135. številka. Ljubljana, četrtek 17. junija. VIII. leto, 1875« SLOVENSKI NAROD j***** £vumi\ li<}n^Ioljkeuil1 dnevt?. P? P»»«nvkih, ter velja p« posti projeman, zi avstro-ogprske dežele za celo leto 16 gold za pol leta 8 eold. Y ietrt leta 4 gold - Za L|ublJano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold 30 kr., za en mesec I gold. 0 kr Za oSanif na iom . r^aM kraje, za mesec, 30 kr za cotrt leta. - Za taje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za gospode učitelje na 8udXh šol" hi za dijake velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po p.itl prejeman za četrt leta 3 gld. - ZaP oznanila Zf plačS od čS »topne pmit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska n*J ■eJBvoto traakirati. — Rokopisi se ne v-ačajo. — Uredništvo je v Ljubljani na colovški cesti v Tavčarjevi hiši" Hotel Evropa" tturavinitvu. na katero naj ae blagovoUjo posejan naročnino, reklamacije, oznanila, U j. administrativne rečf, je v „Narodni tiskarni" v Tavcarif rcarjevi hiti Rusija in Anglija. Dr. V—. V velikoj evropskoj politiki se je zgodil v poslednjem času prevrat, katerega nasledki se uže sedaj čutijo in ki utegnejo v poslednjem razvijanji tudi nam avstrijskim Slovanom olajšati sedanji neugodni položaj. Zveza treh cesarjev, nemškega, ruskega in avstrijskega napravljena po fcancosko-nemškej vojni kot pokroviteljica miru je razrušena in na mesto nje se pripravlja zveza rusko-au-gležka z daljšo perspektivo, da se tej zvezi pridruži Francija in najbrž tudi — Italija. Nemčija pa estane popolucm izolirana mej največjimi državami Evrope, ker tudi naše cesarstvo še nij tako propalo, da bi moralo kot vazal služiti svojemu najhujšemu sovražniku, če prav sedaj Magjar Audrassy hudi po tacib, za vsacega avstrijskega državljana, sramotnih potih. Kako je prišlo do tega, za Nemčijo osodepoluega prevrata evropske politike, nij nam treba obširno razlagati. Odkar so Nemci Francoze premagali, bili so obsedeni od ta-cega šovinizma, ki je še daleč presegal poprejšnji francoski šovinizem. Nemška podtika, ali upravo njeni voditelj 15.»mark je z največjo brezobzirnostjo povsod v Evropi dal čutiti svojo moč in oblast zlasti manjšim deželam, na pr. Belgiji, povsod je spletal intrige, hujskal narode in delal drugim vlada« VdakovEBtne nepriličnoBti. Bismark je tem lo-žjc tako postopal, ker je poznal staro prijateljstvo mej svojim cesarjem in ruskim carjem, ker je videl Avstrijo po notranjih ho-matijah oslabljeno, o sngležkej polit ki pa je vedel, da jej je prvo načelo miroljubje in popolna neutralnost proti političnim do- godjajem na suhej zemlji evropskej. Dobro je tudi poznal sumnost Angličanov proti Rusom zarad srednje-azijskih razmer, in Bismark bi ne bil tisti zviti politikar, da bi tega nirzenja mej Rusijo in Anglijo ne bil oa tajnem podpibaval. Položaj je bil na videz tako ugoden, da je smel Bismark misliti na dokončanje svojega pričetega dela, to je, na popolno pobitje Francozov. Vzlic strašnim izgibam v poslednji vojski si je Francija nepričakovano hitro opomogla, hitreje, kakor jo sam Bismark pričakoval. Ne samo, da so Frau-cozje onih pet milijard razmerno lahko plačali, oni tudi svojo armado tako naglo ob-orožujejo, da bodo do leta 1877 Črez eden milijon dobro oboroženih osv< t. ./.oljnih vojakov mogli na vojno polje postaviti. Bismark je izprevidel preteče, Nemčiji nevarnosti in izpoznal, da je trebz udariti po Franciji predno se ta popolnem okrepi. Upal je, da bode kakor 1. 1866 Avstrijo in 1. 1870 Francijo, tako tudi zdaj zopet Francoze izoliral in predao se druge države zavedo, stal z nemškimi vojaki pred Parizom. Celi časnikarski aparat, vsi oflzijozni pruski listi in z njimi prnsofilsko avstrijsko časopisje „N. P. P.", „Deutsche Ztg.w, itd. provincijalni listi celo, kakor graška „Tages-po8t" in vsi enaki so po povelji svojega velikega mojstra z »gnali vojni krik proti Franciji. Mislil je tako zdražiti francosko samo-ljubje; ob enem je tudi nemška diplomacija francoski vladi čuti dala, da Nemčija vidi nevarnost v izpeljavi f-ancoske vojne postave. Priznati se mora Francozom, da kot pravi patri jot je, kateri spoznajo ncmogoČnost uže zdaj se proti Nemčiji vzdigniti, ho rajši zadušili svojo opravičeno nevoljo, kakor da bi bili izpostavili svojo domovino nevarnosti pogube in poteptanja. Bismarku je tedaj izpodletela njegova mahijavelska nakana proti Franciji; nij ae mu posrečilo, česar je želel, da bi francosko vlado zdražil k ostremu odgovoru ter jo potem pred svetem dolžif, da kriva nemira in vojne. Francoska diplomacja pa je storila mojsterBki korak ter nakane Bimnarkove razkrila v Londonu in Petrogradu. Vsled tega posredovanja angleškega ministra vnan-jih zadev, potovauj-i kneza Gorčakova na strani svojega carj* v Berolin, skupni koraki angleške in rusko vlade za ohranjenjo miru, ohlajenje in oslablenje sedanje tri-cesarske zveze in očitno približevanje Anglije do Rusije. Car Aleksander, ljubinec ruskega naroda, za Petrom I. velikim, največji rogenerator Rusije, je sicer iz osobnega spoštovanja in zarad družbinBkih razmer velik prijatelj nemškega cesarja Viljema, a končno mu je blagost in moč Rusije vendar prvo ia kj;r gre za interese carstva, tam morajo molčati osobni obziri in čutenja. Nemčija se pred vsem neutralnosti in prijateljstvu ruske vlade ima zahvaliti, da je mogla v kratuh letih do take sile narasti. A še večja moč Nemčije in popolno zdrobljenje Francije ne more biti v programu Kini je, če neče sama sebe ustvariti sosedi, ki bi naposled pri prvej u godne j priliki svoje silno orožje obrnil proti prejšnjemu prijatelju. Riski car je torej v Bcrolinu izpregovoril resno svarilno besedo in Bismark se je moral udati in odstopiti od svojih bojaželnih nakan. Imenitni ta prevrat ruske vnanje politike vzbudil je v ruskem narodu veliko zado-voIjnoBt, katero izrazujejo veliki ruski časo- Jaroslav Vladimirovič. (1019—1054). Spisal po ruskih do ih J. Sto k las a.) (Konoc.) Najlepši spomin pa je ostavil JaroBlav v ruskej povesti v svojih delih notranjega ustrojenja svoje države. Ou je bil strasten bojevnik, pa tudi velik ljubitelj mirnega dela. L. 1007. so napali Kijev Pečenegi. Jaroslav je bil v Novgorodu, ter je brž pohitel na jug z Varjagi in NovgorodcL In čeravno so se Pečenegi približali z ogromno silo Kijevu, vendar so bili od hrabr.h Rusov popolnem potolčeni. Od tega časa se niJ80 ponavljali njihovi navali v Rusijo. Eu del Pečenegov se je naselil na ruskej zemlji in mi je bodemo kasneje videli v ruskej vojski služiti. V spomin te zmage je dal Jaroslav sezidati cerkev sv. So iije v Ki- jevu na tistem mestu, kjer se je dogodila ljuti bitka s Pečenegi. Cerkev sv. Sofije je bila sezidana od grških zidarjev in ukrašena od grških ume-teljnikov. N oglede na vsa sledeča preustrojstva in prikrpiue more služiti ta cerkev kot obrazec čistega bizantinskega sloga ne samo v Rusiji, nego i v celej Evropi. V Rusiji je to edino zidanje iz XI. veka, ki se je ohranilo precej v dobrem stanji. I! r/ni cerkve sv. Sofije je sezidal Jaroslav v Kijevu tudi cerkev sv. Irene, katere pa zdaj nema več ; tudi samostan sv. Gregorja je od njega ustanovljen. Razprostranil je tudi mesto Kijev, ter napravil tako zvana „Ziata Vrata" s cerkvijo sv. Blagovesti. Po njegovej zapovedi je sezidal njegov sin Via dimir v Novgorodu lepo cerkev sv. Sofije po primeru kijevske, samo v manjših razmerah. Ta cerkev je bila glavna svetinja v Novgorodu. Čas Jaroslavov je znamenit tudi v raz- širjevanji krščansko vere po vaih krajih Rusije. Takrat so uže izrasli potomci onih otok, katere je Vladimir dajal v šolo. Jaroslav je v tem pogledu nastavil delo svojega očeta. V letopisih stoji zapisano, da je ztnal Jaroslav v Novgorodu od starost in duhovnov 300 otrok, ter je dal učiti kojige čitati in pisati. Pošiljal je v vse podvržene zemlje krščanske duhovne, da narod pod-učujejo. V suzdalskej zemlji pa se je boril sam proti pogaustvu. Nastala je namreč v teb krajih huda lakota. „Volkvi" (poganski duhovni) so naučili ljudi, da stare žene pri sebi skrivajo žito in drugi živež. Narod se je vsled tega pobunil in nekoliko žen je bilo ubitih. Jaroslav je prišel v Suzdal, kasnil Volkve, ter je zaprl v tamnice, narod pa podučeval, da je lakota za kazen od boga, a ne Čarodejstvo starih žen. Krščanstvo se je začelo silneje razširjati v tej zemlji. Vedno globoČjc so se poprijemalo korenine nove vere v Kijevu in vsled tega pisi. „Golos" od 29. maja (10. junija) prinaša obširni članek o „možnej zvezi Anglijo s Rusijo", v katerem posvečuje sedanjo' politično položenje v Evropi in ohranenjo mira vsled posredovanja Rusije in Anglije. „Po-slednja nedorazniuljenja mej Germanijo in Francijo," piše „Goloa", „so podvrgli nekateremu izpitanju nad prijateljski zvez z našim najbližnjim zapadnim sosedom. Ko bi Ru sija odobrila mnenja, katera so se odkrito kazala v visokih berlinskih sferah, gotovo bi germanski polki v tem trenotku nže zopet stali na francoskih tleh. No Rusija teh mnenj nij odobrila, k temu neodobrenju je pristopila Anglija in mir je ohranjen vsaj za ntkaj časa". A „Golos" dvomi, da bi berlinske visoke sfere resnično odstopile od svojih vojnih namer. Zaveza treh cesarjev ne garantuje mira, ako eden teh zaveznikov sam misli na vojno. Rusija si nikakor ne želi vojne, da ne moti Bvojega notranjega razvitka. O Avstro-Ogerskeru, meni „G.", nij misliti, da bi koga napadalo. Germanija pa ima odkrite vojne namere. „G." potem pozdravlja približevanje Anglije do Rusije in upa, da se kmalu uredijo srednje-azijske razmere in da se obe državi zedinite v glav nih točkah srednje-azijske, kakor tudi iztočne politike. V Aziji Rusi ne bodo skušali svoje moči raztegniti v Indijo, ampak se omejiti na srednjo Azijo. V iztoku pa je za Ruse in za Angličane glavna stvar, da ostanejo Dardanele in Bospor odprte za obojne ladije. Dežele ob Bosporu, M a-mornem morji in Arhipelagu naj ostanejo temu, kdor ima boljšo pravico jih vladati. Končno izreče nGolosu, da je postopanje v poslednjem času ruske diplomacije bilo od ruskega naroda z navdušenjem in največjim veseljem sprejeto. „N aci o nalnoe ruskoje Čuvstvo toržestvujet (triumfira), ko gda na djelah Evropi skazivajetse m o g uš č os t ve n o j o vlijanije Rossij". Politični razgled. notranje dLe£ele. V LJubljani 16. junija. Na M>uiK9ji je bilo 15. t. m. obrav navanje pred dež. sodiščem zoper tistegi Wiesingerja, ki je ponujal se jezuitom, Bis marka napasti, in je bil obtoženec oproščen tožbe poBkušeoe goljufije. Hrvatski sabor je bil 14. sklenen. 0 njem prinesemo več v dopisu jutri. Proganjanje in zatiranje Sforufror traje dalje. Politični urad v Lipt. sv. Miklavžu je dal odstraniti iz društvene hiše „Slovenska Na-odna Beseda" ta napis. Beseda „narodna" je baje vznemirjala ogersko „državo." Te dni je pak imel konečno obravnavo pred peštanskimi porotniki urednik lista slovaškega „Orol," ker jo objavil pesem „Pest na pest," kakor odgovor k brošuri „Jelszavunk," v katorej se Slovaci imenujejo psi. Pesen res imenuje Slovakožerce morilce, rablje in tirane, katerim se morajo „polomiti rogovi," vendar inkrimirana pesen nij še napad na ogersko vlado. JNnffjarsUi „Kozordek" pravi: „Po najnovejših dogodkih je za Audrassv-ja dvorni zrak na Dunaji prav soparen in težak postal." — Bismark je šel na odpust, da bi le še njegov muli in poslušni famnlus Audrassv šel na odpust, in sicer na Ban hanski odpust. Vnaije države. l*4ttj.%htt je vložila te dni v hladno zemljo enega svojih najboljših sinov. Karel Libclt, ki n 5 poljske literature in znanosti, prvi bojevnik za pravice svojega naroda, je 9. junija umrl v Brdovem. „Izguba njega," — pravi „Dz. Pozn." — „prouzročuje občutljivo rane v vrstah ljudij, katerih Brco je toplo bilo za Poljsko, ki so za njo in le njej živeli v pravem posvečenji, ki domovino nikdar cijso zlorabili v svojo korist, kateri so povsodi umeli, za njo delati. Zatorej je bil Libelt zaradi svojih vedožnih in literarnih zaslug' sin cele Poljske. Revolucija leta 1841. je imela velik upliv na celi narod polJHki. Literatura, S9 ve da, zanimanje za družbena in politična vprašanja, to vse je izcimilo se iz zemlje, namočene krvijo in otresene po vstaji 1. 1831. Nij čuda, ka je ves narod poljski kar hrepenel po činih." V francoslecf narodnoj skupščini je škof Dupanloup 14. junija govoril o postavi glede višjega poduka proti dostavku Ferry jemu, ki hoče, da država podeljuje akade mične grade. Dupanloup je bil za predlog Parisov, ki hoče, da doktorstvo na Francos kom dele mešane razsodne komisije. Tudi naučni minister je bil zato. Pruski deželni zbor, ki je od 16 januvarja do sedaj štiri jako ostre cerkveno-politične postave proti katoliškim duhovni kom na Pruskem sklenil, bil je 14. t. m zatvoren. V Berlinu se je Arnininva, znana pravda začela 15. t. m. v druge j instanci obravnavati v neprisotnosti obtožeocevej kateri je bolan. Angleži, kakor se iz Kalkuto po roča, bodo imeli vojsko s kraljestvom Birma, ki se zanaša na pomoč Kive. Dopisi. Iz Vrsta 12. junija [Izv. dopis.] Sinočnja seja tržaškega mestnega zbora je bila jako burna. Zopet je pokazala laška stranka svojo nepravičnost proti našej narodnosti. Hermet je s svojo harlekinado pri svojih pristaših žel pohvalo. Seja je trajala dve nri. Prva točka dnevnega reda je bila resolucija slovenskega političnega društva „Edinost", ki energično terja, da bo s slovensko okolico uradu je v slovenskem jeziku. Resolucija je bila prebrana, in videti je bilo, kako je Lahe grizlo, da se ti pohlevni Slovenci tako možato za svoje pravice poganjajo in ne spć več narodnega spanja, kakor bi Italijani in Nemci radi. Baron Pascotini je predlagal, naj bo resolucija izroči delegaciji ali posebnej komisiji, katera bode to reč preiskavala in zboru poročala. Naš Nabergoj je naglasa), da društvo „Edinost" ne zahteva nič poBebnega in nič nepravičnega; da je magistrat dolžan ura-dovati s slovensko okolico v tem jezikn, katerega govori; poudarjal je na dalje, da to pravico za Slovence nže ne le narava terja, nego tudi Člen 19 osnovnih državnih postav, ker zagotavlja enakopravnost vseh jezikov v Avstriji, torej tudi opravičen je slovenskemu jeziku. G. Burgstaller omenja, da so dohajali slovenski kmetje k njemu vprašat, kaj da pomeni ta ali oni poziv v laškem jeziku, katerega jim je potem moral razložiti. Ako bi bilo v slovenskem jeziku pisano, gotovo ne bi b lo treba kmetom daleč hoditi povpraševat o obsegu pozivov. Govornik podpira predlog g. Pascotini j a in želi, da bi se okoličanom prišlo po kakem ugodnem potu s pravico naproti. Hermet, podpredsednik, je bil za ta večer za nalašč oddal predsedništvo, ker župan je odpotoval na Dunaj, in je 8 svojo navadno kričavoatjo, prazne laške kvante mlatil in take argumente na dan vlekel, katere bi vsak otročaj zavrgel. Tožil in grajal je ostro obliko resolucije, ker je nam prizadevano krivico naravnost v obraz govorila laškej krivičnoj stranki. Hotel je dokazati, da bi bilo slov. politično društvo „Edinost" vse drugače pohlevno pred mestno starešinstvo stopiti moralo. To se ve, on bi terjal, ako bi mogel, da bi okolica za vsako reč morala kleČepi aziti pri oholemu Lahu. bo se tamkaj zidali samostani za samostanom. Pomnoženje škofovskih stolić zahtevalo je tudi glavne stolice nad vsemi, to je metropolite. Zategadelj je utemeljil Jaroslav tudi metropolijo v Kijevu. Prvi metropolit za njega je bil Teopompt, ki je posvetil 1. 1039. Desjatinojo cerkev, vnovič preustrojeno po Jaroalavu. L. 1051. je bil postavljen mesto Teopompta po. zbora vseh ruskih Škofov za metropolita Ilarion, rodom Ras, znamenito nčen za svoj čas, kar trdi od njega napisano delo o „blagoslovu in zakona." Jaroslav sam je ljubil čitanje in besede književnih ljudij. On je poklical k sebi duhovne iz Grške in iz Bolgarske, ter jim je zapovedal, da prevedejo iz grškega na ruski jezik razna dela duhovnega h<»držaja; tudi so morali uže prevedene prepisa vati. Bolgari pa so prinesli soboj mnogo knjig pisanih starim bolgarskim jezikom, ki se sedaj nazivlje cerkven o-slav jamski. Na tak način je postala v Kijevu knjižnica, katero je dal Jaroslav umestiti pri sv. Sofiji. Jaroslav je imel tudi v mislih, da kneževski svoj rod prosveti, in iz tega cilja je dal on prenesti po utr jen ji Kijeva telo Gljeba v mesto, ter ga položiti s telesom Borisovim v Visgorodu. Od tega časa je začel ruski narod v Kijev romati, ter pripovedovati o čudežih, ki so se na grobu sv. bratov do-gadjali. L. 1044. je izvršil Jaroslav čuden obred: on je namreč zapovedal, izkopati iz zemlje kosti svojih dedov Olge in Jaroslava, krstiti je in potem pokopati v desjatinskej cerkvi. Jaroslav je skrbel mnogo za naseljenje v Rusiji. Ruska zemlja je bila obširna, ali malo ljudnata; tudi meje so bile od vseh stranij odkrito za napade sovražnih narodov. Vsled tega je zidal Jaroslav, po primeru svojih predhodnikov nova mesta, ter naseljeval v nje ujete prebivalce drugih bolj napolnjenih mest. Kijevski knezi so posebno skrbeli, da previdijo južne rusko predele a trdnjavami, kajti tem je največja nevarnost pretila od stepnih kočevnikov. Knez je bil vrhovni sodnik naroda, in sodili so se obtoženi na kneževskem dvoru po samem knezu ali po njegovem namestniku (tigu). Pisanih zakonov takrat v Rusiji še nij bilo ; Bodnije bo morale soditi po rodnih običajih. Na temelji teb običajev je sestavil Jaroslav b svojimi bojarji prvo knjigo ruskih zakonov, ki je poznata pod imenom „Ruska Pravda". V njej so navedene večjidel kazni, katere zadevajo razne prestope in razžaljen j a. Le-ta kazen obstoji v denarjih (vira). Za ubojstvo se jo mogel po njej maščevati brat za brata, sin za očeta, vnuk za deda. Ako se nij nobeden maščeval, plačala se je kneza „vira", ki je bila različno velika, odmerjena po svojstvu prestopka kakor t ml i o osobi razžalenega. Tako se je moralo plačati za vsacega slobodnoga 40, a za kneževega moža 80 „griven". Verjetno je, da se odnosi na A moti se. Okolica plačuje vse davke in pristojbine, torej jej nij treba prositi pravice, ampak terjati jo sme, in to energično, nikdar ne strašljivo. Hermet pravi naposled, da v Gradei in na Danaji ne občaje mestno starešinstvo v drugem, nego v nemškem jeziku. Trst je laški in torej je komunski jezik laški. Čveka dalje staro neumnost, da ljudstvo ne raz-nmeje „uovega slovenskega jezika" in predlaga, da naj se torej z resolucijo preide na dnevni red. Dr. Lozer priporoča predlog g. bar. Pascotinija in poudarja potrebo slovenskega jezika, kakor tudi korist cele komune, ki bi izvirala iz tega, če je Slovencem pravična. Nabergoj še odgovarja H.-rmetu, ki je dejal, da uradniki slovenskega jezika ne znajo, ter reče, da nij okolica zaradi tržaško-mestnih uradnikov ua svetu, ampak uradnici morajo hiti zarad ljudstva, torej zarad okolice, kajti vsak uradnik bi tu v Trstu moral hiti zmožen, govoriti oba deželna je zika, laškega in sloveuskega. Ou apelira še enkrat na pravičnost, katero morajo poslanci vedno pred soboj imeti, da bodo po pravici resolucijo delegaciji izročili v prevdarek, ter zboru potem poročali. Dr. C os o I o, razgri-zen duh, je hudo govoril proti predlogu in podpiral predlog Hermetov. Isto tako drogi govorniki levice. G. Wittman, Nemec, se je ta večer pridružil zopet Lahom. Po takih govorih in predlogih bode njegovo „domorodno društvo" izgubilo v okolici vso veljavo in simpatijo. Resolucija je bila dana na glasovanje. Predlog Hermetov je bil z večino glasov sprejet. Temu se nij čuditi. To je v TrHtu navada ali „U8Us." Moč je, kakor Nemcem, tako tudi Lahonom, več nego pravica. Po glasovanji se je še dalje govorilo. 0. Burgstaller je dobro govoril. Proti zadnjemu je nastala prava zmešnjava. Ko je dr. Lozar govoril, nastal je hrup, ker je Lahonom v obraz celo resnico povedal. Citiral je Hermetov govor iz lanske burne seje. Predsednik je opominjal galerije, in levica je sč stoli ropotala, vpitje je bilo prav laško, a dr. Lozar nij jenjal, dokler nij govora končal. V tem hipu je bila seja zaključena za ta dan. Na dnevni red prehajati z vsako slo- Jaroslavove čase dika (posebna) vira, ki se je plačala knezu od cele občine ali vrvi {od vrvi, s katero se je odmerila zemlja nadležne občine) v tem slučaji, ko se je dogodilo tej zemlji ubojstvo, pa ubijalca nijso poiskali. Ako je imel obtoženec zaprt biti, sodilo ga je 12 izbranih mož (porta). Še pred svojo smrtjo je razmestil Jaro-slav svoje ime po ruskoj zemlji. V Novgo-rodu je knježeval njegov starejši sin, ki je pa uže 1, 1052 umrl. V Turovu je bil za kneza postavljen njegov drugi Bin Jzjeslav, kateremu je oče dal po smrti Vladimirovej tndi Novgorod ter ga odredil po svojej smrti za velikega kneza kijevskega. V Cernigovu pa je knežil Svjetoslav; v Perejeslavi — Vsevolod; v Vladimiru Bolinjskem — Jgor, a v Smolensku — Vječeslav. Jaroslav Vladimirovič je umrl 20 f-jb. 1. 1054 v rokah ljubljenega sina Vsovoloda ter bil pokopan v cerkev sv. Sofije v mramorni grob, ki je ostal cel do denašnjega dneva. vensko prošnjo in terjatvo naše okolice, to je laška pravica, to je tist nemško-lahonsk liberalizem, ki sosedu nos reže in mu govori : „ne boj se!" Da pa drevo laške stranke v Trstu ne bode do nebes rastlo, za to skrbi duh našega časa, kateri goni kolo vedno okrog in kaže, da časi so izpremeoljivi. Zdaj gospodarite paševsko, potem pridejo na vaše mesto drugi gospodje ter bodo porabili orožje, katero vi zdaj upotrebljate — proti vam samim. Iz Itiiiiiiiiliti 14. juo. [Izv. dop.] Studilo se mi je, slišavši pred nekimi dnevi besede, koje morajo vsacega poštenjaka v srce boleti, zato pa naj mi bode dovoljeno, da obelodanim ljudi, ki zmirora ro e proti vsemu, kar je narodnega, zabavljajo čez vse kar je v čitalnici našej. Po nekem pogrebu so imeli fantje, ki so umrlega nosili in mu do hladne zemlje svetili potem neko pijačo, katere Be ve je tudi vince spravilo v burnejši pogovor, in tudi do naše čitalnice, in ker so bile različne misli sedečih, bilo je tudi različno pogovarjanje. Kar vstane krčmar g. L. in zareži, da kdor je v čitalnici nij nobeden nič vreden, razume se, da so bili nekateri tudi razžaljeni, pa upali si le nijso domačemu gospodarju ugovarjati. Vprašam li jaz g. L., kateri je več vreden, ali tisti udje, kateri imajo njega na žnori ali je on sam. — Svetujem Vam pa, pustite čitalnico našo v miru, in ne drezajte, ter prvo pometajte pred svojim pragom, potem ako vidite drugod, pomedite drugod. Druzega tacega imamo tudi še krčmarjs, kateri se tudi veliko usti zaradi čitalnice, kar se mi tako zdi kakor Dežmau drugi, kajti ta gospod G. bil je prej hud narodnjak. Zakaj je sedaj postal hud veternjak ? On je bil prvih pod-pirateljev snovaje čitalnico našo, on je bil vrli agent pri volitvah za narodno stvar, a zdaj je vrli agent nemŠkutarski in — v državni zbor že je volil in delal za nemški rajh. Kamenčani! Mi pa bodimo složni in pustimo take ljudi v miru, in hodimo v gostilne, koje so naše, izpustimo take krčme, take ljudi, koji so proti nam, kajti prijatelj prijatelja odvrne. Naše mesto dela velik napredek zarad romantičnih kamniških okolic, kajti že sedaj imamo polno tujcev pa de vedno dohajajo. Le škoda, da še nij toplic, katere mislijo narediti gg. Kecel &Prašnikar, kajti prišlo bi jih tim več v Kamnik tujih ljudi j, kateri se tudi radi včasih malo v vodi ohladijo. Kakor je razvi deti, bodo toplice jako velike, kar bi dajalo Kamniku lepo ime in razglas. Domače stvari. — (Štajerski c. kr. namestnik) je prišel 14. v Konjice, da si ogleda strašno nesrečo, ki je prebivalce tega okraja zadela po hudej uri, ter vladi nasvetujc, kako pomoči. — (Toča) je 14. t. m. močno pobila in dosti škode naredila v Želimljah blizu Turjaka. — (Mirenska čitalnica) na Goriškem napravi dne 20. junija ob 7. uri zvečer besedo s petjem, gledisno igro in tom bolo. — (P o me u potresa.) Od Krope na Gorenjskem se nam piše: Naš kmet navadno pr<*vi, da potres dobro letino, včasih pa tudi povotlenj pomeni. Vse drugače pa so izmo-drovale pobožne ženske duše na Črešnici v Ovsiškej fari, kjer Še nij nobene šole, In je župan baje prvi protivnik ustanovitve taiste. Te tercijalke pravijo : „sv. oče papež ne morejo iti ali pisati po celem svetu, zato je bil tri dni potres, da bi vsi ljudje tri dni za papeža molili". Izpred porotnega sodišča. i. V Ljubljani 7. jun. France Lavrič, sploh imenovan IUmšelj, 36 1. star, oženjen osobenjak iz Golč pri Litiji je v noči od 17. do 18. dec. 1873 Neži Vozelj na Sterminjivi i i njeni dekli Rezi Remec iz zaprte hiše in zaprte omare reči in gotovine v vrednosti od 31 gold. 18 kr. av. velj. in * v noči od 29. do 30. dec. 1873 grnn-tarju Matevžu Dolarju iz Ljubeka in njegovi sestri Marijani Dolar tudi iz zaprte hiše in zaprte omaro z vlomom zlate srebrne in papirnato gotovina v vrednosti od 558 gld. 87 kr. av. velj. iz posestva brez njih dovoljenja v svoj prid vzel in s tem se hudodelstva tatvine po tj§. 171, 173, 174 II. b in d in 17G II. a k. p., s katero se kaznuje po §. 270 k. p. krivega storil. Pri porotnej obravnavi je bil obsojen na 6 let ječe. (Daljo prih.) Narodno-gospodarske stvar j. kako s«- Npolno razvija in kako -Živi. (Prirodopisna študija, spis. J. Ogrinee.) (Daljo.) Ravno izlezle mlade bučele pokrite so z u jeznimi, belkastimi dlakicami; a stareje, o goli vši se, so gladke in čr u kast o- s vit le. Mlade letajo raje in pridneje bero, starejim pa menj škodi nepovoljno vreme. V dveh dneh ojači se mlada delavka dovolj, da izleti prvikrat navadno v topol po polu dno. Tedaj je zanimivo gledati, kako take mlade bučele švigajo iz panju, naj prej pozorno motreč žrclnico, potem oddaljajoč se v vedno večih nmikljajih veselo brenčeč obletavajo panj, dokler si dobro zapazijo njega in ulju jaka bližnjo okolico. Potem še le odle-tavajo medonosnega cvetja iskat sem ter tja daleč na miljo: tako izvrstno diše! Baš tako bučola vrnivši se uže prvikrat dobro pogodi svoj panj : tako dobro ima pamtenje! Spolno so delavke po anatomičnem prečkanji samice sč zamorjenimi jajnjeki. A dokazano je, da tudi one, posebno ako so izgubile matico, dobijo toliki nagon k raz-ploriivanju, da nekatere začno jajčica leči, iz katerih pak, ker nijso oplođena, vale se zgolj le trotje. Spomladi, ko bučele zunaj po cvetji dobivajo obilne paše, posebno hitro napreduje njihovo delovanje v panju. Delavke gradijo satje. Ali samo z medom hranene bučele morejo in hočejo satje delati, in še to samo tedaj, kedar imajo obilno paše ven zunaj. Ako se jim noter poklada še toliko meda ali sladora, žive sicer, ali ne kažejo napredka. Število delavk hitro raste. Panj se vse bolj in bolj polni satjem in bnčelami. Tako bi se kmalu prenapotnil včs panj, ako bi matica v tem časi ne dobila nagona rojiti: to je, po priliki z dvema tretjinama starih in mladih bučel, katero se ji prostovoljno pridružijo, zapustiti svojega dosedanjega prebivališča. Ker se pa dogodi, da tudi na pol polni panjevi nže rojijo, daje nam to dokaz, da vzlasti le težnja po razmnoževanji po-vaja matico na rojenje: ker le na tak način se po naravnem pota zarejajo nove matice in nove bučeline zadrnge. Poprej pa, kakor izleti roj, matica z delavkami vred poskrbi za bodoči obstanek panju, ki bi drugače vsled mene selitbe osi-rotil in poginil. Delavke namreč narede naj raje na zadnjih in doljn h straneh satja do 16 večjih lončkov, tako imenovanih matičnih zibe'jk, ali ruatičnjekov, v katere matica znese oplođena jajčica. Iz teh izlezle ličinke dobivajo od delavk obilneje in bolje hrane, po čemer se dogodi, da se iz njih razvij6 nove matice. Te so nekaj veče od ostalih bučel, nijso dlakaste, ali imajo daljši, nt menejši zadek z nosilom, skozi katero ležejo jajčica, in z želom, s katerim pa strupeno ne pičijo človeka, pač pak hitro umore vsako drugo matico. Da se pa prihodnje matice tudi oploditi morejo, narede delavke, otovrć tudi sat z večimi piskerci, trotov sat, a iz jajčic, navadno v take položenih, izvale se samo trotje. Ker je dovolj znan", da tudi neoplodene (neoprašene ali neobhojene) matice, ako se navadno zavoljo slabega vre mena nijso mogle spariti s trotom, vendar navzlic temn ležejo jajčica, iz katerih pa se vedno valu le trotje (za to trotovka), moramo sklepati, da taka, v trotov sat položena jajčica, nijso oplođena, to jo, plazeč se skozi jajnjekov odvodnik ne nijso nedoteknila trot-jevega semena v mehurčku. Matica more torej po svojej volji ali oploditi, ali ne oploditi jajčic. Trotje so nekaj večji od delavk, nemajo žela, ne delajo ničesar, izletavajo zamolklim brenčanjem navadno le v vroč po polu dne, ter so samo za to, da oplode matice. V to s v j ho imajo možka plodila; to je dve ledvici podobni spolovili, kateri izločujeti seme (sperma), potem dva cevkasta, semenska hodnika, katera se na »koro spojita v vzajemno cev, končajočo se v naprčeuo udo. (Dalje prih.) Ustnica »pravni*! tu. (i. 8. J. v Hotederšiču. Da Vam naš list tako neredno dohaja, nij smo mi krivi, ampak poštno vodstvo, katero po našej slovenskoj deželi take uradnike poslovati pusti, ki ne razumejo trohice slovenski. Vašo pritožbo smo tukajšnjemu poštnemu uradu naznanili. Ali bode v tej zadevi v naši deželi kmalu bolje, ne vemo, vsakakor pa je dolžnost imenovanega urada, da tako nedostopnosti odpravi.— Ali nij pravi škandal, da poštarji nevedo za Logatec V Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brel stroškov po izvrstni HeTalesciere in Barry 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, Blabosti in blcvauje pn nosečih, otožnoBt, diabet, trganje, sbujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega Bvetnika Dr. Attgelsteiua, Dr. Sborelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dedč, Dr. Ure, grofinje Castle-■tuart, Markize de Breban a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posobuo zahtevanje zastonj. Kratki Izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wnrzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Dn Barry v mnogih slučajih na-rradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi iii griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kam nju, pri prinadljivem a holehnem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem hoden j i v obistih in mehurji, trgpnje v mehurji i. L d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ue samo prt vratnih in prs nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člei mnogo ućef'h družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice. in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledć Rcvalescičre du B«rry /aestrausko, najbolje spričevalo. Dr. A n g e 1 s t e i n, tajni sanit. Bvetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpefn, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za Btraš-aiuai bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pntižiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po polnama zdrav. Viljem B u rk a r t, ranocelnik. M o u t on a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Ferd. 01 a u s b e rge r, c kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r Klinische W o c h e n s c h r i f t" od 8. aprila 1872 to lo: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalescičro). Dete je v 4. mesecu vedno več iu več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila oiJBO bila v stanu odpraviti: toda Revalesciere gaje jsdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dlisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo do Brehan, bolehajo Bedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 75.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. St, 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajsko, na skoro breznadejni prsui bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepro-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letno hramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledć hrane. V plohastih puiioah po pol funta 1 golđ. 50 kr , 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 fon ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revaleaoiere-Bisouiten v pušicah \\ 2 gold. 50 kr m 4 gold. 50 kr. — Revaleseiero-Chocolatee v praht) m v ploščicah ia 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold ri0 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta. 10 gold., za 288 taa 20 gold., — sa 576 ta» 36 gold. — Prodaje: Barry du Barrv 4 Comp. na »u. «%J1, W»ll£W«hga««e št 8, v LJubljani Ed sli.hr, v «radoi bratje Oberanzmey r, v Irw fciruKu Dioohtl & Frank, v Celo vel P. Birn bacher, v Lonci Ludvig Mflllor, vM»rib«r, H. H o r i 6, v Merauu J. B. Stookhausen, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-u» vi tali pri N. Šnirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v tiradeo pri bratih Oberranz-uiey r, v Teme £ varu pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. H al ter ju, kakor v vaefc mestih pri dobrih kfcarjih in upocorijahih trgovcih, tudi razpošilja dunajfka hiia na v jo kraju po poštnih .akazmeah ah" povzetjih. Lv&.&j£k& liorza 16 jnnija. (Izvirno tolografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gid. 10 kt Enotni drž. dolg v srebru 74 „ 10 , 1860 drž. posojilo.....112 „ 20 Akcije narodne banke 966 . Kreditne akcije London . . Napol. . . . . C. k. cekini . . Srebro . . . . 223 „ — . 111 . 35 . a . 8.;«/, . 5 „ 25 V, . 101 „ 85 Več sto centov suhega bukovega oglja najbolje vrste, na debelo ali na drobno, se proda v drvarskej zalogi na prejšuem Pajkovom tesarskem prostoru v trnovskem prečimo.*!ji. hišna št. 18 b. (916—-i) Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete <;ul»riel 1» i €•<•€» lija«, lekaija v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni pi'itN«'li. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in niajanje zob, zoper difteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. KftdOr gu enkrat poskusi, dal inu limlc gotovo prednost, s zlk vsiin enakim izdel-kom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje Olje, pošiljano na ravnoBt iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z čisto kemični h t varin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehneinu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani žolodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Glycerin-Creme. jo posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice iu kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalninii vodami, lepotičjein in lopotičuiiu sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Raj zevi pulver. Izključljivo iz vegeta- hiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar bo nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih Bredstvih iztlačcn. Učinkuje znamenito krepiluo in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazana istina iu vsaki bolnik, ki je lčk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje iu zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Naručila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti pofttnciuu povzetju. (132—86) Toijci. 15. junija: Rvropa: Porlic iz Dvora. — Bir-tov, Scbelak iz Trsta. Pri »ionu; Schinek iz Dunaja. — Protner iz Aleksandrijo. — Grafusk iz Dolenjskega. — grof Abriani iz Aleksandrijo. — Pavčič z gospo iz Siska. Pri Malici: Grieh iz Dunaja. — Herman iz Berolina. — Stadler iz Dunaja. — Bomer iz Gradca. — Menzel iz Dunaja. — Pfau li Trsta. — Koth-Btahl iz Dunaja. — Wasolovsky iz Brna, — Musquitter iz Dunaja. — Fišer iz Gradca. Pri Zamorci t Fišer iz Celja. I ■ «iJ lkol-n. (194—3) kavarnarji v Postojni, lsd&jatelj in nrodnik Josip Jaičič. Laatmna in tlak -Narodne tiskarne".