DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. lOM* ulicah št. 2. Naročnina m mierati pa opravništvu „DOMOLJUBA« SfoZm trg št. 6. - Naznanil ^"»prejemaj^in plačujejo po dogovoru. fiter. 15, V Ljubljani, 4. avgusta 1892. X.etnlic V. Katoliški shodi po Slovenskem. Vedno bližje jo čas, ko se snide prvi slovenski kato-ški shod v Ljubljani zadnje dni tega meseca. Slovenci e prav pridno oglašajo za vstopnice. Kedor se misli še glasiti, naj to hitro stori. Želeti je, da pošlje vsaka fara a Slovenskem svoje zastopnike na shod. — Ljudstvo sploh eveda se shoda ne bo moglo vdeležit1, ker ima večinoma redaleč v Ljubljano in ker zahteva vdeležba nekaj stroškov. Iz tega vzroka se snujejo že sedaj katoliški shodi a posamezne okraje, kakor so se prelepo vršili v Moravčah, mariji, Ribnici, Škofjiloki, Vipavi, na Brezjah in v it. Petru na Notranjskem. Skrbeti bo treba, da se taki shodi dovršenem glavnem katjl. shodu v Ljubljani vršd vsaki večji fari v poživljenje katoliškega gibanja. — oročali smo že, kako so se dosedanji pripravljalni kato-ški shodi lepo vršili po posameznih krajili. Posebno sijajna Bta bila sh ida na Brezjah in v Št. Petru na Notranjskem; Jato o teh shodih poročamo nekoliko obširneje. I. Shod na Brezjah. Lep je bil dan, ko se je 26. junja v prijaznih Brezjah fržil pripravljalni zbor za I. slovenski katol. shod. Veliki prostori nove romarske cerkve bili so napolnjeni do zadnjega kota. Bilo je ljudstva nad tisoč, večinoma samih "lih, gorenjskih krščanskih mož, med njimi mnogo duhovnikov, županov, učiteljev, občinskih odbornikov. Prizor '» je bil veličasten, kakor jih je b Io do sedaj malo videti javnih shodih, kjer se je zbiral slovenski narod, da razpravlja o svojih duševnih in gmotnih razmerah. V imenu glavnega osnovalnega odbora pozdravi [navzoče deželnega sodišča svetnik gosp. Ludovik Ravnikar ter predlaga kot predsednika shodu preč. gospoda grajskega dekana Jožefa Razborška. — Predsednik l*hodu v lepih besedah nagovori pričujoče, izraža svoje Veselje nad tem, da se je toliko vrlih slovenskih mož iz Ne Gorenjske zbralo na Brezjah. To spričuje, da Gorenjec je bil, je in bode tudi v prihodnje zvesto udani sin katoliške cerkve. Predsednik omenja, da smo se zbrali na svetem, ljudstvu slovenskemu priljubljenem kraju, katerega blagoslavlja Marija zavetnica naša s posebnimi milostmi materinske svoje ljubezni. Pod njenim varstvom vrši naj se tudi današnji shod, da obrodi za Gorenjsko obilnega sadu. K dnevnemu redu izpregovori prvi g. dr. Vinko Gregorič. Gospoda govornika smo že večkrat slišali govoriti, a tako navdušeno, tako prepričevalno ga še nismo slišali govoriti. Gotovo ju kakor nas druge tudi njega i nekako silo zvabila za seboj navdušenost, ker je gledal toliko množico vrlih mož zbranih pred seboj, ki so pazljivo sledili njegovim lepim in tehtnim besedam o prelepem uamenu I. slov. katol. shoda. Drugi govornik je bil župnik čast. gosp. Janez Ažman. Govoril je o katoliški zavesti. Ta gospod je zuau kot izvrsten govornik, kakoršnega se je tudi ob tej priliki skazal. Vzlasti se je odlikoval njegov govor s posebno domačo poljudoostjo. Omenjajoč besed Slomškovih: „ Pustite Slovencem dve reči: vero katoliško in besedo materino", razpravljal je gospod govornik, da prva mora biti vsakemu katoličanu in tudi Slovencu vera katoliška ker ona nam je podlaga v večni in časni blagor. Na tej podlagi smo Slovenci do zadnjih čssov složno delovali. Sedaj se je zasejal tudi med Slovenci razpor. Tega razpora pa nismo mi krivi, ki smo ostali vsikdar zvesti svoji katoliški veri in svoji materini besedi, marveč oni, ki so se izneverili katoliški veri ter povdarjajo jedino le važnost slovenske besede. Slovenci smo se do zadnjih časov složno zbirali v cerkvi, ki je bila in je skoro naša jedina zavetnica. Tudi sedaj se zbiramo še Slovenci v cerkvah, a mnogo jih je, katerih ni več med nas, ki se ogibajo cerkve, ki ne hodijo k maši, k pridigi, sv. zakramentom. Tukaj, 81 o ve n c i, začenja se naš razpor! Tukaj v cerkvi se združimo, tukaj se snidimo kmetje, rokodelci, doktorji, profesorji, učitelji, duhovniki itd. Zjedinimo se v cerkvi pri sveti maši, stopajmo skupno k mizi Gospodofi, spoznavajmo v svojem življenju svojo katoliško vero, tedaj bomo jedini, tedaj bo sloga sklenjena, tedaj bo naš narod složen in — srečen. Ni še naš mož, kdor govori slovenski, on mora tudi krščanski živeti. Zato pa nam treba katoliške zavesti, treba še, da odvržemo od sebe vso bojazljivost. Vera katoliška bodi nam pred vsem sveta, tedaj bomo tudi najboljši narodnjaki. Na to predlaga v smislu tega navduševalnega govora prečast. gospod mestni župnik Janez Novak soglasno vsprejeto primerno resolncijo. Zatem poprime besedo gosp. vodja, državni in deželni poslanec Fr. P o v š e ter z gospodarskega stališča točno pojasnjuje, kako propada gospodarsko blagostanje povsod ondi, kjer propada versko prepričanje in versko življenje. Nato posebe poljudno razpravlja o gospodarskih razmerah v Avstriji in po slovenski domovini. Vspod-bujal je naposled gorenjske može, naj se v obilnem številu vdeležč I. slov. katol. shoda v Ljnbljan', ker tudi ondi se bodo razpravljala gospodarska vprašanja, ki zanimajo vzlasti kmetovalca. Gosp. Janez V u r n i k , podobar in kamnosek iz Radovljice v lepih besedah priporoča predlog, naj se pri odseku za umetnost resno misli na to, da se osnuje tudi posebno društvo za gojitev prave umetnosti. — Umestni ta predlog je bil soglasno vsprejet. Gosp. Ign. Zupan, znani umetnik in orgljar iz Kamne Gorice, zahvalil se je v lepem govoru lokalnemu Listek. Ranok. (Spisal L. Koloma S. J., preložil Pr. Finžgar.) (Konec.) IV. Barba je srečno rešila nalogo. A biki je zares težka. Zakaj Ranok je bil divji ko mlad volk. Spomini na očeta, vlačugarsko življenje, zlobna mati, slabi zgled stričev — vse to je vplivalo pogubno na mlado srce ter prezgodaj budilo v njem strasti. Vender pa ga je preprosta žena, ki ni znala druzega, ko plesti plahute in odeje, ki ni poznala druge knjige, ko katekizem, vsega prerodila. Delo in vera sta bila pripomočka, s katerima je prestvarjala mlado srce. Zraven tega je imela še lastnosti, katerih zastonj iščemo pri mnogih odgojiteljih: Zdrav razum, bistro oko in trdno prepričanje, daje odgoja brez molitve zmeraj le enostranska. Tako je čutila, tako mislila in po tem ravnala. Nebo je pa rosilo obilnega blagoslova na ubogega Ranoka, katerega so ljudje zavrgli, nebesa pa ljubila Polagoma je izruvala vrla Barba strasti, ki so kalile v mladih prsih in zasadila mesto njih lepe čednosti. Za deset let je bil Ran6k spreten rokodelec in vzor prave pobožnosti, razumnosti in poštenosti. pripravljalnemu odbora in vsem govornikom, ki 80 Pr pomogli, d» se je shod na Brezjah tako krasno in 8|j vesno dovršil. Gorenjski možje, zbrani v tolikem štefj|, na tem shodu, pritrdili so soglasno stavbenemu predlogo t«, s tem slovesno pred svetom pokazali svoje pošteno katoliško in slovensko lice, katerega pred nikomur ne 8kri-vajo, a ga todi nikomur skruniti ne dovoljujejo. Predsednik shodu, prečast. g. dekan Razboršek zaključi zborovanje, spodbujajoč aavzoče, naj se v obil nem številu vdeleže prvega slovenskega katoliškega shodi v Ljubljani ter poskrbi, da bo tudi Gorenjska na 8hodn častno zastopana. Prelep shod na Brezjah ostane gotovo vsem vdele-žencem v lepem spominu; bil je nov in veličasten dok«, koliko je med našim ljudstvom katoliške zavesti, koliko zanimanja za katoliški shod. K sklepu izrekamo iskreno zahvalo preč. g. domačemu župniku Ksmerju za vso skrb, ki jo je imel s prireditvijo shoda na Brezjah. 2. Shod v Št. Petru. Poročati nam je zopet o sijajnem pripravljalnem katoliškem shodu, ki se je vrš I v nedeljo v Št. Pttru di Notranjskem. Reči moramo naravnost, da tako veličastnega shoda do zdaj še nismo videli. Zbor se je vriil pred hišo župana g. Špilarja pod milim nebom. Kam pa bi bili tudi spravili te neštete množice vrlib pivških mož, ki so se ta dan zbrali na katoliškem shodu? Bili je ljudstva gotovo nad dva tisoč in petsto, došlih od blin in daleč iz raznih krajev Notranjske, vzlasti iz dekanijt postojinske in trnovske. Nekoč je bil pozvan k beležniku (notarjih, da popravi in pripravi plahute in odeje za zimo. Mirno je sedel na tleh zaverovan v svoje delo. Vrata sosednje sobe so bila odprta, da je lahko videl, kaj sc godi v njej Mali notarjev sinček prinese zabojček in sede poleg njoga na tla. Polagoma ga odpre in jemlje varno a njega vsakovrstne stvari: hišice, hlevce, smereke, krave, backe in pastirje. — Vse to je kupila dobra mama svojemu ljubčku, da bi se kratkočasil. — Deček razpostavi hišice, uredi čredo, posadi smereke in uravna pastirje. Ves zamišljen je bil v svojo planino in posestvo. Tako zadovoljno je gledal na pristavo, ko bogat posestnik, ki šteje svojo številno čredo. Ne daleč proč je stal njegov starejši bratec. T> ni imel igrač. — Menda se nisla z mamo tako razumela. — Zato je zvedavo in malo zavidljivo zrl na bogastvo svojega brata. Vedno bližje ga je vleklo. Mali bogatin kmalu to zapazi in se nekam skrbno vzravna nagnit* se čez svoje posestvo, kakor bi je hotel braniti. Njegova skrb ni bila prazna. Zakaj starejši bratec ni še razločeval, kaj se pravi: to je moje, to pa tvoje. Kar stegne roko in odvede posestniku najlepšo kravo, prav tisto, kij« imela zvonček. To je bilo bogatemu posestniku že preveč Izdrl je smereko — kot nekdaj znani Peter Klepec-' koreninami vred in dregnil nasprotnika v nos. Kri je * Neumorno delavni predsednik lokalnega pripravljalnega odbora, župnik košanski, veleč, gospod M. T o r k a r, pozdravi pričujoče ter izrazi svoje veselje, da so se zbrali na shodu v tako ogromni množici. Po predlogu duhovnega svetnika in župnika iz Siavine, veleč. g. J. Saje-vica, izvoli zbor z vsklikom za predsednika shoda veleč. g. M. Torkarja, za podpredsednike pa deželnega poslanca Hinko Kavčiča, trgovca g. J. Križaja in gosp. Vičiča, župana postojinskega. Predsednik shodu predstavi zborovalcem vladnega komisarja g. 8t. Lapajne-ta ter izraža iskreno željo, naj se vrii današnji shod v lepem dostojnem redu, kakor je to pričakovati od zavednih zborovalcev. Na to naprosi gospoda dr. V. Gregoriča, da izpregovori o namenih prvega slovenskega katoliškega shoda. Z isto zgovornostjo in navdušenostjo, kakor nedavno na Brezjah, pojasnjeval je tudi v St. Petru posamezne tvarine, ki se bodo obravnavale na katoliškem shodu. Za njim se je oglasil nadučitelj iz Košane, gosp. Davorin Judnič, ter je omenjal gledč šolstva, o katerem je govoril g. dr. Gregorič, da na Notranjskem imamo katoliške, narodne ljudske šole, da torej o tem na shodu v Št. Petru ni treba še posebej razpravljati. Dr. Gregorič pa mu pojasni, da se prvi slov. kat. shod ne bode oziral samo na razmere na Notranjskem, marveč na razmere po vseh slovenskih krono-vinah ter da katoliški Slovenci v zvezi z drugimi avstrijskimi narodi zahtevajo tudi po zakonu za avstrijske katoličane katoliških šol. Zato pa da je na vsakem katoliškem shodn v Avstriji umestno in potrebno govoriti o verski šoli. O gospodarskih razmerah je poslušalcem prav iz srca in v srce govoril deželni poslanfc g. Ign. Žitnik. Razkrival je rane, ki mučijo kmetovalca ter omenjal pripomočkov, ki bi zabranjevali propadanje kmetskega blagostanja. V prvi vrsti tlačijo kmeta veliki davki z raznimi prikladami, pomanjkanje dobrih, zvestih poslov, tekmovanje ameriškega in ruskega žita, razne uime, razkosavanje zemljišč, neprimerno velike dote, zemljiški dolgovi z neznosnimi obrestmi, prosto ženitovanje itd. Glavni pripomočki v prospeh kmetijstva bi bili stalni kmetski domovi, primerna domovinska in dedna postava, cenejše zavarovanje proti ognju,* toči in za starost, mirovna sodišča za male prestopke, razbremenjenje z zadolžnicami, katere naj bi izdajale kmetiške zadruge, za nje pa porok bila država. Prva skrb bodi merodajnim krogom, da se na ta način tekom let poplačajo zemljiški dolgovi. Južna železnica naj zniža tarife ali pa se podržavi. Pri tej točki oglasi se v ist^m smislu gospod deželni poslanec H. Kavčič ter kot zastopnik tega okraja v deželnem zboru omenja delovanja deželnega zbora v korist kmetskega stanu. Poudarja vzlasti, da imajo v sedanjih razmerah deželni zbori le malo delokroga, ter da n. pr. vzlasti zaradi prostega ženitovanja, zaradi domovinske postave itd, kar posebno tlači kmetske občine, deželni zbori nimajo odločilne besede. Volilci naj bodo prepričani, da bodo njih poslanci vedno spolnovali svoje dolžnosti in storili v prospeh svojih volilnih okrajev, kolikor jim bo mogoče v tesno določenih mejah deželnozborskih pravic. — Gospod predsednik Mat. Torkar omenja nekaterih bolj lokalnih gospodarskih stvarij, o vrejevanju Pivke, glede pogajanja Pivčanov s Trstom o vodi Bistrici-Reki, o po* manjkanju vodnjakov, o pogozdovanju Krasa, o cestah itd., potem zbor soglasno vsprejme nekaj nasvetovanih predlogov. bolj razdražila duhove in pretepu ni bilo ne konca ne kraja. Hišice so bile strte, gozdovi poraženi, čreda razkropljena in pastirci, ki so se držali, kot bi imeli kolce v hrbtu, padali so od strahu. Tu se oglasi ženska, ki je skušala pomiriti otroka: »Čakajta I Cajta I Kaj je to? Ali pokličem Morano in Crtoga, da vajn vtakneta v vrečo in prodasta ciganom?« Ko Ran6k začuje ti imeni, dvigne glavo in kakor bi ga zadel mrtvoud obsedi nepremično. Deset let je že minolo, kar je Cul zadnjič ime svoje matere. Polasti se ga silen nemir in zona mu spreletava kosti. Zajedno se prikaže v sosednji sobi stara dekla, ki z leskovim oljem pomiri mlada paglavca. Nato hoče starka oditi. Rančk se nekoliko ojaCi in popraša: »Oprostite, ali poznate Morano in Črtoga?« »Jaz? — ne.« Odvrne hitro starka in ga osuplo gleda. »Pa ste prav zdaj govorili, kakor da bi ju poznali.« »E no, dva hudodelca sta, ki ju bodo jutri obesili.« Ko bi bila strela iz jasnega udarila pred Ranoka, ne bi se bil toliko ustrašil. Bled ko zid se nasloni ob vrata. Kolena se mu 9ib6 in roke povesijo. »Jojmene, kaj ti je, Rančk, ali ti je slabo ?« hiti starka. »Ali je res?« je djal Ran6k, ki ni čul starkinega vpraSanja. »Kdo je povedal, kje je zvedel?« »1 kdo drugi, kot gospod, ki ima pri tem opraviti in se je uprav kar vrnil iz S. Ali hočeš ž njim govoriti? V pisarni je.« Rančk proseče pokima in gre opotekajoč se za starko, ki ga vede v beležnikovo pisarno. Ta je bil prijazen, usmiljen gospod. Vznemirjenost, zmedena, pretrgana mladeničeva vprašanja so se mu zdela čudna. Pove mu, da sta Morana in Crtog pred desetimi leti nekoga oplenila in umorila. Prišli so jima na sled, dokazali grozno alodejstvo in ju obsodili na vislice. Ker pa še ni rabeljna, počakali bodo z obsodbo še dva dni. RanOk se je krčevito boril, da bi bil zatajil silno bol. Ali zmogla ga je. Omahnil je na stol, pokril si obraz in jokal kot dete. Milosrčni notar ga je skrbno popraševal, zakaj je tako žalosten. Ranok mu pove svoje življenje. Beležnik skuša pomiriti mladeniča, kateri je tresočim glasom vedno ponavljal: »Moj Bog, kaj mi je storiti?« Tako razburjen je begal okrog, da se je zmračilo. Domov ni upal pred nočjo, da ne bi bil vznemiril Barbe. Domov prišedši se je izgovarjal, da ga boli glava. Zaprl se je v svojo spalnico ter ves zm6čen padel na posteljo. Prišel je zanj bridek čas skušnje, čas trdega boja, za kateri nam je dal naš ZveliCar tako krasen vzgled na Na to je r navdušenem govoru razpravljal prav poljudno kurat trnjski k. g. Matej Pintar raimero med vero in narodnostjo/ Dokazoval je, da je sv. vera najdražji zaklad človekov. Dolžnost je naša, da aaoki katoliške vere praiiojajo vse naše ja»oo in zasebno živlieoje, to tembolj, ker f Slovenee aili toja sapa napačnega liberalizma, ki okuii naš Barod, ako se ji t pravem času odločno se postavimo » braa. Poleg sv. vere pa se je nam Slo-vencem boriti tudi za domačo slovensko besedo, ia katero neizprosno glasom temeljnih ustavnih zakonov naše države zahtevamo rtrcgo jedoakopravoost, kakor to zahtevajo načela krščanske vere. Lep U govor je bil sprejet z obilno zaaivte&o pohvalo. Gosp. A. K al a b izrazi veselje, da se je zbralo tako ogromno število »riih mož na katoliškem shoda v lepi edinosti, ter izjavlja željo, da naj bi vsikdar tako ostalo, naj bi ae Slovenci povsod združili v skupno delovanje ta svoje svete pravice, duševne >o gmotne. Zato pa potreba, da Slovence vedno iiveje prešinja katoliška uvest, da iz tesnih cerkvenih prostorov ponese Slovenec to zavest seboj v javno iivljeaje. Ver* katoliška je vredna, da se pona- šamo i njo, da »mo zanjo Bogu hvaležni, saj sprav ijt. Ijenje po oaukih katoliške vere sagotavlja i Slovence® duševni in gmotni napredek. 8 krasnim sklepnim govorom zaključi gospod pr^. gtdnik prelepo zborovanje. Kakor se je nekdaj po »loteadb tobonb vspešno vzbujala slovenska zaveat med narod, tako naj se sedaj po katolikih zborih širi io vtrjuje katoliška zavest. Hvala za to vsem vdeleieoeem daBašuj-ga sbod*. Pokazali ste s tem, da ste Notraojci res zavedni, kakor ste drugod na glasu. Z navdušenimi slava klici na paptfca in cesarja, kateri so tisočero odmevali, sklene gospod predsednik katoliški zoor. Iskrena, topla zahvala, da se je katoliški ikod i Št. Petru vršil Uko točno in veličastno, zasiuži lokalni pripravljalni odbor, na čelu mu župnk č. g. M. Torkir, ki je vse potrebno storil za lepo izvršitev katoliškega shoda. Posebe zahvaliti se je še domačemu duhovniku i. g. Si-tarju, ki je vkljab takim množicam vzdrževal ugleden red med ijudmi ter mnogo pripomogel k prelepi slovesnosti. Živeli vrli Notranjei, živeli njih zavedni voditelji! Kaj je novega po Slovenskem? Iz Škofje Loke. Smrt pobira, ne izbira, pravi resničen stanu; kmalu nato je umrl obče priljubljeni naš sodnik naš pregovor. V Loki smo imeli v kratkem času več zna- g. J. Skufic previden in lepo pripravljen za smrt. Bil je menitih pogrebov. Omenjali ste že smrti moogozaslužne rajni pravičen sodnik, upamo, da mu je bil zato milostljit prečast. bivše matere-prednice Benedikte v nunskem samo- večni Sodnik. Svoje premoženje je pokojni zapustil z» Oljski gori. To je odločilen trenotek. v katerem se človek popnč do junaka, ali pa propade kot neznačajnik. trenotek, ki mu ovije venec mučeništva krog glave ali pa mu pritisne pečat odpadnika na čelo ; odpre mu raj ali pa pekeL Utrujenost je zmogla srčno bolest. Mladenič je ležal zleknjen na postelji ter srepo gledal brlečo luč, katero je prižigala pobožna vdova pred podobo sv. Jožefa. Počasi se izvije Ranoku vzdih za vzdihom iz prsij, dokler ne zaplaka na ves glas. Polagoma se umiri in obmolkne. Smrtna tihota nastane, le lučica je zdaj pa zdaj zacvr-čala. Zmanjkovalo ji je reje. Tihi koraki se začujejo sem od vrat, ki so na lahko zaškripale, kakor da jih kdo previdno odpira. »Kdo je?« zavpije Ranok in se vzravna na postelji. »Jaz sem, sin moj«, odgovori vdova, ki je vstopila s prižgano svečo. »Ti se Se slekel nisi«, pristavi Barba in dene svečnik na mizo. Bleda luč izlije žarke po Ranokovem upalem licu, da je bil Se bledejsi. Dobra žena se prestraši, ko zagleda svojega rejenca tako spremenjenega. Prime ga za roko, potiplje mu razbeljeno čelo in vsklikne osupnena: »Ranok, vr6čieo imaš!« Ta dvigne prepaden obraz, pogleda temno okrog in reče doluy rčzno kar kratko: »Pojutrišnjem bodo obesili mater Morano in strica Crtoga.« Vdova se zgrudi na postelj in vije roke. Ranok ji pove, kar je zvedel in Barba je zdi ho vala: »Sveta Devica ! Sveti Jožef! Kaj nama je storiti?« Ranok je govoril le pretrgane stavke, nerazumljive besede, ki so tako čudno zvenele — ko trpki vzdihi. »Jaz grem k materi in pri njej ostanem, dokler je ne zagrebo«, reče počasi in okorno Ranok. »Moj Bog, ali si neumen!« zavpije Barba. »Neumen!« ponavlja Ranok. »Da, dragi moj! S tem uničiš svoje dobro ime in pokoplješ mene!« »Kako pa naj vendar živimo ?« vpraša Ranok nekam trdo, odločno. »Zakon je zakon, zame in za druge.« »Ni je postave, ki bi ti nalagala to dolžnost!« »Kako, ali naj samo dajemo dobre nauke, ne da bi po njih živeli? Ali me niste učili četrte božje zapovedi? Spoštuj očeta in mater! Ali se ne spodobi, da pokažem prav v trenotku, ko bo stala na sramotnem odru, da jo vendar kot mater Se vedno spoštujeta Tako je nadaljeval osorni mladenič. P™ 150 94 mu dvigale — silno se je boril sam seboj! Vdova m" je nemo zrla v obraz. Strah in občudovanje, žalost in ponos so ji zaprli besedo. Sklenjenih rok in rosnega očesa je gledala na Ranoka, katerega je vzgojila" domače šolstvo velekoristui družbi sv. Cirila in Metoda. — Nedavno je umrl tukajšnji posestnik g. Anton Gaber, ki je bil več let mestni odbornik in ud požarne brambe. Umrl je v najboljših letih. Imel je lep pogreb; celo iz Radovljice so prihiteli gasilci spremit pokojnega na pokopališče. — Naše gasilno društvo ima še vedno nemško .komando"; v slovenski Loki je to popolno nepotrebno. Želeti je torej, da na prihodnjem občnem zboru sklenejo gasilci, da naj ima njih društvo slovensko poveljništvo. V ta namen naj zavedni Ločani v obilnem številu pristopijo kot udje gasilnega društva. — Škofja Loka dobi v kratkem pod Kamnitnikom novo, prostorno pokopališče. Želeti je, da se vsa ta stvar izvrši vjedinosti in v lepem miru. Iz Moravč. Dne 24. julija je preč. gospod dekan T. Kajdiž blagoslovil v Zgornjih Kosezah novi veliki altar. Zbralo se je ob tej slovesnosti od blizo in daleč mnogo pobožnega ljudstva. V izvrstnem cerkvenem govoru nam je preč. g. dekan govoril o gori Kalvariji, kjer se je vprvič obhajala sv. daritev, o altarjih, kjer se sedaj obhaja in vzlasti o novem altarju sv. Štefana. Pohvalil je tudi radodarne soseščane, ker so tako blagohotno pomagali za novi altar. Petje med službo božjo je oskrbel čvrsti zbor moravških pevcev pod vodstvom nadučitelja g. J. Tomana. — Novi altar je naredil v romanskem slogu nadepolni naš rojak g. Andrej Rovšek in reči moramo, da je mojstru tudi to novo delo v veliko čast. Žito priporočam mladega umetelnika v podporo z novimi naročili, katera bo gotovo izvrševal v popolno zadovoljnost. Solčava. (Slovo in zahvala.) Z žalostnim srcem naznanjamo, da so nas junija t. 1. zapustili v obče priljubljeni v. č. g. Franc Zdolšek — izvolili so si namreč drugo faro St. Jurij pod Tabrom — kateri so nekaj nad 10 let v tej težavni fari opravljali svoje dolžnosti z veseljem, natančno in vestno. Bili so vneti dušni pastir ne samo v cerkvi, temuS tudi zunaj cerkve. Prizadevali so si vsestransko, da bi olepšali hišo božjo. Tako so dali farno cerkev fresko slikati, ki je zares kinč celi fari, pozidali so na novo podružnico sv. Duha, zelo lično cerkvico, pripravili so tri lepa nova bandera, oskrbeli cerkveno opravo in nazadnje so tudi naročili v Ljubljani lepo novo gotično monštranco, h koji so iz lastnega žepa veliko svoto darovali. Pa ne samo za cerkveno poslopje, tudi za drugo so lepo skrbeli ter zapustili v najlepšem stanu. G. Zdolšek so znali z ljudmi tako lepo ravnati, da so si srca vseh pridobili. Torej, preč. g. župnik, ne vzemite nam za zlo, da se Vam zahvalimo za trud, katerega ste imeli z našo faro, kakor tudi za vse lepe nauke, katere ste nam na srce polagali, kakor bomo tudi mi to storili vsikdar s hvaležnim srcem. .. . Cerkev Misij oni. (Dalje.) Preganjanje katoličanov v Afriki. Iz Porto-Nuovo, mesta v francoski naselbini zahodne Afrike, kjer se je d'vji in bojeviti rod Dahomej uprl zoper krščanskega junaka. Po dolgem molku dvigne roko, kakor za blagoslov in reče krepko : »Prav imaš, sin moj! Jutri pojdeva skupaj — pa •skupaj, da veš !« V. Ne daleč od tistega mesta stoji ob poti, ki drži na polje, mala kapelica. Močno železno omrežje jo zapira. Le redko kedaj je odprta — a bolje bi bilo, da bi ne bila nikdar. Priprosl oltar je v njej vedno črno pregrnjen, stene so temno poslikane. Iznad oltarja se pa dviga v nekakem skrivnostnem — skoro groznem somraku, ki polni vedno kapelico, slika Jezusa Nazarenskega. Težek križ ga je upognil, obraz mu je s krvjo zalit, trnjevi venec mu tiči z globoko vdrtimi trni na nedolžni glavi. Mesto suknje brez šiva krije Odrešenika — tujec bi gotovo osupnil — kaznjenska obleka, kot jo nosijo hudodelci, kedar jih vedo na morišče. Vsi obsojenci gredč tod mimo, pokleknejo pred Kristom in molijo kesanje. Kako velikodušna in tolažilna naprava je to — »krvavo znamenje« — kakor zove ljudstvo kapelico. Bledi obraz Zveličarjev nas spomni ostrega, mogočnega Sodnika živih in mrtvih, pred katerim bomo kedaj strahu in groze trepetali. in šola. francoskega namestnika, poroča neki dopis naslednjo žalostno novico: .Rod Dahomej je napadel mesto Badagnj, zažgal misijonske hiše; 3 redovnice in 6 belgijskih patrov je našlo v ognju svojo smrt. Poveljnik Riou udaril je na In glej, mogočno veličanstvo, sam Bog, ki sodi tudi pravične, kateremu še zvezde na nebu niso zadosti čiste, zapusti svoj prestol, da gre v obleki hudobneža naproti hudobnežu, izmečku človeške družbe, da mu je jednak. S svojo nedolžnostjo hoče zadostiti za zločincev greh. Le nekaj trenotkov, predno stopi obsojenčeva duša pred njega — sodnika, ponudi se ji — odrešenik in gori brezmejne ljubezni, da bi mu zašepetal tolažne besede, kot nekdaj desnemu razbojniku Tistega dne je bila kapelica odprta. Voščeni sveči sta motno razsvetUali skrivnosto temo. Pred znamenjem je stal duhovnik za črno pogrnjeno mizo. Na njej je sveto razpelo, pod njim plošček, na katerem je bilo zapisano: »Bog daj večni mir njegovi duši.« Ogromna množica se je zbrala krog krvavega znamenja ter metala drobiž na plošček — za svete maše. Nemirno se je zibala, kakor valovito morje, in votlo mrmranje in šumenje je donelo, kakor kipenje razdraženega morja. Prav res, da tiči v človeškem srcu nekaj krvoločnosti — zverinske lastnosti; sicer bi kaj druzega bolj vznemirjalo njegovo zvedavost, kot prizor — smrti. Slednjič udari ednajst. Posamezne glave se dvignejo iz množice ozirajoč se proti mestu. Kakor iskra spreleti tolpo izraz: »Že gred6!« — in še bo\j nepotrpežljivi so bili. Dahumejce, jih v eni uri zmagal ter zapodil v beg. Črnci so zapustili okoli 100 mrtvih in 30 ranjenih na bojišču, katere so v francoski naselbini prebivajoči zamorci do zadnjega pobili. Poveljnik Riou je ranjen." Taka poročila nam prihajajo iz zahodne Afrike. Poglejmo pa na vzhod in v osrčje tega sveta. Misijonski škof Hirth, doma iz Alzacije, obširno piše v nekem pismu na svoje stariše, kako so zavezni mohamedanci in angleški protestantje pustošili naselbine katoliških zamorcev v kraljestvu Uganda. O tem hočemo mi le nekaj sporočiti. Angleški protestantje sovražni katoliškim zamorcem v kraljestvu Uganda nahujskali so mohamedanske zamorce sosednega rodu Vaganda zoper te, ter jim dali celo orožje, da naj bi katoličane napadli z vojsko. Dne 24. prosinca t. 1. vnela se je strašna krvava bitka, po katerej so se morale čete katoliških zamorcev umakniti, ker so bile premalo ali bolje le za silo oborožene. Zmagalci zažgali so sedaj vsi besni cerkev in zamorske koče. Mnogo zamorcev je našlo v ognju svoj grob. Ostali katoliški zamorci so pa zbežali s svojim kraljem in škofom proti obrežju Viktorije Njansa jezera. Toda še-le 30. prosinca pnplovilo je nekaj ladij k obrežju, katere bi popeljale na odrešitev čakajoče v varen kraj. Že so spravili nekaj najbolj dragocenih stvarij na ladije ter ravno hoteli odriniti, kar jih napade okoli 12 sovražnikovih ladij, katere so plule proti otoku. Kralj prime škofa za roko ter ga vede od ondod. Vsi ostali so se spustili za njima v beg. Kar ni padlo pod gostimi svinčenkami sovražnikovih rok, dospelo je srečno na drugo stran otoka, kjer so bili varni pred gostim svinčenim dežjem. Toda kaj se zgodi? Semkaj je pribežalo okoli 400 oseb. ki bi se rade prepeljale, ladij je bilo pa le malo; zatorej poskačejo vsi v morje, da bi vsaj ua Iz mesta se je valila druga množica — znamenje, da se je pričel sramotni sprevod. Zategnjeni, razklani glasi rogov, na katere so trobili jezdeci delajoč prostor, doneli so tako mrtvaško, tožno, bridko! Za jezdeci je šel Črtog. Dva patra sta ga spremljala. Imel je črno suknjo dopetačo; a bila je vsa blatna. Zakaj besneč se je dvakrat prevrnil na tla. Odkar je bila Morana priznala hudobijo, ter sta bila obsojena, tresla ga je vedno silna togota. Ko ga je sodnik vprašal, česa še želi pred smrtjo, viknil je kakor obsedenec: »Morane, da ji razmesarim obraz in porinem nož v prsi.« Zajedno je pa vrtil s sesedeno krvjo zatečene slepe oči in rožljal ter krčevito natezal z verigami. Ko pridejo do krvavega znamenja, poskušata patra na vse načine, da bi vzbudila kes v njem. Toda vse zastonj. S silo ju porine od sebe in ostane do smrti stari trdovratni grešnik. — Za Crtogom pripeljejo na lesenem vozu Morano. Ko klada je ležala na otepu slame. Ob njej je sedel Ran6k, opiral z levico omahujočo glavo ter neprenehoma tolažil svojo mater. Na drugi strani je sedel duhovnik, ki jo je spovedal. Tudi on jo je opominjal, tolažil ter ji kazal Odrešenika križanega. Neusmiljeno počasi se je motovilila lesena, škripajoča taliga skozi množico. Od vseh strani se je čulo ladije prišli. Toda mnogo njih je našlo smrt v valovih. Kralj in škof sta se pririla s težavo v eno ladijo, od kod« sta kmalu opazila, da se sovražniki bližajo k obrežju. Vendar so prebivalci hrabro branili otok pred napadi sovražnikov do večera. Misijonarji, ki so na otoku ostali, vkrcali so se z ostalimi katoliškimi zamorci v novo zgrajeno ladijo; a ladi.ja se je topila vsled prevelike teže. Moran g0 tedaj zopet ua otok nazaj ter so združeni pregnali mohamedanske Vagandce z otoka. — Take in jednake nevarnosti morajo pretrpeti misijonarji v Afriki. Zgoraj imeuovani škof piše: »Grozna nesreča zadela je nas v Ugandi. Mohamedanski (Vagandci) zamorci iz rodu Vagaude so katoličane, kateri so bili že pr^j dalje časa preganjani, deloma pomorili, ali pa na vse straui razkropili. Kralj Mvanga, škof in 17 misijonarjev ž njim moralo je bežati pred divjimi zamorci iz dežele. In vsemu temu so vzrok anglikanski protestantje, katere podpirajo agentje angleške družbe. Nikoli še niso muzelmauje toliko ' ljudij odvedli v sužujost; vsi krsti so se morali za letos odložiti; okoli 5000 oseb prestalo je to leto čas poskušnje za sveti krst, iu od tega ostane še 50.000 katehumenov. Tam, kjer je bilo poprej kraljestvo katoliških zamorcev, vlada cedaj mohamedanstvo, za katero Angleži iščejo kralja, da bi mu izročili novo pridobljeno deželo.14 Misijonarji iščejo sedaj rešene, a na vse strani razkropljene katoliške zamorce, da bi jih zopet združili v novo naselbino. Podobe iz življenja. (Dalje.) 25. Zamenjeni pismi. Ako povem, da je v starodavnem mestu K. živel še pred tristo leti kolar Matej Sirovec,' že dve leti vdovec, s pomilovanje in občudovanje, vzdihi in tožbe — vse je čuteče zrlo junaškega Ranoka, ki je pozabil zlobnost Morane in v njej spoštoval in ljubil do konca le svojo mater. Pred znamenjem obstanejo. Duhovnik in Hanok pomagala Morani z voza. »Mati, obudite kes in molite vero!« reče proseče Hanok. Morana debelo pogleda sina in zajoče. Nesrečnca ni znala vere. Ranok jo glasno narekuje in mati ponavlja ihteč se. Ko odmolita, blagoslovi duhovnik, ki je stal pred znamenjem, Morano in se pridruži sprevodu. Sredi polja so se dvigale vislice — goli, straSni stebri. Pod njimi je stal na vzvišenem prostoru mož, ki je bil groznejši od smrti, katero je delil, — rabelj. Ko ga Morana zagleda, zavrtč se ji osteklele oči, zobje ji zaklepečejo in kakor vboga žival se zarije pod slamo, da bi ubežala smrti. Ranok jo dvigne, objame zadnjič in pokaže na oder: »Mati, glejte, vaša kalvarija!« VI. Urugo jutro obišče nenadoma neki tujec vdovo Barbo. Bil je majhen mož, z zlatimi očali, plešast, P» svojim sinom tudi Matejem, in da je imel za sosedo vdovo Kobeljevo Barbaro, ki je s hčerjo, tudi Barbaro, stanovala nekaj streljajev od Širovčevega doma, se bo morebiti marsikomu čudno dozdevalo ter bo morda dvomil o moji resnicoljubnosti, češ, da bi jim zopet katero rad obesil na nos. Toda takega malovernega Tomaža pošljem v starinske zapisnike starodavnega mesta K., kjer so za-belježeni vsi dokazi, da je resnično, kar trdim. — Nepri-jetnejše bo za-me, ako mi prijatelji ne bi hoteli verovati, da se je mladi Matej Širovec zagledal v mlado Barbaro Kobeljevo ter da je vdovec stari Matej Širovec prav resno mislil pred pustom oženiti se z vdovo Barbaro Kobeljevo. Za to trditev namreč nimam v mestnih zapisnikih nobenega dokaza; upam pa, da to ne bo pretežko verjeti, ker se večkrat kaj tacega ali enacega prigodi na svetu. V soboto po srednjepostni sredi je prišel Širovec sin s polja domov. Zaprl se je v hišo, izbrskal je iz stare omare kos orumenelega papirja, s težavo je oprtil pero na držalo ter začel pisati. Dasi je pismo pisal svoji mladi nevesti, vendar mu je pisanje šlo le počasi od r6k. V tem pismu ji je mladi Širovec zatrjeval, kako rad da jo ima in da jo bo gotovo vzel v zakon kakor hitro mu oče iz-roče posestvo. Naposled jo naprosi, naj ga v nedeljo popoldne po krščanskem nauku počaka za vrtno mejo, da se o tej stvari natančneje pomenita. — Z velikimi težavami je vravnal pismo ter je povezal z rudečim trakom, da je prilično izroči nevesti. Skoro v istem Času pa je tudi vdovec Matej Širovec ukvarjal se v svoji sobi s pisanjem. Človek bi mislil, da bo kot dober gospodar napravljal kake račune. Toda danes staremu Široveu niso računi v mislih, pač pa mu roji po glavi misel na sosedo vdovo Barbaro. Sporočiti ji mora ne da bi bil star, z lepo palčko in gladkimi roko- vicami. Uljudno pozdravi Barbo, nazivajoč jo »dobro ženo«. Ko pa zagleda Ranoka, objame ga in mu reče »junaški mladenič«. Ta možiček je bil urednik znanega lista s podobami. Hotel je podati občinstvu sliki Morane in Črtoga. Ker je pa vse govorilo o neizmerni otroški ljubezni Ra-nokovi, in so ga hvalili ter slavili kot izgled junaškega sina, hotel je seveda tudi njegovo sliko podati zvedavemu občinstvu. »Kaj, moja slika v časniku! —Ne, nikdar!« Tako je rekel osorno Rančk uredniku. Ta ni pričakoval takega odgovora. Ves iz sebe hiti: »Tako pomislite vendar! Junaštvo, vaša otroška udanost, ljubezen — vse to zahteva, da svet o Vas zvč in vse o Vas govori. Potem se pa tudi nekaj — zasluži!« »Ce zaslužim stotak ali nPo mojih mislih je pa tak človek največ vreden, ki vestno spolnuje svoje dolžnosti. In tak je Ranok. Bil je slabo vzrejen, a delo in katekizem sta ga spremenila.« »Pojdite, učeni gospod«, končala je Barba svoj razgovor, »budite ljudi na delo, učite katekizem in osre čili boste ljudstvo brez učenih knjig z desetimi božjimi zapovedmi!« Rančk pa je ostal veren in delaven mož, ter je mnogo molil va svojo nesrečno mater. Sut- snsis oioc. .s. - e : iša i r« . auiiiu ■iji - SjUr-eC". i' ft # A^ič- — » rili ia ;UriD ste i. r-.-in* rr-:. * T Lttics.a U> e tli l^tel ..-.in- V«,.-. Afli-s. r- u. i-Jii1' air-i *sje i ~ a iluau^"* a i - soh Goii* h- i> unč o*: ss. a.»i u - a«, p-T.iria a fik^zr r r- '•-»u osni. a» i.*« k.j« jeci. " atiiT. ši * aK-au^A ^mt a jl^i d ♦sen* liiiMK: «ČC r w av- usir-t nu; ii irt. b u mih j* u» « ZBbB irr« E.-**; « • >■» i ii-u — if iin. » ai+i ii" - r-~. — r.i r im>««rTii-. * r:'' - m — frTptSi S*. £ i: i • - i.i i -1 . i - • -i. x - r-3*ss:is»f2 'Kam »m.* t»uii» iirrui- j^u -- -itii iiir ♦ iuiiia ■»TSL sksbiii j-.uiuii. j^iafc^ ira^i*. ■ ■ ■ za 5r~:ui uit.--?. JL-* snvu-f r »i sau umt«>«-di ii -rjscnati muaikmi Ssua » ccrr.uL. i - —mi ua-viti. T-iet r- ■ TI..; inuii'?*; _•»«. ——e s*® "'fc*' a. K i J2i - It- ~Ui iT 77J'- iSfi., ix3E.„ Ifc b -ET-sT »T T. -7~J2 - uTOc a «om.i sat* t sacrtiii » ih;u .maim* u itcjBr » fcunr« rimi k I« _,:iii..UL. hi w imrfu -aiiMUim jr miri a « -»saLiu ir-rtflMi «« »• tr-ui w au « n a, -T-jif. z Hirmci Vtk-M ir h a « tu^tar p -Jtr ir-ai::inm. jriUie* !«aqt c j^. iOKt Hii.inni iremte uic^ -i in«'!fu-x uun .iii i i i o „i.!iiing»r » iii u-*a oiiiui^IUL. ». » • uma emsBti* »i touui«..- ^•rtr*-' w irr«t unn iir-arw>Tn»«i a« r* n.__ :-viu -in:*: - ir-r» ,»>iiiiLi«»r is f««; > Mmn^ i*. ""-raii *'• ir-j n U -«»>«». »Ifttaao A ir:^ lr. M«Km»ulit I Men jr*t j' w£k »Ti.JJfcli* »ai. iu m fT«auk._____,, i' rfef ir^t« ji«aui : ir--iin -ir-i»ini ra a^ir- ?r .«in unt'Mta.1 «* tt iai^iti Mora E; fl iiuiii ia .Ji,mi 4-ii aai-o. k »-ob a*., -sa i.-aju-r Ceeflucsv uu at ertm. ut ■ i-to-iaHUi. m apuiui / iia«® »• inuwat«u. iuu a a»ui ! rn-cana - i ii — Lau. i m injfri«k:i « j., . «n~t — (H laiuii.^*- »sarv. aa: izbh X. I - * . Jta-iil ik. T sTli i X rr Er-i JTJ» lf~ j,. ».z rr..- s.-iiac j,. .... bpy,i r«t9id i. — fa- >r:r- iiii, — fc ^ : u, „ j. ^^ = ii-^.. ^r r. asn. r ^ a^jju OttiiZ. ic£ Milili;: fcr-flUJt^ u ^ : u feof- . wmi. w srmiii ct^h-.. a u a jt. ^ £ i --- M - ^-SJi,« Tini?- J*. Lub » i;rr u. £ » j, " ^ . .HT • _ jj- •'>niiistran ni a icjfrar. tw*-:i u tf ik «hod«. šn-a - rji» » R*M UMIrt «MM- rw ■tr~trftcnr. i " a»T»- T*ln aiAua£- t""T» » Oil B— " «mii u an :nu ^ , l- Ttnvm. Ia h u. i- l^ua Utsoii,' - D UttU Li n Mt USTfCia ana,,r=*1' Dr~ *» nui-nt r-tuii * man sum;. . ' • :«li 2 Ii l i 1 .. i.nittisuMi fc^ii. - mu. 4,*..j. 1 w ^au^ea aeiw.i-4ii i. TiiUr.l. »T »lili »fS-T - ^,-Oii.,^ t » iOMTO - ^IMJKa". C i V. ^ ;.£ - ^^ ^ JJHa I. * I l Ju' t u UTr m i. t —* r "KBW LUfiac.jsr^ « jj.-.-nMfci; JsaHt MU - i'- >• * ' * T ^ " i t - I • ur; . .t.HO U • i: Jfc.lW-Bt -J. * i.a-ta it- i. n? ?» ir L««a. I-ITu ^ -1,».. u. mbu. JTUI . - 11 -- Jnt.'*tBa. * ^n-a. L-t,, }.,-! i i ir - i l ■ - ♦ j Komiatm m. ~ a i. 5 -r-a . i a- i l s n . - »J.!-SO '-u: - i i: iS ui. rit. * ri. Inutrt-niiitT / Jan»-'" iia-rttt nr 1 « • iOSr«« »r iuiMfrtl. * SIPO* uistraturo dekanije v Rimskih Toplicah ; čast. g. Fr. K ene, župnik na Sladki Gori, pride za provizorja v Razbor; č. g. And. Keček, kapelan v Trbovljah, je premeščen v Leskovec, na njegovo mesto pride č. g. dr. bogoslovja in modroslovja Anton Medved. (Iz Vodic) se nam poroča, da je duč 17. julija blagoslovil ondi mil. g. pfošt dr. Auton Jarc ličuo kapelo, katero je pohvalno izvršil kamenar-mojster gosp. Alojzij Vodnik, in novo prekrasno podobo lurške Matere Božje. Slavnosti primeren, lep govor je govoril cerkljanski kapelan g. EV. Krek. Cerkvene t« slavnosti vdeležila se je ogromna množica pobožnega ljudstva. Nova lurška kapela v Vodicah je nov dokaz vsostranske skrbnosti in marljivosti domačega čast. gosp. župnika Sim. Zužeka ter gorečnosti in vernosti vodiških vrlih faranov. (Iz Preserja) se nam piše: Bedko slavnost bode naša župnija v kratkem praznovala. Naš čast. gospod župnik Ignacij Podobnik bode dud 7. avgusta t. 1. daroval slovesno zlato sv. mašo. Najiskreuejša želja g. župnika je, da bi se te slavuosti njegovi sovrstniki, nekdanji tukaj službujoči gg. kapelani in njegovi prijatelji v obilnem številu vdeležili. (Dolenjski železnici.) C. kr. generalno ravnateljstvo avstrijskih železnic razpisuje vsa dela na železnični črti Grosuplje-Novo Mesto-Straža, in sicer skupno ali v petih oddelkih: Grosuplje - Draga, Draga-Veliki Gaber, Veliki Gaber-Trebnje-Dol. Ponikve, Dol. Ponikve-Mirna Peč-Novo Mesto, Novo Mesto-Straža. Troški so proračunjeni na 2,279.318 gld. Ponudbe se morajo vložiti zadnji čas do 10. avgusta pri ravnateljstvu državnih železnic na Dunaju ali pri vodstvu gradnje dolenjskih železnic v Ljubljani. (Od Sv. Jošta) nad Polhovim Gradcem se nam p še: V zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega je bilo sklenjeno, da se nameravana cestna črta med Vrzdenctm in Sv. Joštom po deželnem inžeuerju še enkrat pregleda in kolikor mogoče zniža troškovui proračun. Ob jednem naj bi si tudi cestni odbor vrhniški pregledal to progo ter izrekel svoje mnenje. Ker pa se nihče ne gane, prosimo tem potom merodajne gospode, da potrebno ukrenejo v smislu deželnozborskega sklepa. (Letina.) Po poslednjih poročilih c. kr. kmetijskega ministerstva je žito v več krajih poleglo zaradi hudih nalivov, tudi se že na žitu. kaže rja. Brž je večjidel majhna, kar se pa zrna tiče, bode pridelek sreden. Pšenice se je več pridelalo, nego rži. Za pšenico je bila letošnja letina skoro v vseh deželah dobra. Tudi ječmena se ja dosti pridelalo. Oves. tudi precej dobro kaže, ali venijar nekoliko slabše nego ječmen. Turšica se je dchro razvjla in pričakovati je obilnega pridelka. Sočivje kaže sploh dobro, izimši Kranjsko, Bukovino in Istro, od koder je ministerstvo dobilo neugodna poročila. Krompir lepo kaže* in tudi bolezen se dosedaj na njem ni dosti pokazala, Pese bode tudi splošno precej, ali v nekaterih kraj$b je pa vendar slaba. Sena se je dosti nakosilo, le dež je oviral spravljanje. Otava lepo kaže. Po planinph ima živina dosti paše. Lan kaže z malimi izjemami dobro, ravno tako tudi hmelj, O hmelju je ministerstvo dobijo posebno ugodna poročila s Štajerskega in Morav- skega, manj ugodna pa iz Galicije, kjer so nasade v več krajih poškodovali viharji. Vina bode dosti. Le na Kranjskem trta ni prav dobro evela. Na Krnnjskem in v južnih krajih se strupena rosa ni dosti pokazala, pač se je pa prikazala na Srednjem Štajerskem, kjer bode pridelek le sreden. Sadja bode le na Tirolskem dosti, drugod pa le malo. V Istri in Dalmaciji bodo pa pridelali dosti laškega olja. (Iz Ptuja) se nam poroča: Dne 24. t. m. je imela ptujska podružnica sv. Cirila in Metoda svoj občni zbor v Podvincih blizu Ptuja. Iz Ptuja se je zbora vdeležilo mnogo zavedne gdspčde, v Podvincih pa se je zbrala nebrojna množica ljudstva. Načelnik podružnice, velečastiti gospod župnik Benko Hrtiš, otvori zbor, pozdravljajoč navzoče z navdušenimi besedami. — Za njim je govoril tajnik č. gosp. o. Konrad Stazinski o delovanju slovanskih blagovestn kov sv. Cirila in Metoda, ki sta Slovanam na zahodu donesla svete vere luč in prave omike* ključ. V iskrenih besedah vspodbuja poslušalce, naj vsikdar v čislih imajo sveto vero, najdražji zaklad, ki so ga nam poslala nebesa; ljubijo naj tudi svoj materin jezik, ki je pogoj zdrave narodne omike, ljubijo naj ga tem bolj, čim huje ga drugi sovr»ž;jo. Navduševalni svoj govor sklenil je govornik z lepimi besedami nepozabnega Slomšeka: „Oj lepi, ljubi, pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvič svojo ljubeznivo mater in dobrega očeta klical, v katerem so me moja mati učili Boga spoznati, moliti, v katerem sem prvikrat svojega Stvarnika častil I Tebe hočem kot veledrag spomin svojih rajnih starišev spoštovati in> ohraniti, za tvojo čast in lepoto, kolikor premorem, skrbeti, v slovenskem jeziku hočem do svoje poslednje ure Boga najrajše hvaliti, v slovenskem jeziku svojo ljube brate in. sestre, Slovence in Slovenke učiti, in želim kot hvaležen sin svoje ljube matere, da kakor je moja prva beseda slovenska b;la, naj tudi moja poslednja beseda bode slo-venska." Gospod dr. Auton Brumen je lepo govoril o Ciril-Metodove družbe namenu; na to se je pričelo vpisovanje novih udov. Našteli smo jih 78, ki so vplačali okoli 50 gld. — Za načelnika je bil soglasno izvoljen č. g. o. Konrad Stazinski, minoritski kapelan, ki si je za to zborovanje stekel največ zaslug; tajnik podružnice je vrli g. dr. Anton Brumen, blagajnik pa je velezaslužni gosp. Anton Gregorič. (Tombola kmetijske podružnice v Zagorja.) Iz Zagorja ob Savi se nam poroča dn4 26. julija: V< nedelja 24. t. m. je priredila tukajšnja kmetijska , podtuinieai ped. vodstvom preč. g. župnika Jakoba Grtresa javno tDmbelo. Vreme je bilo ugodno in zato je bila vdeležba> obilna. Posebno ponosna sme biti podružniea, da se> je zbcalo veliko najodličnejšega občinstva; topliško - zagorskega in nekaj topličarjev iz bližnjih toplic na Mediji (Galleneg). Dobitki so bili lepi, katere so darovali požrtvovalni prijatelji kmetijske družbe. Dud 28. avgusta bode priredila ista podružnica drugo tombolo .na Mediji, v tophški. restavra« ciji, pri kateri bode govoril tudi tajnik glavne drnžbei g. G. Pire. (Opeharjena.) Od kranjsko • hrvaške meje se naaa< piše: Dnd 19. t. m. pride tolpa ciganov v bližnje-hrvaška selo Prezid. Ciganka i drugima dvema tovarišicama prosjači v neki hiši. Mej drugim začne tudi navzoči hišni gospodinji prav medeno govoriti o izvanredno veliki sreči, ki jo čaka. „Te karte", pristavi zvita ciganka, .krijejo tvojo srečo. Plačaj mi toliko, in jaz ti nakažem srečno tvojo prihodnjost!" Žena veselja prevzeta nad nenadno srečo, se brzo pobota i njo glede plačila. Sedaj ciganka laže, kako rad jo ima mož, koliko denarja bode imela itd. Nespametna ženska plača z veseljem ta ciganski .orakelj". Ciganka pa zapazivšf pri njej še večjo svoto denarja, ki jo je žena na stran odložila, migne svojima tovarišicama, naj jo zaprosite za kak milodar. Žena gre njima delit milodar, a ciganka urno pobaše povezek, v kojem je bilo gotovine 200 gld., ter jo brzih korakov odpiha it hiše. Opeharjena žena je prepozno zapazila tatTino. V svojo veliko nesrečo toči sedaj zaman grenke solze po ukraden'h novcih. Da bi se pač ljudstvo že enkrat spametovalo ter postilo nesrečno babjeverstvo. (Strela.) Iz Metlike se nam piše: V sredo 20. p. m., ob 4. uri popoludne, prišel je preko Gorjancev močen naliv, med katerim 88 je pripetila velika nesreča. Gospodinja Katarina Luzar iz Siamne Vasi h. št. 2 in njenega moža sestra Neža sta okopavali koruzo na polju. H o teč se hudemu nalivu umakniti, zbežita pod bližnji hrast, v katerega je — treščilo. Ko se je čez kake pol ure izlilo, gre gospodar na polje in najde gospodinjo in svojo sestro obe mrtvi pod hrastom. Gospodinja je zapustila dvojico nedoraslih. Nihče ne vč, kje ga čaka zadnja ura. (Požar.) V Oberšah, fare zlatopoljske, nastal je dnč 23. julija ob enajstih dopoludne ogenj. Ker je bil tudi veter in vode ni bilo pri rokah, se je ogenj urno širil ter v kratkem ukončal 5 gospodarjem hiše in vsa gospodarska poslopja. Pogorel je tudi kozolec pšenice. (Kolera.) Nekateri krogi trdijo, da je nevarnost kolere velika, ker na Ruskem se je razširila že skoraj do avstrijske meje. Naše notranje miuisterstvo je dnd 8. julija izdalo odredbo, ki se tiče priprav proti koleri. Posebno opozarja politična oblastva v Galiciji'in Bukovini na to nevarnost in tudi na potrebna sredstva proti koleri. (Občinske volitve v Žireh.) Poroča se nam: Zadnje volitve za občinski svet bile so v Žireh zelo viharne. Pritožb in ugovorov ni bilo ne konca ne kraja. Zato se je zelo zavlekla volitev županova. Dne 21. julija je vendar po odbitih ugovorih prišla na vrsto tudi ta volitev. Za župana je izvoljen Anton Sedej, posestnik z Nove vasi, svetovalci so: Prane Jurca iz Loga, Jurij Mlinar iz Veršnika in France Lengov iz Žirov. tPri občinski volitvi) na Vinici v Črnomaljskem okraju je bil izvoljen županom Ivan Berkopec; odborniki: Peter Malič, Ivan Kastelec, P. Balkovec, J. Starašinec, M. Štefanij in M. Prokšelj. (Pri občinski volitvi) v LahovJah v kamniškem okraju je bil voljen županom Matija Bobnar, svetovalcema Pr. Omers in Janez Zavrl. — V Polovčah je bil voljen županom Janez Vodlan, svetovalcema Janez Novak in Jurij Dolar. (Vrl katoliški vojak.) Leta 1871 je bilo v Parizu mnogo nemirov, vojaki so stražili po posameznih ulicah Bati se je bilo prelivanja krvi. Nekaj vojakov stražilo je pred palačo luksenburško. Neki vojak je zelo nemiren stopal pred hišo gori in doli, kakor da bi koga pričakoval. Memo pride neki duhovnik. Vojak ga vpraša: „Ali ste duhovnik? — „Zakaj vprašate? Kaj hočete?" reče duhovnik. — „Naš regiment morda vsak trenotek pokličejo v boj in jaz ne vem ali si ohranim življenje. Nerad pa bi umrl nepripravljen. Prosim, da bi mo spovedali." — „Prav rad, kar v bližnjo cerkev stopiva," reče duhovnik. — „Tet,'a ne morem, ker ne smem odstraniti se od straže." — „Hodiva pa gori in doli pred stražo," pravi duhovnik, .tudi tako lahko opravite spoved." — To se je zgodilo. Dve uri pozneje zadel je na potu tudi ta vojak ob upornike in je padel v bitki. — Srečna smrt! (Kako v Meksiki po ceni snažijo mestne ceste.) V Meksiki imajo v glavnem mestu zelo snažne ceste in javue prostore. Snaženje teh prostorov je nenavadno in prav po ceni. Vse ponočnjake, ki razgrajajo pijani po ulicah ali pohajkovalce brez dela po uoči polov& Drugo jutro pa dobi vsak v roke metlo ali škropilnico in hajdi na delo — snažit mestne ceste pod nadzorstvom vojakov. Včasih je videti med takimi prisiljenimi cestnimi pometači tudi kakega imenitnega gospoda. — Ta naredba je zelo modra in prav po ceni in bila bi tudi marsikje drugod na svojem mestu. Prihodnja številka »DOMOLJUBA" 18. avgusta zvečer. Izide dne Lot«rajnko aro6ko. Dunaj, 30. julija: 7, 53, 43, 47, 37. Prag« 27. julija: 39, 14, 79, 68, 35. Line 23. julija: 5, 25, 50, 54, 4 Prošnja. Odbor rečne loterije v korist milijonske hiie v Kočevju se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem p. n. podpir&teljem tega podjetja, llsoja si pa podpisani odbor se zanaprej prositi slavno občinstvo, naj bi našemu podjetju tudi v prihodnje ohranilo svojo naklonjeno«'. Srečk za misijonsko hišo se je nanireč dosedaj primeroma še malo razprodalo. Pač so bile vse razposlane, a veliko so jih vrnili; za pridržane srečke po raznih krajih pa prav mnogi še niso doposlali denarjev. Podpisani odbor uljudno prod, naj to blagovoli' kmalu storiti, ali vsaj nerazprodane srečke pravočasno vrniti. Želeti je namreč, da je vse vrejeno do 30. novembra t. i., ko se ima srečkanjo zvršiti. — Poleg lepih darov, katere obeta loterija, naj bi so dobiobiiki ozirali tudi na blagi namen, ki ga ima imenovana rečna loterija, ter pripomogli, da bi se poplačali dolgovi, kateri sedaj teži misijonsko hišo. Gotovo je, da bo i darove, stržene v ta namen, milostni Bog blagim podpirateljem stotero povrnil. _Odbor za zidanje misijonske hiie t Kačevju. Tržne cene v Ljubljani dne 30. julija. Pieni '%. hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leea, „ Grah, „ Fižol, „ Maslo. Mast, opeh svež, kgr. 1L xr 6 50 Špeh povojen, kgr. . — 64 5 — Surovo maslo, „ — 75 4 20 Jajce, jedno „ — 'A 2 68 Mleko, liter .... — 5 53 Goveje meso, kgr. . — te 54 4 60 Telečje „ „ . — 4 80 Svinjsko „ . . —■ 64 2 70 Koštrunovo „ „ — 38, 11 — — 3b 10 — Golob ..... — 18 8 — Seno, 100 kgr. . . i 69. — 90 Slama, „ „ . . 2 14 — 68 Drva trda, 4 kub. mtr. 6 50, 56 n mehka. „ 4 50 Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo ju sadjarstvo, mlatilnice. čistilnica za žito, triirje, slamoreznice, mltne za sadje, stolnice za wijc \i Tine, za cruzdje, kakw druge Mroje Id priprave attt. ItniftijMtvo, vinarstvo in sadjur^stvo itd. priporoča » najnovgd In najboljM » obliki, po coni: J, IG. HELLER, DUNAJ, '/s Prnterstrasnc 7S. mr llloilr»»i»l upliniti Ia paktalaa plima « brutikem, »milim, lilkeia Ia ■lovinibe.a •"iS,** 1» Iraaki. - 6» ii poako«a|« - fliriaclja, •H* _ DV Umpml minu e—el -»a Podpisani UBoja ni prečast. duhovščini, spo&t. uradnikom in slav, občinstvu v mestu in na deželi priporočiti se v najtrajnejše izdelovanje duhovniške obleke uradniške obleke (uniforme), uradniške drž.-želez. obleke, uradniške zas.-želez. obleke, civilne vsakovrstne obleke po poljubnem kroju prirejene, izdelane iz zajamčeno izvrstnega blaga po primerno nizki ceni. Najrazličnejše blago imam vedno v zalogi. 66 (10-2) Velespoštovanjem v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Zahtevaj t« povsodi pri nakupovanji lzreono ne-prekosljivega Barthelovega pristnega karbolineja kateri edini d& lesu tri- do štirikratno trpeftnost ln Učno rnjavo barvo. Barthelov karbollnej Je zanesljivo sredstvo proti iivlnsklm nalezljivim boleznim, ienn, proti nadleinim muham, podganam, mrčesom, dalje vlatnlm stenam Itd. - Cenik la opis uporabe zastonj. 5 Kilo po poitl gld. 1-60. — Razpošiljam tudi mast za vozove in usnje, strešni klejni papir, patentovano strjeno smolo, olja za stroje itd. najceneje — Trgovina Je bila ustanovljena 1. 1781. 36 (6-3) M, Barthel A Comp., Dunaj, *., Keplergasse 80/32. Ravnokar je izšla knjižica 68 3-1 Stara božja pot na Dobrovi pri Ljubljani. Spisal ANTON LESJA.K, dobrorski kapelan. Stane 13 kr. in se dobiva v Katoliški bukvami v Ljubljani in pri pisatelju samemu na Dobrovi. Kopališče in vodozdravilnica v Kamniku, Kranjsko. (Postaja lokalne železnice Ljubljana-Kamnik.) Ei-a, pod vodstvom speoijalnega zdravnika, ki ima spričevalo sposobnosti od veleč. g. župnika Kneippa, pri katerem je dlje časa prakticiral ter potem dve leti vodil jako obiskano zdravišče p? Kneipp-ovem zistemu in dosegel najboljše vspehe, o čemur svedočijo mnoga zahvalna spričala. O zavodu in stanovanjih daje potrebna dotična pojasnila S9 (3-3) Vodstvo zdraviMa. S ©i® Cofmaii, pleskar, lakirar ln napisni slikar, 172 (15) v Ljubljani, na Bregu it. 6. se priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi v lično izvršitev vseh v njegovo stroko spadajodlh dol, posebej se priporoča gg. obrtnikom (rokodelcem) v izvršitev Imenskih ln rasnih napisov. Delo solidno, trajno in cene nizke. iio^^iio SchickM.; speoljalist na Dunaji, JE., Gold-sohmied-gasse št. 3, priporoča trpečim vsled kile 35 110-3) elast. kilno pasove (Bruchbander) izdelane po najnovejših predpisih in najpripravniše, kateri zabra-njajo uovečanja bolečin; za enostransko porabo gld. 5-— do 8"—, za dvostransko gld. 9-— do 15— Za hudo trpeče (reponirbar) prav pripravni so moji elastični pasovi s premikajočim se klopčičem, enostranski gl. 4'50 do 7-50, dvostr. gl. 8*80 do gl. 16"— Pri naro itvah, katere se izvrM po povzetji, označi se kakovost bolezni J*, vs ■ kovač v SiskaFr.,s št 6, priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu izborno svojo zalogo najraznovrstnejših JCsr" v 6 X -Ž3t po nizkih oenah. 61 (6-3) KoširAnt., v LJubljani, Kolodv. ulloe 24, izdeljuje in priporoča jermena za stroje iz najboljšega jedrnatega usnja, kovčege ln torbioe po najnižji ceni. Na pismena vprašanja odgovarja točno, cenik in risbe na željo zastonj. 62 (6-3) V postojinski jami priredi se dnč 14. avgusta t. I. ob 3. uri popoldne izvairciia veselica z električno razsvitljavo, kakor o binkoštih L« vsa cepi leta. m Vstopnina za osebo 1 gld. — Otroci pod 10 leti fcj 67 ! so vstopnine prosti. 349 3-i ^Jj] ■H"H"H"H"f Vse rabljene pismene marko kupuje vedno O. Zechmayer, Noremberg (Nurnberg). Obrazci zastonj. 20—19 ±±±±±±±±± Kmetovalcem, kateri se hočejo poučiti o marsičem, kar koristi njihovemu uspešnemu gospodarstvu, priporočamo knjižico Kmetom v pomoč. Harodno-goipodardta razprava. Spisal Iv. Belec, župnik. Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Dobiva se v »Katoliški Tiskarni" v Ljubljani. ■»■>■■»■ i i Tinkturo za želodec pripravlja lekarnar Gabrijel Plccoli. 2<"> 1 i" jo pošiljamo v zavojih po ♦»/, kil franko s polto. tovarna za Kneippovo sladno kavo 131 v Brege ncu. (20-18) Proč z navadno kavo, kupujte Kneippovo sladno kavo, ki jo izdeljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g.župnika Seb. Kneippa edino le tovarna bratov Olz v Ilregencu na Bodenskem Jezeru. Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodajalni- Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki no provzrooi nikakih bolečin, ter opravlja vse zobne opera, oije in zobna plombovanja A. PAICHEL, {9) zobozdravnik pri Hradeckega mostu I. nadstropje. IS 21-12 bdajattli t Dr. Ivu iassill Primerna darila! p priporoča uljudao Fran Čuden, [i i uritr, preje J. OEBA, v Ljubljani, Slonove ulice št. 11, ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike izborne zaloge nsjraznovrstnejših žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur z nlhalom, ur s stojalom in ur budllnto (VVcckeriihren), ur z godbo in godbenih valfikov v Hcnili politi ran i h omaricah, raznovrstnih veriilo, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 3 80 «lo 6 -srebrne ure s kljufmin n „ 7 60 „ 10 — srebrne rem»ntoir - ure „ „ 7 50 „ 12— iste z dvojnim oklepom „ „ n 18.— zlate nre za dame . . „ „ 16 — „ 85— " nr« ™ gospode . „ „ 24 — „ 130— „._„ ,itrant"'ani povsem z» poštenost pri meni kuplje-iain ii 'n z»1w|jivos' mehanizma pa poldrugo leto ~ Cenjeni naročniki se mogo prepričati, da vži , „ T z;ilnf!ni14li z dunajskim tovarniškim blagom, i^di?r,-,lJe" dobro bl»B» za res nizko ceno. za d 1? -i lzvrSl|jem to«no zanesljivo ter jamčim želii , 0 r Vnanjlm naročnikom postrežem po z obratno pošto. 17-H 205 38 17 JMT* "ustrovsnl ceniki na željo grail« in franko. Odgovond irodnilu A. Vala«. Tiska „Katoli»ka Tiskarno".