pofttnina plaćana v gotovini Leto LXXL, St. 174 LJubljana, petek 5. avgusta 1938 Cena Din L— izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >siovensiu Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNBTVO LJUBLJANA, Knafljeva oilea eter. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 81-96 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna hranilnica v Ljubljani ŠL 10.351 Japonska popušča: Ponudba premirja Rusiji Po japonskih predlogih naj bi posebna komisija Mandžurijo, Korejo in Rusijo znova določila mejo mod MOSKVA, 5. avgr. d. Japonski poslanik Sigemieu je včeraj sporočil komisarju za zunanje zadeve Ldtvmovu predlog svoje viade, naj bi se ustavile sovražnosti na nianižursko-ruski meji, ker obstoja po nj nem mnenju možnost za mirno ureditev .-pora. Litvinov je pri tej priliki zan-tc\ai. naj ^e pred pričetkom pogajanj umaknejo japonske čete za črto, določeno Kot nuja po pogodbi, ki jo je sklenila :~ija L 1866 3 Kitajsko kot tedanjo last-Mandžurije. Sigemicu je odvrnil, da nonska pripravljena umakniti svoje tvo, ki je zavzelo sporne višine. Če 5-r -;di rusk? čete umaknejo na gotovo raz -J jo. Medtem naj bi se določila komisija ki naj bi na novo določila mejo. Omenjena pogodba pa ne more služiti za pc ilago pagajanj. ker je zemljevid, ki ji j piiložen in na katerem je začrtana meja, edini in ni bil nikdar objavljen, ker je bil vedno shranjen v arhivih sovjetskega komi^arijata za zunanje zadeve. Razen uga je opozoril na protislovje med zahtevo po odstranitvi japonskih č«t s trditvijo na ruski strani, da so jih že prisilili k urniku. Dasi je razgovor japonskega poslanika z LitvinovDm trajal skoro tri ure. ni došlo do sporazuma, pričakujejo pa. da se bodo razgovori nadaljevali. Francoska sodba o položaju Pariz, 5. avg. d. Francoski poznavalci Daljnega vzhoda so mnenja, da sedanja ru-sko-iaponska napetost ne bo imela za po-slečffo resne vojne. Pri tem opozarjajo, da so tudi pred dvema letoma nastali ob meji Zunanje Mongolije enako resni incidenti kakor sedaj ob man džurs ko-ruski meji in sicer na področju Dojnorskega jezera, ki pa so bili poravnani brez večjega hrupa. Tudi zadeva pri Cangkufengu bo bržkone likvidirana na enak način. Agencija Havas je objavila mnenje dobro poučene osebnosti, po katerem igra pri sedanjih dogodkih brez dvoma glavno vlogo notranja politika na Japonskem. Dogodki pri Cangkufengu so samo odmev borb, ki se razvijajo v okrilju japonske vojske same med pristaši pro-tiruske politike in zagovoriki akcije, ki naj bi ostala omejena le na Kitajsko. Vojni minister general Itagaki je pristaš druge skupine ter si prizadeva, da bi dobil popolno kontrolo nad vojsko na Koreji, in ni za nadaljnje razširjenje akcije ob mandžurski meji. Nekaj ur pred napadom japonskega vojaštva na višine pri cangkufengu je bil odstavljen vrhovni poveljnik japonske vojske na Koreji general Kuniaki Koiso, ki je eden izmed najvplivnejših pristašev proti-ruske skupine, torej onih, ki so mnenja, da se je treba osvoboditi nevarnosti Vladivo-stoka. še preden bi mogli Rusi popolnoma razviti svojo industrijo. Ta odstavitev se more tolmačiti le z željo generala Itaga-kija. da dobi popolno oblast nad vojskama v Koreji in Mandžuriji, katerih poveljniki goje namene, ki jih smatra za neoportune. Morda obstoja kaka zveza med odpoklicem generala Koisa in japonsko ofenzivo, ki se je pričela dan zatem, in je verjetno, da so Japonci podvzeli napad zaradi nezadovoljstva nad odstavitvijo priljubljenega svoje- Japonske operacije proti Hankovu Japonci pošiljajo na fronto pred Hankovom nova ojačenja, da bi čim prej dosegli odločitev šanghaj, 5. avg. d. Na fronto pred Hankovom so pričeli Japonci naglo pošiljati nadaljnjih 30.000 vojakov, kar je v zvezi z željo, da bi zaradi dogodkov v Koreji in Mandžuriji prišlo čim prej do odločitve pred tem kitajskim mestom. Hankov japonska letala skoro vsak dan bombardirajo in so povzročila doslej precejšnjo škodo zlasti na tamošnjem letališču. Po japonskih podatkih so samo v torek uničili 32 kitajskih letal, dočim so Japonci pri svojem napadu izgubili samo dve. Na kitajski strani trdijo, da so izgube mnogo manjše in da so sestrelili 12 japonskih letal. Japonske čete prodirajo na severnem bre- gu Jangceja dalje proti Hankovu in Kvang-siju. Da bi zadržali japonsko prodiranje na južnem bregu Jangceja. so Kitajci podrli v bližini Juhuja in Kiukiangu nasipe, zaradi česar je voda poplavila nova obširna obdelana ozemlja. Za primer, da bi 13. t. m., ob obletnici pričetka bojev v sanghaju izbruhnili v mestu nemiri, so bili izvršeni obširni varnostni ukrepi, zlasti v mednarodni naselbini. Japonske oblasti so na področju okoli šang-haja proglasile izjemno stanje, da bi mogle nadzirati Kitajce, ki prihajajo v mesto ali pa odhajajo iz njega. Boje se bržkone atentatov proti vodilnim japonskim osebnostim. Nov načrt za razdelitev Palestine Palestina naj bi se razdelila v kantone Pariz, 5. avg. b >Paris Soir< doznava iz Jeruzalema: Po naših informacijah se zdi. da se J« Anglija odpovedala svojemu načrtu o teritorialni razdelitvi Palestine. Angleški vrhovni komisar VVoodhead, ki je svoj odhod v London določil za 3. av-srust, je osebno bolj naklonjen načrtu o upravni kantonizaciji palestinskega oz'm-Ija. Na to spremembo je močno vplival rezultat evianske konference o političnih beguncih. Načrt kantonizacije Palestine je izde- lal židovski pisatelj Ittamar Ben A vi. Načrt upošteva, kakor zatrjujejo, narodne posebnosti obeh palestinskih narodov in omogočuje teoretično sožitje in sodelovanje Arabcev in zidov. Angleška kraljevska komisija proučuje pra«v sedaj ta načrt V njeni okolici izjavljajo, da ne more biti govora o ustanovitvi čisto židovskih ali Čisto arabskih kantonov. Novo naseljevanje zidov v Palestino bi prišlo v poštev le v onih kantonih, katerih prebivalstvo je po večini židovsko. Francosko posojilo Bolgariji Ugoden potek pogajanj bolgarske vlade s francoskimi finančniki Sofija, 5. avg. o. Včeraj so se pogajanja med bolgarsko vlado in francoskimi finančniki, ki so prišli v Sofijo, o zaključitvi posojila nadaljevala in so popoldne razpravljali o načinu, kako bi se bolgarski proizvodi bolje prodajali na francoskem trgu. Zvedelo se je, da so bila pogajanja zvečer že zaključena, vendar pa ni bilo o sklepih izdano nobeno uradno poročilo. Sofijski finančni krogi so zelo zadovoljni s potekom pogajanj s francoskimi bančniki. Gre baje za posojilo 300 milijonov frankov. V sofijskih finančnih krogih trdijo, da je po podpisu solunske pogodbe med Balkansko zvezo in Bolgarijo tudi londonski City pripravljen dati Bolgariji posojilo in sicer 10 milijonov funtov Sterlingov, vendar pa se mero- dajni činitelji v Sofiji še niso bavil: vprašanjem. Kulturno sodelovanje z Grčijo Atene, 5. avg. e. Po podpisu sporazuma med Balkansko zvezo in Bolgarijo je predsednik vlade Metaxas naročil direktorju umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu Bastiasu, ki je tudi direktor kr. gledališča v Atenah, naj odpotuje v Sofijo in Beograd, da prouči možnosti kulturnega in intelektualnega zbližanja med Grčijo in Bolgarijo na eni strani ter Grčijo in Jugoslavijo na drugi strani. Bastias bo prihodnji ponedeljek odpotoval v Sofijo, kjer bo ostal deset dni. tani poti, temveč bomo še z večjo odločnostjo zatrli vsak zločinski naklep, ki bi škodoval delu za srečo grškega naroda. Atene so bile vso noč bajno razsvetljene, po ulicah pa so manifestirale ogromne množice prebivalstva. Vsa poslopja so bila okrašena z zastavami. Včeraj so bile na atenskem stadionu velike prireditve grške mladine in delavskih bataljonov, ki se jih je udeležilo okoli 40.000 grških mladeničev in deklet. Ob 10. dopoldne so bile v vseh grških cerkvah zahvalne službe božje, ob 11.30 pa so člani narodnega odbora mesta Aten na čelu z ministrom za tisk in turizem Nikoludisom v predsedni-štvu vlade izrekli Metaxasu svoje čestitke ter mu izrazili vdanost vsega grškega naroda. Popoldne so na atenskem stadionu predvajali narodne igre ter peli narodne pesmi, ob 21. pa je imel minister za tisk in turizem Nikoludis po radiu predavanje o uspe hih dela Metaxasove narodne vlade.. Večje proslave so bile v vseh grških mestih. ga poveljnika. V poučenih krogih prevladuje prepričanje, da se bo Itagaki ju posrečilo uveljaviti svoje stališče, na podlagi katerega morajo stremeti vsa prizadevanja na tem, da se čim prej doseže popolna zmaga nad Kitajsko. Kakor trdijo, je tudi zunanji minister Ugaki tega mnenja. Obstojajo torej tri skupine na Japonskem, ki skušajo uveljaviti svoje naziranje v zunanji politiki, vojska, mornarica in gospodarstveniki. Mornarica je pri akciji na [ severu desinteresirana in meni, da je jug 1 bolj primeren za japonsko ekspanzivnost že zaradi klimatskih razlogov, dočim obstoja na severu resna nevarnost, da bi bili Angleži končno edini, ki bi mogli imeti od morebitnega spopada kake koristi. Kar se tiče gospodarskih krogov, ki imajo velik vpliv v okolici mikada, svetujejo k pospešeni zaključitvi vojne na Kitajskem, da bi mogli čim prej izkoriščati zasedena ozemlja. Proti Rusiji naperjena stremljenja zadevajo torej na znaten odpor in sodijo v Parizu, da. ne bodo prevladala. Rusi zavzeli visine pri cangkufengu MOSKVA, 5. avg. V sredo ob 22.30 so Rusi podvzeli nov napad na japonske postojanko pri cangkufengu in Saočaopin-gu, ki so jih obstreljevali s težkimi topovi od prvega mraka do 1 ponoči. Nato so ruske čete prešle v napad ter zavzele viši ne pri Cangkufengu. Nov sporazum med Anglijo in Egiptom LONDON 5. avg. w. Anglesko-egiptska pogajanja so bila zaključena s podpisom dodatnega protokola k pogodbi iz 1. 1936 in sicer med lordom Halifaxom in egipt-skim min. predsednikom Mamut-Mohame. dom pašo. Novi dogovo- ureja predvsem vprašanje gradnje vojašnic ob Sueškem prekopu za angleške Čete, ki ao bile poslane tjakaj. Vohunski proces v Newyorku New York, 5. avg. d. Dne 22. L m bo pričel v New Yoriku proces proti svojjeae aretiranim članom posadke ^Bremena«, ki so bili osumljeni vohunstva. Svečanosti v Grčiji Atene, 5. avg. d. Za včerajšnjo proslavo dveletnice otetoja novega režima v Grčyi je imel min. predsednik Metaxas v torek zvečer po radiu govor, v katerem je med drugim poudaril, da obeležujeta odkritosrčno veselje grškega naroda ob dveletnem jubileju avtoritarnega režima dva značilna dogodka, v prvi vrsti solunska pogodba z Bolgarijo, ki je potrdite, jakost Balkanske zveze, nato pa udušitev žalostnega upora na Kreti. Oba dogodka sta značilna za položaj Grčije in za njene odnošaje na zunaj in znotraj. Min. predsednik je zagotavljal dalje, da Grčije ne bo ničesar motilo, da se ne bi vrnila na prejšnje delo. Brez navdušenega pristanka grškega naroda bi ne bilo mogoče najti rešitve za toliko težavnih problemov. Mi ne bomo samo hodili po začr- zadeve v Rumuniji Bukarešta. 5. avg. AA. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je imenovan za generalnega komisarja za manjšin jeka vprašanja univ. prof. Silvio Dragomir, bivši minister brez portfelja, ki bo v kratkem prevzel svojo funkcijo v zunanjem ministrstvu. Silna vročina v Ameriki Xew York. 5. avg. AA. Zadnje dni je zavladala v New Yorku ter v vsem vzhodnem delu Zedinjenih držav neznosna vročina. Včeraj je dosegla temperatura mak. simum 51.5° C, kar ne pomnijo že mnogo let. Zaradi solnčarice je pomrlo te mnogo ljudi, javna dela, pri katerih, je bilo zaposlenih mnogo brezposelnih delavcev, pa so morali ustaviti. Povratek patriarha Gavrila v Pec, 5. -ag. e. Po končanih svečanostih ustoličenja je patriarh Gavrilo odpotoval v Pečko banjo, kamor je tudi prejšnja leta hodil na zdravljenje. Včeraj, ob 17.20 je odpotoval iz Peći v Beograd v spremstvu zagrebškega metropolita Dositeja, skopljan-skega Josipa in prizrenskega Serafina. Pred odhodom so se poslovili od njega zastopniki oblasti ter mnogoštevilno občinstvo. Masarykova knjižnica v Ljubljani Svečano bo izročena javnosti na dan 20 letnice slovaške 28« oktobra Ljubljana, 5. a\*gusta JC liga v Ljubljani je organizirala 1. 193£ razstavo češkoslovaške knjige. Pri tem je bila sprožena misel ustanoviti v Ljubljani češkoslovaško javno knjižnico. Mnogi tečaji česčine na srednjih šolah po vsej Sloveniji, sokolski in vseučiliski tečaji, zanimanje za češkoslovaške liste po kavarnah, mnoga predavanja in članki v raznih slovenskih publikacijah in novinah, razmah JČ lige v dravski banovini in vrsta drugih pojavov potrjuje veliko in neprestano naraščajoče prijateljstvo in zanimanje prebivalstva Slovenije za Ceškoslovaško, za njene kulturne, gospodarske in politične razmere. Predlog glede ustanovitve češkoslovaške javne knjižnice v Ljubljani so zato sprejeli nešteti prijatelji Češkoslovaške z velikim veseljem in označili za neobhodno potrebno podlago nadaljnega uspešnega razvoja jugoslovensko-češkoslovaških stikov. Prosvetno ministrstvo v Pragi je pokazalo izredno razumevanje za to misel in poklonilo je mnogo knjig z razstave češkoslovaške knjige kot podlago za bodočo knjižnico, poklonilo je pa še nova zelo dragocena knjižna darila. S pomočjo drugih darovalcev, zlasti zunanjega ministrstva v Pragi, se je posrečilo zbrati okrog 600 zvezkov /seskozi literarno in umetniško dobrih knjig v skupni vrednosti okrog 30.000 Jvč. Izpopolnjevanje se neprestano nadaljuje. Knjižnica bo svečano izročena javnosti na dan 201etnice češkoslovaške republike kot dar Češkoslovaške in v dravski banovini živečih Če h osi ova k o v. Ona bo izraz hvaležnosti češkoslovaškega naroda za simpatije in zvesto prijateljstvo, čigar neomajnost je bila v zadnjem času znova potrjena z mnogimi manifestacijami slovenskega ljudstva in vse Jugoslavije. Knjižnica bo omogočila javnosti zlasti pa tudi dijaštvu. ki se v zadnjem času vedno bolj zanima za naš jezik in za našo kulturo, seznaniti se s češkoslovaško književnostjo in češkoslovaškim duhovnim razvojem. Ona postane doslej močno pogrešani vir informacij vsem, ki hočejo pisati in predavati o Češkoslovaški. Saj je bilo prav /hiranje potrebne snovi za predavanja in informacijske članke o naših razmerah z-druženo doslej z velikimi težkočami. Kaj bo pa pomenila knjižnica v dravski banovini živečim rojakom, m treba posebej naglasiti. Po temeljitih posvetovanjih strokovnji-kov je bilo priporočeno, naj bi imela knjižnica dva dela: prvi del bo obsegal češkoslovaško prozo in poezijo s posebnim ozi-rom na češke klasike. Posebna pozornost bo posvečena zgodovinskim in potopisnim delom ter izobraževalnim spisom vobče. Drugi del bo obsegal knjige z informacijami o Češkoslovaški, torej o kulturnih, socialnih, gospodarskih, političnih, manjšinskih itd. vprašanjih, tako da bo nudil najbogatejši vir za proučevanje razmer in razvoja Češkoslovaške. Knjižnica dobi tako izreden propagandni pomen in bo služila rudi izven Ljubljane živečim čitateljem in delavcem. Knjižnica, zlasti njen drugi del, bo obsegala tudi knjige v francoskem in nemškem jeziku, da bodo ti informacijski viri služili tudi onim našim prijateljem, ki ne obvladajo v zadostni meri češkoslovaškega jezika. Knjižnica bo javna. Ker namerava mesto Ljubljana v kratkem ustanoviti javno slovansko knjižnico, moremo upati, da bo Ma-sarykova češkoslovaška knjižnica že 28. oktobra prevzeta v upravo mesta in tako ji bo zagotovljena bodočnost. Če bi pa to ne slo že letos, bo knjižnico začasno upravljal posebni kuratorij, ki bodo v njem zastopani češkoslovaški konzulat, mesto Ljubljana, JČ liga in v dravski banovini živeči rojaki. »Narodni Listy« 4. avgusta Matilda Jelenčeva umrla Ljubljana, 5. avgusta V jubilejni številki našega lista se je oglasila tudi ga. Matilda Jelenčeva, vdova po nadučitelju, kot ena najstarejših naročnic. Nad 55 let je čitala >Slovenski Narod« in z možem sta marsikaj prestala zaradi tega. Napisala je: ». . .in če me kdo graja zavoljo tega (da čita naš list), ga potolažim, da me »Slov. Narod« ne bo spravil v pekel, kakor tudi me »Slovenec« ne bo v nebesa.« — V torek je značajna, splošno priljubljena gospa umrla v 73. letu starosti. Zadnje čase je stanovala v Stožicah. Kljub visoki starosti si ni nikdar privoščila pofiOoL OyuLViJata Je vsa gospodinjska dete in čeprav se že nekaj časa nI počutila dobro, ni rada todSla. Pred nekaj tedni ao jo pa morali prepeljati ▼ bolnico, kjer ji pa niso mogli vać pojnagafi, V torek ponoči je mirno za vedno zaspe ku Za njo žalujejo številni svojci in vsi, ki ao jo p^«"«^. Vsem iskreno so&arje! Požar na Jezici LjtAJjana, 5. avgusta Davi okrog 9. se je začel nad Goriskovo domačijo sredi Jezice na tako zvanem »Griču« valiti gost dim. Istočasno je bik) plat zvona in od vseh strani, z Jezice rn Stožic so ljudje drfi skupaj, prihiteli so pa tudi domači in stožiđci gasilci. Ogenj je zajel gospodarsko poslopje, hlev in prhiH-ne, ki so bile polne letošnje krme. Po polurnem gasenni se je gasilcem posrečilo ogenj omejiti. Zgorelo je vse ostrešje ki uničena je tudi obilna zaloga krme ki stelje, dočim so živino pravočasno rešili. Skoda je precejšnja, ker je bilo gospodarsko poslopje pred 25 leti povsem moderno zgrajeno. Baš takrat je tudi na »Griču« gorelo in je postalo žrtev požara več hiš. Kakor zatrjujejo, so ogenj zanetili otroci, ki so bili blizu domačije, a seveda vsako krivdo taje. Zagonetna smrt otročička Skofja Loka, 4. avgusta Preiskovalni organi škofjeloškega sodišča vodijo obširne poizvedbe glede smrti 4-me-sečnega Svoljšakovega deteta iz Podjelove-ga brda ki je umrlo prejšnji teden. Utemeljen je sum, da dete ni umrlo naravne smrti, marveč da je bilo zastrupljeno s strihninom. V tem primeru seveda bi šlo za grd zločin. Zločina osumljenega otrokovega očeta so orožniki v Fužinah aretirali m odvedli v zapore škofjeloškega sodišča. Osumljeni mož, splošno znani domačin, je prišel pred dnevi na večer k SLa-b eto vi. Medtem pa, ko je odšla Slabeto-va za hip v kuhinjo, se zdi, da se je možato zgoditi v spalnici nekaj strašnega. Dete naj Ki bilo dobilo za pijačo vodo s strihninom. Čim se je namreč vrnila mati v spakiico, je bil otrok že izredno nemiren, potem je pa pričel bljoivati, nastopili so krči, da je mati vsa prestrašena zaklicala moškemu: »Kaj si storil z otrokom? Zastrupil si ga!« On ji je odločno oporekal, čok sUBrti več me ne bo k tebi, ako boš kaj tsjbsjjji govorila.« BoAesaen se je otroku hitro slabšala, dober ni po hudem trpljenju izdihnil. Nenadna smrt seveda ni ostala skrita, vest o morebitnem zastrupi jen j u je prišla na uho tacfi Aiamostnim organom. Kot rečeno, so osamljenca aretirali, trupclce so obducirali m je tudi zdravnic ugotovil, da gre za zastrupi jen je, bržčas s strihninom. A vse nadaljnje ima v rokah sodišče, ki je rudi že posiaio otrokovo črevesje v Ljubljano v s*riio točne kemične aoartize. Prijatelj perutnina Jezica, 5. avgusta Zdaj, ko so piščanci dorasli ter so primerni aa pečenko, so zopet postali delovni rjntrtterj plik Udejstvujejo se seveda samo ponoči. V tej noči ae je Kbhsr« Ojf* P*"1 Posestniku L Dovču ▼ Mali vasi in rmi pobral 6 putk in piščancev, a pri posestnika Fran. ou Peršina t Stezicah se je založil osto s € piščanci in 4 kokošmi. Dolgoprstnea je najbrž dornetčan, ker je svoje de*o opeavfl ssss spretno, kakor da je dobro poznal Oba posestnika imata huda paa, ki ar nista oglasila tod noč. Tat bo najbrž vnovCltl pksadaaa perutnino na. skem žrvđskem trgu, če ga preveč statntaato po nji. Borzna poročila Čarih, 5. avgusta. Beograd 10.—, Parh 12.015, London 21.42, New YorJc 437.» Bruselj 74.—, Milan 23.—, AmstenJasj 239.—, Berlin 175.40, Dunaj 32.90, Praga 15J0, " " Stran 2 ^ »SLOTBIfSKI NAROD«, petek, S. avgusta 193a. Stev 174 Namestu konzervatorija glasbena akademija šolskim letom dobimo po vse] glasbene akademije Ljubljana, 5. avgusta. Z novim šolskim letom bomo v vseh tren naših prestolnicah dobili glasb, akademije, ki bodo zamenjale dosedanje konzervatorije. Stvarno se prav za prav nič ne bo izpremenilo, kajti bodoče glasbene akademije ne bodo nič drugega nego konzervatoriji in bo le naslov nekoliko drugačen. V pogledu uprave pa bo le nekoliko drugače. Znatno se bo namreč zboljšal finančni položaj nastavnikov, bolje pa bo tudi za gojence, ki so dozdaj morali plačevati takozvani vzdrževalni prispevek, ki ga je pobirala Glasbena Matica, zato pa dala na razpolago učila in glasbila. Na akademiji bo ta prispevek odpadel in so v to svrho določeni večji državni krediti. Krediti so zagotovljeni, ker je amandma izglasovala narodna skupščina tik pred začetkom novega proračunskega leta. Na preo snovi je delala posebna komisija, ki je že prej izdelala osnovo za beograjsko akademijo, ki obstoja že eno leto. Največ zaslug za ustanovitev glasbene akademije ima Kosta ManojloviČ, sedanji rektor beograjske akademije, dočim se je v Ljubljani za uresničenje te ideje borilo ravnateljstvo konzervatorija in pa društvo »Glasbene akademije« s predsednikom zobozdravnikom dr. Tavčarjem na čelu. Beograjski zavod se bo postopoma razvijal in dobival vsako leto nov razred,- v Ljubljani pa bo takoj v začetku popolna akademija in sicer bo obstojala srednja glasbena šola in kot najvišii oddelek glasbene akademije. Ustanoviti nameravajo tudi nižjo šolo. kar pa letos menda še ne bo mogoče. Z ljubljanskim konzervatorijem se bo istočasno preosnoval tudi zagrebški, ki se sicer že davno imenuje akademija. Pri tem delu sta se najboll uveljavila ravnatelj Betetto in zagrebški rektor Lhotka. Pogoji za sprejem gojencev bodo ostali | približno isti kakor doslej, le za zelo na- * dar j ene učence bodo nekatere izjeme in se bo n. pr. nekaterim spregledala matura. Absolventi akademije bodo imeli iste pravice kakor absolventi višjega oddelka konzervatori ja. O preosnovi konzervatorija v akademijo nam je dal nekatere podatke prof. Os-terc. Izdelan je predlog, naj bi vse sedanje nastavnike konzervatorija prevzela deloma akademija, deloma pa srednja glasbena šola. Nastavniki na akademiji bodo imeli prilično isti položaj kakor profesorji na univerzi ter bodo prav tako mesta za redne in izredne profesorje in docente. Novo bo mesto administrativnega direktorja, s podobnim položajem kakor ga ima tajnik na univerzi. Učiteljski zbor konzervatorija je imel doslej srednješolsko obveznost, prejemke pa, razen suplentov, ljudskošolske. Po novem bodo nastavniki srednje Šole imeli položaj srednješolskih profesorjev, oni na akademiji pa visokošolskih. Napačno je mišljenje, da se bo na akademiji drugače poučevalo, kajti učni način ne bo mnogo izpremenjena in bo enoten v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Glasbena akademija bo nameščena v sedanjih prostorih konzervatorija, v poslopju Glasbene Matice. Prof. Osterc nam ni mogel odgovoriti na vprašanje, kdo bo nastavljen in je rekel, da se bo to odločilo na višjem m%stu. Baje posluje v ta namen posebna komisija na banski upravi, ki bo določila razpredelitev učnih moči. Zanimali smo se tudi za novega rektorja. Prof. Osterc pravi, da je slišal v Beogradu, da bo prvi rektor imenovan, kdaj in kdo pa ni znano. Sploh glede osebnih vesti še ni ničesar prodrlo v javnost. Uredbo o glasbenih akademijah pričakujejo še ta mesec. Ce bo obveljal beograjski vzor, se bo šolsko leto začelo na srednji šoli v začetku septembra, na akademiji pa v začetku oktobra. Uniformirani cestni delavci Ljubljana, 5. avgusta Oelu Čast.' je treba soglašati z gospodi, ki so sprevideli, da je treba poudariti že na zunaj dostojanstvo mestnih cestnih delavcev. Ni vseeno, kdo te zaposluje, zasebno podjetje ali slavna mestna občina. In de ti mestna občina reže kruh, naj javnost občuduje, kako velikodušno ti ga reže- Redi in napaja te — Čeprav mestna voda ni zastonj — razen tega te pa tudi oblači. Sama telesna dela usmiljenja. Sedaj so pa delavci, zaposleni pri mestnem cestnem nadzorstvu in pri mestni pristavi dobila še posebne čepice kot znak svojega dostojanstva. Mimogred; rečeno, čepice so lepe, podobne nekoliko policaj -skim, a se od njih razlikujejo po sivi barvi. Vsako čepico krasi številka, Bog ne prizadeni — nikakor ne gojimo črnih misli proti mestni občini in manifestacijam njenega napredka Nikakor nočemo omalovaževati novih čepic mestnih delavcev. S popolnim razumevanjem pozdravljamo novo uniformo; zakaj bi se mestni delavci že na zunaj ne ločili od : navadnih« delavcev? Od dobrega vtisa, M ga napravi takšna čepica n. pr. na tujca, zavisi sodba o našem slavnem mestu. Razen tega pa številke na čepicah niso brez pomena, če bi n. pr. zažejalo delavca in bi protežiral cviček namestu mestne vode, bi mu postalo toplo pri duši, ko bi ga zasledili po številki na prepovedanih potih. Uvedba čepic torej posega zelo globoko. Zato moramo pokazati razumevanje tudi za stroge predpise, kako je treba čepico nositi. Samo po sebi je umevno, da moraš imeti čepico pravilno posajeno na glavo. Težje pa bi marsikdo razumel, da delavec mora biti vedno pokrit, sicer čepica izgubi svoj pomen. Izšla je okrožnica, da morajo biti delavci vedno pokriti s čepico, sicer bo uvedena disciplinska preiskava proti kršiteljem. Kdor se bo pregrešil večkrat, ga bodo odpustili. Seveda, grešiti je pa lahko. Poleti je tudi v Ljubljarr" vroče, zlasti človeku pri težkem delu. čepice so iz dobrega sukna in delavci se pod njimi pošteno znoje. Da jim ne bo preveč vroče, ne bodo pač smeli prev č urno vihteti rovnic in lopat. Zato so še tem bolj zadovoljni z novimi čepicami. V dobrih starih Časih so nosili mestni cestna delavci, zlasti pometači, cilindre. Kmalu so se pa *sp rol etarizdrali Srnjak« nabasan nahrbtnik z vso provijanturo in potrebščinami za nedeljskega lovca. Daril so lovci nabrali nad 15, a to kljub oviram, ki so jih stavili neki izven kranjski odborniki in člani lovskega društva. Naši kranjski lovci pa kljub temu vabijo vse gorenjske lovce na klicanje »Srnjakac, ki ga bodo, ako se odzove (kar je gotovo) ves dan prav pridno >pihali«. V prijetnem tovariškem razpoloženju s tukajšnjimi brati strelske družine bo vsem hitro mineval Čas tekmovanja. Uglasite dobro vaše piščalke, pridite z vašimi risankami in daljnogledi, ker bo srnjakove pečenke in dlake za vse lovce dovolj, posebno, ker so se kranj ski in ostali strelci odrekli tekmovanja in vseh daril na tej tarči v prid kranjskim in okoliškim lovcem, ki jim >Srnjak< po vseh pravilih tudi pripada. Vsem iskren lovski blagor! Tekmovanje se vrši ves dan do 5. ure popoldne. Po vseh pripravah sodeč bo v nedeljo na strelišču v Struževem jako živahno. Pred VIL Mariborskim tednom Maribor, 5. avgusta. Obmejni geografski položaj in narodni, kulturni ter gospodarski pomen daje Mariboru kot drugemu največjemu središču svobodne Slovenije poseben položaj ne samo v nafti banovini, ampak tudi v vsej državi. Svoje odgovorno poslanstvo skuša Maribor izpolnjevati v polni meri in izrabljajoč vse razpoložljive sile. Veliko je narodno, kulturno in gospodarsko delo, ki ga je opravil v dvajsetih povojnih letih. Da bi uspehe svojega dela pokazal tudi na zunaj in v pregledni obliki vsako leto sproti, je ustanovil pred sedmimi leti svojo stalno institucijo Mariborski teden. Ta institucija je postala pomembna kulturna in gospodarska revija, brez katere si sedanje ga Maribora sploh ne bi mogli predstavljati. Vendar bo letošnji VIL Mariborski teden, združen z veličastnimi proslavami dvajsetletnice osvobojenja, ki bo slavnostno otvorjen v soboto 6. t m. dopoldne, daleč prekosil vse dosedanje svoje prireditve. Prostor, ki je določen za razstave, se je letos skoraj podvojil, povečano je tudi zabavišče in v okrilju Mariborskega tedna bo toliko velikih javnih prireditev, da bodo v potni meri zadovoljile vse domače in tu je-obiskovalce, katerih se obeta na tisoče. Dela so v polnem teku in bodo kmalu že popolnoma dovršena. Središče letošnjega tedna bodo v prvi vrsti mnogoštevilne razstave mariborske industrije, trgovine, obrta, gostinstva, tujskega prometa, filatelije, fotoamaterstva itd., na drugi strani pa razstave, katerih namen je prikazati ves razvoj Maribora po osvobojen ju. Razstave bodo otvorjen e skupno z lačetkoro tedna v soboto 6. t. m. in bodo odprte do zaključka dne 15. t, m. Na vseh državnih železnicah in ladjah je dovoljena polovična vožnja. Legitimacije se dobe pri vseh poslovalnicah »Putnika«, občinah itd. Slovenci In val Jugoslovani! Jugo slovenski Maribor, steber in trdnjava naše severne maje Vas kliče vse brez izjeme da ga pose ti te v času letošnjega VIL Mariborskega tedna in velikih proslav dvajsetletnice osvobojenja od 6. do 15. t. m. Pokažite, da ima Maribor krepko zaslombo v vsem našem narodu in v vsej naši državi! Enkrat sam krat v let* postane Maribor vetikomesten, ob času vsakega Mariborskega tedna, ki privabi v središče slovenskega Podravja na tisoče in tisoče ljudi iz vse Jugoslavije in tudi z one strani meja. Letos, ko bo od 6. do 15. tm. slavil obenem s VTI. Mariborskim tednom tudi dvajsetletnico osvobojenja, bo pa privabil k sebi gotovo desettisoče ljudi. Vsem bo pa s svojimi razstavami in prireditvami pokazal s ponosom, kaj vse je storil in zmogel kljub krizi in neštetim težkočam težkih povojnih let. Visoki gostje bodo letos obiskali Maribor, mariborske proslave in VIL Mariborski teden od 6. do 15. t. m. Najavljeni so že nekateri ministri, načelniki, senatorji, narodni poslanci, tuji odličniki itd. Naj bi vsi odnesli iz našega lepega Maribora najlepše vtise! Če se mož ozira za drugo Kranj, 1. avgusta Nekje v predmestju Kranja živi mlada žena, ki je drugače prav simpatična in prijazna, zna pa biti tudi neustrašna in energična, če gre za zakonsko zvestobo, katero ji je mož obljubil pred oltarjem. Njen mož se je namreč začel ozirati za drugim dekletom, ki mu je bilo všeč in ki mu je izražene simpatije vračalo. Ko je mlada žena zvedela za to razpoko v zakonski zvestobi svojega moža, je sklenila napraviti odločen konec. V družbi svakinje je počakala v petek zvečer na trgu pred »Staro pošto« zapeljivko svojega moža in ko je ta prišla z nekim fantom, jo je napadia in jo pošteno zlasala. Ko jo je malo pred tem dogodkom neki znanec vprašal, koga čaka. je odgovorila: »Čakam neko dekle, katero bom ^ondulirala«. * Ali je na siičen način kaznovala tudi svojega moža in če ji je mož obljubil, da se bo poboljšal, ni znano. Ta zgodba je kričeče svarilo za vse one zakonske može, ki preradi podlegajo vplivom zapeljivih deklet. Oni, ki se čutijo prizadete, naj se poboljšajo. Upamo pa, da ta primer ni prece-denčen za vsa bodoča razračunavanja zakonskih disharmonij in disonanc. Iz Maribora — A ero meeting 7. avgusta ob pol 15. uri popoldan na Teznu pri Mariboru. — Okradena prevžitkarica. V St. Ilju se je neka 34-letna Matilda O. vtihotapila v stanovanje prevžitkarice Jožefe Naraksove ter ji odnesla vso obleko, živala in dru^e predmete. Matildo O. so orožniki izsledili in zaprli. Epilog bo pred sodniki. — Radi posesti in nošenja orožja so hoe-ki orožniki ovadili mnojie osebe, ki so pri njih našli samokrese Jn strelivo. Ta zadeva je v zvezi z energično akcijo orožnikov, ki so ob vznožju Pohorja napravili številne hišne preitskave, ker je obstojati sum, da se tam nekje skriva razbojnik Koder. _ Mestno poglavarstvo razglaša: od 4. avg. do 30 nov. bo ponovni pregled in žigosanje meril in merilnih priprav za stranke, ki bivajo na področja mesta Maribora, Temu pregledu se morajo odzvati razen trgovcev, obrtnikov in branjevcev tudi lastniki miatilnic, ekonomi ter privatniki, ki s svojimi merili kupujejo ali prodajajo lastne izdelke odnosno uporabljajo v javnem prometu kakršnokoli merilo ali merilno pripravo. Stranke so dolžne, da prinesejo vsa merila v čistem stanju k oddelku kontrole mer, Frančiškanska ulica 11. Pregledati se morajo sledeča merila: Vse uteži trgovske in precizne, tehtnice (balanone. decimalne, enakoročne, brze, avtomatske, precizne, z nagibno napravo, mostne, javne). Tekočinske mere (pločevinaste, emajlirane), votle mere za suhe predmete (pločevinaste in lesene), dolžinske mere, debelinske mere, okvirji za merjenje drv, aparati za merjenje tekočin (olja, petroleja), bencinske črpalke. Oni, ki svojih mer ne morejo prinesti h kontroli, morajo vložiti predpisano kol kovano prošnjo na oddelek. kontrole mer, da se vrši pregled na licu mesta. Proti vsem, ki se temu odzivu ne bodo odzvali, se bo v 6mislu razglasa najstrožje postopalo. — Specialno akrobatsko letalo na nedelj_ skem mitingu. Letalska tvornica Rogožarski v Zemunu se udeleži nedeljskega letalskega mitinga na Teznem s svojim specaalnim akrobatskim letalom >Sin XI.<, ki ga bo vodil kapetan Bjelanovič, eden naših najboljših, zračnih akrobatov. Med mitingom bo vzhodni ded tezenskega letališča, to je ded onstran železniške proge občinstvu zaprt in sicer v glavnem zato, ker se bo tam napravila umetna megla, ki ima na ljudi zelo neprijeten učinek. Tudi dostop na te-zenako letališče do letalskega mitinga bo radi smrtne nevarnosti prepovedan. Tako bi se bila te dni malone zgodila težka nesreča, ko je neki konjski dirkač" veztal svojega konja. Na mitingu bodo med drugim pri vzdrževanju reda sodelovali tudi gasilci, ki se bodo že ob 12. uri javili pri hangarju pri tajniku >Našžh kril« g. Pivki. — Prepovedano. Pristojna oblast razglaša, da je prepovedana vožnja z avtomobili, motocikli in kolesi na prostoru tezenskega voj. vežbajišca oz. dirkališča. — Koncert praških opernih sotistor ▼ Mariboru. V sredo 11- t. m. prirede v dvorani Grajskega kima v Mariboru velik kon-eert solista operne šole praškega konserva-torija pod vodstvom dirigenta Oskarja Da-nona ob sodelovanju klavirske virtuozmje Marijo K not ko ve. Solisti bodo nastopili kot mešan zbor in kot sahsti in bodo peli same narodne pesmi v harmonizaciji največjih čeških in slovaških komponistov. Letos 30. marca so naetopati v Pragi z jugoslov. narodnimi pesmimi in vabudili po sodbi kritike ogromno zanimanje in pohvalo. Sprejmimo jih kot brate! — 11. Številka »Totega &*a« izide 6. avgusta tn sicer na 16 straneh. Oena 2 dinarja, — Tombola Jadranske straže se bo vršila 15. avgusta na Trgu svobode. Dobitki avto Opel Kadet, motorno kolo NSTJ, spalnica, radio aparat, klavirska harmonika, kolesa itd. Vsi udeleženci narodnega tabora se drug* dan lahko udeleže tudi tombole, . Iz Radeč — Proslava 80 totmos Jugoslavije v Mariboru. Pripravi jato* odbor za proslavo 90 letnice Jugoslavije v Mariboru je imel 28. t. m. v občinski pisarni sejo ob navzočnosti vseh predsednikov tukajšnjih , nacionalnih društev. Sklenili so, da se vsa društva udeleže proslave 14. t. m. v Mariboru. Odboru predseduje župan g. Rozman Josip, ki je že prijavil nad 100 udeležencev iz našega mesta. Proslave se udeleži tudi naša priznana godba -Savski val«, ki bo tudi sodelovala na proslavi. Pričakujemo, da se bo Število udeležencev še povečalo. — Nagradno kegljanje. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Radtčah priredi v dneb 15., 21. in 28. t. m. kegljanje na dobitke na »ruskem« kegljišču na vrtu ge. Hme. ljeve. Kegljalo se bo vsakokrat od 15. do 17- ure. Dobitki bodo pravočasno razstavljeni. Ker bodo dobitki izredno lepi, pričakujemo, da se bo kegljanja udeležilo večje število meščanov, zlasti ker je čisti dobiček namenjen prepotrebnemu društvu sv. Cirila in Metoda. — Sokolsko slavje v Radečah. V nedeljo 7. t. m- se bodo zbrali v Radečah vsi prijatelji sokolstva. ker bo ta dan tukaj velik javen nastop našega marljivega društva. Dopoldne bodo okrožne tekme naraščaja in Članov, popoldne pa telovadni nastop vseh oddelkov, nato pa prosta zabava v mestnem parku ob zvokih priznane godbe Savski val« in sokolskega plesnega orkestra. — SK Radeče : SK Hrastnik 10 :S (7:1) V nedeljo se je vršila prijateljska nogometna tekma med gornjima nasprotnikoma, ki se je končala z veliko in zasluženo zmago domaČe enajstorice. Naši nogometaši so nam v nedeljo pripravili res lepo presenečenje, saj tako že niso igrali dolgo. Ce pomislimo, da so zadnjo tekmo odigrali djoma v začetku maja in potem nogomet popolnoma opustili, je njihova zmaga res presenetljiva. Neumestno bi bilo na tem mestu katerega igrača hvaliti, kajti vsi so bih izvrstni. Od obrambe preko krilcev pa do napadalne petorice, ki je danes zaigrala izredno lepo. V vodstvo sq prišli domači takoj v začetku, a gostje so po lepem predoru kmalu izenačili. Nato pa so zaigrali naši igrači na igrišču >prvo violino« in niso pustili gostom niti dihati. Gol se je vrstil za golom in polčas se je končal 7:1 za domače, v drugem polčasu so naši malo popustih, kar je razumljivo pri tolikšnem naskoku in pa radi pomanjkanja treninga. Sedaj so prišli do izraza tudi gostje, ki so dali domači obrambi precej posla, ki pa ga je odlično rešila. V predtekmi so nastopili junior ji -Save« iz Sevnice proti domačim juniorjem. Tudi v tej tekmi so zmagali Radečani s 3:2, dočim Sq gostje v prvem polčasu že vodili 2:0. Nato pa je domači juniorski »akademski« trio izredno zaigral, izenačil in nazadnje še zmagal. Številno občinstvo je dvojno zmago domačih igračev sprejelo z viharnim odobravanjem. SOKOL Jubilej Sokola Ljubljana—Moste Kakor smo že objavili, praznuje Sokol v Mostah v nedeljo 7. t m 301etnico svojega delovanja. Ob tej priliki razvije na-raščajski prapor, ki mu bo kumoval naš kraljevič Tomislav. S tem odlokom je bilo društvo ponovno počaščeno z najvišjega mesta. Društvenemu praporju je namreč kumoval 1. 1929. prestolonaslednik Peter, sedanji naš sokolski kralj. To je bilo prvo kumo van je naših kralj evičev Sokolu. Razume se, da se društvo prav pridno pripravlja na praznik. Na telovadišču, ki bo tudi ta dan otvorjeno. kar mrgoli, posebno v pred večernih urah. Stari in mladi, vsak po svoji moči, kar tekmujejo, kdo bo več žrtvoval za čim lepšo proslavo. Pričetek proslave bo v soboto 6. t m. zvečer. Naši naraščajniki prižgo na grobovih umrlih članov pri Sv Križu, v Polju in Stepanji vasi baklje ter pohite v izmenskem teku na letno telovadi šče v Vodmatu, kjer zažge j o kres. Tukaj se zbere vse članstvo, naraščaj in deca ob 20. ter jim bo br. Deretič podal nekaj zgodovine rz društva in sokolstva. Tudi pri tej priliki, kakor naslednji dan, sodeluje godba Sokola I. V nedeljo se prične proslava na telovadišču ob 3. popoldne. Izvrši se razvitje naraščajskega prapora, dar naših vrlih sester odbornic - Kolašic Prapor je izdelal Zavod za domačo obrt. krasno delo, ki si ga oglejte v izložbi Tiskovne zadruge v Selenburgovi ulici v Ljubljani. Nadalje bo izročeno letno te-lovadišče svojemu namenu. Uredili so si ga člani sami s pomočjo vojske in s prostovoljnimi prispevki. Tako imamo po dolgem času svoj prostor, kjer vsaj v poletnem času lahko neovirano vršimo svoje delo za domovino in kralja. Naša bratska sosednja društva, napredne m nacionalne organizacije in sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo na obisk. V nedeljo 7 t. m. na svidenje v Mostah! Proslava ZO letnice Jugoslavije v Mariboru Sokolska župa Ljubljana sporoča vsemu članstvu, odn. vsem udeležnikom proslave v Mariboru, da odide posebni vlak za ude-ležnikc sokolstva v Mariboru v nedeljo 14. t. m. ob 3.30 zj. iz Ljubljane gl. k. s prihodom v Maribor ob 7.10. Povratek bo isti dan ob 21.50 s prihodom v Ljubljano ob 1.30 ponoči. Vsak, ki se namerava adeležiti proslave v Mariboru, se mora prijaviti v svojem društvu čimpreje. Prijave bodo v župi zaključene s ponedeljkom 8. t. m., nakar se bodo naslednji dan javile sokolski župi Maribor neposredno. — Župna uprava. Kamniški Sokol vabi Kamniško sokoteko društvo priredi v nedeljo 7. t. m. svoj redni lemi telovadni nastop. Zopet bomo imeli priliko videti, kako marljivo so vežbali naši bratje in sestre čez zimo v telovadnici. Predložili nam bodo svoj obračun tihega in skromnega sokol-skega dela. Zopet bo nacionalni Kamnik sprejel v svoji sredi goste, brate in sestre z ono prisrčnostjo in navdušenjem, kakršno smo doživeli lansko leto, ko so kamniški Sokoli dokazali, kako krepko je zasidrana Tvrševa ideja med našimi meščani in s kakšnim odkritosrčnim navdušenjem znajo sprejeti svoje sokolske brate. Sokol v Kamniku vabi vsa bratska društva in prijatelje sokolske ideje, da se njegove prireditve v nedeljo v čin več-jeta številu udeleže, da pribite v nas lepi Kamnik, območje krasnih planin uživat sveži planinski zrak, gledat napredek naših bratov in sester in.preživeti nekaj lepih uric v veselom in bratskem razpoloženju. Sestanek vsega kamniškega članstva bo ob 14. uri pri glavnem kolodvoru, kjer bomo sprcjjli gc>tc, nato bo povorka po me stu na letno telovadišče ob smodnisnkri, kjer se bo po sprevodu vršil telovadni nastop vseh oddelkov. Po na&topu pa bo na istem meatu narodna zabsva Pridite vsi! Vaši kamniški bratje Sokoli vas vsbijol K O L K D A K Danes: Petek, 5. avgusta katoličani: Marija Snežnica DANAŠNJE PRIKED1TVE Kino Matica: šepetanje ljubezni Kino Sloga: Charlie Chan v cirkusu Kino TJnion: Nepoznana Kino Moste: ^Usodno sorodstro* (Stan-lio in Olio) in »Izdajalci« DEŽURNE LEKARNE Dane*: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Kuralt Gosposvetska cesta 10. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. &mt*€>d mita Pod to rubriko bi bilo treba objavljati pogosto slovenske lekcijet posvečene predvsem gospodom, ki se kljub vsem svojim sposobnostim in vrlinam r.e morejo naučiti sloi^enščine. Slovenščina je nedvomno zelo težak jezik in prav zaradi tega bi bile potrebne slovenske lekcije, posebej za imenitne učence. Splošno je znano* da se slovenščine tem težje naučiš* čim imenitnejši gospod si- recimo* pri velikem podjetju, ki cvete na plodnih slovenskih tleh, znajo skoraj vsi slovensko (podjetje je seveda domače), od delavca do pisarniškega uradnika. Gospct du ravnatelju se pa ni treba posluževati tega »barbarskega« jezika. Gospod ravnatelj je pač dovolj imeniten gospod* da se mnogo težje nauči slovenščine* zlasti še, ker je bil avstrijski oficir* Sploh pa gospod ravnatelj slovenščine ne potrebuje, v pisarni zapoveduje v gospodovalni nemščini* x delavci pa nikdar ne govori neposredno, saj bi to bilo pod njegovo častjo. V 20 letih tudi ne morete zahtevati od tako imenitnega gospoda, naj bi se naučil slovenščine. Sploh pa, ali kdo pri nas od »imenitnih« gospodov zahteva znanje slovenščine? In kaj sploh zahtevamo od njih? Tako rekoč ničesar* dajemo jim pa vse. Smo pač še vedno h)apčevski. Kljub temu naslavljamo to lekcijo na naslov gospoda ravnatelja. Razne učne pripomočke pa lahko dobi v vsaki knjigami ali pa na starini, da ne bodo režijski stroški previsoki. (poliitcnt c6$otnifc Ne laži! Razna znamenja kažejo, da je moral organ Kopitarjeve ulice poklicati na pomoč pri svojem blatenju naših najvišjih nacionalnih organizacij iz zadnjih strani svo/f veleugledne sotrudnike Frtaučkuga Gustl-na. Kurenčkuva Nežka in pa slovitega vzgojitelja slovenske mladine — Kotičko-vega strička* Odkazut jim je svojo kurzivno rubriko* kjer seda i v potu svojega obra za obrekujejo in lažejo* da se kar bliska. Tako smo imeli priliko čitati zadnje tedne pod zaglavjem »Slovenca« »Kaj pravite« celo vrsto izmišljotin. katerim nasedajo med čitatelji »Slovenca« tudi ljudje, ki hočejo biti resni ter prodajajo dobremu slovenskemu ljudstvu kot čisto zlato celo po patriotičnih taborih te grde laži. Tako so izšle pod tem zaglavjem lažnive zgodbe m razgovori spoštovanih »Slovenčevih« dopi sni kov z naprednimi ljudmi* ki so »viteško označevali udeležence mladinskega tabora s samim kmečkim poflom.« Kdor zasleduje izrazoslovje F rt a uč kugu Gustlna in Kurenčkuve Neže. ta je moral ugotoviti, da je mogel zrasti izraz »kmečki pofel« samo na zeljniku enega izmed teh dveh cenjenih »Slovenčevih« sotrudnikov. Prav tako pa vse zgodbe* ki se pojavijajo od časa do časa pod »Kaj pravite« s prav nič prikritimi napadi na organizacijo* ki je Kopitarjevi ulici tako pri srcu. kakor hudiču blagoslovljena voda. Gospode pri Katoliškem tiskovnem društvu* ki so po svojem vzvišenem duhovniškem poklicu prvi poklicani služiti resnici*, pozivamo, naj v bodoče naroče svojim, ki zalagajo rubriko »Kaj pravite« ne s&mo z zlaganimi sto rijami. nego z dejstvi, imeni, kraji in časom, ko so se te storije godile. Dokler pa tega ne bodo storili, moramo žal samo pribiti* da so vse storije pod tem slovitim zaglavjem najbolj ordinarne laži in plod ze lene zavisti ter grenkega spoznanja, da se jeklo med nakovalom in kladivom samo te bolj kali. O borbi proti Zidom »Slovencev« opoldanski privesek je zazvonil plat zvona za borbo proti Židom m mogočno vzklika »Med nami ni prostora za Jude«. Z ogorčenjem, ki mu moramo tudi mi pritrditi, pravi* »da je judovsko poslovanje za naše pojme o poslovni morali odvratno in nespreje*mljivo. Judovska nevarnost se obeta tudi nam v Ljubljani. O škodljivosti in nevarnosti, ki nam jo pripravljajo Judje, ni vredno izgubljati besed. Povedati pa moramo odločno, da med nami ni prostora in mesta za tujce z judovsko krvjo* pa naj prihajajo pod katerokoli krink avi sia odpotovala iz Ljubljane predsednik oblastne uprave strokovnega z*lruzenja strojevodij državnih železnic g. Karei Klembas in delegat g. Alojzij Ažnik, da v Sarajevu, skupno z ostalimi predstavniki strojevod-skega združenja intervenirata pri prometnem ministru dr. S paku za izboljšanje snnot-oega in pravnega položaja strojevodij državnih železnic, kakor tudi, da prikažeta v deputaciji perece zadeve in težnje strojevodij v državni službi sploh. Deputacija bo posetila g. ministra takoj po prihodu v Sa-oblastna uprava iz Sarajeva bo vrhu ga i sklonila g. ministru natančno izdelan primerek lokomotive, seveda v miniaturi. — Nove vozne olajšave na železnici. Prometno rninistrstvo je odredilo, da stopi s 15. avgustom v veljavo nova uredba v naši potniški tarifi. Potniki, potujoči stalno na razdalji do 30 km, lahko naenkrat kupijo 10 kartonskih voznih listkov za eno smer ali 10 povratnih voznih listkov. S tem je hotelo ministrstvo olajšati potovanje potnikov, ki potujejo stalno, ker jim v bodoče ne bo treba več kupovati vsak dan voznih listkov in se prerivati pri blagajni. Blagajna jim bo izdala brezplačno potrdilo, brez katerega vozni listki ne bodo veljavni. Kartonski vozni listki bodo veljali 30 dni. Z enim potrdilom lahko 'očasno potuje več potnikov, kolikor je Še neizkoriščenih voznih listkov, za katere je bilo izdano potrdilo. — Nove telefonske zveze z inozemstvom. Z o d lokom poštnega min. je dovoljena otvoritev rednega telefonskega prometa dragim med Kranjsko goro in Špita-ob Dravi, Ljubljano in Volfsbergom, iO in Železno kapljo, Ljubljano in m, Mariborom in St. Anno am Eigen. • >rmožom in Ptujem ter Ribnico na Dolenjskem in Beljakom. — Francoski noviuarji v Dubrovniku. V i in t^redo se je mudila v Dubrovnika skupina francoskih novinarjev in publici-Oirledali so si mesto in njegove zanimivosti. — Angleški izletniki na ČMišaku. Na Sušak jc prispelo včeraj z vediklm angleškim avtobusom 87 izletnikov iz Londona. S Sušaka so se odpeijnli preko Crikvenice v Split, od koder bodo nadaljevali pot v Dubrovnik vračali se bodo pa pre-ko Sarajeva, Zagrete. Ljubljane, Bleda in Italije. — Češkoslovaška jahta v Šibeniku. Pred Šibenik je priplula češkoslovaška jahta. Na nji sta samo dva češkoslovaška potnika, posadka je pa naša. Za sprememuo: i PP Jpekatete s paradižniki Dober tek/ —U Velik u*peh dveh ljubljanskih jaha-fev v Beogradu. Člana Kola jahače v in vozačev v Ljubljani g. Kodela in g. Prešeren sta se udeležila velikih trabskih ddnk v Beogradu 24. in 31. julija. Na teb tekmah sta odnesla tri prve, eno drugo in eno tretjo na^rraao. K lepemu uspehu podjetnima športnikoma iskreno čestitamo, prav tako Pa tudi društvu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma ja^no in vroče. Včeraj je deževalo v Zagrebu, Sarajevu in na Visu, Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Beogradu 34, v Zagrebu 31, na Rabu 30, v Dubrovniku 29. v Ljubljani 29.5. na Visu 2S, v Sarajevu 27. v Mariboru 26. Davi je kazal iKirometer v Ljubljani 763.5, temperatura je znajUila 17.8. — Na poti v domovino umrl. Včeraj zjutraj je pripeljal parnik >Moroslnic iz Zadra v Split mrtvega 50 letnega našega izseljenca iz Oregona Vic-ka Plantjča. Napotil se je bil iz Ntvv Torka z Ženo V staro domovino, da bi po 39 letih zopet videl svojce. V Rimu se je na zastrupil z ribami in na par. niku je zastrupljen ju podlegel. — 73 letni starec ubit. V Novem Knežev-cu blizu Som bora so našli mrtvega 73-let-nena kmeta Mirka Vinčeoa, Imel je vso razbito glavo in na vratu so se mu poznali sledovi davljenja. Sum je takoj padel na njegovega brata 74-letnega Franjo Vinčeca. Bila sta sprta zaradi posestva tn Franjo je bratu že večkrat grozil, da ga bo ubil. Orožniki so osumljenca aretiral i, mož pa odločno taji. KEVO SLOGA — Tel. 27-30 Chariie Chan v cirkusu Napet, zanimiv film, velike atrakcije, dresura divjih zveri. — PREDSTAVE danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — \arujte se kač. Letos se je pojavilo mnogo kač in v ljubljansko bolnico so pripeljali že v č žrtev gadjega pika. Tudi včeraj so pripeljali dve, in sicer 16 letnega posestnikovega sina Antona Glila iz Kresnic, ki ga j« gad pičil v desnico ter 24 letino poee^tnxkovo nCerko An^ Jo-vanovo iz št Vida pri Ljubljani, ki jo je gad pičil v levico. — Iz zapora je pobegnil. Iz zaporov okrožnega sodišča v Novem mestu je pobegnil 25. julija Franc Povse iz Močvirja, občina Bučka, srez Krško, ki bi moral presedeti dve leti strogega zapora. Povše je 171 cm visok, srednje, krepke postave, podolgovatega obraza, kostanjevih 1as, rjavih oči in hna zdrave zobe. — Dve nezgodi. Franc Rutar, 31-letni delavec, zaposlen v tovarni Triglav, je padel s podstrehe in se pobfl na glavi. — v Ribnici se je ponesrečil posestnik Jernej Novak. Na njivi so se mu splazili konji in padel je pod brano, ki je Sla čezenj. Dobil je nevarne poškodbe po vsem telesu. Oba ponesrečenca se Iz Ljubljane —Ij Kaj v Ljubljani nimamo dobrih mizar j e\ ? V mestu grade novo palačo in človek bi pričakoval, da bodo vsa dela oddana domačim obrtnikom Toda zgodilo se je, da so bila mizarska dela Le deloma oddana tukajšnjim mizarjem, precej del je bilo pa oddanih v Zagreba. Nič nimamo proti temu, da zaslužijo tudi zagrebški mizarji, toda zdi se nam. da imajo tam sami dovolj deda, saj se gradi v Zagrebu mnogo več, nego v Ljubljani in je Zagreb tud5 mnogo bogatejše mesto. V Ljubljani imamo dovolj dobrih mizarjev, da lahko prevzamejo vsako v to stroko spadajoče delo, kar so tudi Že opetovano dokazali. Ce pa ne gre drugače, če je res treba oddajati mizarska dela za ljubljansko palačo v Zagrebu, naj bi se tudi v Zagrebu, ko zidajo palače, tu pa tam spomnili, da imamo v Ljubljani in njem* okolici dobre mizarje. Le v tem primeru bi ne bilo nobenega pomisleka proti takim sicer nerazumljivim pojavom. —lj 5e o Škropljenja ulic Glede na notico s tem naslovom, ki smo jo objavili 28. julija, nas je mestno cestno nadzorstvo obvestilo, da je trditev, češ da Aleksandrovo cesto in najožje središče mesta vsak dan od 3. do 4. zjutraj škrope mestni škropilni avtomobili, zmotna, pač pa ponoči izpirajo tlakovane in asfaltirane ulice. Pred leti je mestna cestna uprava čistila ulice s pometanjem. Takrat so meSčani zabavljali, da ne morejo odpirati oken, ter se pritoževali, kako nehigienično je pometanje zaradi prahu, hkrati so pa tarnali, da bodo vsi Ljubljančani pomrli od samega prahu. Zato se je cestna uprava odločila za izpiranje tlakovanih in asfaltiranih ulic po enkrat ali dvakrat na teden. Jasno je, da je mogoče ceste izpirati samo ponoči, ko so prazne, kajti gorje cestni upravi, če se kakemu mežčanu po nesreči zmočijo čevlji ali obleka! Sicer pa traja izpiranje v posameznih ulicah samo komaj pol ure po enkrat ali dvakrat na teden. Ce Ljubljančani hočejo biti res meščani, morajo pač potrpeti zaradi izpiranja, saj je v velemestih vso noč v resnici velik nemir v primeri s skrajno tiho Ljubljano. 2elji pisca notice je torej že davno ustreženo, prav tako pa mestna občina v zgodnjih jutrnjih urah vedno škropi tudi dovozne ceste v mesto, po 8. pa Šele mestne ulice. Vse to delo je pa mnogo težje nego zabavljanje, zato pa zasluži tudi več uvidevnosti. —lj Preureditev Novega trga. Pred dnevi so začeli regulirati Novi trg, središče nekdanje plemenitaške četrti, ki ga krase starinske palače. Med njimi je predvsem znamenit >lontovžc (Landhasus). Novi trg ni prav za prav več trg, ker ni primemo zaključen, zato se je arh, Plečnik pečal z vprašanjem njegove regulacije že pred leti. Zdaj še ni padla odločitev, po katerem načrtu bo trg urejen, ker odloča predvsem denarno vprašanje. Najprej bodo uredili hodnike, ki bodo nekoliko širši od dosedanjih. —lj Nov reševalni avtomobil. Ljubljanska reševalna postaja je dobila nov, v resnici moderen reševalni avtomobil, ameriške znamke >InternationaU. Dobavila ga je tvrdka Žužek v Ljubljani. Avtomobil je aerodinamične oblike, sivorjave barve in je opremljen z vsemi potrebnimi modernimi napravami Motor ima 78 KS. Sasiia je jeklena. Voz ima tri sedeže in prostor za nosila, odnosno bolnika. Opremljen je z lekarno in dihalnim aparatom. Avtomobil doseže 90 do 100 km na uro. Ima boljše vzmeti ter ne trese tako kakor stari vozovi. Veljal je 133.000 din. —lj Slabe telefonske zveze i Zagrebom. Z Zagrebom imamo dve telefonski progi, ena je samo za državne govore, druga je pa skoraj vedno zasedena. Tako Je zelo težko, večkrat efcoraj nemogoče dobiti telefonsko zvezo, kar najbolj občuti poslovni 6vet. Pritožbe se vedno bolj množe in čeprav so upravičene ne zaležejo nič. Prosimo poštno upravo, naj poskusi storiti kaj, da dobimo z Zagrebom boltšo telefonsko zvezo. —lj Pedagoški tečaj za učitelje č*e bo vršil od 22. do 27. t. m. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Miklošičeva c; pri_ četek tečaja je v ponedeljek 22. t. m. ob 9. uri dopoldne. V tečaj so sprejeti vsi pri-javljenci. Vsak udeleženec se mora prijaviti pred vhodom v dvorano, da dobi izkaznico in vplača vpisnino din 20. Pedagoško društvo je zaprosilo prosvetni oddelek kr. banske uprave, da dovoli udeležencem tečaja bivanje v Ljubljani do vštetega 27. avgusta, ker bi sicer morali biti že 25. na svojem službenem kraju. Odbor. —lj Ribji trg. Začela «e je sezona za lov na tuna in palamide, ki sq zdaj znatno cenejše kakor prejšnje tedne. Danes so jih prodajali po 12 cele hi po 16 din sekane. Manj je bil<> naprodaj akuš. ki so po 18 do 20 din kg. Sardele so po 16 din, sardeli c? pa po 14. Rečne ribe prodajajo po nespremenjenih cenah. —lj Izlet v Logarsko dolino — središče sorske krasote — v nedeljo 7. avgusta ob 5.30 izpred glavnega kolodvora, povratak ob 22. uri. Samo Še nekaj mest na razpolago. Avtobusna vožnja in kosilo stane samo din 70 ter se sprejemajo mi jave, dokler je se prostor, v trgovini Tičar, Ljubljana, šelenburgova ulica. Društvo železniških uradnikov, Ljubljana, U— Prijave za narodni tabor v Mariboru sprejema ljubljanski pripravljalni odbor izjemoma že do sobote 6. t m. dopoldne V obrtnem oddelku n« mestnem poglavarstvu. Mestni trg št. 2/1. Kakor je seja pripravljalnega odbora pokazala, bo Ljubljana poslala 13. L m. v Maribor 3 posebne vlake udeležencev na proslavo 2dernk*e Jugoslavije. Prepričani srno, da se to .Število še pomnoži, ter je zato rok za prijave podaljšan. Obrtni oddelek sprejema prijave vsak dan od 10. do 12. ure. u— V mestni klavnici se bo v soboto 6. t. m. prodajalo prašičje meso po znižanih cenah na prosti stojnici ob 3. popoldne. —lj Za Putnikove Izlete v Tr»t, Gorico in Benetke prijavite se zanesljivo do ponedeljka 8. avgusta . u— Žensko kolo A 19., ob nadet jati ki praznikih pa ao zaprte. —c ThmW turnir med 8K železničarjem te Maribora in SK Celjem ae bo pričel v nedeljo 7. t m. ob 8. zjutraj na te. nišcu SK Celja v mestnem parku. Na turnirju med obema kluboma, ki je bdi preteklo nedeljo v Mariboru, so zmagali železničarji z 8:3. Celjani hočejo sedaj na revanznem turnirju izboljšata rezultat. Zato bo srečanje gotovo zelo 2a.rumtvo. Za Celje bodb nastopili gdč. Vlasta Serneče-va ter gg\ TopJak. Gorsek, dr. Ivić in. Mi-lutmović ter Fatoian kot gost. —c Športni dan bo priredil SK Store v nedeljo 7. t. m- v štorah. Ob 9. dopoldne se bo pričel table^teniski turnir, ob 11. štafeta 4X100 m, ob 14. pa prijateljska tekma med SK Amaterjem iz Trbovelj in SK &torami Po sporedu se bo pričela v občinskem parku na Teharju športna zabava, _c v oelj^ki bolnici sta umrla v sredo 48 letna delavčeva žena Katarina Vode-bova iz Celja in triletni kovačev sinček Mirk*, Koželj iz Trnovelj pri Celju. —c Napadi in iie*re©e. V sredo je neki moški v prepiru zabodel 28 letnega pro-govneg-a delavca. Franca Kramarja iz Lovca pri Celju z nožem v desno ramo. V is t'.m prepiru je neki moški napadel 44 letnega dninarja Viktorja Cttenška iz Li-boj pri Petrovčan in ga. hudo poškodoval po glavi. V sredo je padel 30 letni progo vni delavec Ivan Sinko z Vrbnega pri št. Juriju ob juž. žeL pri delu na progi in si močno poškodoval desno roko. Te dni je padla 59 letna kuharica Neža Vroča r jeva iz Celja tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. V torek je stroj zgrabil 16 Ltnega delavca Konrada Končana iz Gaberja pri Celju za levo roko in mu zmečkal kazalec. Peškcsiovanci se zdravijo v celjski bolnici- Iz Trbovelj _ Obračun občine. Tukajšnja občina je zaključila račune proračunskega leta 1937-38. Računski zaključek proračuna izkazuje skupni dohodek v letu 1937-8 v iznosu 4,468.31109 din in izdatek 3 milijone 147.706.50 din, torej znaten pribitek, ki izhaja iz večjih dohodkov na občinskih dokladah, na trošarini na alhoholne pijače in električni tok, občinsko gospodarstvo itd. in na prihrankih, kar priča, da se je gospodarski položaj v občini v zadnjem letu znatno zboljšal, na drugi strani pa tudi občinske finance utrdile, kar dokazujejo prihranki v proračunu. O obračunu in presežkih se bo razpravljalo in sklepalo na sej. občinskega odbora, ki bo 4. avgTBsta ob ia. uri v tukajšnji občinski posvetovalnici. — SK Grafika : SK Amater, v nedeljo je igral tukajšnji Amater prijateljsko tek mo z ljubljansko SK Grafiko ter zmagal z visokim rezultatom 5:1. Tekma je bila vseskozi fair in so domačini s svojo smiselno igro pokazali, da so se vedno mojstri radarskih revirjev. Zlasti se je odlikoval napad, ki je v tej tekmi pokazal svojo staro formo, dobra pa je bila tudi krilska vrsta in obramba. Gostje so bili zgledno požrtvovalni in disciplinirani igralci, vendar So P3- tthnično daleč zaostajali za enajstorico črnordečih. Njihova igra je bila preveč raztrgana in 6e na igrišču naših Arnatercev nikakor niso mogli znajti. Sodil je ss. g. DorČec prav dobro. V pre olepšano, kar bo tudi prispevalo k povzdigi Trboverj. — Obratovanje v avgustu. V avgustu bo rudnik obratoval v nezmanjšan«.ni obsegu. Letošnje poletne mesece je delavstvo ugodno preživelo, saj je rudnik obratoval skoro VSe dna. v posameznih mesecih. Vse kaže, da, bo to uigodno gospodarsko stanje trajalo tudi še naprej. _ Udeležencev na ioariborski proslavi 14. avgusta se je iz Trbovelj toliko prijavilo, da bo samo za Trbovlje tn Hrastnik naročen poseben vlak. Iz obeh dohn bo šlo na proslavo 20 letnice nastanka Jugoslavije preko 700 prljavijencev. Pa pravijo, da Trbovlje ne čutijo patriotlčno! Nevarnega sleparja in vlomilca so prijeli Orožniki v Ljubnem so aretirali 20 letnega kleparskega vajenca Maksa Koglerja Ljubljana, 5. avgusta Ljubljanska policija je prejela davi obvestilo orožniške postaje v Ljubnem, da so tam prijeli že dolgo iskanega 20-letnega kleparskega vajenca Maksa Koglerja, rojenega v Pristavi pri Crni in pristojnega v Topolšico pri Slovenj Gradcu. Čeprav še tako mlad. je Maks že popolnoma izprijen. Pošteno delo mu smrdi in zato se preživija le s sleparijami, tatvinami in vlomi. Vse kaže, da ima na vesti tudi drzen roparski napad rva šmartinski cesti, kjer je bil 25. julija oropan krošnjar Nikolaj Makar, ki sta mu dva razbojnika vzela 5700 din in krošnjarsko knjižico. Kogler se je nekaj časa klatil po deželi in se je 13. julija pojavil v Gornjem gradu, kjer je vlomil pri posestniku Ivanu Ogradi in mu odnesel moško obleko in 1000 din gotovine. Omamljen je tudi, da je 16. julija vlomil pri posestnici Mariji Sprunkovi v Savinji, kjer Je odnesel 213 din, 2 zlata prstana in denarnico. Dva dni pozneje je v Tem, občina Ljubno, odnesel posestnici Frančiški Visočnikovi 860 din, a 23. julija je vlomil pri Martinu Sedmaku pri Sv. Primožu in mu odnesel 559 din ln 3 zlatnike. Istega dne se je pojavil tudi v hiši posestnika Jožefa Kranjca pri Sv. Primožu in mu odnesel 2800 din ter zlat prstan. Nato je sedel v avtobus in se odpeljal v Ljubljano, kjer mu je pa najbrž kmalu zmanjkalo denarja in je skupaj z nekim pajdašem napadel Ni-kolo Makarja. Kogler je osle paril več ljudi tudi tako, da jim je ponujal saharin v originalnih zavitkih, v njih je bil pa le navaden riž. Istočasno kakor Kogler je bil v Ljubljani prijet njegov tovariš. 21 -letni knjigoveski pomočnik Anton Rodič lz Velikega Gabra* ki se je Skrival V mestu pod tujim imenom Slavko Zaje. Policija je postala nanj pozorna, ker je zadnje čase Živel precej potratno. Kupil si je 1900 din vredno novo kolo, iz previdnosti sicer na bratovo ime, 450 din vredno uro, obleko za 600 din ki precej perila, pri njem so pa našli tudi po-nikljan samokres znamke »Union«, kalibra 6.36 mm S Stav. 44.103, za katerega pravi, da mu ga je dal Kogler. Policija domneva, da je bil ta samokres ukraden in zato naj se lastnik javi na policiji. Zaenkrat zaslišujejo na pohciji Rodiča, ko pa bodo pripeljali Koglerja, bo z njim soočen in bodo prišle na dan prav zanimive stvari. Iz Ljutomera — Napredovanje. V višjo položajne skupino je napredoval upravnik pošte v Ljutomeru g. Fran Gregorič. — Tombole« Med letošnjima tombolami, ki jih prirejajo društva, so tudi številne tombole naših sokolskih društev in čet. Zadnja sokolska tombola je bila v nedeljo v Križevcih, ki je dobro uspela. Prihodnja sokolska tombola bo 8. septembra v štrigovi, znana po lepih in mnogih dobitkih. — SK>vo. Od Sokola v Gornji Radgoni se je poslovil društveni podnačelnik Jožko Senica, ki bo odprl pri Sv. Lenartu v Slov. goricah brivski lokal. Ob sloves« sta mu spregovorila društveni starosta br. Karel Mavric in načelnik br. Fran Stanov-šek. Odhajajočemu bratu želimo na novem mestu vso srečo in zadovoljstvo. — Knjige. Knjige Slov. Matice so prispele in se dobe pri poverjeniku g. Sta-novšku v Gornji Radgoni. — Tatvina kokoši. V zadnjem času se množe tatvine kokoši. Tatovi polove navadno vse kokoši iz kurnika, da je kurnik naslednjega dne prazen. Orožnikom se še ni posrečilo zasačiti jih. Treba bo strogo nadzirati perutnino pri tistih, ki jo kupujejo po hišah ter jo nosijo v gajbicah. .*+ . " A* HL.9 a ft** v 7 +1 e* • . * 'a ' t> o * xx Ok^ i> * a^ja"-d e "»»'•»'a" 3 t* ■ c — Sprememba posesti. Hišo Gabrijela zilavca v Gornji Radgoni je vaal v najem g. Feliks Cajnkar, ki bo jeseni otvoru tam novo trgovino z mešanim blagom in manufakturo. — Zopet tatvine. Jožku žitku na Moti 30 tatovi s strehe sneh nekaj opeke ter tako skozi luknjo prišli na podstrešje, kjer so si nagrabiti precej krušne in bele moke, čez en teden je gospodar zopet napolnil zaboje z moko, saj je odpeljal v mlin cel voz žita. Zopet so ga obiskali tatovi, postavali lestvo k strehi in prišli na podstrešje. Napohrfii so bih že devet vreč moke, ko je gospodar ftasHftal, da pes laja. Zbudil je domače, odstranili «o le-srvo .tatovi ao zbežali, na podstrešju pa je ostala samo ena ženska ki je splezala skozi luknjo na drugo stran strehe, gospodar pa za njo ter j0 je lovil po strehi. Končno 30 jo ujeli, jo zvezali in spravili v klet. Bila je to poljska delavka Kristina, ki je živela ločena od svojega moža z nekim Jožkom Stojkom iz Mot^. Naslednjega dne so jo hoteli izročiti orožnikom, opazili pa so, da jim je ponoči pobegnila, ker si je odvezala vrvi ter snela dvoje vrat. Zadevo pri iskru je OTOŽni-štvo. Iz Pttrla — Povečanje ptujske bolnice. Lani je l>il pri naši bolnici dozidan en Julijana<, Gosposvetska e, 12. OllA KLIŠEJE JUOOGBAflKA Stres 4 I6LOTVK8KI NAROD«, P©*«*, & arguata 1*». Siev. 174 Umrljivost in beda korakata vštric Poročila o življenju ljudstva v nekaterih krajih so od- Ljubljana, 5. avgusta V najširših krogih je vzbudil veliko pozornost Članek v našem listu o umrljivosti in rojstvu v dravski banovini. Številke nedvoumno dokazujejo, da življenjska sila Slovencev usiha, saj je v Sloveniji mrtvorojenih otrok največ, rojstev najmanj, prirastek prebivalstva v primeri z drugimi banovinami zelo majhen in umrljivost dojenčkov in splošna umrljivost zelo velika (glej »Slovenski Narod«, dne 14. julija t. 1.). Vsa ta našteta dejstva o demografskih, socialnih in zdravstvenih razmerah v Sloveniji nam dajejo pravico, da govorimo lahko o izumiranju Slovencev, ne samo o usihanju njih življenjske sile. Mrtvorojeni, padanje rojstev, velika umrljivost dojenčkov so rane na našem narodnem telesu, iz katerih narod krvavi in lahko tudi izkrvavi. Vse premalo pozornosti in dejanske pomoči posvečajo odgovorni Činitelji tem življenjskim problemom slovenskega naroda. Naše socialne zajednice, ki se predstavljajo narodu kot politične stranke, imajo na svojem partizanskem praporu zapisane vse mogoče parole in »deiajo za narod«, kadar so pri koritih, v vseh mogočih »smereh«. Zbeganemu ljudstvu kažejo nevarnosti za slovenski narod, a ljudstvo ne ve, da gre samo za nevarnosti posameznikov in klik, narod pa v resnici razpada in krvavi kar naprej. Zakaj usiha naša življenjska sila, zakaj izumiramo? Nismo še tako biološko degenerirani, da bi propadali zaradi take degeneracije. Ako bi bilo temu tako, bi ne bilo več pomoči. V resnici usiha naša življenjska sila, ker močan odstotek našega ljudstva dobesedno strada m živi v najslabših zdravstvenih razmerah. Njegova prehrana je nezadostna in nepravilna, njegova bivališča so legla socialnih bolezni, celi srezi nimajo zdrave pitne vodovodne vode. celi srezi po nekaj mesecev v letu dobesedno stradajo. Socialna bolezen ni samo jetika, socialne bolezni so rudi tako zvane avitaminoze in hvpovitaminoze, katere poznamo kot rahitide, živčno oslabelost, spaz-mofilije itd. Umrljivost dojenčkov, ki ima svoj vzrok v slabi in nepravilni prehrani, je največja v okrajih Dolnja Lendava. Murska Sobota, Maribor levi m desni breg, Ptuj — okolica. Konjice. Ljutomer, Slovenjgradec in Šmarje pri Jelšah. V teh okrajih je tudi splošna umrljivost največja v Sloveniji in znano je, da ljudstvo baš v teh okrajih najslabše živi, strada in gara kot živina. Naj več revščine je v teh okrajih, najbolj zanemarjeni so v higienskem pogledu. L. 1936 je Higienski zavod v Ljubljani v obliki sondažnega raziskovanja naše vasi proučil socialne, gospodarske in zdravstvene razmere v Prekmurju. Glede prehrane so bile ugotovitve vnebovpijoče. V Bretoncih revnejše družine kronično gladu jejo. V Molincih najmanj pol vasi »i imelo kruha. Otroci v šoli često izgubijo zavest od lakote in učitelj jih zdravi 0 skodelico toplega mleka, V vseh prekmurskih vaseh so ugotovili, da je hrana skromna, nezadostna in slaba. V Srednji Bistrici je bila skoraj polovica družin v aprilu brez kruha. Kavo sladkajo skoraj v vsem Prekmurju samo s saharinom... Na pomlad skoraj v vseh vaseh zmanjka kruha. V številnih vaseh kuhajo samo enkrat na dan, češ, da nimajo drv in ne utegnejo večkrat kuhati. V Doliču mnoge družine naravnost gladujejo. v Oomanjšovcih nima kruha ena četrtina družin od aprila do žetve. Higienski zavod je lani zbral tudi splošne podatke o prehrani prebivalstva po posameznih okrajih. Poročali so okrajni zdravniki. Najbolj žalostno sliko o nezadostni prehrani so nudili podatki iz okrajev, v katerih je umrljivost dojenčkov in splošna umrljivost največja. V okraju Šmarje pri Jelšah spomladi primanjkuje hrana vsem revnejšim prebivalcem. Beda je največja v zimskih mesecih. Zaradi predlanske toče je grozila lakota 3000 prebivalcem. Najrevnejše je prebivalstvo v občini Kozje, kjer kmetje pri najboljši letini ne pridelajo dovolj za svoje preživljanje. Prizadeti po ujmah stradajo. Beda in glad vladata v občinah Pilštanj, Podčetrtek, Dobovec in Tr-lično. Večina prebivalstva je tu do skrajnosti onemogla, izstradana. Občani iz krajev Sv. Florjan in Donačke gore so mali kmetje in bajtarji in večinoma stradajo. Ljudstvo je obubožano, ima komaj za sol, za obleko in hrano nima. življ« Poročilo za okraj Konjice pravi, da je hrana prebivalcev zlasti po/.imi nezadostna. V občini Konjice-okolira kupuje 90% prebivalstva življenjske potrebščine. V občini je ogromno število revnih in brezposelnih. Mnogi trpijo s svojimi družinami veliko pomanjkanje. V občini Oplotnica vlada veliko pomanjkanje. Nad 400 družinskih članov je brezposelnih, po večini so to kočarji. V občini Tepanje kočarji, vi-ničarji in kmečki delavci nimajo hrane pozimi in spomladi. Tudi v občini Vitanje trpe pomanjkanje mali posestniki, najemniki in delavci s številnimi družinami. V ljutomerskem okraju imajo slabo prehrano viničarji, katerih je nad polovica v mnogih občinah. Navezani so na d epu ta t-no zemljo, glavna hrana jim je krompir, ki ne obrodi vedno. Pozimi in spomladi poidejo zaloge in začne se pomanjkanje. Enako se godi kočarjem. Otroci vi niča rje v in kočarjev so zdravstveno zaostali. V občini Križevci so tudi vse revnejše družine brez kruha. V občini Ljutomer in okolici je 323 družin » 1393 člani tako ubogih, da potrebujejo javne pomoči. Polovica teh se ne more zaposlit i pri javnih đelih zaradi onemoglosti in pomanjkanja obleke. Viničarji večino mesecev v letu dobesedno stradajo. Nič manj strašna so poročila okrajnih zdravnikov o prehrani in pomanjkanju prebivalstva v okrajih Slovenjgradec, Maribor-levi in desni breg, Ptuj-okolica (v Halozah stradajo viničarji kakor tudi v Slovenskih goricah). Zdaj je odgovor lahek na vprašanje, zakaj usiha naša življenjska siia, zakaj je pri nas največ mrtvorojenih, zakaj umre toliko dojenčkov, zakaj je odstotek nesposobnosti za vojake tako velik (30°/o), zakaj so naši delavci onemogli, izčrpani itd. Dajte ljudstvu kruha, kruha in zopet kruha! Izstradana in zgarana mati rodi mrtvorojenčke, dojenčku ne more dati mleka iz svojih usehlih prs, ne more mu dati tudi kravjega mleka, ker ga ni ali ga ne more kupiti. Slaba in nezadostna prehrana ne bo naredila močnih fantov in mož, ki bi bili sposobni za težka dela, delovna sila praznega želodca je majhna, izstradano in podhranj&no telo omaga kmalu, zgarani, bolni in od revščine, bede in pomanjkanja Lzmozgani možje in žene umirajo zgodaj. 24 ur maroški sultan oOO let star privilegij Studentov v bivši prestolnici Vhod v visoko arabsko solo v Fesu Vsako leto imajo v Fezu, bivši prestolnici Maroka, veliko študentovsko svečanost. Ta dan je na visoki soli Mederse pouka prost Mederaa je visoka arabska šola, ki bi jo lahko primerjali z našo teološko-filozofsko fakulteto. Iz nje prihajata samo dve vrsti absolventov, eni postanejo učitelji na višjih šolah, drugi pa tako zvani talevi, kaj odgovarja našim javnim notarjem. Na dan svečanosti se z bero vsi študentje, tako da ni treba niti zanimati se, Če kdo manjka. Študentje izvolijo med seboj sultana, ki vlada 24 ur vsemu Maroku ter uživa ta čas vse pravice domačega vladarja, obenem mora pa seveda izpolnjevati vse njegove dolžnosti. Ima celo pravico pomilostiti enega na smrt obsojenega zločinca. Zločinca izpuste in potem ga ne zasledujejo več. Oblast študentovskega sultana sega tja do španskega pasu Maroka in obe vladi, francoska in španska, jo priznavata, kar je izrecno določeno v pogodbi o Maroku, sklenjeni v Algecirasu. čim je študentovski sultan izvoljen, sporoče to prebivalstvu s strelom iz starinskega topa na utrdbah mesta Feza. Istočasno prineso študentje svojega sultana na ramah na ulico, kjer ga čaka krasno osedlani mezeg, potomec plemenitega konja iz paševih staj. Sultan sede nanj in sledi mu častno spremstvo študentov tudi na lepo okrašenih mezgih. Seveda si preskrbe študentje za ta dan najlepše mezge, kar jim pa ne dela velikih težav, ker so to večinoma sinovi bogatih trgovcev. Med sflnim trušcem in hruščem, med piskanjem raznih piščalk, bobnanjem, kričanjem in tuljenjem jaha novi sultan po ulicah Feza, potem se pa vrne na univerzo, kamor so ta čas upravni uradniki v spremstvu paše in raznih drugih domačih dostojanstvenikov prinesli akte, ki naj jih sultan podpiše. Med njimi so tudi akti zločinca, ki ga študentovski sultan pomilosti, da mu ni treba umreti na morišeu. študentovski sultan podpiše vse akte sicer pod nadzorstvom uradnikov in dostojanstvenikov, vendar pa povsem neodvisno od njih. Pravico ima zahtevati vsa potrebna pojasnila, ni pa dolžan upoštevati priporočil in nasvetov visokih uradnikov. Podpisane akte pošljejo v Rabat, kjer jih prouče in potem postopajo po njih. Samo ime pomiloščenega zločinca sporoče javnosti, njega samega pa takoj izpuste. Maroškim študentom na čast je treba naglasiti, da nikoli na pomiloste surovega in krvoločnega morilca, temveč vedno nesrečnega človeka, kakršnega bi pri nas sodišče oprostilo ali pa vsaj zelo milo sodilo. Ta svečanost in oblast študentovskega sultana sega v 14. stoletje naše ere. Takrat so se bili v Fezu uprii Žid je pod vodstvom krutega židovskega trgovca Barucha, ki je hotel pomoriti vse arabsko prebivalstvo Feza, zediniti Žide, strmoglaviti sultana in proglasiti Maroko za židovsko cesarstvo, židovski upor je izbruhnil ponoči in prvi del krvavega načrta se je bil Baruchu skoraj posrečil. Pomoril je dve tretjini arabskega prebivalstva, drugi so pa pobegnili pred njim v Mederao. kjer so bih baš shrani v molitvi vsi študentje. Studenti z Jesenimi prebivalci SO se V Medersi zabarikadirali in Baru c h j ili je s svojo židovsko vojsko oblegal. Obleganci so se držali 14 dni brez hrane ob sami vodi. Sultan se je mudil ta čas v Meknesu in tam ga je našla vest o židovskem uporu. Pri sebi je imel le nekaj vojske in takoj ae je pognal z njo proti Fezu, da bi napravil rad. Hitro je poslal sle k vsem pasem, da bi mu prihiteli rja pomoč. Večino teh so pa židovski uporniki med pot- . jo ujeli in pomorih. Baruch je imel svoje upornike dobro organizirane. Komaj je prispel sultan pred Fez, ga je Baruch napadel in ujel v klešče, iz katerih ni bilo rešitve. Obkoljeni sultan je bil trdno prepričan, da je izgubljen, toda kot pravi musliman je pričakoval Barucbov napad z obeh strani, M naj bi se pričel po ori jen tajskem običaju pred jutranjo zarjo. Napad se je res pričel. V Medersi zaprti študentje so pa zvedeli, da je prispel sultan in da se bo vnela zgodaj zjutraj odločilna bitka. Komaj je Baruch pričel napad, so prihrumeli iz Mederse m v kratkem premagali peščico židovskih upornikov ter priSFl Baruchu za hrbet. Vnela se je krvava bitka, ki se je končala opoldne s popomim porazom židovske vojske. IfOben židovski vojak ni ostal Sv. Študentje so 14 dm gladovati m vendar so pokazali več hrabrosti, nego nultu I* »aa vojaka. Iz hvaležnosti je sultan takoj po bitki napisal listino, po kateri imajo študentje za večne čase pravico izvolita ta svo. vrst ot> vwnlr1 * ifcSet 11 h I laike* mirji j^ii sultana. Maroški sultani so se čntfB tako zadolžene študentom iz Feza za rešitev maroškega cesarstva, da so med pogajanji glede francoskega protektorata vztrajali na tem študentovskem privilegiju. Francoska vlada je pristala na to in ko je h&a doztjbJs Sklenjena pogodba velesil v ftljjua Ti 11111 o Maroku, je francoska vlada saima jata, ta privilegij maroških SPSđenlas; Nemčija meji na 14 držav Niso se Še pokazale v*e posledice priključitve Avstrije k Nemčiji- Ena rmjzantrrn-vejeih je, da ima zdaj Nemčija med vsemi državami na svetu največ sosedov. Po priključitvi Avstrije meji namreč na 14 držav in sicer na Francijo, Švico, Lachtertstein., Italijo, Jugoslavijo. Madžarsko, češkoslovaško. Poljsko, Litvo, Gdansk. Dansko, Ho-landsko. Belgijo in Luksemburško. Samo z dvema izmed teh držav ima ožje prijateljske stike in v desetih izmed njih ima nemške manjšine, Id jih zahteva več ah manj zase. Po rjovršini je Nemčija zdaj za Sovjetsko Rusijo med evropskimi državami na drugem mestu. Meri namreč 553.000 km2 in je prekoaHa Francijo, Španijo in Švedsko. Tudi po izgubi precejšnjega ozemlja na vzhodu in Alzaško-Lotarinške ima zdaj po priključitvi Avstrije 13.000 km2 površine več, kakor pred vojno lett 1914. Prebivalcev šteje okrog 65,000.000, poleg tega pa zahteva zase še okrog 5,000.000 Nemcev v sosednjih državah. Naj gos tej še naseljeno nem ško mesto je zdaj Hamburg, ki je prekosil Dunaj in Berlin. Glavna nemška reka je zadj Dunav, najvišja gora pa 3789 m visoki Grossglockner. O lasuljah Neki newyorški borzijanec je tožil lasu-ljarja za 4.000 dolarjev odškodnine, ker mu je oatrigel lase, ne da bi bil opazil, da nosi lasuljo. Borzijanec se tri tedne ni pokazal ljudem, ker ni imel lasulje. V zadnjem trenutku je pa tožbo umaknil, ker se je moral pokazati novinarjem in sodišču s svojo plešo in ker je lasuljar, ponosen na to, da je potegnil za nos tudi lasničarja, odklonil denar za novo lasuljo. Lasuljarska umetnost je tako visoko razvita, da ne preslepi samo lasničarja, temveč tudi mnoge zakonske žene, ki nikoli ne vedo, da nosijo njihovi možje lasulje. Kdaj in kako je lasulja nastala, ne ve nihče točno povedati. Že na egiptskih mumijah vidimo lasulje. Utemeljen je sum, da je nosila lasuljo tudi Kleopatra, ker je bila ta moda v njenih Časih v Egiptu močno razširjena. Tudi v starem Rimu so imeli možje raje svetlolaske in Rimljani so celo pošiljali svoje »kitarje« na bavarski sever nekako tako, kakor pošilja svet sedanje civilizacije na skrajni sever lovce po kožuhovino. Svetle lase so prevažali v Rim v velikih zavitkih. Največ lasulj je imela žena Marca Aureha Faust in a. Imela jih je baje 500 v vseh mogočih barvah in barvnih odtenkih. Moderna Faustina je bila slavna ameriška igralka Carterjeva, ki so njeni dolgi valoviti rdeči lasje vzbujali splošno občudovanje. Njeni oboževalci bi bili bridko razočarani, če bi bili vedeli, da so pripadali ti krasni lasje nekoč češkemu kmečkemu dekletu. Carterjeva je imela 10 takih lasulj in za vsako je plačala 3.000 dolarjev, za vzdrževanje in popravila je pa izdala še 20.000 dolarjev. Nov rekord Hvegerjeve Najboljše plavalke na svetu imajo nedvomno HoLandci in Danci. Če pogledamo listo svetovnih rekordov, vidimo, da so Danke in Holandke v večini, le tu pa tam najdemo še ime kake Američanke. Pred leti je vzbudila med športniki največjo senzacijo mlada HoLandka \Villy den Ou-den, ki je zlasti na kratkih progah dosegla več svetovnih rekordov in večkrat po vrsti izboljšala rekord na 100 m, dokler ni dosegla 1:04, torej čas, ki ga dosežejo le dobri ali celo najboljši plavaei, saj smo videdi, da so na letošnjem državnem prvenstvo v Ljubljani naši najboljši na 100 m plavati nad 1:05. Slavo dem Oudenove je pa zasenčila mlada Danica RairghJkia Hvegerjeva, ki ima zdaj za seboj ie celo vrsto svetovnih rekordov. Tudi ta piavalka je izreden talent. Tako se je lani postavila v plavanju na 200 m, ko je preplavala progo v 2:41-3, a zdaj poročajo iz Kodanja o njenem novem presenetljivem uspehu na 400 m. Sele nedavno je Hvegerjeva preplavala to progo v 5:08.2 in s tem dosegla nov svetovni rekord, a v nedeljo zvečer je pri plavalnem tekmovanju ta svoj rekord zboljsala na 5:06.1, torej na čas , ki jo uvršča ne le med najboljše plavalke, temveč tudi med najboljše pla-vače na svetu. Na državnem prvenstvu v Ljubljani je plavala edina naša tekmovalka Biro-Milinov 7:37.7, torej za već nego dve minuti slabše, a najboljši naš moški je bil Defilipis s 5:22.2. torej tudi za več nego 20 sekund slabši od Hvegerjeve. Tudi na Bledu v državnem dvoboju med Italijo in Jugoslavijo je Žižek, ki je bil prvi. dosegel le 5:07.6. Iz tega se vidi. da je Hvegerjeva res izreden talent v plavanju. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film > N A A VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Petek. -V avgusta 13: Naiovedi. — 13.20: OpaL danski koncert Radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zanimivosti: 10 minut za planine« (dr. A. Mrak). — 'JO: Chabrier: Espana, rapsodija (plo.-re). — 20.10: Ženska ura: Konserviranje sadja zelenjave itd. (ga. SUnonič). _ 20.30: Prenos simfoničnega koncerta Iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Angleške plošče. Konec ob 23. uri Sobota, 6. avgu»ta 12: Vožnja neznanokam (plošče).. 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vožnja neznanokam (plošče). — 18: Vesel delopuat (Radijski orkester). — 18.40: Pogovori s poslušaki. — 19: Napovedi, po ročila.- 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Pregled sporeda. 20: O zunanji politiki (g. dr. A. Kuhar). — 20.30: VIII. večer muzikomedidantov.— 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec (Radijski orkester). — 23: Poročilo o pripravah za XX. kongres kat. c