Q LA S SVOBODE BIJOVKNBKI TEDNIK iu kwwn pcutiim* Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SliOVKNIO WKIiKXiY Diroru Ta Tn Ivravn Or T« h Lunama Okuan. "OD BOJA DO ZMAGE"! - ^ "KDOR ME MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SY0B0D0"! . Štev. 1«. Chicago, 111. 9. marca 1906. Leto V. Uradnik 5.N.P.J. um Vernik S.NPJ. Lfp o. dni k SNPJ SNpj^ S L I S A NAM KAZE PO ČEM HREPENI "PROLETAREC" Razgled po svetu. RUSIJA. Po dolgotrajnem posvetovanju ki bo se vršile med carjem ln med ministri ja car izdal manifest, s katerim u-temeljuje (lavne določbe za prihodnjo upravno vlado. Glavne točke temu so: Nobena postava ne postane brez o-dobrenja dume ln državnega Bveta pra-vomočna. V driavnl svet se pošlje člane ki obstojajo is duhovnikov, plemenlta-.Iflr trgorovr le Industrijalcev. -------- Vsak član ima pravico naavetovatl postave, vender te se ne smejo dotikati osnovne zakone, kakor tudi no o naslednjtštvu carja. Vsakoletne seje se BkllČejo po posebnem ukazu. Seje bodo javne. Vlada je governerjem ukazala, da se ne mešajo v volitve. Za to določena policija bode pri volitvah pazila na neprlsiljenost • * Vojno sodna razprava proti poročniku Schmidtu, kateri je uporu v Odeei dne 26. novemdra p. 1. povelje-val, je končana. Državni pravdnlk zahteva za Schmi-dta in devet drugih upornikov smrtno obsodbo. —vPoročnlka Schmidt, vodja ustaje na bojnih ladljah, katerega so odsodill na smrt, je car pomllostll, ter ga obsodil v pregnanstvo v Sibirijo. Prt svojem zagovoru Je Schmidt re-rel da Je prepričan, da bode mogel svoje življenje na vlBllcah končati. S smehom na ustnicah bodem umrl, — kajti prepričan sem, da sem storil svojo dollnost ter pomagal po svojih skromnih močeh k osvoboditvi Rusije. — V Petrogradu so zasledili veliko lzdelovalnico bomb, iBto so Imeli v stanovanju nekega lekarnIčarja. Zajeli so 120 napolnjenih bomb. 20 dijakov so aretovall kot Bokrlvce. Nekega terorista bo vjeli, kateri je v rutah odnašal bombe. — Iz OdeBe br porroča: V vas Iva-nlslav, okraj Kerson, prišlo Je pred nekoliko dnevi 50 kozakov In 70 ar-tileristov da bi Izvršili povelje policaj-skega uradnika kateri Je obsodil 18 kmetov k izšlbanju. Med Slbanjem Je en kmet znorel, a vsi dragi pa so do smrti prellb^nl. Neki učitelj, kateri Je bil priča tej eksekncljl Je tudi zgubil pamet Edini prestopek tih kmetov Jn bil, da so volili starega župana, kater! Je nasprotoval cartraro. — Policijskega šefa in žandarje, kateri so v Charkovu, napram političnim ujetnikom nečloveško postopali, tej: Jih trpinčili, so kaznovali z smešno nizko kaznijo in sicer vsacega na en meseo zapora. Iz Ivanovo Woznezenska podala bb Je deputaclja monarhlatov k carju, ter ga naprosila, da prekliče zadnji manifest, ter uvede prejše vladarstvo. Da bi deželo flnancijelnih stisk rešili so ruski ln zunanji kapitalisti grof fu Wltteju predložili ponudbo, s katero nameravajo prevzeti ruske Železnice v svojo oskrbo. Kot odškodnino ponujajo $760.000.-000. Vodstvo ieleznlce naj bi zunanja uprava kontrolirala. Država pa te pogoje noče sprejeti, ona pravi, da čeravno lmrt pri železnicah ogromne zgube, pa vender še ni toliko na koncu, da ne bi jih za-mogla uzdrževatl. Kapitalisti pa no mnenja, ako bode železnica v privatni oskrbi ne bode imela zgube. — General Llnljevlč Be jo vrnil Iz Manžurlje. Na kolodvoru ga Je pričakovalo le malo število častnikov. Sprejem Je bil Jako hladen. AVSTRIJA. Ivan Orth is živi. V dunajskih krogih se Je raznesla vest, da nekdanji nadvojvoda Ivan, kateri je odložil svojo čast ln kateri je zginil brez sledu se nahaja na ba-learsklli otokih. Po odložitvi dostojanstva si Je nadel ime Ivan Orth. Njegov brat Leopold Woelfllng. kateri so Je tudi naslovu nadvojvode odpovedal, Je sklenil, da se poda na balearske otoke, hoteč se prepričati o trditvi te vesti. Univerza v Lvovu zaprta. Ra'di krvavih spopadov med vlšje-Solcl v Lvovu bo zaprli tamošnjo višjo šolo.* Ravnatelj se boji nadaljnlh spopadov med pnlaklml ln rutensklml dijaki. radi tega Je odredil univerzo zapreti. kateri ostane tako dolgo zaprta. ila ne dijaki pomirijo. Strup v juhi. Grof Otto Neuhaus na Dunaju, po- i lastiti bI je hotel ralljone svoje tete Henlcznky. V ta namen jo Je umoril b tem. da Jej Je natresel strupa v Juho. Grofa so aretirali, ter se zagovarja, da Je strup na neznan način prišel v juho. Pred kratkem je ta nakupil večjo množino strupa, rekoč da ga bode uporabil pri lovu na volkove. NEMČIJA. Maksim Gorki v Bcrolinu. Znani in sfuvnl ruski pisatelj se nahaja sedaj v Derolinu kjer namerava predavati o ruskih odnošajlh. Njegov javni nastop kaže, da se mu nI bati, da bi ga ruska država tudi v tuji deželi preganjala. Nemčija pripravljena za vojno. "Journal" Iz Pariza prinaša poročilo nekega korespondenta, kateri Je prelBkaval nemško—francosko mejo. Ta pravi: Numčlja ne želi vojne — pa vendar jo armada za vojno popolnoma pripravljena In po vojnih načrtah vse prirejeno, da hitro udre na Francosko. Koncem še Bvetuje Francozom da bi mejo bolje zastražlll ln utrdili, ter sovražniku slučajni uhod ložje preprečili. 8ERBIJA. Politični proces. V llelgradu ne Je te dni završll politični proces v katerem Je bil nekdanil minister Vladan Georgjevlč obsojen Izdaje državnih tajnosti. Pred časom je Georgjevlč Izdal knjigo "Konec dinastije Obrenovlč". V tej Šiba pa tudi RuBko ln Srbsko politiko. Serbska vlada pa je na migljaj svojega "zaveznika" obtožita ml-nlHtra Izdaje, češ da pri sestavi te knjige je vporabljal tajne državne listine. V svojem zagovoru Georgjevlč obtožuje Rusijo — da Je ta največ kriva srbskih neugodnih odnošajev, ter dokazat z različnimi llBtlnaml istlnitost svoje trditve. Ministra no kljub dokazom obsodili na šestmesečno Ječo, a slednji je proti te! obsodbi uložll ugovor. Razpust kabineta. Mlnlutar Stojanovl? J« podal dem!-si jo. Vzrok temu bo politične stvari z Avntro-Ogrsko. Ameriške vesti. Moyer In aodrugi obtoženi. Kakor smo pričakovali, tako se je tudi zgodilo. Državno pravdnlštvo Je aretovane uradnike Western Federation of Miners obtožilo sokrivde na umoru nekdajnega guvernerja Steunenber-ga,— S posebno obtožbo so obtožili še Sest druzlh oseb. Obtožba se ravna po Izpovedbah nekaterih prič. Rasprava Je razpisana na 24. aprila t. 1. Priprave k juatičnemu umoru. Denverska policija trdi, da je zasledila moža, kateri je pred letom dni vnled naročila pripravil neko posodo, ter z dlnamttom napolnil ln ki bi služIla pri umoru Steunenberga. Ta se imenuje Roach, ter je po poklicu klepar. Neki Orchard pa Je Izjavil, da Bta ga sedaj ujeta uradnika Western Federation of Miners nagovarjala, da naj Steunenberga umori. ŠtraJk. V Bostonu Jo dne 6. tm. pričelo B00 Izdelovalcev* vozov strajkatl. Zahtevali so devet urno delo. prostost ob sa-lx>tah popoldne, ln povišanje plače. Po odklonitvi njih zahtev bo delo popustili. V Springfieldu vlada sedaj popolni mir. Kajti ljudje no se naveličali dvodnevnega požiganja in Izgredov. Mesto Čuva še milica. Da Je zavladal popolni mir, se Je zahvaliti tudi deževnemu vremenu. Policijsko sodlščo mora sedaj poslovati od Jutra do 'noči. Mnogo Izgred-ulkov Je dobilo velike kazni. Martin Davis, ranjeni Železničar, radi kte-regn so nastali nemiri je še živ. Prognani Italjani. S purnlkoiu "Italija" prišlo je R Italjanov, kuterl bo se ukrcall brez da bi vožulno plačali, v Now York. Tu so Jih zapazili, a vročekrvni Ita-lijančkl so se hoteli po svoji navadi, to je z noži priboriti prostost. Vender došla jMillclJa Jih je prijela ter romati bodo morali nazaj v domovino. Prebrisani Andrew Carnegie. Iz New Rochella N. Y. poročajo. — Člani tamošnje cerkve mctodlBtov so hI želeli v svoji cerkvi orgije, katere naj I>1 stale $1000. Ker pa te svote niso zamogll skupaj spraviti, so se z. zaupanjem obrnili na znanega mltjonnrja Carnegie. Carnegie jim Je na prošnjo odgovoril, da naj cerkvena občina spravi $500 skupaj, a na to se bode vže videlo primerno napraviti. Verniki res spravijo $500 skupaj, a ostalih $500 no pa pričakovali od Car-neglja. Mesto čeka pa pride odgovor v katerem "kralj Jekla" odgovarja, da z o-zlrom na to, da je občina kakor tudi cerkev majhna zadostujejo orgije za $500. a orgije za $1000 bile bi za njih prava potrata. Tako jim upanje splavalo po vodi. CHICAGO. Protestni shod. V Uhllhovl dvorani, se je v nedeljo popoldne vršeči protestni shod, dobro obnese). Na tem so se zavzeli za aretirane uradnike Western Federation of Miners. Mahlon Humes, tajnik stranke je vodil predsedstvo. Sprejeli ho resolucijo v katerej ob-nojajo nepostavno postopanje Colorad-ske In Idaške državne uprave. Glavni govor je Imel pa Stedman. V tem je rekel: Svaril bi merodajne kroge o nameravani protlpostavnt obsodbi naših voditeljev. Vender ne vem če bi ml to pomagalo, kajti vojaštvo ln policija Ščiti državo ter Ji zakriva hudodelstva. Radi tega moremo tudi ml rabiti sredstva, katera naj bi nas obvarovale nepostuvnega državnega postopanja. Zateclmo se toraj k našemu orožju k volitvam, ter Izvolimo al može, kateri naj bi v našo korist ln obranil«) delovali na pristojnem mestu. Poblvajmo krivice, katere nam jih provzroča kapitalizem. Vlada, katera Je v rokah kapitalizma pa hoče tudi zabranltl volilno pravico socljallstov. Vender če Be to zgodi, če vladajoče Btranke to Izve-dejo, tnkrat ne bode na svetu nobene oblasti, ki hI mogla preprečiti revolucijo. "Tribune" o nedeljskem shodu. V službi kapitalizma se nahajajoči časopisi, kar besnijo ter pohivajo govore kateri so se v nedeljo v Apolovl dvorani v korist aretiranih uradnikov W. F. of Miners govorili, ter kličejo na pomoč državno pravdnlštvo, ječe In vislice. Tukajšna Tribune piše: Revoluct-jonarnl socljallstl našega mesta bo pozabili na lekcijo, katero so prejeli pred devetnajntlml leti. Edina pomoč proti temu bi bilo da se shodi, kakor je bit v nedeljo prekličejo. ter sklicatelje obesijo. Civilizirani svet je anarhistični poziv na boj vedno sprejel, včasih ne energično, pa vender se Je proti a-narhljl vedno bojeval. Na tak način Izziva kapitalistična Trlbuue. S tem izzivanjem namerava --j pomagati kapitalizmu uvoj namen, a zmotila so bodo lahko, kajti uverje-nl Brno, da ne bode tako lahka Igra, kakor jo bila leta 1887., ter da no bodo dosegli tako lahko hvoJIIi namenov kakor so jih Istega leta. Slavje socializma. Ako bi v taboru kapitalistov ia izkoriščevalcev rn/.počlla bomba, ne bi napravila tolikanj utlsa, kakor je napravilo dejstvo, da Je Josip Medlll Patterson dosedanji komisar javnih del v Chicago svojo službo odpovedal, ter v tej odpovedi prlpoznal, da Bpo-znava natiko socljallzma, Izjavil Je da bode po svojih močeh delal na to, da se med človeštvo uvede uredba, kjer bi vsi enako vžlvall sad in dobroto Človeškega dela. Radi tega pa kapitalisti jndlkujejo, ter ne morajo zapopastl kako da zamore človek. Kateri razpolaga z oblltml denarnimi sredstvi kakor Patterson, odstopiti lz njih vrste, ter posvetiti svoje moči nocljallzmu. J. R. Walsh aretovan. Nekdajnega predsednika Chicago National Hank, J. R. WhlBh so aretovall. Kakor znano je ta banka pred nedavno časom nehata s poslovanjem. Prlmanklaj je znašal 3 milijone dolarjev, katere je porabil gorimenovanl WalBh v svojo namene, Radi.tega so ga aretovall, ter postavili pod varščino $50.000. Obravnava proti temu, Imde dne 10. marca. Tema kakor po nofil. Je nastala v Čikagl dne 7. t. m. ter je trajala od 8 ure zjutraj do 11 ure ln pol dopoldne. Po vBlh hišah, gostilnah ln prodajalnah so morali Bvetltl, a okolo 10 ure Je bilo po ulicah tako temno, da b® Je komaj razločevala pot. Še le ob 11 In pol se Je pričelo nekoliko avltatl, a popoldne Je bilo po vsem naravno. Promet Je bil do cela ustavljen. Varujte >e sleparskih kontraktorjev. Dne 7. t. m. prišli so Mike Veleml, Juraj PavlČ, Ivo Veleml in Mike Sabollč iz Atlante peš, , Tam so delali pri Logan Co. pod vodstvom kontraktorjev Patton and Gibson Co. Dva sta delala 4 mesece, eden en mesec in eden nekaj dni, a zaslužka Jim niso hoteli Izplačati. Revežem, kateri so bili brez sred-ntev, nI preostalo druzega, kakor peš zapustiti Atlanto. Vložili bo proti Imenovani družbi tožbo za Izplačilo zaslužka. "Ursus" iz Čikage. Henry Slenklewlca Jo v svojem romanu "Quo vodlu" opisal kako je Ursus svojo zapovednlco Lidijo rešil smrti s tem. da Je bika. na katerem Je bila privezana, za roge pograbil, ter umoril s tem, da mu Je tilnik zlomil. A tudi v čikagl Imamo takega Ur-susa. Teodor Nowatskl bil Je pred nekoliko dnevi na lovu v Arkansasu kjer no lovili divjo bivole. Razdražen bivol napade Nowatnklja. Uporaba orožja mu nI bila več mogoča. Neprestrašeno ln z vso močjo pograbi bivola za roge. ter ga toliko časa tlftčt k tlem da mu je prelomil tilnik. Tamošnji meščani so mu dali pismeno potrdilo o Istlnltostl njegovega skoraj neverjetnega čina. Listnica upravnlitva. Cenjenim zastopnikom, smo dane« poslali nekoliko več litisov lista na ogled, da blago vole Iste med nena-ročnlke razdeliti- QLAS SVOBODE Pod novim orlom. | Zgodovinska pevest. i ; Ponatis iz "Slov. Naroda" DRUGI DEI~ XVII. — Sodi Konrad, ln povej ml vse. Jo Uho rckta Mara. Vbc od kraja, Kdo Jo ta — kdo je tvoja žena, kako el prišel do tega, da si Jo vzcC zakaj sta so razšla?. Rahlo Jo objola Konrada, Btlsnlla hjegt&o glavo na nyoje prsi ln rau otrla boIzo — mirno''ln brez vidno razburjenost), duel Ji* njena duša trpela, kakor šo nikdar ln se ji je krčilo Brce, kakor da tiči v nJem razbeljeno železo. — Ali »o ho spominjaš, Mara, je začel pripovedovati Konrad, da sem — že več kot 13 let jo toga — spravil Iz uršullnskega samostana neko dekle, vsled Cosar s« toliko let nisem smel vrniti domov? — Spominjam se! Pri stari Suzani pl. Rchmutzenhaus nem jo videla. — To deklo me je takrat popolnoma omamilo. Ko Je morala pred avstrijskimi oblastvl beZatl, sem Jo — spremil do Vrhniko In tedaj sva si prisegla ljubezen In so domenila, da so dobiva v MIlanu, ki je t)II takrat 2e francoski. Tudi jaz sem tnkrat moral bolati In Sel sem rad, ker me je srce vleklo v Milan. Tam sem dobil Ljudmilo, nil som fce nezrel Človek, pravi mladenič, zaslepljen In domišljav in verjol vsem besedam ljubezni ln prisegam zvestobe, Ljubila me Je gorečo, strastno ln mo tako omamila, da sem bil ves blazen. Kaj bi ti pravil o tem? Zapredla mo je v svoje mreže, tako, da sem se ž njo poročil. Ljubezenske sanje pa bo trajale le malo časa, potem pa je prišlo razočaranje. In to razočaranje je bilo strnšno. Izvedel sem, da v tistem Času, ko je bila Ljudmila moja nevesta, je Imela skrivaj Se nekaj drugih ljubavnth razmer, ki pa niso bila tako čista, kakor njeno razmerjo z menoj. In ko sem Ji to očital, je hladno rekla: Zakaj se me pa ti nisi takrat polastil? V meni Je zavrela kri. Najraje bi jo bil ustrelil. Ona pa se mi Je rogala in ko sem JI pokazal vrata, mi j9 posmehljivo pripovedovala, da me Je že takrat, ko sem Jo odpeljal Iz urSuIlnskega samostana, Imela zn norca, da jo vže v samostanu doživela najgrje stvari in da me Jo Bploh ves čas varala tudi kot moja žena. Planil Bem nanjo, ona pa je zbežala in se ni več vrnila k meni. Tiho je Mara pogladila Konradu lase ln ga tesneje pritisnila k sebi. — Nekaj dhl potem. Je nadaljeval Konrad, mi je pisala dolgo, strašno pismo. Brez ovinkov Je povedala, da se je 2e pri urSullnkah naučila takih stvari, da bo ji zdi pošteno zakonsko življenje neumno; da ona ne more nikogar ljubiti, ker ljubi samo razuzdanost; da me je vzela, ker si Je hotela oclffuratl udobno življenje, a da se raje odpove udobnemu življenju, da moro le svobodno zadostovati Bvojlm Btrastem. — Končno pa ml je Se rekla, da se mo bo že spominjala, kadar bo potrebovala kaj denarja. In reB že po preteku nekaj meBecev ml je plBala naj Ji pošljem nekaj denarja, sicer da pride v MIlan in ml napravi sramoto. In ker sem se enkrat udal, so se taka pisma pogostoma ponavljala. To Je bil vzrok, da Bem stopil v francosko armado, ker ml kot oficirju nI mogla slediti. Ostal sem oficir Bamo zato, da bi lahko hitro zapustil vsak kraj, kjer bi se ona prikazala. In sedaj je prišla sem. Kdo ve, kako je livedela, da sem tu; kdo ve, kaj se zgodi v prihodnjih dneh. To bo Btraino, če se live resnica! Ti boft v sramoti Mara, ker te smatra vse mesto za mojo nevesto, tvoj oče me bo zaničeval, čeA, da sem te varal, mene bodo zasramovall, da Imam vlačugo za leno, mojega bolnega očeta spravi to v grob. Konrad Je umolknil. Sllialo Be Je le tiho njegovo Ihtenje. Mara pa Je kakor okamenela sedela polog nJega. Zdaj se je Konrad zganil ln hotel vstati, a Mara ga Je tUsnlla k sebi ln rekla: Ostani Se — povej, kaj mlsltS storiti, —1 Kaj mlBllm storiti? Tega sam ne vem! Najbolje bi bilo, da si poženem krogljo v glavo. Zdaj pa Jo vzkipela Mara. Krepko Je prijela Konrada za glavo In svoje plamteče poglede uprla v njegove oči. , — Torej tak egoist si ti? Alt misliš, da Jo res kako junaštvo, končati si življenje? Pravi junak je tisti, ki so nobeno oviro na svetu no vstrašl In ki kljubuje tudi najstrašnejši ne sreči;" tisti je pravi Junak,'kdor Ve, da Jo^ vse Izgubil, a gre vendar pogumno v brezupni bol. — O Mara — — In — je 11 to tvoja ljubezen? — Kolikokrat si ml pravil, dn me ljubiš, čez vso na svetu, da bi zame vse žrtvoval — sedaj pa me hočeš pustiti samo v žalosti, v brezmejni bolezni In v sramoti, sebo pa s krogljo rešiti vseh nadlog. O Konrad, tega nisem zaslužila. — AH Mara, pomisli — zdaj me boš vendar sama pahnila od sebe. Kaj ti naj bo moja ljubezen — — Kako si maloarčen, Konrad! Ali misliš, da te jaz ljubim samo zato. da bi postala tvoja žena? Jaz te ljubim zaradi tebo .samega. In oklenlvšl so Konrada z obema rokama, -Je svojo glavo naslonila na njegovo srce In dlhnlla: — Čeprav si zame izgubljen —■ Jaz ostanem vendar tvoja — kakor sem ti rekla, oni dan ko sva se vračala od črnuškega mostu. — Mara — Je-U mogoče? Ali se ml no sanja? TI ostaneš moja? — Tvoja Konrad! Saj sem ti že rokla: Tvoja v sreči In v nesreči — živa In mrtva — danes ln vekomaj. XVIII. Naslednjega dne, 24. februvarja, je Sel Konrad že zjutraj v škofijo, da so oglasi za avdljenco pri maršalu Marmontu. V škofiji Jo bilo živahno vrvenje, zlasti Jo bilo zbranih mnogo oficirjev. Od tih Jo Konrad izvedel, da jo maršal Marmont tisto Jutro nenadoma odpotoval v Pariz. — Zvečer je nakrat ukazal, da mora biti vse pripravljeno za potovanje. — Spremljata ga general Presta ln po-bočnlk major Luclen. Svojim namestnikom Jo Imenoval generala barona Delzonsa. Tako so pripovedovali oficirji Konradu ln skrivnostno dostavljd.il, da je to zadnji poskus maršalov, ohraniti si podkraljevsko oblast kot generalni guverner Ilirije. — Jako težko se Je odpeljal, je zaupno pripovedoval maršalov tajnik Helm. 2e ko je bil na vozu, mo Je poklical k sebi. Mislil Bem, da ml kaj lažnega naroči, —»a kaj mislite, da je bilo? — To so ne da uganiti, je menil Konrad. — NaroČil ml Je, naj še danes dopoldne pošljem kar mogoče krasen šopek — gospodični Mari Damjanovi in naj jI sporočim maršalove pozdrave. Smehljaje je prikimal Konrad In se nI prav nič čudil. — Razumela sta se dobro, je rekel Helmu. ker sta dve sorodni naturi, dva sorodna značaja. Jaz bi bil ?vo-Jo glavo zastavil, da maršal ne zapusti Ljubljane, da se pred odhodom ne bi spomnil gospodične Damjanove. Ob 11. uri so se začele avdijonce. Namestnik generalnega guvernerja, Btarl general, baron DelzonB, Je bil nervozen mož, strog kot poveljnik, sicer pa blagega srca in demokratičnega mlAljenja. Tudi kot general ni nikdar pozabil, da je sin revolucije. Zgodilo se je večkrat, da je Sel v Rudolfov vlnotoč (zdaj je tam Schwe-ntnerjeva knjigarna^, se vsedel med priproste vojake ter Ž njimi pil In prepeval. Ta dan Je bil posebno nervozen. Sprejeti Je moral le celo vrsto uradnikov ln oficirjev ter sllfiati mnogo sladkih besed. — ln to ga Je vedno razburilo. Ko Je Konrad stopil pred nJega, in se vojaški JaTll, Je oeorao zarenčal: — Kar na kratko, gospod podita pitan. Jai nimam časa poslušati dolgih govorov. Dalje pride. Predigra k zaloigri, So 11 bode BtraSna čikažka žaiolgra Iz leta 1887, v katerej so bili štirje predbojovnlki ameriškega, prolotari-Jata po nedolžnem obešeni, obnovila? Nujbrže da,, — Kajti — kakor so po-Bticma lz Don vcrSklh poročil — kažejo vsi navedeni znaki da nameravajo u-radniko "Western Federation of Miners" to Jo predsednika Karla Moyer In tajnika Wllliama Haywood, kot so-krlvco Bmrti governerja Steuneburga y. C'aldwellu I. obtožiti. v VbI navedeni znaki In manipulacijo pa so sifhiljlvo podobill onim, ki bo Jih rabili, pri člkafikem T»rocesu, kateri jo postal, radi po nedolžnem k smrti obsojenim, historičen. Nekdanji governer Altgeld je, ko so čllcaški '"anarhisti" v Ječi omagovall, dokazal nedolžnost obsojencev, ter jih jo pomllostll, a kapltališkl stoj so .o temu protlvll ter dognal, da Jo "Btav-no" ameriško sodišče "anarhiste" obsodilo na Bmrt. Značaj sedajnlh obtožencev jo popolnoma enak onemu lz teta 1887. In kaj sledi is tega. V proces lz leta 1887 umešaval se jo kapitalizem s svojimi odstudnimt mahi-nacljaml : prtvedel Jo pričo kt so pričate "o slučajih" 1h čeravno Jo bilo dokazano, da nekateri obsojenci niso bill niti na mestu, kjer so jo zgodil umor, kljub temu so btll krivim spoznani, in obešeni. Tako se zna tudi sedaj zgoditi. V zapor odvedeni uradniki so obtoženi "sokrivde" na umoru. Tako so bili tudi čigaSki mučenikl. Razprava proti slednjim jo dokazala, da nI je-den od tih zvršll atentata, da nt Jeden od teh ni vrgel bombe, dokazalo so Jo namreč, da so se nekateri nahajali na i>ovnem drugem kraju, kn-kor na mestu umora. Ker to k obsodbi nI zadostovalo, obtožiti so jih "sokrivdo" radi tega, ker so kot uredniki ttstov nahujskall delavce, ki so bajo potem zločin zvršllt. Trdi ho celo. da niso delavci bombe vrgli, ampak da vse to Je bila policijska muhlnaclju, ter da se jo s posredovanjem od kapitalistov podkupljene policije umor zvršil. Kapitalizem je hotel Imeti žrtve In dobil jih Je. Slučaj sedajnlh ujetnikov je le v tolikem drugačen, da Jo neki drugI ujetnik Orchard nekaj Izpovedal. In katera Izpoved Je Imela posledice, da so uradnike zaprli. Kdo Jo ta Orchard? Ako nastopa ta kot "državna priča, kateri sam kazni pričakuj« Je tudi mogoče, oziraje se na značaj ta-mošnjlh oblasti, katere vedno poslujejo v prid kapitalistov, da se to — "državno pričo" proti dobri odškodnini najeli. Rttzna znamenja "zaroto" ln "sokrivde" Jako lepo dokazujejo policijsko mahlnactjo, ki jo podobno kakor jajce jajcu. Izkopali so v Denverju pred nekoliko dnevi bombe, katero so bile, kakor se posnema lz Izpovedbe "baje" pripravljene nekatere člano Colorad-skega sodnega dvora, nekdanjega governerja in podgovernerja spraviti v večnost. Da se pa to vže nt zgodilo, pravijo da Je temu uzrok, ker slučajni napadalci so zgubiti pogum za Blučajnt a tentat. Bolj verojetno pa Je k temu, da bo te bombe po naročilu Istih ljudi zakopali, kateri so bI Izmislili načrt ugonobiti Western Federation of Miners. Vse izpovedi notrajnega okrožja zveze ln mož ki bi Imeli biti 'zaklani' pa tako dlSl po policijskem načrtu, da ni treba nadaljnlh dokazov. "Zarota" vsekako obstoji. A kakoS-na jo ta zarota? kaže brzojavka ki pravi: "Zapor se Je zvrSIl na ukaz governerja Ooodlnga Iz Idaho. Par minut po zaporu odobril je governer McDonald izročilne listine ln ujetniki so bili s posebnim vlakom, v spremstvu dvanajstorlce oborožen-cev odvedeni v zapor. "Par minut po zaporu"; toraj obdolžence se nI niti zaslISalo ali spra&alo ali ugovarjajo nepostavnemu nasilju. Posnema se Iz tega, da Je bilo dogovorjeno, obdolžence čim preje Izročiti sodni pravici, katera je s svojim nečuvenlm činom pokazala, kako spo- štuje pravico ln postave. Kakšna porota'pa bode v Boisi City, pred katero so bodo morali obdolženci zagovarjati, ko Je znano da jo vse v kapitalističnih rokah, ter da so celi sodni dvor spoštljivo, pred kapitalistom klanja? Želimo, da bi np bilo tako. Vender vidimo vžo naproj ono ža-lolgro, katero se bode na pritisk kapitalizma izigrala, ter da bodo kapitalizem dosegel ono katero želi in zahteva. Koncem So eno prašanje: Pred 20 leti Jo delavstvo mirno gledalo Justlčni^umor. - Kako bodo pa danes? Časi so ho spremenili. Ako so se pa v tollKtf, da bi so drugi Justlčnl umor preprečil, oziroma maščeval, pa ne vemo. Vse to Je prašanje pri-hodnjostl. ROJAKU Nnše podjetje, parobrodno društvo "Frank Zoiti CV\ namerava vkupiti vže drugi piirnik.s katerim bi prevažal ljudi in blugo v staro domovino in obratno. Naročila za prevažanje je tolika, da si more omisliti že dragi parni k, a potnikov je toliko, da moramo povečati nnše podjetje. Priporočamo dragim rojakom naše delnice po $5. kateri naj jih nakupijo, dokler so še V -zalogi. Frank Zotti a Co. 108 Greenwich Rt. New York. Neprava telefonlčna zveza. Osebe: Srbski kupčijski minister, hoče t avstrijskim obravnavati radi uvozu prešlčov; nemSkl poslanik, hoče kralju Menellku izraziti svoje simpatije. Telefonlstinja, katera večkrat telefon napačno zvože. Srb: Radi prašičev avstrijskih -.-— Tu Menellk. Avstrijanec: Menellk? — So z mano norčujete. Tu se gre za praSIče. Nemec: Izraz "prašič" ni parlamen-tarlčen— Avstrijanec: Kdo so meša v to — Zdi so ml, da nekdo kontrolira zvezo. Srb: Jaz mislim prašičjo Btvar! Menellk: Lopov — Mislite mene?' Nemec: Nimamo pomankanja prašičev, to jo Izmišljena laž Srb: Laž — kaj mlsllto stem? —, Avstrijanec: Jaz mislim prašiče: Menellk: Da, da, tu sem! Telefonlstinja: Bosto So govorili? Nemec: Zapodite harcmBko damo od telefona. To je svinjarija. Menellk: (zmučen) Tu Menellk! Telefonlstinja: Vprašam če boBte še govorili? Srb: Molčite ln ne mešajte se v dl-plomatlčne zadeve! To Jo prava svinjarija. — Menelik: Svinjarija? Tu Menellk! Blm, bitu, blm, urad ustavi pogovore. ^ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Vam naznanim, dn som prejel Vaša poslana zdravila za srbeči lisaj in se Vam imam zahvaliti, ker bo Vaša zdravila res uspešna, kajti juzsem popolnoma ozdravl-jev, — Vas pozdravljam ter ostanem 8 spoštovanjem Johan Intihar. 1917 So. 15th Str. Springfield, 111. CENIK knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode": Robinzon /'stara Izdaja) fOc Z ognjem ln mečem S.ZSc Zbrani spisi Jos. Jurčiča HOe Mali vitez L, II. in III. del 3.80c Občna zgodovina S.OOc Tavčarjeve povesti 1.20 c Hiša Marije Pomočnice l.OOc Aškerc: poezijo S.OOc Kralj Matjaš SOe Ročni slovensko angleški Blorar ln obrafno COc Potop 3.20c Kletev qezveBtobe 1.10c Vstajenjo •> i.7Bc Preko morja 40c Kapltanova hči • 40c Križarji Sile Quo vadiš l.tOc Julij Ceaar »0« KlrdZall Sftc Prlpovestl o Petru velikem fiOc Sad greha tOc Opatov praporšček K»C Žrtev razmer ase Jama nad Dobrušo , ^ 20e Vrtlmlrov prstan 20c Eno leto med Indijanci 20c Erazem Predjamskt 20c May Eri 2«c Tlun Ling 20c Knez črni Jurij Ste Strelec 25c Naaelnlkova hči Sto Pod turškim Jarmom 2to Fran baron Trenk 20c Poslednji Mehikanec 2Sc Na preriji 26c Naseljenci 26c StezjoBledec 25 c Elizabeta angleška kraljica 20c V gorskem zakotju 20c Nesrečnlca 30c Krvna osveta 20c Za kruhom 20c Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c Mlinarjev Janez 40c Zlu ta vas 26c Deteljica 30c Rodbinska sreča 40c Krištof Kolumb 40c Kortonica SOc MIklova zala aoc Zaroka o polnoči COc Kdor želi Imeti eno tih knjig, naj nam poitnlm potom polije naročnino. »> >>> > ***************** VABfLO! na VESELICO, katero priredi Slovensko narodno podporno društvo Zvestoba št. 36 v Chioopee, Kans. dne 17. marca t. I. v dvorani g, John Feedel. Začetek točna ob f>, tiri zvečer Za dobrG zabavo, godbo, izvrstno pijačo in dober prigrizek bode poskrbel. ODBOR. ************************** NAZNANILO. Matija Erklavec,edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da bo je radi premajh-nega prostora preselil iz 433 W.17 St. na H24 S. Centre ave. Nadalje javlja, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo štirih vse po zmerno nizkih cenah. MATH ERKLAVEC, ♦>24 8o. Centre ave. Chicago. GRAND WORKINGMEN'S BAZAAR PRIREJEN V C. S. P. J. dvorani 400 W. 18, cesta , SKOZI CELI TEDEN • . ZAČETEK V NEDELJO DNE 8. APRILA ob 2 ari pop. Vsaki večer ob 8 uri zvečer. Posebne otročje predstave. V saboto dne 14. aprila ob 2 pop. Ples in srečolov na dobitke se tudi vrši v saboto dne 14 tm. ob 8 zvečer. K vsaki prestavi za oBebo 10c vstup-nlne. Na vsporedn so tndi komične predstave in nastop pevskih zborov različnih narodov. K mnogobrojni ndeležbi vabi nljudno ODBOR. I GLAS 8VOBODR Pitopisia črtica iz Avstrije v Umerilo. Piše Volčanakl. Posledica viharne vožnje niso izostale. Prej hI videl dokaj veselih o-. brazot ln razlegalo se je rozllfino petje, a dane« bilo je vso klaverno In mirno, kajti pričela jo gospodovati neizogibna mdrska bolezen. Pri zajterku Jo manjkalo polovico ljudi, a Iz spalnih oddelkov so se čuil globoki vzdihi in Ječanje. Tje pa aom je začel kdo robato kleti morsko moro, a nI mu dosti pomagalo, kajti bolj ko so Je vznemirjal bolj se jo mogel daviti. Opoludne, ko je vabil zvon k obedu, ko je pa temu vabilu tako malo odzvalo, da so je bilo kar čuditi. Za nami plavajoča velika riba pa Je Imela ta dan celo ohcet, kajti skoraj celo kuho so vrgli skozi lino v vodo. Ogledoval sem, kako so se velike ribe kosale ena proti drugi, katera bode več plena zajela. 1311 je Jako lep prizor. Le malo nas je bilo še »dravlfc a še ti smo bili mirni ln zamišljeni, Vajtl bog ve kam so poedlnlm misli uhajale. Do večera sem ostal na krovu a potem se podal v svojo spalnico. Spravil sem se v postelj, ter tudi kmalo trdno zaspal. Ne spim dolgo, kar me zbudi neki hrušf, kateri Je bil podoben izllvku plohe. V polspanju si nlBem mogel takoj raztolmačlti kaj je to, ln mislil sem vte, da je voda udrla v kabino. UBtal sem hitro, hoteč se podati na vzgoraj. a naenkrat zbruhne neka ploha svojo vsebino na me — ln kaj Je bilo. Moj nad mano ležeči tovariš Je pričel bruhati, ter spuščaval svoje Izbruhe na mojo postelj. Lotila se ga je morska bolezen. Začel sem ga oštevati, ter ga hotel Iz ležišča zapoditi, a oprostil se je rekoč, da ne more ustatl. Usmiljenje sem Imel z nJim. a odločno sem mu prepovedal, mojo posteljo smatrati za pljuvaljnlk. Smuknil sem zopet pod odejo, ter zaščitil svojo glavo proti slučajnemu *opetnemu izbruhu gornjega soseda. Slišal sem ga po noči, kako Je Je-čal, a ječanje bilo je brez mokrih posledic. Zjutraj sem ustal. Morska bolezen se me ni lotila, in bil sem Čvrst in zdrav kakor navadno. Bolezen je gospodovala tri dni ln prizore, katere bo se med tem godile ni možno popisati. Smeha je bilo dosti a tudi zaničevane! niso ostali dolžni, ter so na krohot ln smeh zdravih odgovarjali t robatim godernanjem. Med vožnjo do New Yorka smo imeli še nekoliko neviht, a niso bile niti senca prvej! Enajsti dan proti večeru se nam je naznanilo, da se bode kmalo zagledalo obrežje obljubljene dežele. Napenjali Bmo oči a zaman. Tje pa sem smo srečavall male In večje ladlje. Čakali smo pozno v noč na krovu, nlsleči zagledali luč kakega svetilnika a megla nas je ovirala In spravili Bmo se v ležišča. Ob 4. url zjutraj začuje se na krovu vrisk. Hitro smo poskočili lz svojih brlogov, na krov ter zagledali smo obrežje — Amerike — Pripluli smo v New Yorski zaliv. Marsikateri hvaležni pogled proti nebu je pričat, da je vsakdor komaj čakal konca morsko vožnje. Ladlja obstane, ter tako smo čakali do 8 ure zjutraj. Kmalo za nami so prišle tudi druge ladlje — a vse so bile polne Izseljencev. Ob 8 url vršila se je od naselbinske ga urada zdravniško preiskovanje. Urejevali so nas na ladljl In nešte-vllna procesija se je vila po celem krovu ladlje. Po vlzitacljl Je dobil poveljnik pnr-nlka dovoljenje da zapelje v pristani ACe,^ Ob 11 uri dopoldne so nas Izkrcali la prHč sem stopil na ameriška tla. Vlekli so nas na mali parnlk, ter ls pristanišča pripeljali na slavnozna-■I Ellis Island — Elijev otok. DrugI parnikl bo tudi Iztrebili svoje lueljenoe In nekaj nad 6000 nas j« -Čakalo reieoja. Po dolgem času prišel sem na vrsto. Izpraševall so me razno, a na vsa vprašanja sem odgovarjal točno ln jasno. MIbIU sem si kmalo bodem prost ln prva pot bode v gostilno, kjer so po dolgom času do Bitega najom. — A smola —' smota! Obdržali so mo na EUls Ittlandu, ter priprli v sobo kjer je bila popolnoma natlačena z drugim naseljenci. Ogledal sem si novo .gosto — Eni so se smejali,* drugI jokali. tretji preklinja« itd. PTafial sum uradnika zakaj sem Interniran. — pogledal me Jo, ter ml pokazal na moj »vrinile, kjer je bilo s kredO narisano znamenje. "Bolni slo na očeh" ml Jo rekel. Res.^la so se ml solzilo a nikakor nisem čutil bolezni. Uda! sem se. Hoteč se vscstl na bližnjo klop, me prime neki uradnik za ramo, ter me odvede v — ohednl-eo. — Hvala bogu. — Dali bo ml eno klobaso, veliki kos kruha, šalo ko-feta ln to sem ne oziraje so na okolo stoječo jokajoče obraze tako otepat, da sem v kratkem času spraznil vsebine krožnikov, ter s tem svoj vže Itak "oguneanl" želodec ozdravel. Ure bo tekle, dnevi so potekali, a mojega Imena še nleo poklicali. Govorilo so Je, da so nekateri po cele tedne zaprti, ali pa čakajo da jih oddujo paro^rodnl družbi, katera jih odvede nazaj v domovino. No slednjemu bi ne ugovarjal. Peti dan kliče neki uradnik moje Ime a tako spačeno, da ga niBem razumel. Še le ko Bern pogledal, na napis, sem spoznal da je ml3in velja za AMERIKO: ia celo loto ,r...............fl-W u pol lata .................7Sc 4 ZA EVROPO: ta celo lato ............kron 10 ca pol leta .............kron 6 Prvi siwbodomistlni list za slovenski narod v Amerik'. Nanlov za dopise in pošiljatve je ■ledeni: Iiih Svobode' 657 W. 18th ST. CHICAGO, 111. Dopisi. CHICAGO, ILL. meseca marca 1906. Proletareo je v svoji zadujl številki zopet začel bruhati ogenj ln žveplo, ter Je s tem nehoto pokazal ln obelodanil značaje ljudi, kateri bo zbirajo okrog njega. Besneli napadi, cela vrsta psovk ln tramparsklh izrazov pa pričajo, kakšne vrste ljudi si je nadelo mlBljo zaatopatl delavstvo ter reševati bocI-jatlzem. S takimi napadi ln s takim podlim sredstvom se hočejo preriniti na površje, Iz katerega lil potem povelja-vali svetu. Svoj nauk oznanujejo s besnelostjo, ter kakor stekli psi se zaletujejo v razno osebe. Povejte proletarčev urednik, kedaj smo od našo Btranl zabranjovall pro-letarca? Se II no Bpominjate, da smo cejo v (»las Svobodi agitlrall za Vaš nameravani mesečnik? Kdo je od nas lazil od hiše do hiše, ter proti Vam agitlral, kakor vi to delate? Kako izpolnujeto nauk socljaltzma, kateremu hočete postati glavar. Povej-jte nam odkrito Je II to socljallzem kar pišete v Vaši cjiinjl? -os npyollko r.a Vašo preteklost. ter prašajte Se: "Kdo sem?" Odgovorite po tem na to! Vender prepričani smo, da nam bo-dete to zamolčali, kajti ako podaste javnosti sliko Vašega življenja, bode pri kraju Vaša slava, In vso Vaše na- de ln upi splavali bodo po vodi. • • Razni mazačl so se spavlll na zadnje štiri strani Proletarca. Med njimi spoznamo Žlemhergerja, Plnča, Simona In - Se enega novega sode- lovalca to Je, veleučeni, dobro poznani člčarBkl general pl. Toma Fra-kolj, zastopnik "gorenfiče Sčlre." Iz njegove pisave se posname, da ga zapušča pamet, Beveda oprostuje ga njegova starost in od frakeljnov od-rgnjenl nos. 8previdel je, da mu ne bode več dolgo Slvetl, radi tega Je v zadnjem Proletarcu napravil oporoko, ter svoje edino ln bogato premolenje — neumnost — zapuBtll, Proletarcu. O Proletarcu Bmo pa prepričani, da bode razkošno porabljal pl. Frakelje-vo dedščlno. 81mon pa preti z nadaljnlmi razkrivanji. Le korajfa Simon. Ne plašimo se — Le v Javnost z Valim nameravanim razodetjem. Le toliko mu povemo, da nam Je na razpolago tudi neko pismo, s katero Je on blatil tiste. katere sedaj zagovarja. CHICAGO, ILL. 6. marca 1900. , "Povej mi ■ kom da se shajaš, a Ju Ti povem kdo da si". Z Izrekom tega pregovora bi stopil pred Istega, kateri me Je Izvolil v zadnjem Prole-tfren napadati. Vender znano ml je s kom se shaja. In povem mu tudi lahko v obraz, kdo da Je. Proletarec Je pozabil svojo nalogo, pozabil Je navke socijallzma ter pričel rrSavatl svojo nalogo stem, da kla- ti po svojem listu z osebnimi napadi, ter da z'vsakim listom množi okrožje napadancev, pri tom se pa poslužuje onega orožja, katerega vže ničvredne-Žt zametavajo to Je — laži. So lall-bog resnična, a žalostna fakta Prole-tarča. Popisal bi lahko cele knjiga o njih delovanju, a tega.. storiti nočem, pač pa pobi vam napad ni mojo osebo. Dragi mi dobro znani napadalec! Znano TI bode,- da so jaz za Proletarca ne zmenim, tudi bi ao ne spušče-val b Taboj v polemiko, a vender le nokaj kratkega TI bodem povedal, — Spodtlknš se nad mojo plBavo. Stem s| si mislil pridobiti novega sovražnika. Vender motiš ne. Tvoje spodtjkovonje mo ne bode čisto nič motilo v nadalj-nem delovanju. Ptsal bodem, kar »o ml bode prileglo, a za svet Te ne bodem bodli po-praševatl, kajti, kar se pisave tiče ml lahko verjameš, da Tebe vedno v k kozji rog vženem. Tudi so ti nt treba bati, da bi jaz po Tvojem uzorcu novele pisal, ker če bi ho tega polotil, bi posnemal Tebe, o kojl anarhistični plflnvl bo lahko krave mukale. Svetujem TI. da mo nadalje puštlš pri miru, kakor sem Te tudi jaz Tebe do sedaj, a hočem To tudi nadalje. Če bo TI pa poljubi še dalje napadati, TI bodem pa eno povedal, katera To bode spominjala na marsikateri "atrgan podplat". A toliko moža bode tudi v Tebi, da bo podpišeš kakor jaz — Rajko. ROCK SPRINGS, WYO. 4. marca 1906, Orani g. urednik!- Uljudno Vam naznanjam, da Je nus tukaj bivajoče Slovence zadela nesreča s tlm da Je našega rojaka Franca Morguna lz Koč pri Postojni poškodovalo. Ranjen Jo na lovi nogi ln upamo, da bode knialo ozdravel. Leži v tukajfinl bolnici. Kar se dela tiče, gro še precej dobro. Premog kopljejo s stroji, ta po-flel pa opravljajo večinoma Slovenci ter jo Jako težaven. Slovenska naselbina se vedno množi. In več rojakov si zida svojo hiše. Rojak Valentin Staltc pa Je pričel gradit! nov ealoon. Želeč Ti obilo uspeha, ter da bi list začel dvakrat na teden izhajati, kajti le TI nas'budiš iz duševnega spanja. Bllježlm itdano Tom ČadeL DARRAGH, PA. 4. marca 1906. Pred mojim odhodom v staro domovino pozdravljam vse prljatle ln znance kakor tudi cenjeno člane društva Edinost št. 23. S. N. P. J. Zahvaljujem Be posebej onim prijateljem, kateri so me spremili na Irvine. Ostanite mi zdravi! Tebi pa uzorni delavski list Glas Svobode želim obilo naročnikov kakor tudi da bi kmalo začel dvakrat na teden razveseljevati svoje naročnike. Zdravo! Jakob Jezeniek. Cenjene zavedne Slovenka 1 Drage ml rojakinje! Znano Vam bodo da so tukajšni narodnjaki ustanovili "Čitalnico" Uverjen sem, — da Vam bode pomen ln namen čitalnice znan, radi tega opustim razmotrlva-nje o tem. Pri zadnji odborovl seji se Je določilo, da' drage rojakinje povabimo obiBku Čitalnice. Na razpolago Vam bode vse polno zunanjih ln tukajšnlh časopisov k kor tudi knjig, ter nudi se Vam u-godna prilika, da s pohajanjem v Čitalnico ln prebiranjem raznih novln ne le razbistrujete uma. pač pa pokaiete, da ste vrle Slovenke, ter da lahko s ponosom na Vas pokažemo rekoč: "Glejte tudi naše dlčne Slovenke, se zavedajo svojih dolžnostlj do drazega nam naroda". Zatorej prihajajte v čitalnico! čltalnlCar. Sličica o Italijanski kraljici. Sedanja Italijanska kraljica Jelena je kaj dobrega srca In marsikateri dogodek sprlčuje njene vrline. Ko «e Je neki dan sprehajala po polju, je ugledala neko desetletno deklico, katera Je plela nogovlce. Kraljica Je praSa: "Komu pletei te nogovlce?" — "Svojim sestram!" odgo- vori deklica. "Me U poznaš?" prosa kraljica., "Da, ti hI kraljica" Jej odvrne deklica. "No bi hotela tudi meni splestl par nogovic?" — "Prav rada storim" — "Dobro, prlnesi ml Jih v grad, kadar bodo gotove." Deklica Je počela plestl nogovlce, ter se čez 14 dntj poda v grad ter odda lakaju izgotovljeno nogovlce. Kraljica napolni eno nogovlco z slaščicami drugo pa z denarjem, ter Jih take vrne dekllfcl nazaj. Deklica se Ji zahvali s plemom, a v temu pismu pa toži, rekoč: Srčna hvala za dragocen dar, n vender morala-sem se radi nJega jokati, kajti oče mi Jo vfcel denar, brat mi je sne-del Hladščlce, a mati pa nosi Tebi namenjeno nogovlce. Slovani v Čikagi. Hoteč dokazati kako so Slovani, v prvi vrsti pa Čehi zavedajo Bvojlh dolžnosti v ČlkagI, podajam nekoliko Htatlstlko o Jednotah. katere so v našem meBtu ustanovili, S tem pa nisem Imenoval šo nebroj drugih podpornih društev, katere jih Imajo, omenjam le glavne zavode. Češko »lov. pod. Jednota z 21.000 člani. Češko bIov. bratHka podp. Jednota z «000 Člani. Češko slov. R. a D. r. 5000 člani. Zap. češka bratska Jednota z 9000 člani. Slov. podp. Jednota Statu Texas z HOO člani. Jednota čeških dam z 12.000 članic. S. P. J. sester, podp. Jednota t 8000 članic. Skupno 62.400 članov. To število kaže podjetnost Čehov. Po njih vzgledih bi ho morali ravnati, ter z edinostjo ln slogo bi morali napredovati, kakor napredujejo vrli — Čehi. A upamo, da ti zgledi zdramijo marsikoga Iz spanja, ter da bode z Isto unemo, katero Je Slovanom prirojena pričel delovati ne le v svoj, pač pa tudi v korist In vgled slovenskega naroda. Zatorej na delo z edinostjo In slogo. — Nadaljevanje povesti "Konklave" smo radi preobllega gradiva odložili za drugo številko: ROJAKI, NAROČUJTE SI "GLAS SVOBODE." S tem so uljudno naznanja, da so koledarji za leto 1906 vže razprodani* ter da su naročila več ne sprejemajo. Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroiko, Spodnje Štajersko ali v Istrljo, naj se posluži parnikov francoske druibe Qmpagnie Generale Transatlanticue. LE 6. DNI NA MORJU. Parniki plujejo iz New Yorka vsak četrtek ob 10. uri dopoldan. Glavni agent za Ameriko in Canado na 82 Broadway St. New York. MAURICE W. KOZMIN8KI, glavni agent za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frnnk Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovirli, agent na 2127 Archer Ave. Chicugo, IU. Slika predočuje zlato damsko uro (Qold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti Klike. KoloBovje jo najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. AA Te vrste ura stank le J-T. V V V obilo nuročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonicli, * 72 E. Madison St. Chicago, 111. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri NAS Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE PELAYCI! Cene delnicam so vedno višje. Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal kruno 4jjr osperiteto. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1- Radi tega »o tudi cenu delnicam poskočile. Še je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrod nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $6.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežito, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica je vplaCana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorporlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je ž« $1.600.000 u plačan i h. ■«*»• p 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— S tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v agoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, S tem bo razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto te v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in st,.'J... / Mesto in driava. Dne..................190.... Ceki, menice (irate) in poštne nakamice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. C«. 108 Greenwich St. New York, N. T. GLAS SVOBODA P. Sehoenhofen Hrg. Go's, Najboljše, pivo je (Nižje podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen. 1'opnlnomu zuneslivo vlo žen je v INDUSTRIAL SAVINGS HANK 652 Blue Island Ave. —SALOON h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 551» S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohkn, 413 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Komda, 657 W. 18. St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 131 W. 19th 8tr., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9017 Ewing Ave., South. Chicago, 111. , ( Dan. Badovinau, O. Box 193 La Salle, III. Nadzor- ) JouN Verščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. taiki: ( Matija Strouen, 443 Main Str. La Salle, 111. i Martin Potokar, 5134 S. Centre Ave., Chicago, 111. • Mohor Mladic, 1517 S. Centre Ave., Chicago, 111. -Jakob Tisol,343 Fulton St. Pullman, 111. Ma»tin Skala, Box 1050 Ely, Minn. J Matko, Box 481 Claridge, fa. M.vTIJA Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. T8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Kontla; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odlx>r S. N. P. Jednote ima vsako tretjo soboto svojo redno mesečno sejo. Opozarja so vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo Bvoje dopiso jednotnemu tajniku. x dvojnin kegljlšeenf ln biljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importirana vina. fine likerje in prodajam izvrstne smodke. Prost prigrizek vedno na razpolago. Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111 Ustanovljena 1890. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulice in Blue Island Ave. Chicago, 111. (»79 Blue Island Avenue, VKAKO SOBOTO OIlPRTO DO 8 URE ZVEČER. Gostilničar Bolniški odbor: se priporoča Slovencem in dru gim Slovanom v obilen obisk. Postrežba točna in solidna ROJAKI! Ako hočete kaditi dobro unijske stnodke obrnite se na ROBERTA HAHN 577 Clinton St. Milwaukee, Wis. fcjr vsak hode do uro poktrežen in zadovoljen. Amanii & McCabe | mesarja ^ Milwaukee, Wis. 306.8 Reed St. Se priporočata slavnenu obč|Btvu V zalogi imata tudi kranjske klobase. Kasparjeva držav na banka. 623 Blue Island Ave. Chicago, III VSIM DRUŠTVAM S.*N. P. JEDNOTE NA ZNANJE Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. prepriča do kedaj Je Clan poravnal mesečnimi ln če je plačal donesek 26c za prestopni list. Konečno še opozarjam vse društveno tajnike, da pe točno ravnajo po Jednotnlh nuvodllah in določbah. Kljub opetovanim prošnjam ln opo-mlnam so tajniki oziroma uradniki raznih društev ne ozirajo na določila oziroma predpise poslovanja. Du uvedem nekoliko rednega poslovanja, podajam društvenim uradnikom sledeča pojasnila: Kadar priglasi kdo svoj pristop k kakemu društvu ali S. N. P. Jednotl naj ga pri seji eden iz med članov predlaga kot čakanca a s predlogom mora čakanec vplačati |1 v društveno blagajno. Predsednik poveri na to dva ali tri člane odbora, da peljejo čakance k zdravniški preiskavi. Kadar zdravnik čakance preišče takrat se zamorejo v prvi seji vpeljati ln doplačajo, kar Imajo še za dopla-ČatL In kadar r© pošilja mesečno poročilo, kakor tudi denar na Jednoto, takrat se ob enem vpošljejo pristopne listine novih članov. Za nove prtstople člane odrajtati mora društvo Jednotl $2.25 »nraj brez tega zneska se nobenega člana ne sprejme v Jednoto. Tudi plačajo člani pri predelan Ju Izdaji potnih listov ali prestopnih listov 25c, kateri naj društva vpošaljajo Jednotl z nastopnim asesmentom. Enako opominjam ona društva, katere še niso poskrbele za svoj urad potrebne Jamščlne, da iBto prej ko mogoče store. Pri v pošiljanju mesečnih računov pa so nekatera društva jako nemarna, radi tega prosim, da ml račune odpošiljajo pravočasno, da bodem za-mogel skleniti mesečne račune ln raz-posljatl asesment o pravem času. Če pa prepozna mesečna seja ovira poprej račune zgotovltl, naj društva sejo na druge dneve preložijo. Uradniki naj podučijo Iste člane katerim se izda prestopni llBt, da se Isti hitro ko mogoče zglasljo pri novem društvu. Uradnik novega društva pa se naj Kedar telo slabi in bo njega inoč čimdalje bolilnbolj zmanšuje tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, daojači oreva in ledvice. Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki bo i>olrebno za ojačenje telesa in nlrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, bo pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ne dobiva dovelj jakosti, lorej slabi in razpada, pristopno jo liolez-nim, tiervoznoBli, slnliemu probavljenju, izgubi Hlanti do jedil, neslanosti. Poleg se pa prikazujejo še drugo ltolozni, ki imajo svoj izvor le v sla-bi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angolika balzam je'naj-boljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. jftir Cena 75c; po pošti 85t\ -'©a Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 So. Centre A v. Chicago III. plačuje od vlog'1. jan. pa 80 jun. in od 1. jul. pa do 80'dec, 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne li3lke (šifkarte). Denar se poBojuje na posestva in zavarovalne police. Vsim zveznim bratom S. N. P. Je-uote pa poročam, da naš dlčul zavod vidno uspeva ln dobro napreduje. Po drugem glavnem zborovanju je pristopilo do sedaj 10 novih društev z lepim številom članov. Tudi stara društva so se krepko povgpela, kajti vedno naraščajoče število članov kaže lep uspeh in napredek. Pri tem omenjam le društvo 'Triglav* št. 2 v La Salle, 111., katero šteje danes stocdenlntrideset vrlih članov. Ta napredek naše Jednote pa Jo počel lznemlrjatl nekatero elemente v ČMkagl, kajti pričeli so ruvati hoteč Jednoto no uničiti, ampak Jo spraviti v svoje roke, da bi potem so lahko mastlll 7. Jed notnim premoženjem. Vže pri drugem glavnem zborovanju so tako manevrirali, hoteč uresnlčltt svoj namen, vender zavedni delavci so spoznali njih nakane, ln ostalo jim nI nič druzega, kakor blamaža Svojo šibko blagajno so hoteli napolniti, ter so v to svrho tudi napravili ples In plesalo se Je v korist "spufane kase." Dobiti so pri tem nekaj poguma, radi tega pa po svojem listu dopisujejo ln prosijo Češ "Delavec nam bo vže pomagal." Zavedni delavec pa bode spoznal kam to meri, In menda no bode se dal preslepiti, da bodo polnil blsago onih ljudi, katerim Jo osoda delavcev deveta briga. Zatorej rojaki, zaupajte Jednotl, zaupajte podrejenim društvam Iz kjer Vas Je le deseto-rlca ustanovlto b! podporno društvo ter jo prlkloplte naši Jednotl. Pokazali bodete s tem, da se zavedate napredka, ter da bodete krepko stopali. "Od boja do zmage I" Odbor. kake otiske, izpaha, opeke, otekline, vnetja, živčnih bolečin ali revma-tizma, zastrupi jen ja, mrčesovih pikov itd., je prav Jnhko, Vse, kar je potrebno storiti je, da rabite volnato krpico, do ktere je napajano SEVEROVO To je najboljše zdravilo, ki to zagotovi ozdravljenja. Vo* "Vaše OLJE SV. GOTHARDA je ozdravilo hud izpah na moji levi roki, kar meja zelo bolelo ln, kar so zdravniki zdravili, toda brez vspeha. Severovo Olje 8v. (Jot hard a nikdar ne zgreši cilja." Frank Vasut, Deweyville, Tex. Pisano 2. jan., 1900. Naši najboljši oglasi bo naši tisočeri zadovoljni kupovalci Društvam S.N.P.J. na znanje. S tem vsi m društvam naznanjamo. da mora vsako društvo za novo pristopivšega člana odrajtati $2.25 in sicer $1. ustopnine, $1,00 mesečnimi in 25c za vrhovno zdravniško spričevali. E. Paucli gostilničar Severov Balzam za pljuča. "Celo leto sem imel hud kašelj in sem iniBlil, dn se ga ne bodem nikdar znebil. Rabil sem pa Severov Balzam za pljuča in sedaj ne kašljam nič več, ampak sem zopet zdruv in krepak." Stephen Shriner, Zwingle, Iowa Pisano 9. Jan., 1006. Cona 25 in 50e Severovo želodčna greneica. "Ko sem imel dalj časa hude želodčne bolečine, kar je oslabelo moje celo telo, Bem pričel rabiti vašo Želodčno grenčico in hvalo sem dolžan temu izvrstnemu zdra vilu, ker sem dovolj močan, da zopet lahko delum". JOB. Koline?* Lockmne, Pa. Pisano 9. Jan. 1906 ' j Cena 60c in $1.00 Severovo Zdravilo za obisti in jetra. "Moja žena je mno go boljša odkar je porabila samo eno steklenioo vašega Zdravila za obisti in jetra in prepričana je, da bode kmulu popolnoma ozdravila, dasi je rabila le mno-godrugih zdravil brez vsacegu tacega vspeha.M Jan Sabol, Phouixyille, Pa. Pisano 10. Jan., 1906 Cena 75c in $1.25. Severov Kifistilec. "Moja kri je bila v slabem stanju, in kot posledica tega so bili strašni izpahljaji na mojem obrazu. Le z rabe vašega dobrega zdravila sem se pozdravil popolnoma in čutim bo bolj zdravega in krepkega." Blue Island Ave-Chicago, Lukež Wolauski. Leetsdale, Pa, Pisano 12. Jan. 1906. Cena $1.00 Se priporoča za obilen obisk Raznovrstni godbeni in-strumenti po nizki ceni. JOS. JEKAN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za popravljen je god. instrumentov Zdravniški nasveti brezplačno. V vseh lekarnah Import!ran tobak iz stare domo DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. veij. je $20 9U Temu Je prldjati *e 10 centov » poštnino. vine. V zalogi imam po 7, 8, 23 in 17 kr, kakor sport, sultan in dam-•ke cigarete. J. V0K0UN, 544 Blue Islnd Ave. W. F. Severa Co. t ........... 0LA8 SVOBODE VESTI II STARE DOMOVINE IN iz Jugoslovanskih pokrajin.- Samomor Marijinega otroka. Iz Borovnico so nam poroča: Dno 20. februarja, ho dobili Cukalovega iagarja, 2?letnega mladeniča Furlana v podHtrefiJu dotlčno Jago obeSenegu. Pretečeno nedeljo zvečer Je bil Se na veselici, kjer jo radostno prepeval, prav zmerno pil. zauill pa nenavadno množino jedil, kakor da bi 'pomenilo, da Jo namenjen na daljfte potovanje. Drugo jutro — v ponedeljek — Je opravljal, kakor po navadi, svoje žagarske posle, a okrog 9. ure ga je zmanjkalo ln nadomestovati ga Jo moral njegov priletni oče. ki je tudi Žagar. Ko se pa danes, ko mladega žagarja le nt bilo od nobene strani, bolj natanko pregledali vse žaglne kote, so ga naftll, kakor ^ omenjeno, pod streho žago obešenega. Kaj da Je gnalo mirnega ln vljudnega mladeniča v smrt, so ne vo ; a splošno se sodi, da — ljubezen, s katero Je Imel posebno smolo. Kt> Jo šel Pur lan v vojake. jo zapustil domu ljubo, katera pa nI čakala, da bi bil slekel vojaško suknjo ln bo Je v njegovo žalost med tem časom omožlla. Prlsedfil od vojakov domov, so Je Furlan, sicer «a-rotll ln zaklel, da ne bo nobene ljubice več vzel, a čas mu je zacelil sr-Cno rano, pozabil Je na svojo obljubo ln si poiskal drugo Izvoljenko, s katero pa tudi nI Imel sreče. ZapuBtila ga Je ln Sla za drugim v daljno Ameriko. Iz vsega tega se sklepa, da je nesrečna ljubezen, če ne direktno, pa vsaj lndlrektno vplivala na ta žalostni slučaj. Mimogrede bodi še omenjeno, da Je bil ohešenec član tukajšnje neznatne in maloštevilne mlade-nlške Marijine družbe. Dostojnost katoliškega duhovnika. V iupnl cerkvi sv. Jakoba v Trstu je nameščen za kaplana bivši kapucln Illhard Sauli, ki Je hud Italijan, in kažo svojo fanatlčnost celo v cerkvi. Ako prihajajo Slovenke k spovedi k njegovi spovedulcl, jih odganja z "brute ščave" — neumne Slovenke' — med Blovensko mašo ob nedeljah pa odpira vrata zakristije, se smeje porogljivo in oponaša slovensko petje a "Tidlrajsum, tldlrajsum!" Ze z ozl-rom na svetost mesta Je tako početje obsojati, ker še tako veren kristjan mora izgubiti svoj verski čut, če vidi duhovnika norčevati se lz reči. ki jih cerkev proglaša kot nekaj vzvišenega. 7> narodnega stališča Je pa ta Sauli potreben, da mu vsak Slovenec pljune v obraz kollkorkrat se bo Se norčeval Iz slovenskega petja ln Slovence nazlval s "bmttl". Predavanje o Slovencih v belgrajskem oficirskem kazinu. Naš belgrajskl dopisnik — ut. nam javlja: G. Janko VukaBOvif-Stibll podpolkovnik ln poveljnik srbsko žandar merije, rojen Slovenec, Je čltal te dni v belgrajskem oficirskem kazinu obširno predavanje o Slovencih. Velika dvorana kazina jo bila natlačeno polna sbrsklh častnikov, ki so z zanimanjem poslušali gospod. Vukasovlča, ki je govoril o geografskem položaju, zgodovini In literaturi Slovencev. Predava-rr-njo je bilo zelo skrbno sestavljeno in tako točno, da sem se čudil, kako ga je tako točno mogel sastavitl g. Vukasovič, ki živi v Srbiji že čez trideset let, 8tovencl moramo biti g podpolkovniku VukasovlCu hvaležni, da nI pozabil svojo ožje domovine, — nego vpoxnava brate Srbe z njenimi naravnimi krasotami ln s težkim položajem, v katerem se Slovenci nahajamo, • G. Vukasovič, s katerim večkrat prihajali v dotlko, pridno čl-ta slovenske časopise in knjige. On Je tudi član 'Slovenske Matice'. — Cenjene čltatelje bo gotovo zanimalo, a-ko jim povem, kako je ta krasen človek prišel v Srbijo. O. Vukasovič Je bil najprej v hercegovski vstaji 1. 1876 kjer Je bil ranjen v nogo. Ko je ozdravel, vstopil Je kot prostovoljec v srbsko vojsko ln se Je udeležil obeh srbsko-turških vojn, kjer se Je tako odlikoval, da Je postal podporočnik, — lajtnant — a v srbsko-bolgarski vojni L 1886 Je bil le porotnik. - nadlajtnant —. Pa tudi v mirnem Času se Je pok asa! kot spreten častnik ln je hitro napredoval. Bil je poveljnik III. pehotnega polka v Plrotu, pozneje poveljnik IX. pehotnega polka v Požare vcu, a v jeseni 1. 1904. Je bil i-menovun poveljnikom cele srbBko — žandarmerljo. Znan Je g. Vukasovič po celi SrblJI ln povsod uživa splošne simpatije. Ta hrabri Slovenec, nosi na prsih menda vsa odllčja, kar Jih srbski častnik sploh more dobiti. Gospod Vukasovič jo še danes krepak mož, čigar postava mora vsakemu Imponiratl. Razen tega Je g. Vukasovič tudi bojevit In navdušen kakor kak mladenič. Kadar govorim z nJim o domačih, slovenskih razmerah, se vedno htiduje na "c. kr. Slovence", a kadar člta o kakem napredku Slovencev, postane vesel In živahen. In ves srečen Je. — Njegovo predavanje, o katerem »eni v začetku govoril, bo nnjbrže natisnjeno v vojnem listu 'Itatnlk'. Pogrela so Se dlje kot osem dni okrajni glavar v Krškem g. Orešek, Sodi se, da se mu Jo zgodila aH kuka posebna nesreča ali pa da Jo postat žrtev kakega maščevanja. Katoliški Aintarji — v društvu sv. Marte. Med klerikalnimi posli v LJubljani nekaj — vre, ln ustna poročila ki bo čujejo Izmed člauov "uv. Marto", so precej pikantna, in bi luhko služIla za iKtdlago državnemu uradu, do katerega se klerikalci obračajo tako rail! z ovadbami. V društvu 'sv. Marte' kuteru je ustanovil pred 4 leti zloglasni bivši šenklavškl kaplan Janez Kalun. jo "vlntn" za uboge tercljal-ske dekle ln kuharice, kjer sfe preša Iz njih trdno prlsluženl ln težko prihranjeni denar. V začetku so oblju-bova 11 farji, ilu bo Imela vsaka ženska, ki plača društvu 200 gld. ali več naenkrat, notri do smrti stanovanje. In res so ujeli nu to llmanlro nekaj nespametnih kuharic, služkinj ln po-strežklnj. Te dni pu je prišla na dan naenkrat nova tumparlja: Predsednik in njegovi požeruhi so začeli zdaj od ženBk ki so v društvu dosmrtno stanovanje z vplačilom po ^00, 250 ali več gld. Se enkrat pridobile, terjati znova še po 100 goldinarjev, aH več, Češ. da so prvikrat premalo dale; katera sedaj ne plača se enkrat, bo morala Iti ven! Sedaj tarnajo te ogoljufane ln osleparjene ženske la jadl-kujejo: Nismo mislile, da so duhovni taki 'šlalarjl', sedaj pa vidimo, da jim nt drtif^ga mar kot to, da bi nas drli! — In zato Jih bo izstopilo več lz društva, vplačani denar pa terjalo nazaj, drugače pa ga iztožijo pri sodnljl. In ti rimsko—katoliški hlapci hočejo po prllnlcah fie učiti ljudi poštenja ln morale? Gozdni poiar. V nedeljo dopoldne Je nastal pri Trstu ogenj na travnikih in gozdovih med cesto v Konto vel ln progo nove železnice ter uničil rastlinstva na 50.-000 m. Ognjegascl so šele čez dve url mogli preprečiti Širjenje ognja. Laški delavec iz Italije streljal na slovanske delavce. V ČvetroŽu na Primorskem je nastal 21. januarja v neki gostilni prepir med Italijanskimi delavci ln slovanskimi. Da b| preprečili pretep, so Be slovan-Hki delavci umaknili v kuhinjo. Lahi so za njimi. 271etnl Kajetan Sarra iz kraja Rasno v provincljl d'Aqulla v Italiji je pa začel Btreljatl skozi steklena kuhinjska vrata In ustrelil petkrat ter ranil Dalmatinca Podluka na roki. Vročekrvni Italijanček si je a tem prislužil 10 mesecev Ječe, na ker ga odcefrajo v Ttalllo. II pošljete denar v staro do-HMJ movino, obrnile se zaopno na M V. Konda-ta, 657 W. I8th Str., Chicago, III. . NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanjn. Dotičnik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravništvo "QLAS SVOBODE". ko je komuna svetu potre katero navadno^c 1j takrat Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sin c , Sirahovega v 18. poglavju na 19. sira: Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti nauka o čuvaji ju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna. Bln^or onemu, lt'alej*i j<» /dra v, a kedor žaravjis izgubi, je v nadlogo sebfin drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu r.e Škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesr.r r.ci pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen.. < Zatoriij i-ojalfi! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE ? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se Samo na: Dr. E. C. Collins Medical Institute Kajti znano Vatii je daje on edini, koleri Vam garantira in van v resnici do kraja in popolnoma ozdravi bodisi katere koli bolezni kronične ali ukutue kakor: bolezni na pljučah, pršili, želodcu, črevali, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni iti prsni kašelj, bi u van je b rvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prehavljanje, reomatizem, gilit, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato J.ilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, oteklo noge in telo, vodenico, bo/, jas t, šumenje in tok iz ušes, oglušonje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske aH prhute po glavi, srbenje, lišaie, ma-zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol), kakor tudi vse ostale notranje in zunanje ltole/ni moške ali ženske, kakor tudi vsake lajne spolne bolezni lil napake. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jettko točno iti popolnoma. t Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. Ozdravljen: trganja po nogah in bolezni v prsih in želudcu. Ozdravljen: tajna bolezni danja las. in izpa- •Tnvitn, xiihvnln. Spring ki ki.d, I t.i.s. dragi oospoo dr e. c. collins m i. nev/ york. Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so VaŠa zdravila zaies uspešna, kajti jaz sem sedaj p K}kio-ma zdrav. Vas pozdravljam s sj»o5tovan-jem Julian hitihar, Ii)l7 So. i llh Street, SPRINGFIELD, ILL. John ouhik, 17 Reed St., North Adams, Mass. Alex Lombardi, Clems Falls, N. Y. Da bodrte bolezen loŽje spoznali pišite po knjigo ,,Zdravje", katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk /a po-tnirui. Ako sle hoini uM sluhi ter rabite zdravniške pomoči, natanko opišite svojo bolezen in naznanile, koliko rasa že trpi in koliko ste stari in vse glavne uzroko radi katerlb je bolezen nistoplla in pisma naslavljajte na sledeči naslov. DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, New York, N. Y. Zavod jo odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure |>o[>oldan, ob nedeljah in praznikih od jo ure dopoludan do 1 ure po|xihtdan. Vaclav Donat Izdeluje neopojne pijače — sodov ir o ln mineralno vodo. 515 K, 18, Sfc Telefon, Canal 6296 LLEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlopše velike in male slike po najnižjih cenah. 80—86 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. PODPISANI Frank Oregorlč gostilničar v Waukegan, III. 709 Market S se dragim rojakom priporoča. Postrežba točna ih solidna. Izbrana vina in likerje, domače in importirane smodke. Rojaki dobe čedna prenočišča. Naz nanje.' NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM. Dasi je božič ali sveti večer še duleč, vendar pa je Čas omisliti si božična darila, n pr. iz vrste fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike v stari domovini katere brezdvomno najlažjo iznenadijo, ako jim pošljejo svojo sliko ali svoje družine. Kadi tega ne odlašajte na zadnji dan ampak obiščite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi se Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da bodetecenili in vpoštevaU nase točne in cene postrežbe, Bedaj numenjene edino le za naše slovenske prijatelje in otljemalce. katerih napredek in vstrajnost je naša zalivala, ostajam z veležtovanjem 391—39J Blue Island Ave. vogal 14. Place. Chicago. 111. ROJAKI POZOR 1 1000 moi potrebujeva v —Silver Saloon— 461-463,-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše Žganje in kaditi najfinejše unijske omodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. N a z d a r rojaki! 81ovencem in drugim bratom Slovanom priporočava avoj lepo urejeni Saloon: Točiva vedno szeže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček "590 S. Centre Ave. Chicago, III. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno na 163 Reed St., Milwaukee, Wit. Postrežba točna in Bolidna. Vsak potujoči Sloyenec dobro doseli C. HOFBAUER. GLAS SVOBODE 7 Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem bvojo ItIlIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil Bachinan, 580 So. Centre Ave. Chicago. 3ES1_:_ Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin.' Priporoča Tnini slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi im-porttrane, vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Deuekich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. ATLAS BREWING CO. slujo na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz českegn hmelja in izbranega ječmena. Izdolnje društvone znake, guu»-be, zastavo in druge ptrebšoine. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. drŽavah, onim v Chicagi in drugim po okolici nnzneinjam, da točim v svojem novourejo-nim "saloonn" vedno sveže " najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo Bluži dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulico Chicago, III. M | LAQER MAONET I QRANAT 1 Kaiva/.a pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, no žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS 278—92nd Street Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na^elodcu ali jetrah, so vedno omerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi VO0BPB T&Ora&'S ,|UI|fill» Trinerjevo zdravilno grenko vino, ^ ki pospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj Življenja^ Naročila za td pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izbortio prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepcalo in čistilca krvi, branite bolezni. » • • • POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in Blabih pijač. ^ ^ ^ ^ V DOBRIH GOSTILNAH V LEKARNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speeielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, troplnjevec, konjak. RAZNO. Reši nas duševne teme, o Gospod! NI Je blaznosti, ki bi Je našo verno ljudstvo nc uganjalo! človek bi mislil, da je tfa tem polju šo kaj ncrao-gočega! Pa Je resnlfe, ničesar nI nemogoče! Zadnjič enkrat Jo bil škof v Crngrobu tor oprjivil tam sveto opravilo. Ker v prepovedi niti zabavljal nI, bi (» tem ne pisali^ tudi Jo škof na tem, o čimer hočemo poročati, nedolžen. Nlkaka krivda ga ne zadeva. To bodi pribito! Vzllc temu Je gola resnica, . kar tukaj pišemo! Med prepovedjo Je bil škof, ki se pri taki priliki t tuli v spovednlci brez vsako potrebo mnogo trudi, precej bled, ln neka histerična pobožna ženska si Je v glavo vtepla, da Je moral škof po pridigi malo iz cerkve stopiti, In ker nI bilo drugega prostora, stopil je nekam za cerkev, ali za stolp, ter moral plačati davek človeški naravi, kateremu davku se ne odtegneta niti cesar, niti papež. Če bi kaj takega res bilo. bi to no bila nikaka nesreča, ker se ravno vsakemu pripeti. Komaj pa je dotlčna ženska raznesla neokusno vpst po vaseh, so pričele ženske, mlade in stare, kar dreti k crnogrobskl cerkvi Z mosta, kamor Je bi! Škof med opravilom baje stopil, »o z največjim navdufienjem potrgale suhljasto travo, in sedaj Je vsaka ponoRno na to, če Ima v svoji mašnl knjigi šopek trave, ki Je bila bajo na tak čuden način blagoslovljena ! Tako se je zgodilo v letu tisoč devetsto in Šestem po rojstvu našega Zvellčarja. Da bi so na nas Rog usmilil! Prodana neveita V Nubrežlni se je nastanila neka brhka kraška pnnica. Zalezavati jo je začel kmalu neki sladki Kalabrež ter jo 'premotil'. Seveda je potem silila, naj Jo vzame. Kalabrež je rekel: da — ln prišli so okllčl. Okllca-na sta bila trikrat. Tu pa si je Kalabrež vbo reč premislil, ln odšel Jo v Kalabrljo; seveda ni niti vedela, kedaj. Ker pa si je le želela moža, se Je dnia kmalu omrežiti po drugem Kalabrežu. Zmenila sta Se, da se vzameta: kljubu temu, da je bila povila dete onemu, Je bil voljan vzeti jo. Prišli so okliči. Trikrat sta bila oklicana, ln stopiti sta Imela že pred ultar — kar se prikaže v Nabrežlnl start ljubček ter pravi: Ferma: — Stoj! — Punica sedaj ni vedela kaj in kako. Oorela Je pravzaprav za novega ženina, ali prejšnji Je rekel, da jo vzame on. Slednjič sta se ženina zje-dlnlla za kupnino. Zadnji je zahtevni od prejšnjega 24 K, katere mu jo tudi res poštel, na kar mu jo ta odstopil svojo nevesto. Za 24 K jo je prodal. Poročila sta se KraSevka in prvi ženin kar na podlagi prvotnih okličov — tako da Jo onh bila BedaJ oklicana z drugim, poročena na to pa s prvim. — Povedati moramo Se, da Je pripeljal sedanji poročenec s seboj sestro Iz Kalabrlje, katero je ponudil rojaku za ženo, in ta Je baje poroči. Ko bta bo ona dva poročala, ju Je pra-Sal duhovnik, v katerem Jeziku naj Je poroči. Kalabrež Je rekel: kakor hočete. Duhovnik Ju Je poročil slovensko: ko Je bilo treba reči: hočem, pa je rekel Kalabrež: skočim. No, če bo njegova kraška žena kaj huda, mu bo treba res večkrat skočiti. Zanimiva pravda se Je vrSila v Gradcu. Služkinja Ana Fink jo tožila prlroarlja mestne bolnišnice dr. Jurlnko, za 20.000 K odškodnine, ker JI Je med narkoto zrezal z bedro dva kosa kole za prenos na odprto rano nekemu bolniku. Fink pravi, da se zaradi tega ni mogla orno-žiti. Dr. Jurlnka je dokazal, da mu je dekle dovolilo Izrezatl jt koto. Vsled tega je sodišče njeno zahtevo odkloni lo. Toženega je zagovorjal dr. Klasinc. Duhovnika, ki se tepeta pred oltarjem. V kraju Culey na Francoskem Je bil ikof odstavil župnika Rlcharda ter postavil drugega po imenu Foutlm Ko Je Foutlm 16. t m. čital malo, je prišel v cerkev Richard ter pregnal Izpred oltarja Foutima In mu strgal obleko. "Namestnika Kristusova" sta se potem sprejela kakor dva hlapca ter pretepala, da Je morila priti lan- darmerija, ki Ju je ločila, ter tako naredila konec škandalom v cerkvi.— So vidi, koliko držijo na cerkev In sveto, mašo? Župnik — pretepač. Clrkovskl župnik blizu Ptuja je pred par dnevi pretepel z bikovo žilo neko dekle, ko je prišlo k njemu po ubožno spričevalo, a ima to smolo, da ima že štiri nezakonsko otroke! Prav vzofreu božji namestnik, ki misli, da ju nezakonska mati živina! Zaveda se svojega stanu. Iiaron Trottelwltz podal so Je s svojo soprogo na poročno potovanje v Ameriko. Ko so iz parnika Izkrcata, ugleda-i ta starega znanca lz nekdanje garnl-zlje Pavla Zelslg — veseli Pavle — nekdanji Častnik, a sedaj poBtrešček. Mučno snidanje. Se ie stare novice spravile so konverzacljo v tir, "Da.... prevzetna Ella Kronberg se Je imročila z. nadučlteljem Postrešček poskačl, ter si natakne šo vedno pri sebi noseči inonokelj: "No____ Kaj poveste____ Z onim šolnikom se je poročila? Kdo bi bil to mislil — Hm—ho — Skoda da se Je deklica tako zavrgla. Nove trgovinske pogodbe. med Avstro-Ogrsko, Nemčijo, Italijo, Rusko ln Relgijo, kakor tudi avstro-ogrski autonomni tarif, kateri je podlaga pogodb, so stopili dno 2. marca t. 1. v svojo veljavo. Zakon morilke Klein se ne razveljavi. Mož morilke Klein Je zahteval, da sodiščo razveljavi njegov zakon zaradi zakonolomstva in roparskega umora njegove žene. Sodišče pa Jo njegovo zahtevo odklonilo, češ, da more tak predlog staviti le nedolžna stranka. Odmev s katoliškega shoda. Globoko v 1'incgavu živi prebrisan kmetič po imenu Peter Klrchner. — Kakor že pove njegovo ln ime rojstnega krajn. Jo Peter zelo trden v veri ter vodno misli liu izvellčanje svoje duše. Ko Je lani tudi v njegovo dolinico dospel glas o katoliškem shodu na Dunaju, je seveda Petor takoj mislil, da je njegova verska dolžnost se tudi peljati na Dunaj. Ker pa do tedaj še ni prišel daleč lz svoje gorsko dolinice, bo jo pred svojim odpo-tovanjora natančno informiral kje se dobi na Dunaju za malo denarja veliko in dobro jesti, kjo Be toči dobra kapljica, kje Jo mogoče videti cesarja itd. — Vse informacije so se mu zdele povoljne, le eno jo skrbolo našega Petra. Iz verodostojnega vira je izvedel, da so na Dunaju sami rdeči demokratje, ki vsakega katoliškega kmeta ubijejo. Da bi se v ta namen peljal na Dunaj, se mu ni zdelo vredno, kaj takega doživi lahko tudi doma o cerkvenom žognanju. Da bi svojo katoliško življenje Bocljalistom vsaj drago odkupil, izposodil si je od nekega krčmarja nabit revolver. Tako oborožen Be jo podal proti nevarni prestolnici. Katoliški shod je minil, ne da bi se bil kdo Petra le lotil. Tolmačit si jo to tako, da bo bocI s hudičem v zvezi, ter bo gotovo vedeli da Ima Petor nabit revolver v lepu. Ko se je vozil domov, sta sedela v vozu skupaj r. ožjim rojakom Schaller-jem. Ta je prevzpl od Petra revolver, da ga Isročl krčmarju, ki Je bil nJemu bližji kot Petru. Ko pa si Je nenavadno orožje ogledoval, se sproži revolver ln krogla zadone Petm v tisti del telesa, ki bi ga bil najbolj potreboval do daljnega doma, da bi sedel na leseni klopi. Takoj Je vlak obstal. Moža sta se takoj zavedla posledic ter kot dobra katoličana lagala, da poka niti slišala nista. Ker pa jo Peter delal obupne obraze ter se ni mogel usesti, so kmalu našli sled krogli. Obsojena sta bila zaradi prestopka Schaller na Peter pa na 12 dni. — To pa Jo pobožnega Petra tako razkačllo, da Je obupno vikllk-nll: "Poprej nisem mogel zaradi krogle Sest dni sedeti, sedaj pa naj prisiljen 12 dni sedim!" Prizlvno sodišče v Solnogradu Je imelo res usmiljenje ter mu znižalo kazen na Sest dni. Peter pa Je sedej šele prav hud na dunajske "rdečkarje!" Za oglase io njih vsebine nI od govorno ne uredništvo n« uprav-nlitvo. GLAS SVOBODE Plehnatiui soeijalis-tom v odgovor. Vže večkrat mi jo ta ali oni vprašal zakaj ne odgovarjati »upadom, kateri izvirajo iz Proletarca, njega uredništva in njih nesramplh pisateljev, vender mislil sem hI S. N. P. J. se sama nebo a svojim uglednim poslovanjem in vidnim napredkom zagovarja'. Vender to Um lopovom ne zadostuje. — Vvldeli so, da Hlovenska narodna podporna Jednota od zadnjega svojega zborovanja vidno napreduje, radi tega Jih pa napredek S. N. P. J. bode v oči. Pridobili bi si Jo radi v svoje roke, ter izkori&čevall v svoje namene." V to svrho so napeli druge strune in utrihatl so pričeli po osebah — Jednotinega odbora, ter pričeli so uporabljati laži s katerimi bi baje — spravili osebe, katere vodijo Jednoto cpovršja. Zaletavali so se v glavnega tajnika In predsednika, a ker jim to ne zadostuje spravili so se tudi na blagajnika, kakor tudi na predsednika gospodarskega odbora. Predno ko nadaljujem, pa naj opišem vrline tih socljallstov. Njih devlza je, da vsi Isti, kateri ne trobljo z njimi v njih zviti rog. so ničvredni ljudje, in Isti, kateri ne obrekujejo poštene ljudi, niso vrndni biti deležni njih pravic in dobrot. Rojakom v Cikagi in okolici nI potreba, da Jim to žloto popisujem — vender ljudje zunaj Člkage, kateri še Proletarskega okrožja ne poznajo, Je vredno da se b tem slojem spoznajo Preidem na gospoda Pečeta. Prišel je lz Ohio, ter se nastanil nekje na 12 ceBtl, kjer Je Imel priliko da je njegova gospa soproga nekoliko strupa zavžila In došll zdravnik jo je otel gotove smrti. Komaj Je ta okrevala, zgorelo mu je pohištvo —?— Vse to se je pozabilo. Njegova Boproga Je Izrazila: Sedaj ~ Bode pa moj mož ustopll v društvo Slovenijo, ter bode tam podučil svoje rojake, Kranjce. Čeravno Je društvo Slovenija vže dalj časa obstajala, ter bila na trdnih nogah, vender veselili smo se človeka, kateri bi deloval v napredek društva. A kako smo se varali. Prvo njegovo delo J«j bito, da Je pričel zaostajati z vplačili Čeravno mu je njegova Žena dajala potrebne svote, a te svote niso prišle do svojega namena, pač pa so romale drugam, vse to pa dokaže takratni blagajnik I. W. Pri volitvl sem bil z voljen finančnim tajnikom, kar Je g. Pečeta zve-selllo, meneč sedaj Imam prijatelja 'Allrlght". Ko Je imel biti suspendiran je meni pisal, da naj tega ne nazna nim. kajti on bode zaostalo mesečni-no poravnal, Temu sem verjel, ter čakal priložnosti plačila, katerega pa nI hotelo biti. Med tem časom Je pristopil k društvu tudi prefrlgonl A. Z. Ta se je nekje Btepel ter bil na prstu porezan. čez kake 4 tedne po tem dogodku dobim pismo, v katerem se ml Je naznanilo, da je ta dobil rane v te-pežu radi tega sem mu bolno podporo _20 dol. odklonil. A. Z. In Peče sta se na to obrnila do pravnika, a moje ra-ztotmačenje napravilo Je konec nameravani slepariji. A. P. Je hotel oškodovati društvo, ker pa je nI mogel. Je pisal Istemu dt odstopi, ter da naj se mu naznani dolžno svoto. A kljub temu. da se Je to opetovano zgodilo. Se do danes nt dolg poravnan. S časom Be Je ta zadeva pfzablla. Ustanovili smo Bocljalnl klub. Bili smo samo dobre moči In hllo nas Je večje število nego danes. Klub je mislil ustanoviti Ust, kateri bi za njega delal propagando. Pametni možje so odsvetovali rekoč : Počakajmo da bodemo Imeli potrebni denar. Vse to pa nI hasnllo. Peče Je predlagal takoj. Postal Je predsednik, a dobro znani start liberalec pit uradnik. Ta se Je ob svoji plači večkrat nasrkal in lepo Je bilo videti, kako so otroci pijanega na cesti teplt. Prišlo Je tudi tako daleč, da sta se • predsednikom lovila In pretepala. Misleč podpirati dobro stvar, sem za njo agitiral, ter delničarje nabiral. G. Peče et Consortes morate 11 temu oporekati? Med tem ko ate se pretepali je Frank Klobučar bil na svojem mestu. Kollkb procentov sem kot zastopnik Zore dobil povejte javni obrekova-lec, lažnjlvec In tat mojega poštenja. Kodaj sem bil suspendiran od Slavi ju oziroma od S. N. P. J.? To ste Izrekli pokojnemu Jkkobu Polanšek — u Vašo trditev potrdim z verodostojnimi pričami. Kdo Je zmožen kal taoega trditi ? Le lopov kakor ste VI in kateremu Je resnica deveta briga. Vže takrat ko Bte hoteli iz pošte dvigniti malenkostni znesek, sem Vas postavil tažnlkom, čeravno ste robatall in preklinjali. Kar se pa moje osebe tiče Vam Je znano da sem odbornik raznih društev, zatorej prelščite mojo zgodovino, in spoznali boste kdo da sem. Potem pa pustite objaviti celo zadevo v Vašem listu; katerega član ste, če ste šo pa ne vem. Gotovo ako bi Be tisočaki v Vaš ln Vaše trojice žep Btekall potem bi bili prijatelji; a po vrhu bi Vam pripustil še Glas Svobode. To b! bilo življenje za Vafl, kaj ne? Se eno laž Vam hočem dokazati: Pravite, da Je bil Glas Svobode lz Češke delavske tiskarne izbacnjen: Povem Vam. da ml Je Bam delovodja nasprotno potrdil, ter dokazal Vašo debelo laž. Zakaj pa v listu ne poveste da ste dobili od uradnikov delavske tiskarne moralne zaušnice, Pisali Bte dalje, da Je bila "Glas Svobode" bojkotirana od Chicago Social tBt Headquarters — To Je laž. — Poizvedel Bem naravnost iz urada, da to nI res. Vaš nastop, ko ste šli tožiti Glas Svobode Je bil sumljiv, radi tega Bte dobili od sodruga Breckon tudi ta kar ste zaslužili; kajti uvl-del Je, da Vam ni mar socijalizem, pač pa kaj druzega. Stem ste se toraj vsi skupaj blaml-rall. Zahtevi, da doprineslte prestavo Glas Svobode, v kojl bi proti soci-jalizmu pisal, niste zamoglt ugoditi, Nadalje »te Žugali s County Jati — zaporom — To ste pa pozabili, da Je Vaša oseba vže na pragu tega Btala. Da ne boste ugovarjali Vam podam dokaze, katere sem dobil od policijske stael> v So. Chicago. In lahko se prepričate, da France Klobučar govori vedno resnico. In s-polnuje svoje obljube. Meseca februarja 190.. Bte delali v Irondalle. Nekega dne prišli ste z delavci v Saloon g. Robert's. Tam ste se na srkali Ječmenovca in likerje. Najbrže niste Imeli več v žepu Wash-Ingtoncev" in zmanjkalo Je precejšno Število smodk. Mlad fant. kateri Je dobro videl kedo Je smodke ukradel. Vas Je Izdal. a na to Bte se pričeli pretepati s krčmarjem. Policija Je bila obveščana. Hotel! ste Jo popihati a v pravem času Vas Je še zajela roka pravice. Romali ste v klošter. kjer ste počivali do Jutra. Soproga Je morala za ložltl svoto in naS rojak g. Frank Plosko. kateri je položit potrebno svoto je rešil šefa in ekspedltorja Proletarca kraja, kjer hI za pokoro svojih grehov moral kašo pihati, človekoljubna pravica pa mil Je prisodila globe $25. Nadalje podajem Javnosti še nekoliko podatkov, ki se tičejo osebo gospoda Petrlča, čegar dejanjo in delovanje Je1 popolnoma Jednako onega, katerega opravlja podrepna muha. Nisem prvotno mislil ga omeniti, pa vender svet naj spozna tudi tega člana slavnih "obersocijev". To človečo nima nikjer obstanka a prijateljev pa toliko kakor jajce dlak. Zaradi tega Je bil prlmoran menjavati svoj prostor, zapustil Je vže no-kollkokrat Chicago, a vrnil se je zopet mlBleč, da s socljallzmom pride do onega, kar imenujemo eksistenca. Za delo mu nI, kajti ako bi mu bilo za to, ustanovil bi si stalnost, kakor si Jo mora marsikateri njegov rojak. Kjer pa obstanka ni, tam tudi denarja ne. Seveda on Be opira na socijalizem misleč, da mu bode ta prlpo mogel do cilja, pa tudi ta ga noče, kajti oni ga ne razume, ter do sedaj ni niti plčlce v korist ln prospeh socializma napravil. Socljallzom nas uči, da mora vsakdo (tudi sedanji postopači) delati, a njegov Bocljallzem pa zahteva, da bi vb! drugI morati dolatt. a puhoglavcl ln propalico bi se pa ob žuljab delavca mastili in široko ustlll. Vverjen sem, da Je ta mislil dobiti službo pri S. N. P. J., soveda po-tem bi mu no bilo treba testa tlačiti. O drugem glavnem zborovanju igral Je prav dobro ulogo "podrepne muhe" a tudi ta uloga in'vso prizadevanje njegovih pristašev mu nI pomagalo do cilja, kajti Pečetovo nakane so spoznali. ter sledilo Je temu njegov propad. Radi tega pa no ConsorteB pričeli udrihati ik> Jednotl ln delegatih,' a ti bo jtm obrnili, spoznavaje njih se-btčne nakane, hrbet. Obnašanje Vašega BOdruga ki Je bil ob času glavnega zborovanja u-rednlk Glas Svobode, je tudi popolno-noma soglašalo z Vašim. Hoteč priti na krmilo Je počel delegate ignorirati a proti meni se je debelo lagal, radi toga Je tudi dobil od sodruga Polačkn primerno morallčno zaušnico. Naš Bodrug g. Emil Bahman rodom Čeh, Je napisal lep in stvaren članek o napredku Slovencev ln Jednote, Ta članek bo vsi listi priobčili, ter čestitali 8lovencem na njih napredku — le delavska tiskarna ga ni hoteta priobčiti, ter ga vrgla v koš. Seveda članek Je hvalil Jednoto, — proti kateri ste pričeli z lepaki in v Vašem listu udrihati. Kakšen pa je bil Vaš odgovor glede Buhmanovega članka? Rekli Bte, da Je Jednota klerikalna, radi tega svoboden ln socljalen Ust ne prinaša članke o nji. Kedaj je bila Jednota klerikalna? Hinavci! Odgovorite to v Vaši cunji. Seveda navajeni ste laži ln uver-Jen sem, da bodete Vaše zloglasno ravnanje prikrili z zastorjem laži. Na kak način pa Je prišel Petrič do delegatstva pri prvem zborovanju. Znal se Je prikupiti takratnemu u-redniku, kakor tudi lastniku Glas Svobode. Ta dva sta meni kot takratnemu ln še sedanjemu predsedniku 'Slavije' omerlla, da naj Vas na eden al! drugI način spravim v delegatstvo. Predložili Hmo nameravano sejo. V seji sem kot predsednik nasvetoval. da Imenujemo še enega delegata ter predlagal g. Petrlča za Imenovanje. — Nekateri so proti temu godernjall, a ker ni nobeden direktno ugovarjal proglasil sem Petrlča delegatom prvega glavnega zborovanja. Zborovanje je prišlo, a slavni Pe-trlč je molčal. Napisal Je nekaj stvari, katere pa še sam razumel nI. Po prigovarjanju urednika, kakor tudi lastnika Glas Svobode zvoljen Je bil Petrič drugim tajnikom Jednote. Dokler je posloval na tem mestu, bilo mu Je vse dobro, pravila so se strinjala z njegovimi načeli, a kakor hitro je propadel, začel je pisariti in čvekati proti Jednotl hi odboru, napadal delegate, pri tem pa pozabil, da je bil tudi on nekdaj v temu, a pozubil na svoje dolžnosti. Nadaljno delovanje toga revšeta so bill uapadi tiu narodno in svobodomiselno Jednoto trdeč, da ta v splošnem narodnem gibanju nima napredka. — Kratkovidnost njegova pa je očlvldna. Zatorej Petrič iu sovrstniki, ustanovite svojo Jednoto. saj Vam prlstojn pravica k temu. Noben Vam nebode oporekal, tudi S. N. P. J. ne. S svojo Jodnoto bodeto počeli kar boste hoteli, ovire Vain ne bodemo delali. Vender za kaj tacega niste zmožni, radi tega se Vam pa sline cedijo po tisočakih S. N. i'. J. katerih pa ne bodete dosegli. Rasrušitl hočete Jednoto, a povem Vam. da z Vašimi napadi ste zadeli ob trdno skalo, katero ne bodete nikdar razbili ln vso Vašo prizadevanje v tej Bmeri Je in bodo brezuspešno. Nadalje piše Prešern v zadnjem Pro-letarcu, da Je pred nekaj meseci v Record Herald čltal da Je bil neki Frank Klobuca za 175 dolarjev okra-den. Kakor zavijate to stvar. Ta raca v Heraldu, tollkor ko sem zvedel je bila dne 22. februarja 1905, a Isti čas Je bil Petrič še odbornik S. N. P. J- Zatorej ako bi bilo to re«, bila bi njegova sveta dolžnost v seji o tem omeniti.' , Zakaj ntate dne 2. aprila 1905 ko smo račune sklepali o tem vprašali? S. tem dokažete Vašo hlnavščino. So le čez loto dnlj se Vam Je pričelo nekaj sanjati', ter pričeli Bte o tem pisati. i Pričeli sto b tem napenjati zadnje strune, ter udrihati ste začeli po blagajniku v katerih rokah se znajde premoženje Jednote. Vedite Prešern, ko bi Imel Jaz Iste topovske nakano, kakor nekdo drugI, bil bi lahko vžo sedaj leto, ko je moja varščina znašala samo $2000 a v rokaji Bem imel $5000, bI prisvojil $3000. Radi $175 pa jaz svojega poštenega Imena ne prodam tudi nI svote, katera bi me v nepoštenost zapeljala. Če bi si ml pa nesreča pripetila da bi mi ukradli 175 dolarjev, kar se v Chicago lahko pripeti, bt me to ne spravilo v zadrego, kajtt radi tega bi ne postal bankerot, kakor Je Prešern. Zatorej Prešeren — na zdravje — učite se socijattzma ne pa hlnavščlne. Kaj pa start I^exotoma? Tudi tega so tisočaki S. N. P. J. zmešali. Seveda svoje Je zalumpal In sedaj mu je Rkomina po druzlh. Vender stari, za Jednotne tisočake bodite brez skrbi, ti bo varno In dobro naloženi in spravljeni, ter so — Jednotl vBako uro na razpolago. Pred par tedni ste bili pri meni. U-drihalt ste takrat čez Proletarca, ln vae okrog nJega zbrane osebe, A kljub temu niste dobiti zaieljene-ga dola, radi toga in ker Vam g. Kon-da nočo vsaki drugI dan tolarčke dajati, ste zbesnell, in svojo sbeene-lost kažeto v Vaših Vam podobnih člankih. Zlagali Bte se, da se blagajnik S. N. P. J. shaja v nekem saloonu ter tam računo Jednote dela. Stari lisjak! Kedaj sto videli blagajplka tam? Vaša soproga Je res bila v tem saloonu za kuharco, ter Jo delala da Vas je preživela, drugače bt bili od gladu poginili. V tem saloonu Je že bit marsikateri Slovenec boljšega značaja kakor ate Vi. Tudi Vaša trojica Je čeato počastila ta saloon s svojim pohodom. Ako bi pa hotel neumnosti ugaajatl hI šel kam drugam kjer me ne poznajo. Atl nI to res St. Louiškl anarhist? Vso Vase početje, pa je želja Jedno-tnlh tisočakov, a ti so za Vaa vae aku-paj previsoko. Ne mislite torej hinavci, da bt VI nas 1500 članov podučevall, kajti ako bi se držali Vaših naukov bilo bi kmalo po Jednotl in njenih tisočakih- Učite Be raje bratstva in socljallima drugače bode pa šel Vaš Proletarec po poti Zore. Zatorej do vldova, Vslm bratom članom S. N. P. J., kakor tudi pravim socljallstom srčne pozdrave. Frank Klobučar, blagajnik S. N. P. J. Telefon urada Main 39. Telefon stanovanja 328-Y. Dr. F. E. Hicklin La Salle, III, Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno. Ozdravljene oči je moja pottebnoNt. f STARA IN IZKUŠENA (jUNABD LINE ustanovljena teta 1840. prevaža ljudi in blaoočkz ocean GIBEULTIR, EEHOVA. MAEPEL ITD. lepi, vblibi in novi PARNIKI NA DVA VIJAKA ••CARPATMIA" 13,600 ton. "SLAVON1A" 10,600 ton. ••PANN0NIA" 10,000 ton. -ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Vorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in čaBii kodaj parniki od plujejo. •• liftajo agent J«! F. Ci. WHITING, ravnatelj. 07 Dearborn Str. ohioaoo. Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje In likerje In pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, tiOth, & Greenfield Aves. Went A Ills, Wis. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovico mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1406 SJ ^ (O m « te c j: i_, c= S .2,"p p i. i. > ,ČJ a f3 b « t: —. C* S "rt 85 F. r. SKALA & C0. 320-322 W.18.S1., prodaj a prevoznih listkov ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Monjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskr-buj«vrednostne listine početemsvetusosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja plačilne in druge pravno listine. Izterju-jo dedioino. Zntoj>Btvo prekniorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. Ill, fi.Yi W. 18 Sir,, ter Be vabijo rojaki, •la se zaupno na njega obrnejo. 13 0 £ ™ tt t® » d p r*- m, 5. K- _ •■d «3 £Jemu pustlj od nevednih zobozdravnikov izdirati svo;e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? 1'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi I)r. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE INLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. _ __________ • _______