zoper Tržaške poslance, ki so pred njim govorili in trdili: Trst je laško ali celo nemško mesto. Ne, Trst je avstrijsko mesto, kjer prebivajo Lahi, Nemci in tudi Slovani; Trst je mesto avstrijsko in hoče to ostati. Živahni „bravo! bravo tu zadone na desmei. — Člen IV. vsprejme se neizpremenjen po odseko-vem nasvetu, kateri je g. S.ochor izvrstno zagovarjal, očitajoč Tržačanom nehvaležnost vzlic tolikim žrtvam, katere je Avstrija že žrtvovala za njih pristanišče. Trst ima svoj napredek jedino Avstriji zahvaljevati; kdor se hoče prepričati, naj pogleda na Benetke, kako propadajo. — Naposled zavrne minister Pražak poslanca Mengerja, ki mu je bil očital nepostavnostij. — Seja jutri.
Državni proračun za 1887. leto.
Odkar je gospod pl. Dunajevski prevzel port felj finančnega našega ministerstva, je jedna naj-važniših ur v državnej zbornici tista, ko minister predlaga proračun dohodkov in razliodkov državnih. Gospodarstvo v državnej blagajnici je saioo po sebi prevažno, a po stanji tega gospodarstva ravna se tudi bilancija vlade in strank, ki so na vladnej strani. Vrbu tega je stanovitna točka naših prestol-nih govorov tudi pričakovanje, <ta se bode konečno dognalo jeduakotežje v gospodarstvu države. Zategadelj opozicija komaj čaka, da pride gospod pl. Dunajevski s svojim proračunom, o katerem se že naprej zna, da ni popolnem zdrav in da ni izraz tistega, kar se je obetalo in se obeta. Opozicija potem na dolgo in široko dokazuje, kako so nespretne roke, ki sedaj vodijo naše finančne razmere, kako je nizek kredit države — vse to z namenom, da bi najvišji politični krogi ustvarili premembo, ki bi opoziciji dala nazaj „egiptovsko lonce".
Zaželjena ura je zopet bila, ko je gospod pl. Dunajevski zadnji teden v državnem zboru predlagal proračun za 1887. leto in reči moramo, da je ta pot ura opoziciji vzbujala prav prijetne občutke. GoBpod minister prinesel je že sabo zadrego na obrazu. Druga leta napravil je svojemu „expose" čeden uvod, razvijal je gibčno svoj finančni program, črtal je pot, kateri pelje do jednakotežja, in zatrjeval je, da gospodarske razmere se zboljšujejo v našej državi. Letos ne takisto. Govor njegov je bil brez politure, tesno držal se je številk, je bil suhoparni proračun, kateri je nekoliko duha kazal le v tem, da so nekatere postavke bolj umetno uvrštene. Nadej nam ni letos vzbujal gospod pl. Dunajevski, nego izustil je apel „na izkušeno domoljubje poslancev", apel, ki vzbuja slutnje, da se bodo od drŽav-ljanov zahtevale še večje žrtve, da pa bodo pojedine narodnosti in kronovine morale zamolčati vsako terjatev, katera bi se zadevala ob bolno telo državne denarnice
Vesel krik so drugi dan zagnali nemško-libe-ralni listi, ker smo čuli iz ust finančnega ministra, da se nam tako slabo godi! Budgetna debata bode pa pokazala, da slabe razmere naših tinancij neso delo sedanjega finančnega vodstva, da njim marveč uzrok tiči v okolnostih, ki jih svojevoljno posameznik predrugačevati ne more, a pokazala bode tudi, da bi bilo posebno zastonj, iskati tacih genijalnih posameznikov na levici našega državnega zbora!
Ne moremo pritrjevati glasilom opozicije, da bi deficita res bilo 30 milijonov, v istini imamo pred sabo deficita 10,299.455 gld. a. v., za katere v proračunu ni dohodka. V primeri z obsegom države in s celo vsoto budgeta, znašajočega nad 520 milijonov, rečeni primankljaj ni baš ogromen, budi pa vender neprijetne misli, ker so davkovne strune pri nas že vse napete in nemamo skoro več kje dobiti še novih milijonov. Gospod minister tudi ni povedal, odkodi misli zajemati, da se zaleže za višje raz-hodke, torej se za dvanajst milijonov — za štiri zaleže gotovina v denarnici — pričakuje nova predloga.
Dr. Dunajevski je kot minister financij v šestih letih odpravil 50 milijonov upravnega deficita in če pomislimo, da so to bila leta miru, da država ni imeli izvenrednih ruzhodkov, bi utegnili reči, da
LISTEK.
Carigrad.
(Po D' A in ic i .s u.) (Dalje.)
Čez nekoliko trenutkov opazimo pri minaretu nerazločno marogo, potlej dve, na to tri, potem več, ki se počasi predelavajo v hiše, ki se množe in raz-tegajo v dolgo vrsto. Pred nami in nam na desni je še vse pokrito z meglo. Kar se nam kaže, je oni del Carigrada, ki se v podobi loka, kake štiri italijanske milje velicega, razprostira na severnem obrežju Marmarskega morja, mej serajskim rtom pa mej gradom sedmih tumov. Vender je še ves seraj-ski griček pokrit. Za hišami se visoko v zrak po-moluje minaret za minaretom, njihovi od solnca obsevani vrtovi pa so rožnate barve. Pod hišami smo začeli razločevati stare s slemeni obrobljene zidove, temne, učvršćene v jednaki dalji z močnimi utrd bami; učvrščiue te obdajajo vse mesto kakor nepretrgan pas, ob katerem se lomijo srditi morski valovi. V kratkem se odkrije del mesta, dve milji dolg; vender moram povedati,  da prizor ni bil po
mojem pričakovanji. Bili smo na oni točki, na kateri je Lamartine — vprašal samega sebe : — „Kaj je to Carigrad? Kako sem se motil!"
Griči so še pokriti, vidi se le obrežje, hiše se vlečejo le v jedni, prav dolgi vrsti, mesto je videti vse ravno. — „Kapitan," zakličem tudi jaz, „je li to Carigrad?"
Kapitan me prime za roko, in kazaje mi naravnost pred seboj de: „ Človek majhne vere, poglejte tja gori!" Pogledam in nehote vzkliknem od začudenja. Velikanska senca, gomila silno visoka in legotna, pokrita z zračnim zagrinjalom, uzdigala se je na gričevem temenu v nebo, obleča se prečudno mej štirimi velikimi in vitkimi minareti, katerih vrhove so srebrili prvi solnčni žarki.
„Santa Sofia!" klikne mornar, jedna od dveh atenskih gospodičen pa tiho de: „Hagia Sophia" (Sveta Modrost).
Turki na krovu se dvignejo na noge. Pa že pred veliko baziliko in blizu njo so molele skozi meglo druge velikanske kobe (kuple) in veliki minareti, gosto prepleteni in zapredjeni, kakor gozd orjaških palem brezvejnih.
„Džamija sultana Ahmeda," klit'e ladjevodja,
kazoč poslopja, „džamija Bajazetova, džamija Os-nianovn, džamija Lalelova, džamija Solimanova." Toda nihče ga več ne posluša. Zagrinjalo se naglo trga, povsod skačejo kvišku džamije, stolpovi, proge zelenja, hiše nad hišami. Čirn dalje smo se pomikali, tem bolj se je vzdigalo mesto, tim izrazitejše je Carigrad kazal svojo okolico, pretrgano, čudotno, belo, zeleno, rožno, bleščečo, serajski grič pa je črtal lepo svojo podobo na sivih tleh daljne megle. Štiri milje mesta, ves oni carigrajski del, ki gleda na Marinorsko morje, razprostiral se je pred nami, temni njegovi zidovi in našarjene hiše pa so se odsvitale v morji, cisto in gladko,  kakor v zrcalu.
Najedenkrat obstane ladij a.
Vsi obdado ladjevodjo, povprašujoči ga, po kaj to V On nam razloži, da jo treba čakati, dokler megla ne izgine. Res je megla zakrivala Bosporovo ustje kakor gosto zagrinjalo. Vendar je bilo moči v nekaterih minutah dalje ploviti, toda oprezno.
Približamo se ustji starega seraja.
Tukaj je bila vseh potnikov radovednost mrzlična, koprneča.
p Obrnite se," reče mi ladjevodja, „pa ne gledati, dokler ne hode celi gric pred nami."
bi bistroumni minister lahko bil dosegel jednako-težje. A to so ni zgodilo in mi moremo biti trdno prepričani, da tudi nobeden drugi minister, če prav bi bil stokrat bistroumnimi, ne bil bi dosegel lepših uspehov. Vsak minister na mestu gospoda p). Du-najevskega moral bi, tako kakor on, v poštev je mati one zahteve višje civilizacije, katerih prezreti ni moči, če se noče, da država hira. Vsak minister bi tudi moral boriti se z nasledki starega gospodarstva, osobito pa računati v težkej atmosferi oboroženega miru, ki je hujši mimo vojne, ter sploh v slabih gospodarskih razmerah. In v tem oziru godi se jednako še marsikomu drugemu finančnemu ministru, a ne le avstrijskemu.
Že danes pa se da videti, kako bode prihod nja budgetna razprava in centralisti bodo udrihali po ministerstvu in gospodu pl. Duuajevskemu tem pogumnejše, čim temnejši in resnejši je obraz predloženega proračuna, desnica pa postavljena mej dva imperativa, to je mej istim, da se davkovna struna ne da več natezati, in mej istim, da je državi dati treba, kar potrebuje, — bode morala odrekati se željam, ki jih goji za narodnosti in dežele posamezne in iti morala „contre coeur" v boj za proračun,
In ali je temu kriva finančna uprava? Ne! Vedno strah pred vojno, večna skrb za pomnoženje in po polnjenje vojske — to je tisti „circulus vitio-fiiis", v katerem teče milijon za milijonom v prazno žrelo. Baš sedaj so stvari take, da je za varnost države žrtovati s stališča, ki ne pozna nobenega ozira za druge potrebe. Ljudje, ki si želijo skoro vojne, ne mislijo paradoksno, nego čutijo le, da tak mir kakor sedaj je večja poguba, nego li sama vojna!
0 izvrševalni pravici za uredbo službenega jezika.
(Konec.)
Vlade so tudi trmoglave, nekatere stranke pa tudi; to vidimo v agitovanji za nemščino v c. kr. vojski. Take stranke usiljujejo svoje želje kot prepričanje za potrebo nemščine v znožji vojaštva; ako se posreči takim strankam, da prepričajo tudi dotične ministre o svojih željah, potem pritiskajo isti ministri na naučno ministerstvo, in to ukrene z novimi naredbami prevrat v šolstvu na najnižjih stopinjah narodnega naobraževanja.
Iz tega je jasno, da so vladni nazori o potrebi jezikovnega znanja pri uradnikih v tesni zvezi z naredbami o šolstvu. Če ima vlada oblast na jedno stran, jo zahteva dosledno tudi na drugo stran, in če se ji zdi primemo, zaukazuje učenje nemščine na škodo omike in razvijanja drugih nenemških narodov. Z neomejeno pravico izvršbe utegne vlada uvesti nemščino v takem obsegu, kakor bi imela nemščina zakonito prednost, kakor da bi drugi narodi spadali po osnovnih zakonih v drugo vrsto v državni razredbi. Taka neomejena oblast je konečno v nasprotji ali utegne priti v nasprotje z izjavo, da se drži vlada strogo pravila primernosti in potrebe glede na zahtevanje jezikovnega znanja pri uradnikih, in nevarnost ostane v načelu glede na vse druge vlade, tudi ko bi se Taaffe hotel iu ko bi v resnici sam vedel ravnati se po potrebah dežel.
Tu je torej treba popravka, in mi smo se čudili, da je Praška »Politik" pred meseci kar na-
Obrnem se, ter uprem oči v neko klop, kije bila videti, kakor bi plesala.
„Tu smo !" reče ladjevodja čez nekoliko trenutkov.
Obrnem se spet, ladij a je stala. Bili smo Jgriči nasproti, prav blizu.
To je velik grič, ves pokrit s cipresami, te-rebintami, jelami, orjaškimi platanami, ki so veje molile čez slemenaste zidove, tako, da so metale senco na morje. Iz srede tega gozdiča se dvigajo v . neredu, posamni in skupaj, kakor uaključno raztreseni vrhovi kioskov, s pomolji okinčane letovnice, majhine, posrebrene kuple, čudna poslopjiča prijetne zunanjosti in s premreženimi okni in z vratini, po arabski izrezanimi, vse belo, majhno, na polu skrito; slutiš, da tukaj je sila prepletenih vrtičev, hodnikov, dvorišč, skiivališt: celo mesto, zaprto v gozdu, od-deljeno od sveta, polno skrivnosti in žalosti.
Ta trenotek se pokaže solnce, vendar ga je pokrivalo še lahno zagrinjalo. Nikogar ni bilo videti, najmanjega šuma ni bilo slišati. Vsi potniki so strmeli v oni grič, obdan s spomini nu štiri veke dolgo slavo, nasladnost, ljubljevanje, zarote, grozodejstva; kije prestolnica, trdnjava, grobnica velikega osman-
ravnost z lehko vestjo dovoljevala vladi, rekši, da naj sama skrbi za vzgojo uradnikov, Ta list zahteva z jedne strani narodno vzgojo na narodni podata?! in se huduje, da so češki vseučiliščniki prisiljeni delati skušnje tudi iz nemškega jezika. Ali tako nasprotovanje je nedosledno, dokler prepuščamo vladi neomejeno oblast za določevanje uradniške sposobnosti.
Vladi se ve da ugaja taka oblast, in ravno ta oblast je uzrok, da hodijo zastopniki pojedinih narodov beračit k vladi za vsako drobtinico v narodnem oziru; ravno od tod prihaja bojazen slovanskih narodov, da bi sledile zopet vlade, katere bi jim krčile uvete za primeren razvoj. Ko bi bile pa meje odkazane vladi, da bi ne smela postopati svojevoljno, potem bi take bojazni ne bilo. Vladi je torej pri poznati obor oblasti, v katerem se ji je možno prosto gibati za državne potrebe; ali obor mora biti tak, da bi se ne bilo bati nobenemu na rodu, da ga bo vlada zavirala, naj bo potem ista vlada katere si bodi politične barve.
Drugod nemajo vlade oblasti za svojevoljno postopanje glede na zahteve jezikovnega učenja in znanja; v Avstriji pa imajo vlade tako oblast, to pa samo zato, ker ni še izvršena narodna jednako p ravnost. Z izvršbo poslednje se mora omejiti in urediti tudi vladna pravica v izvršbi glede na uredbo službenega jezika. Ni res torej, da bi morala imeti vlada v tem pogledu neomejeno oblast, kakor doslej. Levičarji so dopuščali tako oblast, ker se je rabila nenemškim narodom na škodo. Ali des ničarjem je pomisliti, da utegne priti kmalu zopet taka doba, ki bo ugajala jedino levičarjem. Mi bi veliko stavili, da bi levičarji popolnem molčali, ko bi bili oni Še na krmilu, in da bi se vlada iz njih srede, jednako Taaffeju, izrazila za svojo neomejeno pravico izvršbe v našem zmislu. Kavno zaradi tega, ker te ugodnosti levičarji nemajo zdaj, se je tudi glavni organ levičarjev izrazil proti taki neomejeni pravici. „N. fr. P." je govorila samo za sedanji po ložaj svoje stranke; ali njen ugovor je pravičen in je tudi za desničarje dober opomin glede na bodočnost. „N. fr. P.u od 15. t m. imenuje Taaffe -jevo izjavo kot osnovno zmoto („Fundamental-Irr-thum"), ker vladna pravica v izvršbi ni nezavisna od p"o sta v odaj stva; kajti člen XI. drž. osnovnih zakonov o vladi in izvrševalni oblasti daje državnim gosposkam oblast jedino „n a podstavi zakonov razglašati naredbe." Po tem takem tudi ni zakona, ki bi ne mogel vladi sedanje oblasti skrčiti ali pa tudi razširiti, ko bi bila potreba.
Slovani nemajo nobenega razloga, da bi dosedanjo oblast širili vladi, pač pa toliko več, da se ta oblast omeji in v resnici uredi po potrebah narodov in države. Ravno jezikovni odsek ima priliko in dolžnost premišljevati o tem predmetu. Že to pa, da je grof Clam stavil za jezikovni odsek predlog, ki se ne ujema 8 Taaffejevo izjavo, kaže, da se bo desnica stvar premislila. F. Podgornik.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 28. oktobra Nemški konservativci nekda nameravajo predlagati v državnem »boru, da bi se odpravil
skega cesarstva. Nihče ni izpregovoril, nihče se ni genol. Kar nenadoma zakliče krmar: „Gospoda, vidite Skader!"
Obrnemo se vsi proti azijski obali. Tu stoji zlati Skader razprostranjeno mesto, razširjeno, dokler ti oko seže, razneseno po višinah in nižinah svojih gričev, prestrto z dehom jutranje zore, veselo, sveže kakor mesto, ki je ravno kar nastalo po do tikljaji čarovne šibice. Kdo bi opisal ta prizor? Jezik, se katerim opisujemo svoja mesta, nam ne more dati pojmov, da bi izrazili vso različnost barv in izgleda, čudovite zmesi mest in vasij, da bi povedali ono veselo in resno, evropsko in vzliodno, čudno, nežno, veliko! Misli si mesto, sestavljeno iz deset tisoč Letovale, rumenih in rudečih, in iz deset tisoč vrtcev polnih zelenja, iz njih srede se vzdiga sto džamij, kakor sneg belih; nad njimi pa gozd cipres in največe pokopališ če vzhoda; ob koncih veliKe bele vojarne, kupe hiš in cipres, vasice zbrane po holmib, za katerimi se vidijo druge napolu skrite v zelenji. Sredi povsoil vrhunci minaretov in koh, belečih se do polu griča, katere pokriva obzorje kakor veliko rzagrinjalo. Veliko je to zagrinjalo raztreseno   po ogromnem gaji na obrežji, raztrganem
časniški kolek vsem onim listom, ki se tiskajo v manj kakor 5000 iztisih. Tem listom naj bi tudi ne bilo treba polagati kavcije. Slovenskim listom bi bilo s tem vsem pomagano, ker nema nobeden nad 5000 naročnikov.
Vnaiije države.
Ko se bode konstituiralo liolgarMlco veliko sebranje, bode  njegova prva naloga, podaljšati pooblastila regentom. Kakor se zatrjuje, sebranje Karavelo vu pooblasti hi ne bode podaljšalo,  ampak mu bode izreklo nezaupnico.   Zategadelj pa Karavelov ni odpotoval v Trnovo.   Sicer je pa morda še kak drug uzrok, da je Karavelov ostal v Sofiji. Morda namerava sedaj  napraviti prevrat, ko so vsi člani vlade odšli v Trnovo.   Imel je zadnje dni več pogovorov z ruskim zastopnikom in vlada je zaradi tega že v velicih skrbeh. Bolgarska vlada si prizadeva, da bi odgovorda vzhodnoruraelijske poslance, tla se ne udeleže volitve kneza, ker bi sicer velevlasti utegnile ugovarjati volitvi.   V ostalem se pa ne ve, ali bode sebranje že sedaj volilo kneza, kajti vlasti neso priporočile nobenega kandidata. Od Rusije bolgarska vlada nikakor ne more izvedeti, kateri kandidat bi jej bil po volji.   Rusija neče priznavati veljavnosti sebranja, ki se je izvolilo pod pritiskom sedanje bolgarske vlade in zategadelj ne bode imenovala nikakega kandidata.   Kaulbars je namreč naznanil bolgarskej vladi, da Rusija ne priznava zakonitosti sebranju in tedaj ne bi potrdila kneza, ki bi ga izvolilo, ko bi tudi bil Rusiji po volji.   Zmatrala bode vse sklepe sebranja za neveljavne, ravno tako tudi, ko bi sebranje sklenilo, poslati deputacijo v Peterburg. Iz tega se da posneti, da bi taka deputacija v Peterburgu ne bila vspre-jeta.   S to noto je Kaulbars prekrižal Stambulova namen, ki jo hotel s tem, da sebranje voli kako Rusom prijazno osobo knezom, Rusijo prisiliti, da pokaže, ali hoče spoštovati samostojnost Bolgarije ali ne. Sicer pa bolgarska vlada vender misli predlagati sebranju, da pošlje deputacijo v Peterburg, če tudi ni upati uspeha. Vlada se pogaja z metropolitom Klementom, da bi vodil deputacijo Bolgarska vlada je pa baje že sama poslala neko deputacijo v Peterburg, ki pa nema oficijalnega značaja in ima samo namen poizvedovati, kako mišljenje vlada zastran Bolgarije v ruskih vladnih krogih. — Angleški listi so izvedeli, da bi Rusija rada, da bi bil voljen knez Nikita ali pa njegov zet Peter Ka-radjordjević. Ko bi pa omenjena dva ne mogla dobiti potrdila od velevlastij, pa želi Rusija črnogorskega vojvodo Božo Petroviča.  To so pa najbrž le prazne kombinacije. — V Sofiji se je zopet proglasilo obsedno stanje  ker so C nkovci in Karavelovci nameravali sklicati tabor, na katerem bi bil zopet govoril general Kaulbars.   Oblastva so se bala nemirov, ker bi bil nekda namen temu taboru pr-'d vsem napraviti kak izgred, da bi Rusija ložje trdila, da v Bolgariji vlada anarhija in da regentstvo ne more vzdržavati reda.   Kaulbars si jako prizadeva, da bi spravil Cankovce in Karavelovce. Kaulbars posebno marljivo deluje v tem zmislu, odkar so ministri odšli v Trnovo in ni nobenega odličnega člana vladne stranke več v Sofiji. Cankovci pa Sofiji širijo vest, da se je že posrečilo odpraviti regentstvo, ter so bili Mutkurov, Stambulov in Nikolajev na potu v Trnovo prijeti in zaprti. — V Trnovo je že prišlo nad 300 poslancev.   Sebranje se otvori še le v nedeljo.   Tajnik kneza Aleksandra prišel je v Trnovo, da pregovarja poslance, da ne bi kneza Aleksandra zopet volili, kajti s tem bi le povečali notranje težave.   Tako trdiš nemški listi, mi pa Mengesu kaj tacega ne verujemo
Instrukcije, katere je poslala ruska vlada svojim zastopuikom v Bolgariji, kažejo, da Rusija še ne misli na okupacijo. Nadeja se, da bodo nesloga mej strankami, finančne in gospodarske težave kmalu spodkopale regentstvo. — Bolgarske častnike, kateri so se udeležili prevrata v Bolgariji in potem ubežali v Rusijo, so že vsprejeli v rusko vojsko.
tukaj po strmih prepadih, po katerih rastejo smokve, tamkaj po znižuj očem se v zelene ravninice, in odpira-jočem se v majhne zalive, polne sence in cvetja, vrhu tega pa še uzorno zrcalo bosporsko, ki vso to lepoto odsvita!
Ko sem tako strmel v Skader, sune me prijatelj ter mi pove, da je našel drugo novo mesto. Pa res, ozrevši se proti Marmarskemu morji, opazim na taistem azijskem obrežji, dalje od Skadra, prav dolgo vrsto hiš in džamij, pred njimi pa vrtce, mimo katerih je bila preplovile ladija, katere je pa takrat pokrivala megla. Z gledali smo prav dobro razločevali kavarne, trge, hiše zidane po evropski, 8kladališČa, ograje vrtov, ladjice razstresene po dolgem obrežji. Bilo je to mesto Kadikjoj, sodniška vas — ležeča na podrtinah stare Halkedonije, tedaj že tekmice z Bizantijem; tiste Halkedonije, ki so jo pred 688 letmi pred Kr. utemeljili Megarani, katerim je Delfovsko prerokovališče pridejalo priimek slepcev, ker bo mestu izvolili to lego, na-mestu nasprotnega obrežja, kjer se dviga Carigrad.
— „Tri mesta so še", reče ladijovodja, „Štejte jih, kmalu nam bodo prišla druga na izpregled." (Daljo prih.)
Kapitane Dimitrijeva, Pakova, Kovalova in Tiankova je car imenoval majorji. Tako povišanje omenjenih častnikov ne bode ostalo brez upliva na bolgarsko vojsko. Dosedaj so bolgarski častniki podpirali re-gentstvo. ker so se bali izgubiti službo. Sedaj pa lahko vidijo, če potegnejo z Rusijo, da |ih slednja ne bode zapustila Ko bi morali ostaviti domovino, bodo pa u8topili v rusko vojsko. Bolgarsko regent-stvo se odslej na vojsko ne bode moglo dosti zanašati. — Komisija iz zastopnikov vojnega mini-sterstva in generalnega štaba, v katero sta pokli cana predsednik uprave južne ruske železnice in ravnatelj te železnice, pregleduje vse južnoruske proge. Sodi se, da se bodo te železnice kmalu potrebovale za prevažanje vojakov.
Turški vojni minister je zaukazal, da naj vse v Makedoniji zbrane čete ostanejo na svojih mestih tudi po zimi, in naj se za nje napravijo zimski šotori Poslednji čas sta se v Drinopolje poslali zopet dve Kruppovi bateriji.
Da prijateljstvo mej Nemčijo in KunIJo ni posebno intimno, zlasti poslednji čas ne, kaže to, da „ Kreuzzeitung", ki je najbolj priljubljena pri Berolinskem dvoru, Rusijo nenavadno hudo napada zaradi njene carinske politike. Rusija s svojo varstveno carino podkepuje nemško vnanjo trgovino. Vsled tega zna prenehati dosedanje prijateljstvo mej Prusijo in Rusijo, kar bode le slednji škodovalo. Ako se ruski panslavisti ne bodo nič zmenili za opomine, se bode Nemčija poslužila najhujših represalij. Tako piše ta list.
Angleška vlada bode na francosko zalite--vanje, naj naznani obrok, kedaj bode izpraznila Egipet, odgovorila, da sedaj tega storiti ne more. Ker so se razmere v Egiptu poslednja leta v vsakem oziru zboljšale, je upati, da bode mogla kdaj odpoklicati angleške čete, a sedaj še ne ve, kedaj. — Svojim agentom v Bolgariji in Vzhodni Rumeliji je prepovedala, da se nemajo mešati v bolgarske strankarske prepire.
Merniki kancelar nekda samo zategadelj nekoliko ovira angleško vnanjo politiko v orijentu in sedaj po malo podpira Rusijo, sedaj Francijo, ker bi rad Anglijo prisilil, da bi z Nemčijo in Avstrijo sklenila zvezo. Bismarck bi rad Francijo popolnem ponižal, zato pa potrebuje angleškega vojnega bro-dovja. Anglija pa prav ne mara spuščati se v kako vojno s Francijo.
francoska zbornica rešila je zakon o elementarnem šolstvu. Debata je bila večkrat burna. Monarhisti so vse silo napeli, da bi stvar vsaj še za nekaj časa zavlekli.
V Gentu v Helg|JI je več delavcev ustavilo delo. Vsled tega bili so že poulični izgredi, ki so se končali s tem, da je bilo več delavcev ranjenih. Oblastva se boje večjih nemirov.
Dopisi.
I¥a liivku pri K obor idu 21. oktobra. („Edi no 8ti" in njenemu člankarju poslednja beseda.) (Dalje.) Predno preidem na glavne točke, kjer sva si popolnem navskri5:, naj omenjam drugih malenkosti j.
Očitate mi,  da zagovarjam preplitvo iz-omiko nekaterih učiteljev. Kje ste to brali v mojem dopisu?   Onih štev. „Naroda" sicer nemam pred sabo, a toliko vem, da sem pisal ondi nekje, da ue govorim nikoli o morebitnih izjemah, katere imate Vi radi privatnih uzrokov vedno pred očmi.  Neke „izjeme" so Vas napotile, da ste napisali oni napad, a od posamičnih slučajev ne sklepamo nikoli na splošnost, saj znate logiko. Spo minjam pa se, da sem ravno o tem povedal marsikaj, še  več pa skril v Lafavettejevo resnico, a s tem „ tistih"  nesem nikakor zagovarjal; bil sem z Vami nekako — v soglasji. (Razumite me, ker mol čanje je — zlato. Za me, — za Vas je vse jedno, ker ne more nikdo vedeti, da-li ste Janko ali pa Johann; če bode kdo sumil Vas, „ Edinost" lahko desetkrat potrdi, da Vi neste pisali). Protivil pa sem se tistemu Vašemu napadanju večine našega učiteljstva, s katerim ste dali orožje v roke našim sovražnikom, napadali ste ga tako, kakor se do sedaj še ni napadalo.  Kaj učeno mi naštevate spise, ki govore o izgoji in izomiki učiteljstva. Preverjeni bodite, da bi Vam jih naštel še cel „tucat", a nobeden  onih spisov ne žali niti jednega učitelja, a Vaš spis razžalil je večino učiteljstva našega, — in Vi, Vi ste tudi le „i z pitan učitelj.*1 Res lepa je ta, da se jeden učitelj sramuje svojih mlajših koleg, ker niso od „alfe" do „omege" trgali ž njim vred hlač po šolskih klopeh. In pa: „Koga vendar sami sebe delate?!" Lepa kolegijalnost je to: Vi  ste „izpitan učitelj", morda pri t i s te j izpraševal nej komisiji z   jednakimi   tirjatvami,    kakor Vaši mlajši kolegi, ki so si s svojo marljivostjo  pridobili  morda  boljo „kvalifikacijo", od Vas, — in vender se Vi potegujete za „dovoljno izobrazbo" mlajših Va-
ših kolegov. Vi ste imeli pred očmi tako strogo posamične slučaje: da ste tako rekoč s prsti kazali na nje. Temu sem se protivil. Na dva vrla, v obče spoštovana učitelja pa ste še speci-jelno opozorili, — in vender sta prav tista dva učitelja prebila prav tiste „izpite", kakor Vi sami, — če treba bolje od Vas, da si nesta nikdar posedala na kakej gimnaziji.
Očitate mi nadalje, da bijem logiki v obraz. Poglejmo! V 222 štev. „Slov. Naroda" sem trdil, da ste avktoriteti napadanih učiteljev jako škodovali. To je res! (Vi pravite: da je nikoli imeli neso. Če sem pn pozneje priznal: „da se v bitstvu slagani z Vami, da nam (— in to sem govoril v obče, zadelo ni nikogar —) nedostaje še marsičesa glede na intelektualno izobraženost", — tako si s tem nesem s prvo trdit ✓ijo v nikakem protislovji. Jaz sem izražal s tem više želje: le še več, bilo bi dobro, a nisem upil, kakor Vi: »Glejte, ta, tisti in oni neso vredni, da bi razvezali jermene mojih čevljev; tiste neznalice, neomikanci, garzoni!" Jaz nisem kazal na preteklost, ker to je najnesramneje — in smešno.
Pokojni Fr. Cimperman je pel v nekej pesni : „Rad sodi svet le po zuuanjem", — in zato je treba vsakemu omikanemu človeku, če hoče, da bode veljal kot tak pri navadnih ljudeh, da je praktičen, da se zna kr- tati in govoriti, če treba tudi, kakor kak mestni gizdalin. In zato sem dejal, da je ono Kopersko mesto uzrok, ker se tamošnji kandidati čisto nič ne urijo v ,, praktičnem" življenji. Tega torej tam ni, pač pa nekaj druzega, kar je še imenitnejše: da se jih loti ono redko po žr to val no rodoljub je. Kje je tukaj protislovje? Če se jedne svrhe ne doseže, doseže se neko drugo še imenitnejšo. Če pa zanikam prvo, ne treba, da bi moral logično zanikati tudi drugo: tega ne moremo sklepati ne po Barbni ne po natisi, ne po prvej ne po slednjej logični figuri. Tako
j-:  „Mi care amice; dum vitant......vitia, in
contraria currunt!" — vrnem Vam Vaš svšt z malo spremembo!
Grajate me nadalje, da sem hotel izzivati duhovščino proti Vam, — in to po krivici, ker Vi tega neste trdili. Prijatelj, pročitajte odstavek, kjor ste pisali o nekem šolskem nadzorniku, ki kakor pravi nSpicelj" lazi v farovže, kjer ve, da bode dobro vsprejet, in utakne tako dijeto v žep. „Tudi tukaj največ zve o učitelji, kar nese potem itd." Le poglejte, da Vam je nehote uteklo iz peresa, kar Vas je tiščalo v srci.      (Dalje prih.*
Domače stvari,
— (Presvetli cesar) podaril je občini Plavije pri Kopru za zgradbo zvonika 20O gld.
— (Odlikovanje.) G.Josip Haslinger, stražmešter v Litiji, dobil je v priznanje dolgoletnega uspešnega službovanja srebrni zaslužni križec s krono.
— (Umrl) je včeraj v bolnici v Gradci g. Anton Zupane, okrajni komisar pri glavarstvu na Krškem, po daljši bolezni, 47 let star. Pokojnik bil je rodom Ljubljančan in vrstnik onim, ki so 1858. 1. dovršili gimnazijo Ljubljansko. Lahka mu zemljica!
— (V Račjem) so pri občiuskih volitvah sijajno zmagali narodnjaki. Izvoljenih je 11 narodnih odbornikov, dvanajsti je konservativen Nemec. V kratkem se bode v Račjem (Kranichsfeld) ustanovila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Popotnik. List za šolo in dom") ima v 20. štev. nastopno vsebino: Anton Martin Slomšek. Spisal Fr. Jarašek. — Polh. Spisal Ivan Koprivnik. — Logika. Spisal dr. Josip Križan. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. — Natečaji.
— (Vseučilišče v Gradci) praznovalo bode prihodnji mesec svojo 300 letnico. Akaderaiški senat je sklenil, da ne bode niti avstrijskih niti inozemskih vseučilišč vabil na slavnost, katera bode omejena na slavnosten zbor v Štefanij ni dvorani. Pri tej priliki bodo se delile svetinje v spomin 300 letnice.
— (Iz Gradca) se nam naznanja, da pojde profesor dr. BI od i g koncem tekočega semestra v pokoj.
— („Hrvatski sabor") sklican je v 20. dan novembra.
— (Ljudske šole v Trstu) odprle so se včeraj na deželnega namestništva ukaz.
— (Uradno i z vest j e o kol er i.) Od polu-noči 26. do  polunoči  27. t. m. v Trstu  v pred-
mestjih 5 osoh zbolelo, v mestu in okolici 0. Umrli 9 osobi, izmej prej zbolelih 1. Doslej zbolelo 882 osob. ozdravelo 304, pomrlo 544. Na vsem Primorskem bil je včeraj samo v Rovinji 1 slučaj.
— (Spremembe pri učiteljstvu na Štajerskem) Gg. Karol ValentinčiČ, nadučitelj v Hrastniku, gre za učitelja in prov. vodja v Laški trg; Fran Slane, podučitelj pri sv. Lorenci na Dravskem polji, pride na Blanco; Fran Žemljic, podučitelj pri Kapeli, gre v Griže; gospodična Irma C8erny, podučiteljca v Dobo vi, pride v Vojnik. Na novo nameščeni so Mariborski učiteljski pripravniki gg. Osvald Pustišek kot provizorični učitelj v Blagovni; Srečko Eksel kot podučitelj v Raj-henbergu; Jakob Stante kot podučitelj v Do« bovi; Ivan Koderman kot podučitelj pri sv. Andreji v Halozah; Peter Kresnik kot podučitelj pri Mariji Snežni; Anton Godec kot učiteljski suplent v Leni-bahu. — Andrej Močnik pride za suplenta v Svetinje (Ormož); istotako Ant. Topolovec na Ptujsko goro; Jakob Goznik k sv. Barbari v Halozah in Josip Seifried k Zgornji Šent-Kungoti. — Gospod Paul Kreinz, podučitelj v Teharjih, je umrl.
— (Kranjska) imela je 1880. leta 225.144 goveje živine. V vsej deželi bilo je 86.452 krav, 85.837 mlade govedi, ostalo so voli. Prvo mesto glede krav (39.532) in mlade govedi (35.501) za-vzimlje Gorenjska, glede volov (27.015) pa Dolenjska. Zadnja je Notranjska. Na Notranjskem našteli so samo 17.880 krav, 10658 volov in 19.267 mlade govedi. Od leta 1869. pomnožila se je goveja živina na Kranjskem za 18% Posamični okraji pa imajo deloma še višje odstotke. Tako se je v zatiškem okraji število goveje živine pomnožilo za 80%, v litijskem za 35%, v žužemberškem za 44%, v kranjskogorskem za 34%, v idrijskem za 25%, v ljuhljanskem za 28%, v tržiškem za 33%, v loškem za 25%. Logaški okraj ima 9% pomnožitve, radovljiški 8%, trebanjski 3%. Število goveje živine zmanjšalo se je samo v 2 okrajih: v postojinskem in črnomaljskem okraji za 2% in v mestu Ljubljanskem tudi za 2%.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Trnovo 28. oktobra. Stambulov izjavil je poslancem, da je zopetna izvolitev Baten-beržana nemogoča. Sebranje mora voliti kandidata, ki je Rusiji po godu.
Sonja 28. oktobra. Obsedno stanje se je proglasilo.
Niši »28. oktobra. Srbsko-bolgarski dogovor določuje, da morajo Bolgari Bregovo izprazniti. Vprašanje glede Bregove rešila bode mešana komisija. Naseljevanje obestranskih emigrantov se bode omejilo in obe vladi imata dolžnost, da preprečita vsako njihovo sosedni deželi sovražno delovanje. Sklenila se bode trgovinska pogodba in dodelale se bodo srbsko-bolgarske železnice.
Trnovo 27. oktobra. „Agence Ha vasM javlja: V Varno priplula ruska vojna ladija s 150 možmi. Druga ruska vojna ladija se pričakuje. Kaulbars je z noto bolgarski vladi naznanil, da bi kompromitovanih častnikov obsodba bila izzivanje Rusije katera bi potem ukrenila skrajna sredstva. Gadban-paše pričakujejo.
Pariz 27. oktobra. „Temps" piše, da bode poslanec v Lizboni, Billot, imenovan veleposlanikom v Peterburgu.
Budimpešta 27. oktobra. V poslednjih 24. urah 10 osob za kolero zbolelo, 13 umrlo.
Szegedin 27. oktobra. V poslednjih 24. urah 4 osobe za kolero zbolele, 2 umrli.
Naznanilo in razglas.
Novo šolsko leto na podkovski šoli Ljubljanski se prične 1. dne januvauja 1887. leta.
S poukom o podkovstvu združen, je tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi biti vsprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati:
1. S spričevalom, da se je pri kakem kovači za kovaškega pomočnika izučil ;
2. z domovinskim listom;
3. s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega obnašanja, in
4. da zna brati in pisati slovensko.
Revni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 gld.
Prosilci za štipendijo imajo predložiti:
1. ubožni list,
2. spričevalo poštenega obnašanja, in
3. potrdilo, da so že dve leti za kovaške po močnike delali. Prošnje z dotični mi spričevali imajo se poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Šola traja do konca junija 1887 leta. Kdor preskušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1H73. leta patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški moj ster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobivajo učenci za majbeno plačo v šolski hiši.
Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na Spodnjih Poljanah.
Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boleznij, pa tudi premalo izurjenih ogledo-valcev živine in mesa, torej naj bi županstva svojo skrb obračala v to, da dobi vsaka občina vsaj jednega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa.
Grof Thurn-VaLsassina,
prvosednik c. kr. kmetijske dražbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleivveis,
začasni vodja podkovske šole.
Zahvala.
Odbor „Matice Slovenske" podaril je na prošnjo podpisanega 109 matičinih knjig za uboge in pridne realce. Za ta velikodušni dar izreka odboru matičinemu v imenu obdarovanih realcev najtoplejšo zahvalo
o. kr. profesor. "V Ljubljani, dne 28. oktobra 1886.
TulCl:
27. oktobra.
Pri Mtnai Zeisberg z Dunaja. —'Baron Mndelak iz Gradca. — Mnldovan z Dunaja. — M mik iz Brna. — Jainschig iz Celovca. — Lengvel iz Budimpešte. — Baroti Hamerstein z Dunaja. — Solon iz Ljubljane.
Pri ViiftfliJM i Neuman, Krauss z Dunaja. — pl. Ba-rady iz Zagreba. — Hnric.li, Wlach z Dunaja.
Umrli so v ■ Jul»ljami.
26. oktobra: Marijo Kokotec, krojačeva žena, 69 let, Židovska steza »t. 4, za jetiko. — Josip Srever, prlsiljenec, 50 let. Fristavske ulice št. 4, za drisko. — Terezija Rle-der. posestnica. 79 let, Gledališke ulice št. 5, za starostjo.
V deželnej bolnici:
25. oktobra: Jakob Meš, gostač, 72 let, za starostjo.
26 oktobra: Miklavž Potočnik, hišnik, 60 let, za spridenjem krvi. — Matevž Puternel, delavec, 24 let, za vnetjem trebušne kožice.
Meteorologično poročilo.
• ••••••• -
g |Ch« opa-Q J zovanja	Stii u je hsiromutra. v mm.	Tem-peratu a	Vetrovi	Nebi)	Mo-krina v mm.
7. zjutraj 1740 02 «■. ° | 2. pop. I 74l-18(iiiii. Ca 19. zvečer 742-68 mm.		8-2° C 8-4° C 6-6» C .. • v     ! i	si. svz. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. obl.	0-4'> mm. dežja. • ■   ' ' i
Srednja temperatura 7*4°, za 1*4° pod normalom.
3D-u-rLa,jsls€i "borza
dne 28. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........83 gld.
Srebrna renta..........84 ,
Zlata renta........... 113 ,
5°/0 marčna renta......... 101 „
Akcije narodne banke...... . 866 P
Kreditne akcije........ . 279
London
Srebro.........
Napol.        ... ...
C. kr. cekini ....
NemSke murke
4°/„ državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864
250 gld. 100 gld.
125
61 132 169
Ogrfcka zlata renta 4°/0...... 103
Ogrska papirna renta 5°/0..... 92
V* I c štajerske zemljišč, odvez, oblig.     . 105
Dunava r. g. srečke 5°/„   .   .    100 gld 117
Zemlj. obe. avstr. 4Vto/0 zlati last. listi 124
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. želo : ce 98
Kreditne srečke        ....   100 tr 177
Rudolfov« srečk«      ...     10   „ 18
Akcije anglo-avstr. banke .       120   , 108
Trammway-ilrušt velj. 170 gld. a. v      . 201
45 45 80 15
90 05
88 91
27 V,
25 70 75 50 75 25
70
25 75 10
50
kr.
nalem taioiništvu ji mil« "i >.• d.-M.-a po vseh kmjigv rinit ah  knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov.
Nabral
Anton Brezovnik, miteij. 12 pSl v <P°. Mehko vezana ću h/:, franko po pošti 6$ kr.
Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dozdaj še ttenatis nenih kratkočasnic gotovo ni imel tnalo truda pri zbiranji teh kratkofasnic in smelnic, prei/no je vse nabral, jih opilil in potem primerno razvrstil sa vsak stan posebe. Gotovo mu bode vsakdo kvaleien na njegovo delo, saj bode žitajoi podane smelnice preiivel marsikatero uro veselo, zginila mu bode za trenolsk skrb za vsakdanji ptfli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo pro-linjtno bode nove moli. Kar je sol jedilom, to je humor (ialaj iivljenju. «Humor zgubljen, iivljenje zgubljeno*, pravi A". Biihler
Ig. pl. Klein7nayr cl Fcd. Bamberg
knjigotrznica V Ljubljani na Kongresnem trgu.
(7 5-4)
V Litiji pri LJubljani (jednakoimenovana postaja južne železnice) proda se hiša, ki ima v pritličji 3 sobe, 2 kuhinji, hram in 3 velike kleti, 3 drvarnice in gostilnico; v 1 nadstropji pa K sob, 3 kuhinje, hram; pod streho 2 sobi, kuhinjo.
Ponudbe naj se pošiljajo Antonu Koprlvnlkarf u T Litiji k. št. 3. (799 — 2)
(800—2)
Išče se sposobnega
kupčijskega učenca
za trgovino z mešanim blagom. Angelo Casagrande v Ajdovščini.
se dd v najem.
V Laškem trgu se odda nekdanja Julija La-risch-a pivarna v najem ali pa na račun. Pogoje pove Simon HCulsec, pivovarnar v Žavci pri Celji. (798-2)
i»«i
■JI Cvet zoper tr-■mrganje (Gicht)
po dr. Mallču b SO kr.,
zoper protin ter ravmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku ;je nepresegljiv  in  hitro  ter radikalno Sttiutpnarff. zdravi, kar dokazuju na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (749—3)
,1, K KAKVA   T It A KOCK V
J        ■■ zraven rotovža v Ljubljani-
k dan po
LRazponi I j h se vsak dan po pošti. ■ <~<-M»«mmm^<-mam^*mmU**mmm1«-*mmm^«mmmW«mlM
Razglas.
Kranjski deželni odbor s tem objavlja, da se bodo pogodbene obravnave o samostojni deželni nakladi po 6 gld. od vsfcega hektolitra (oziroma po 6 kr. od vsacega litra) porabljenih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, punčnega cveta, rozo-lije, likera in poslaščenih žganih pijač sploh) za leto 1887. v smislu določil razglasila c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko dne 12. januvarija 1885, dež. zak. II. del štev. 6, v vseh zdolej omenjenih davčnih okrajih vršile.
Dogovor se bode v drugi polovici meseca novembra 1886 vršil za vsak okraj posebej v prostorih c. kr. okrajnega glavarstva, oziroma v prostorih, kjer so uradni dnevi c. kr. okrajnih glavarstev. Za mesto Ljubljansko in davčni okraj okolice Ljubljanske se bode vršil skupni dogovor.
Terja se pogodbene ali dogovorjene povpreč* nine (pavšale) od samostojne naklade za davčni okraj:
postojinski......... 2.400 gld.
škofjeloški.......... 5.200 „
brdski........... 2.400 „
bistriški.......... 1 600 „
kočevski.......... 1.200 „
velikolaški.......... 1.200 »
krški........... 600 „
idrijski........... 1.600 j,
kranjski.......... 14.000 „
kranjsko-gorski........ 2.800 „
ložki........... 3.000 „
Ljubljana (mesto)....... 14.000 „
ljubljanski (okolica)....... 14.000 „
ko8tanjeviški......... 400 „
litijski........... 6.000 „
logaški........... 2.000 „
metliški.......... 400 „
vrhniški.......... 2.000 „
mokronoški......... 1.600 „
tržiški........... 4.000 „
radovljiški.......... 10.000 „
rateški........... 300 „
ribniški.......... 3.000 „
novomeški.......... 1.600 „
Žužemperški......... 600 „
senožeški.......... 1 200 „
zatiški........... 1.600 „
kamniški .   .   .   .  ,...... 12.000 ,
trebenjski........... 400 »
Črnomelj ski......... 400 „
vipavski.......... 400 „
Pri pogodbeni ali dogovorni obravnavi mora navzoča biti večina vseh obdačenih obrtnikov davčnega okraja, po osebah in po obsegu obrtnij in taista večina mora pogodbi uli dogovoru pritrditi. Pooblaščenci obrtnikov morajo soboj imeti legalizo-vana pooblastila.
Povodom teh obravnav se smejo uložiti tudi zakupne ponudbe, na katere se bode pa srnio takrat oziralo, ako bodo zgoraj omenjeno letno navprečnino (pavšal) za najmanj deset procentov presegale, in ako se bodo do IO. novembra ISMt. 1. pri deželnem odboru uložile, da bo še mogoče ponujeno navprečnino pri obravnavi obrtnikom in trgovcem naznaniti. Te zakupne ponudbe, katerim je doložiti 10% varščina, morajo tudi izrecno zagotovljati, da ponudnika veže ponudba tako dolgo, dokler se mu ne bo naznanilo, ali je njegova ponudba vsprejeta ali ne. (784—3) Zakupninski pogoji se lahko izvedo ob navadnih uradnih urah pri deželnem odboru kranjskem.. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1886.
Od deželnega odbora kranjskega.
i
Srečke zgradbe pre- italjanske srečke ru- S stolne bazilike,       dečega križa, 5
Glavni dobitek 120-000 goldinarjev.   Glavni dobitek 500.000 Ur v zlatu. ^
goldinarjev
Wr^T Sreč3s:a,xi3e 1. novembra
Prodajajo »e natanko po kursu. Kuvno tako se tudi Kupujejo in prodajajo vsakovrstni vre«lnoMtiii papirji, mreilce, zlati ia srebrni tlruarjl itd.pri • *     -       - -     —j v l^fiilfrljiiiii.
I   l*r«<j škofijo ši. <1.
» » * tikui    w m 2*a«|#m m | ■ *   r»l *  ran .       a«» i ■
KORDIN & SOK M ITT.
Žrebanje
ze v
decembru.
K
inscem SREČKE
Glavni dobitek v gotovini I
10.000 ^ 5000^T 20% || m$>W
KEinsceian.-sredlce dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
Ifindiiupestil. Waitzu4Ht«KUN*e 4». (78i>—G
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"•