Izbama
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
r
L
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXXI.
Koroško šolstvo.
Zopet se začenja novo šolsko leto in zopet bo vstopilo na stotine slovenskih otrok v nemške mučilnice: mučilnice za učitelja, v veliko večji meri pa mučilnice za otroke. Pri tej priložnosti se posebno oziramo na par slovenskih šol, ki jih imamo. Iz Velikovca prihajajo neprijetna poročila. Nemško učiteljstvo vprizarja strastno agitacijo zoper slovensko šolo v Št. Rupertu, tako strastno, da se število otrok od leta do leta Je krči in da bo menda letos znatno padlo. Velikovški nadučitelj se drzne vrivati v znane slovenske rodbine in naravnost s strastjo in silo pojasnjuje ljudem, da se otroci v slovenski šoli nič ne uče, naj jih dado le v Velikovec, in če se mu pove, da pojdejo otroci v Št. Rupert, s tem ni zadovoljen: »Zakaj pa dajete otroke tjr razlog hočem vedeti, saj je naša šola tudi krščanska, saj tudi v to prihaja katehet . . .«, tako se bori za vsakega otroka, za vsako dušo, dobesedno za vsako. Ne moremo si drugega misliti, nego da se temu človeku od nemškega »Schulvereina« plača vsaka duša, ki jo izdere slovenski šoli, kajti sicer bi mu moralo biti to preneumno, in na svetu vendar še noben človek ni hudič, da bi brez osebne koristi s toliko vnemo delal za slabo stvar. Toliki agitaciji tudi župnik ni več kos; šole ne bo sicer uničila, ali narodno omahljivi elementi bodo šli molohu v žrelo. Presenetiti nas mora, da v takih razmerah naznanja »Družba sv. Cirila in Metoda« izpremembe v učiteljskem osobju, da baje hoče sestre odpoklicati in jih nadomestiti s svetnimi učiteljskimi močmi, ki bodo trikrat toliko stale kakor sestre in bodo pri najboljši volji imeli že drugo leto šolo popolnoma prazno. Nemški »Schul-verein« si stroške menda lahko prihrani, če je Ciril-Metodova družba sama pripravljena, šolo uničiti.
V teh razmerah imamo povedati par besed Slovencem velikovške okolice: Nedopustljivo je, da toliko ljudi, kakor da bi bili slepi, drvi za nemščino. Ali ne, uvidite, da človek ni zaradi tega kaj vreden, ker zna nemški, marveč je vreden časti le, če je pošten, delaven, trezen, veren. Vsi, tudi Nemci in liberalni Nemci priznavajo, da je obnašanje šolskih otrok iz Št. Ruperta popolnoma drugačno, neprimeroma lepše, kakor obnašanje, dostikrat silno razdivjane šolske mladine iz Velikovca. Ali nimate že preveč sinov pijancev, zapravljivcev, sinov, ki preklinjajo in tepejo svoje' stariše, ali nimate že preveč hčera, ki so do skrajne mere izprijene? Ta rod pa je ves zahajal v Velikovec in se je tam učil zveličavne nemščine! Edino zdravilo proti tej silni nesreči je prava, šola. Ne rečemo, krivica bi bilo to, da učitelji v Velikovcu uče pijančevanja in razuzdanosti, med učnimi močmi so tudi v Velikovcu blagi značaji. Ali verski upliv je v javnih šolah tako mal, da ne more več roditi pravega sadu. Tukaj se ne uči več krščanski nauk, naj bo katehet še tako vzoren, v zadostni meri ne more več poučevati, saj vsak duhovnik v naših predmestjih in mestih le predobro ve, kako malo zamore njegov pouk tam, kjer izprijeni stariši sami verskemu nauku nasprotujejo. Ne samo verski pouk postane v taki šoli popolnoma brezuspešen, tudi duševni razvoj zaostane. Nemci so nam v državnem zboru že očitali, da nimamo sami nobene inteligence, to se pravi, da je koroški Slovenec nezmožen za višje študije. V Celovcu ni na srednjih šolah skoro nič slovenskih fantov. Zakaj? Ali
Celovec, 5. vinotoka 1912.
še nimamo dovolj prekletih nemških šol? To je razlog, ker se otroka prisili v šolo, kjer njega učitelj ne razume in on ne učitelja. Duševni razvoj mora na ta način zaostati. Otrok se res nauči nekoliko nemški, ali vse kar ima otroško srce ublažiti, vsa vzgoja je pri tem popolnoma zanemarjena. Otrok se nauči nemški kleti, se uči nemških nesramnosti, se uči stariše in svoj rod zaničevati — taka je naša slavna vzgoja.
V	takih razmerah moramo reči, da ja smrten greh za vsakega očeta in vsako mater, pošiljati slovenske otroke* mimo poštene slovenske krščanske šole drugam. S a j tudi ni res, da bi se otrocivšt. Rupertu ne učili nemški. Dajte in pustite otroke v slovenski šoli osem let, pa bodo zn ali vsi nemški ; preneumno pa ja, že kar drugo ali tretje leto zahtevati naj zna nemško! Počakaj, ob svojem času bo že znal. Ljudje sami bi to že bolje presodili, ali nemška agitacija jih popolnoma zbega.
V	tej stvari bi bilo tudi želeti, da bi se bila Družba sv. Cirila in Metoda bolj ozirala na predloge koroških Slovencev. Šola se mora ozirati na temperament naših ljudi, ki se ne dado naenkrat izpremeniti. Pijanca se mora menda polagoma ozdravljati, in tako mora tudi Slovenec na Koroškem polagoma priti do spoznanja, da ga nemščina ne zveliča, četudi mu to obetajo tisoči nemških, za vsako dušo plačanih agitatorjev.
V	teh razmerah bi bilo želeti, da Družba sv. Cirila in Metoda šolo pusti pri miru in je sama ne strmoglavi, proti agitaciji, proti popolnoma nedopustni agitaciji veli-kovškega nadučitelja pa naj bi nastopila pravno pot. Tudi šola ima svojo čast, in mi bi bili le radovedni, kaj bi se nam zgodilo, ko bi kdo očital gotovi nemški šoli, da se otroci tam ne nauče ničesar.
Šolsko vodstvo v Št. Rupertu pa naj si prizadeva, ohraniti si dobre otroke, velikega števila se nam ni vselej veseliti, naj se število skrči in naj se tem skrbneje vzgajajo otroci maloštevilnih dobrih slovenskih rodbin; ljudstvo mora spoznati, da je ono dolžno prositi sprejema svojih otrok v slovensko šolo, in da je čisto nedopustno, če se mora še le župnik mučiti od hiše do hiše in prositi ponižno, da slepi stariši konečno ponujene dobrote odklanjajo. To je preneumno! Kdor hoče pogubo svojih otrok, naj jo ima!
Dnevne novice m dopisi.
»Učiteljski Dom« sklicuje odborovo sejo za sredo, dne 9. oktobra t. 1., ob 5. uri popoldne v hotelu »Trabesinger«. Spored važen; zato so naprošeni gg. odborniki, da pridejo polnoštevilno. — Za načelstvo: Fr. Lasser, tajnik.
Umrl je v Celovcu, zadet od kapi, c. kr. računski revident v pok. g. Emanuel Stem-berg. Znal je tudi dobro slovenski in Slovencem ni bil nasproten. Naj počiva v miru !
Zastrupil se je v Linču Peter Faust, doma iz Bistrice v Rožu, sin bivšega tamoš-njega tovarniškega ravnatelja. Zapušča vdovo in dva otroka.
Obesila se je v Celovcu minoli torek zjutraj Helena Smolli, vdova po nekdanjem advokatu Smolliju v Celovcu. Baje ni bila prav pri pameti.
V konkurz je prišel trgovec Janez Ko-nig v Velikovcu.
Št. 40.
Vabiio
na
občni zbor »Slovenske Straže"
in
»Slov. kršč. socialne zveze"
ki se vrši
v nedeljo, dne 13. oktobra t. L, v Mariboru v veliki dvorani Narodnega doma.
Spored:
Ob 1/410-predpoldne: sv. maša v kapeli frančiškanskega samostana.
Ob 10. uri predpoldne: občni zbor Slovenske Straže“ z običajnim sporedom. (Poroča predsednik poslanec Jarc.)
Ob V2I2. uri predpoldne: občni zbor Slovenske krščansko-socialne zveze“. (Govori poslanec dr. Krek.)
Ob 3. uri popoldne: Slomškova slavnost. Slavnostni govor (Dr. Medved). Nastop mladine: Prizor v proslavo Slomška: Slomškovo rojstvo. — Petje šentjurskih in jareninskih pevcev. — Koncert mariborske narodne godbe.
Vstopnina k Slomškovi slavnosti : foteli 3 K, sedeži od 1. do 4. vrste 2 K, ostali sedeži 1 K, stojišča 40 vin.
Za oškodovane kmete. Gg. poslanca Grafenauer in Ellersdorfer sta prejšnji teden napravila prošnjo na deželno vlado v Celovcu, da naj vlada po svojih organih nemudoma dà ceniti škodo, ki jo je povzročila slana na poljskih pridelkih v Rožu in velikovškem okraju, da bo mogoče za oškodovane kmete dobiti podpore. Deželna vlada je po svojem zastopniku obljubila, da bo vse potrebno ukrenila.
Vojaško oskrbovališče kupi v mesečnih obrokih za Celovec 470 stotov rži in 1976 stotov ovsa v mesecu prosincu in svečanu 1913, za Beljak 250 stotov ovsa v oktobru in svečanu 1913. Nadaljni pogoji so razvidni iz razglasov.
Odgovor »Slovenskemu Narodu«. Na
naš poziv, da naj »Slovenski Narod« točno odgovori, kdaj, kje in nasproti komu se je urednik koroškega »Mira«, Smodej, sam izrazil, da Slovenci na Koroškem propadamo, odkar je tudi na Koroškem in drugod merodajna kranjska klerikalna politika, kakor je trdil »Slovenski Narod« v 218. številki, je »Slovenski Narod« odgovoril v 225. številki, da je g. Smodej v prvi polovici letošnjega leta pisali nekemu odličnemu slovenskemu rodoljubu, ki pa ne živi ne na Koroškem, ne na Kranjskem, pismo, v katerem se bridko pritožuje, kako Slovenci na Koroškem nazadujemo v prvi vrsti radi tega, ker se voditelji S. L. S. premalo brigajo za narodno borbo na Koroškem. — To pa je že nekaj povsem drugega in se je torej »Narod« v prvi notici — zlagal. Drugič pa je tudi slednje »Narodovo« poročilo zavito, ker v dotičnem pismu ni niti besedice o kakem nazadovanju koroških Slovencev; v dotičnem pismu je g. Smodej prosil posredovanja v za koroške Slovence važni zadevi. Odtis pisma se nahaja v našem uredništvu. Kakšno pa da je naziranje Smodeja o delovanju slovenske delegacije, ni treba pobirati šele iz zasebnih pisem, ker je to naš list opetovano in za vsakega mislečega človeka dovolj jasno v uvodnikih označil. Spomin urednika Smodeja torej ni oslabel,
pač pa je postala lažnjivost in zavijanje »Slovenskega Naroda« za en slučaj bogatejša.
Kaj ste storili za Koroško? »Slovenski Narod« se vedno širokousti, da vzdržujejo Koroško le še liberalci in da le ti v resnici prinašajo žrtve za koroške Slovence. Ker nismo prijatelji fraz, ampak imajo veljavo pri nas le dejstva, poživljamo družbo svetega Cirila in Metoda, da ona natanko izkaže, koliko je v preteklem letu žrtvovala za Koroške in koliko za drugei obmejne kraje. Da bi bila dala za Koroško stopet-deset tisoč kron, kakor se je pobahal »Slov. Narod«, je namreč popolnoma izključeno. Torej vun s pravimi številkami!
Občinske volitve v Medgorjah razveljavljene, Kakor znano, zmagali smo Slovenci pri zadnjih občinskih volitvah v Medgorjah, kjer je dosedaj paševal ob’lastni Juže Sušnik, po domače Krasnik, v drugem in tretjem razredu. Kakor pa sedaj izvemo, je vlada na pritožbo nasprotnikov volitve kot nepostavne razveljavila ter ukazala razpisati nove volitve. Proti temu odloku se bodo Slovenci pritožili. Zelo čudno vlogo pri razpisu prvih volitev je igral »prijatelj« slovenskih kmetov, okrajni glavar pl. R e i -n e r. O njegovem postopanju, ki se ne razlikuje od Čuvajevega prav nič, poročamo natančneje prihodnjič.
Politična shoda. G. poslanec Grafenauer priredi v nedeljo, 6. oktobra, dva shoda. Prvi se vrši v Šmihelu nad Pliberkom ob 9. uri dopoldne pri Š orca r j u. Poročal bo g. poslanec Grafenauer o delovanju državnega in deželnega zbora; g. dr. R o ž i č o važnih gospodarskih vprašanjih sedanjega časa. — Volivci, posestniki, pridite vsi na shod! — Poipoldne ob 2. uri se vrši političen shod v D o b u pri Pliberku pri p. d. Like bu. Na shodu poročata g. poslanec G r a.f e) ri ai u e r in dr. Rožič o političnih in gospodarskih zadevah. Možje posestniki iz Doba, Vogrč, Blata in Zvabeka, pridite vsi na shod!
Koroški Slovenci, v nedeljo, dne 13. oktobra v Maribor! Slovenska krščanskosocialna zveza za celo Slovenijo praznuje svojo glavno skupščino. Zveza izvršuje širom slovenske domovine velevažno nalogo, da izobražuje slovensko ljudstvo, je navaja k varčnosti in k pravemu krščanskemu življenju. Pokažimo, da imamo smisel za to velevažno organizacijo! Vsako društvo naj pošlje enega ali dva fanta v Maribor. »Slovenska Straža«, ki varuje posebno nas obmejne Slovence, zasluži, da še Kjorošci zanjo zanimamo v posebni meri.
Umetniške fotografske razglednice. Društvo »Klub slovenskih amater-fotogra-fov« v Ljubljani je založilo prvo serijo krasnih brom.-srebr. razglednic:	1. »Triglav«
(I.),	2. »Špik«, 3. »Brana«, 4. »Rjavina«,
5. »Jalovec«, 6. »Triglav« (II.) in 7. »Kredarica«. Pričakovati je, da bode slavno občinstvo znalo prav upoštevati ta velik in važen korak, ki ga je storilo mlado slovensko društvo v procvit tujskega prometa na Slovenskem, ter bode pridno segalo po teh izbornih razglednicah. — Razglednice so fotografični odtisi (fotografije) po fotografičnih ploščah od izborno uspelih posnetkov. Društvo bode nadaljevalo serije najraznovrstnejših pokrajinskih razglednic po najboljših posnetkih svoljlih članov. Razglednice je dobiti pri trgovcih, razprodajalcih razglednic in pri društvu. — Trgovci in drugi razprodajalci razglednic (društva itd.), kakor tudi društveni člani dobe pri večjih naročilih primeren popust; društvo pošilja razglednice proti gotovini, oziroma po poštnem povzetju. — Cena v razprodaji posamezni fotograf, razglednici je 20 vinar, in je — če se vpošteva dejstvo, da so to fotografične kopije (fotografije) — nizka. — Naročila sprejema društvo: »Klub slovenskih amater-fotografov« v Ljubljani.
Po židovsko vsiljiva je opaltarka na celovškem glavnem kolodvoru z sudmarkov-skimi vžigalicami. Piscu teh vrstic se je pri-godilo že v kratkem času tretjič, da mu je na zahtevo vžigalic hotela vtihotapiti (!) sudmarkine, položivši škatljico predenj narobe (z napisnim listkom navzdol). Ko jih je uljudno zavrnil, se je delala, kot bi ne imela drugih pri i*oki, ter mu postregla z drugimi navadnimi šele na odločno odklonitev. Žalostno dovolj je, da premnogo Slovencev na ta način nehote podpira vsled
premale energije narodnega in gospodarskega, pa tudi verskega sovražnika. Slovenci, v lasten prid zanaprej samo slovenske vžigalice v roke, v skrajni sili pa vsaj navadne, ki ne pridejo od takih nam sovražnih napadalnih društev.
Velikovec. (Poroki.) Redke so pri nas poroke, ker ljudje po večini mislijo, da se tako tudi da živeti. Vendar pa smo imeli predzadnji teden kar dve. Mladega Andreja Glančnika, mesarja in posestnika, je osrečila Karolina Morak, hči tukajšnjega hišnega posestnika in bivšega gostilničarja v Grebinjskem Kloštru. Nekaj dni na to pa sta si podala roke Tomaž Petrič in Uršula Majrič, gostilničarka v Velikovcu. Bilo srečno!
Velikovec. (Umrl) je daleč na okoli znan živinski in žitni trgovec Boštjan Ober-hammer. Njegovega pogreba se je udeležilo zelo mnogo meščanov in okoMčanov.
Velikovec. (Vsi na Slomškovo slavnost) prihodnjo nedeljo! Po vseh slovenskih krajih se prirejajo v spomin 50-letnice nepozabnega ljudskega vzgojitelja A. M. Slomška slavnosti; tudi Velikovčani ne smemo zaostati. Potrudili se bomo, da ne bo inikomur žal za obisk. Uprizorila se bo naliašč v ta namen spisana gledališka igra »Veseli god«. Na sporedu so tudi deklamacije in dva govora: o Slomšku (č. g. Fr. Treiber) in o dunajskem evharističnem shodu (č. g. Dobrovc).
Velikovec. Srečke v korist »Slovenski Straži« se prodajajo v Velikovcu v društvu »Lipa« in v »Hranilnici in posojilnici«. Da bi jih le prav veliko poskusilo svojo srečo!
Velikovec. (Po toči zvonijo.) Dne 26. oktobra so tudi naši meščani sklicali v gostilni pri Kollorosu protestni shod zoper zvišanje deželnih doklad. Zbralo se je z gosti vred samo 40 poslušalcev, med temi samo dva učitelja. Po končanem protestu šele sta prišla tudi nadučitelj' Ebétrle in Hornbogner. Zborovanje je trajalo kratko časa in sprejela se je seveda resolucija zoper imenovano povišanje. Zanimivo je, da so poslali po našega poslanca H. Pinte-ritscha, ki pa ni prišel. Slišimo pa zdaj, da je glasoval za povišanje. To je zares imeniten zastopnik meščanov in obrtnikov! Se je pač zbal celega regimenta velikovških učiteljev! S tem se je zopet potrdila naša trditev, kdo v našem mestu vlada. Do 2000 meščanov (ker so po večini kimovci), ničesar ne opravi zoper deset nemškonacionalnih učiteljev. Ti so povsodi tako gostobesedni, zakaj so pa tukaj molčali? Seveda, samemu sebi nihče ne nasprotuje! Tiste pa, ki so Pinteritscha volili, vprašamo: Kaj vam pomaga po toči zvoniti? Kar je nas pametnih, smo že davno vedeli, da nemški nacionalci vedno glasujejo za povišanje davkov, ker ne vedo, kako se denar prisluži. Te vrste ljudje živijo vendar le od hujskanja zoper Slovence in katoliškomisleče prebivalstvo. Ali bi bil Pinteritschev nasprotni kandidat Pogatschnik tudi glasoval za povišanje? Pa pri nas na Koroškem je že tako; da se le nemški frajsin reši, četudi pri tem obrtnik in kmet na boben prideta; potem je pa »heil« rešen. Ako hočete v resnici uspešno protestirati, morate to storiti pri volitvah. Tam volite zastopnike, ki imajo srce za meščana in obrtnika. Dokler pa volilcev ne bo pamet srečala, tako dolgo bi bili tudi njih poslanci - oberkimovci neumni, če bi v deželnem zboru po svoji pameti glasovali, saj vedo, s kom imajo opraviti.
Velikovec. (Vprašanje.) Državni poslanec g. J. Nagelej, Vi ste v nemškem »Na-tionalverbandu« v državnem zboru. Torej tudi veste, da je ta nemška zveza državnih poslancev enega izmed svojih članov, namreč poslanca Kletzenbauerja, izključila iz svoje zveze, ker se je udeležil evharističnega kongresa. Kako spoštovanje do cesarja, ki je bil pokrovitelj tega kongresa, pa potemtakem mora imeti ta nemškonacionalna zveza? Ali se s tem tudi Vi strinjate? Toda vera in škofje so le pri volitvah dobri! Zakaj ste pa šli iz državne zbornice, ko se je šlo za pravice katoliškega zakona? Zakaj pa niste ostali notri in glasovali za katoliško stvar, saj Vas je vendar volila pretežna večina katoličanov? Da — volitve in državni zbor je vse kaj druzega!
Velikovec.	(Blamirani P i n t e -
r i t s c h.) Dne 26. septembra je v seji dežel*-nega zbora slavni poslanec našega mesta
Hans Pinteritsch interpeliral vlado, zakaj ni potrdila g. Nageleta za člana okrajnega šolskega sveta velikovškega, ker je dobil 15 glasov, njegov nasprotnik pa samo 14. Zaslužen odgovor mu je moral dati zastopnik vlade, ki je izjavil, da je potrebna za tako izvolitev absolutna večina, katere pa Na-gele ni dobil, ker je bilo navzočih 30 (reci trideset župainov), torej znaša absolutna večina 16 glasov. Če g. Pinterič, ki je bil že sam član okrajnega šolskega sveta in poleg tega kot župan sam voli člane v to zastopstvo, tega ne ve, potem ga omiljujemo; toda morebiti pa ne zna zračunati, da je nadpo-lovična večina od 30 — 16, ne pa 15, potem mu pa svetujemo, naj gre v šentrupertsko šolo otroke vprašat, kaj je več, ali 16 ali 15. Pri neki drugi priliki se je pred kratkim časom g. župan ravnotako imenitno blamiral. Gre se za zastarano posest. Tistemu, ki si prilastuje to posest, je rekel modri gosp. Hans: »To ne more biti vaše, ker ne plačujete za to nobene priznalne najemščine« (Anerkennungszins). O weh! Tako govori župan »fortšritlich« mesta. Da je ravno ina-robe prav, to ve vsak priprost Slovenec. Iz tega pa lahko razvidimo, zakaj gosp. župan tako rad pošilja vedno svojega Arona (g. Gratzhoferja), kadar je treba v njegovem imenu zastopati občino. Seveda povsod pa tudi ne more biti Aron pripravljen, posebno ne v deželnem zboru, priti na pomoč županovi modrosti. Pri prihodnjih volitvah pa bo zopet Pinteritsch »držal« svoj govor: »Nieder mit den Windischen, nieder mit den Pfaffen!«, in zavpil trikrat »heil!«, in njegovi volilci bodo tako »blau«, da ga bodo zopet volili.
Kako napravljajo svatovnj afere z evharističnega kongresa. »Freie Stimmen« in za njimi razni drugi listi so poročali o groznem barbarskem činu koroških slovenskih udeležencev na povratku z evharističnega shoda. Naslikali so tole podobo: Mladega bančnega uradnika je na Dunaju postajni načelnik vtaknil v posebni vlak koroških Slovencev, ker je bil baje vlak po voznem redu prenapolnjen. Bolnemu mlademu možu so najprej odkazali oddelek v III razredu, kjer ni bilo prostega sedeža in je bilo polno dima in smrad po alkoholu. Sprevodnik ga je peljal potem v voz II. razreda, kjer je bilo dovolj prostora. Tam so bili slovenski duhovniki in neki državni poslanec. Ti blagi kristjani niso pustili bolnika sedeti, ampak je moral na hodniku zmrazovati. Vrhtega so mu duhovniki nagajali in ga za norca imeli, da je moral zbežati na stranišče, kjer so ga prijeli krči. Nato so ga »blagi kristjani« spoznali za »pijanega«, dokler se ga sprevodnik ni usmilil in ga v Murzzuschlagu spravil z voza, kje/r so morali poklicati zdravnika. — Tako »Fr. Stimmen«. Seveda se to sliši kot grozen dogodek, resnica pa ima vendar drugo lice! Ne na Dunaju, ampak na neki postaji je med vožnjo naenkrat vstopil v posebni vlak, za kterega so bili vsi sedeži zasedeni in plačani, tujec. Naravno je, da se ga je: vprašalo, kako da pride na vlak, kjer je za vožnjo ponoči itak manjkalo prostora. Mož pa, namesto da bi se opravičil ali v uljudni besedi prosil za prostor, se je vedel silno arogantno in začel groziti z ovadbami itd. Seveda se mu je popolnoma mirno odgovorilo, da postajenačelnik ni imel nobene pravice, v prenapolnjeni posebni vlak pošiljati osebe, ki nimajo voznega listka za do-tični posebni vlak in da bo vodstvo vlaka vsled tega naredilo potrebne korake zoper postajenačelnika. Toda mladi mož se je naprej kregal. Nato je šel na stranišče. Ker je epileptičen, so ga res prijeli tam krči. Ko je pisec teh vrstic našel stranišče zaprto in je po dolgem času ostalo zaprto, je opozoril na to sprevodnika, ki je vrata odprl. Pisec teh vrstic je opozoril sprevodnika, da vodstvo vlaka vendar ne more prevzeti odgovornosti za epileptika in zahteval, da na prvi postaji v Murzzuschlagu odredi, da reveža spravijo z vlaka in poskrbe zdravniško pomoč, kar se je tudi zgodilo. Da bi bil kdo imenoval moža pijanega, pisec teh vrstic ni slišal, pač pa so mu pripovedovali drugi, da je mož prej grozil, da bo že vse pošteno po časopisih raztrgal. To je resnica!
Mrcvarjena slovenščina na koroški*1 brzojavnih postajah. Nista več najnovejša slučaja, o katerih se bo v naslednjem g°'
vorilo; a ker dobro označujeta službeno nezmožnost v slovenskem in mešanem delu Koroške velikega dela brzojavnega uradni-štva in še nista bila pribita, naj se zakasne-lost s tem popravi. 1. Iz Štajerskega je do-šel brzojav v Celovec na gospoda v bogoslovju z natančnim slovenskim naslovom. Raznašalec brzojavov pride v večji slovenski zavod celovški vprašat po — »Herrn bo-goklovje«. — 2. V okolico Velikovca prihaja iz Kranjskega rešetar. Ker ostaja tam navadno po par tednov, dobiva od svojcev pisma na velikovški pošti. Prod dvema mesecema mu je odsotnemu nenadoma doma umrla žena, o čimur ga je obvestil velikovški brzojavni urad: »cena umrla«. — Koliko ntesporazumljejija, koliko neprilik lahko nastane in samo zato, ker nimamo slovenščine zadosti zmožnega osobja po uradih. Ko se bo začel upoštevati § 19. osnovnih postav o splošnih pravicah avstrijskih državljanov, — bo pa tudi začelo ginevati opravičeno nezaupanje do uradov in šele takrat bomo utihnili s pritožbami. Kako pridejo nadalje slovenski posamezniki do tega, da osobju c. k r. uradov tolmačijo nujne in zaupne uradne zadeve?
Žvabek. Nekaj izvanrednega za naš kraj so bile tri poroke, ki smo jih obhajali minoli ponedeljek ob udeležbi veselih svatov. Iz zelene Štajerske so pripeljali z ženinom tudi eno »kravo« v gareh, ki se je pri veselici v veselje vseh brez prenehanja drla! — Imamo še nekaj ženinov, ki bi se radi oženili, pa se nočejo! Naj le kmalu odločijo, sicer jim bodo na Pust drugi preskrbeli ženske! Je pa tudi nekaj brhkih deklet, ki se kljub prigovarjanju, ne vemo, ali iz svcjeglavnosti ali pa morda iz previdnosti, nočejo ukloniti v zakonski jarem! če smo prav slišali, nas mislijo dekleta razveseliti z lepo igro. Le kmalu!
Kazaze pri Dobrlivasi. ( R a z n o.) Kakor drugod, tako je tudi pri nas letos za kmeta zelo neugodno vreme. Neprestan dež in mraz jako škoduje zimskim setvam, slana pa je uničila skoraj vso ajdo, ki je do tedaj dobro kazala, ki je pa zlasti tisti, ki so jo sejali bolj pozno, sedaj ne bodo dobili dosti več, kakor so je sejali. Da bi bila vsaj pozna jesen lepa! — Na Dunaju pri evharističnem kongresu so bili iz naše župnije štirje udeleženci, ki so se vsi zdravi in zadovoljni povrnili. — Tudi doma se je vršila v nedeljo, dne 15. septembra evharistična slavnost s procesijo s sv. Rešnjim Teliesom po polju, z evharistično pridigo ter slovesno sv. mašo. Opravil je celo slovesnost č. g. semeniški duhovnik Lovro Rožič. — Gobarjem sedaj pri nas pšenica cvete. Kdor le more in mu čas dopušča, zapusti domače delo in se poda v les iskat gobe, katere pošilja več prekupcev večinoma na Dunaj. Res modrim sedaj zlata pšenica cvete in tudi sad obrodi, nespametnim pa samo cvete, pa nič ali samo malo obrodi za poznejše dni. Kako? Uganka, ki je ni težko uganiti! — Naša hranilpica in posojilnica je sedaj za čiščenje žita nabavila pri tvrdki Ježek, Blansko, žitni odbiralnik. Kdor ga hoče rabiti, naj se oglasi pri načelništvu. Odškodnina za to ni velika. — V sosedni Priblivasi je pred tednom dni pogorel skedenj. Živino so rešili, krma ter različno poljedelsko orodje pa je zgorelo. Gorelo je okoli štirih zjutraj. Kako je požar nastal, ni znano. Posestnik g. J. ŠveKc, po domače Šrauc, ki je posestvo šele letos kupil, ima kljub temu da je zavarovan, precejšnjo škodo. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je zelo hitro poslala zastopnika ogledovat škodo.
Šmihel pii Rliberku. (Slomiš!ka|va slavnost.) Dne 29. septembra je priredilo tukajšnje slov. kat. izobraževalno društvo nekako Slomškovo slavnost, ki je pri obili udeležbi prav dobro uspela. Slavnostni govor je imel velespošt. gosp. dr. Rožič, ki je kljub prehlajenju svojo nalogo izborno rešil. Poleg govora so bile na sporedu še deklamacije (Slomškovi »Vijolica« in »Predica«), dve kratki igrici (»Boljša kratka sprava kakor dolga pravda« in »Avtomat«), petje — moški in mešani zbor — in tambu-ranje. Slomškovih razglednic in podobic razpečalo se je nad 300 komadov, a bilo bi se jih še več, ko bi bile na razpolago. Tudi srečk »Slovenske Straže« se je precej prodalo. Vstopnine ni bilo, zato mora društvo narasle stroške iz svojih pičlih dohodkov
pokriti. Upajmo pa, da se najde kaj usmiljenih src, ki so pripravljena v prospeh iz-obraževaTiega društva žrtvovati kako kronico. — Kadar priredi društvo zopet kak shod, naj ljudstvo pokaže svojo naklonjenost do .istega s tem, da pride v obilnem številu. — Slomškovemu spominu pa kličemo: Slava!
Politične vesti.
Deželni zbor koroški.
V	torek, 24. septembra, je bil deželni zbor koroški sklican in v soboto, 28. septembra, pa že odgoden. Zasedanje je bilo torej prav kratko in delovanje temu primerno. Kljub temu, da je profesor dr. A n -gerer gromel proti vladi in zatrjeval, da nihče ni želel zasedanja razun vlada sama, je mestni župan in poslanec dr. Vie t n it z vendar težko pričakoval zasedanj|a deželnega zbora, da vendar enkrat že spravi pod streho osemmilijonsko posojilo za mesto Celovec, ker vlada tozadevnega zakona, sklenjenega v mesecu svečanu t. L, ni potrdila. To je poslanca dr. Metnitza tudi tako jezilo, da je bil ves čas med zasedanjem tako živahen in razburljiv, kakor nikdar drugikrat, izvzemši če ga iz ravnotežja spravi kaka nedolžna »Mirova« notica. Gromel je proti vladi na shodu zunaj zbornice in v zbornici. Tudi dr. Stein-w e n d e r je pokazal svoje opozicionalno stališče nasproti vladi. Nemškonacionalna večina je sploh kazala nasproti vladi zelo užaljeno lice, pa tudi kisle obraze, ker je morala ugrizniti v kislo jabolko in zvišati deželne doklade, da izpolni učiteljem dano obljubo t e r jim zviša plače. Vlada je bila namreč tako neusmiljena, da je prav po očetovsko naznanila deželnozborski večini, da bo zakon o zvišanju učiteljskih pjač predložila v naj višje potrjenje ali sankcijo le tedaj, če bo deželni zbor skrbel tudi 'za pokritje s povišanjem deželnih doklad. Stiska nemškonacicfialne večine je razumljiva. Po deželi ima dvojne puntarje. Nemškonacio-nalno učiteljstvo se punta in grozi, da preskoči v socialnodemokratični tabor, če mu ne zvišajo plač, na drugi strani pa protestirajo davkoplačevalci, meščanski pristaši nernškonacionalne stranke. Zmagali pa so učitelji, ker nemškonacionalna stranka ve, da brez njih po deželi ne zmore mnogo in bi ji bila brez njih povezana krila. Deželni zbor je kazal res žalostno podobo, podobo izmučenega, izžetega človeka, ki komaj še diha i/i mu zdravniki z umetnimi pripomočki daljšajo življenje.
V	četrtkovi seji so biii razni predlogi deželnega odbora, poročilo o razvoju deželnega hipotečnega zavoda v letu 1911, predlogi o deželnem prispevku za popravo jezov Blaškega potoka na Žili, o subvencioniranju občinskih potov itd. odkazani tozadevnim odsekom. Tudi predlog posl. Kirschner-ja glede nakupa Ditrichsteinovega fideiko-misnega posestva Humberk, Bekštanj, Landskron in Vrba je bil odkazan narodnogospodarskemu odseku. Poslanec Pinterič in tovariši vprašajo deželno vlado, zakaj še ni potrdila izvolitve g. Nageleta v okrajni šolski svet velikovški. Vladni svetnik Lob-meyr je odgovoril, da se drži deželna vlada zakona, ki zahteva, da mora izvoljeni dobiti absolutno večino od vseh navzočih županov. Pri drugi volitvi v okr. šol. svet velikovški v avgustu je pa Nagele dobil samo 15 glasov, župnik Treiber 14, ena glasovnica pa je bita prazna. Vsled tega se bodo vršile volitve še enkrat. — Celovško deželno sodišče prosi za izročitev poslanca dr. Lemi-scha. Gre za tožbo Walcher—dr. Lemisch. Zastopnik deželnega predsednika dvorni svetnik Lobmeyr prečita izjavo naučnega ministrstva, da proti sankciji februarja sklenjene postave o učiteljskih plačah ni zadržka, če se potreben večji izdatek pokrije z zvišanimi deželnimi dokladami.
V	petkovi seji je zbornica dovolila sledečim občinam pobiranje naklad od opojnih pijač v delno pokritje stroškov v občinskem gospodarstvu za leto 1913: Plajberg 12 K od hektolitra, Pliberk 10 K, Železna
Kapla 12 K, Galicija 8 K, Goriče 6 K, Gre-binj 5 K, Kolbnica 10 K, Libuče 8 K, Malniča 10 K, Zg. Bela 10 K, Libuče 8 K, Volšperg 8 K, Bistrica pri Pliberku 10 K, Blato 8 K, Beljak 12 K. — Sprejet je bil predlog na-rodno-gospodarskega odseka, s katerim se naroča deželnemu odboru, da naj vse potrebno ukrene za nakup grofa Ditrichsteinovega fideikomisnega posestva Humberk, Bekštanj, Landskron, Vrba z dodatnim predlogom poslanca Poltniga, da se naj razširi predlog tudi na nakup posestva kneza Porcia v Špitalu. — Zbornica je izročila okrajnemu sodišču poslanca dr. Waldnerja zaradi prestopka § 24. in § 64. zakona o živinskih kužnih boleznih in poslanca dr. A. Lemischa deželnemu sodišču v Celovcu v zadevi vzksicne obravnave v zasebni tožbi poslanca Walcherja proti A. Lemischu. — Prošnja društva stražnikov za Koroško in Štajersko za ureditev pravnih in službenih razmer se je odkazala deželnemu odboru, da zadevo natančneje preišče in stavi potem tozadeven predlog. Isto se je zgodilo s predlogom poslanca Wieserja, da naj dobijo občinsko volilno pravico brez ozira na plačevanje davka definitivni c. kr. poštarji, poštni oficianti in ekspidienti. Poslanec Grafenauer je zoper to, da bi se posameznim kategorijam podelila volilna pravica. Izreče se zoper splošno volilno pravico v kmečkih občinah ter želi, da deželni odbor Wieserjev predlog pokoplje. —- Poslanec D r e y h o r s t in tovariši so interpelirali vlado, ker ukovški župnik pošifja okrajnemu zdravniku slovenske matrične izpiske, ki jih zdravnik ne razume; v interpelaciji se pritožujejo, da župnik poslovenjuje imena. Vladni zastopnik na interpelacijo ni dal nobenega odgovora.
V	sobotni seji je bil sprejet predlog pravnega odseka, da se naj zakonski načrt, po katerem naj se javna posest sprejme v zemljiške knjige, odkaže deželnemu odboru, da zadevo presodi in stavi potem predlog. Poročevalec dr. W a 1 d n e r povdarja, da n. pr. služnosti in zasebne pravice na javni imovini niso vknjižene in valed tega zastarajo; to dejstvo je nastalo iz nazira-nja, da je javna posest brez lastnika. Deželni odbor hoče poleg zemljiške knjige tudi knjigo potov in cest. — Sprejet je bil predlog pravnega odseka, da se dotira mesto distriktnega zdravnika v Guštanju z deželnim prispevkom 300 K in prispevki občin: Guštanj (na leto) 200 K, Prevalje 80 K, Kotlje 50 K, Tolstivrh 40 K, Št. Danijel 30 K. Trški občini Spital se dovoli pobirati pristojbino za mrliško ogledovanje.
28. svečana 1. 1. je deželni zbor dovolil mestni občini Celovec, najeti Oisemmilijon-sko posojilo proti 5 odstotkom. Z ozirom na visoko obrestno mero vlada predloga 'Ipi predložila v odobrenje. Deželni zbor sprejme predlog finančnega odseka, da se obrestna mera za posojilo zniža na 41/2 odstotkov j/n posojilo poplača najdalje v 54 in pol letu. Izpremenjeni zakonski načrt je bil sprejet v tretjem branju.
(Konec prihodnjič.)
Dopolnilne deželnozhorske volitve v Ljub* Ijani.
V	torek, 24. t. m., so se popolnoma mirno vršile v Ljubljani dopolnilne volitve za deželni zbor. Izvoljena sta bila liberalna, kandidata Reisner s 1942 in Ribnikar s 1927 glasovi. Kandidata S. L. S. sta bilja dr. Pogačnik in Ivan Kregar. Prvi je dobil 1002, drugi 999 glasov. Nemška kandidata Egger in Pammer sta dobila 403, oziroma 394 glasov, socialna demokrata Bartl in Kristan 125, oziroma 133 glasov. Socialni demokrati so glasovali z liberalci že pri prvi volitvi. Število glasov S. L. S. od zadnjih volitev je znatao naraslo.
Nova ministra.
Namesto odstopivšega ministra dr. Mavricija viteza pl. Roefilerja je cesar imenoval za trgovinskega ministra dr. Rudolfa Schusterja pl. Bonnott, guvernerja poštno-hranilnega urada, in za poljedelskega ministra senatnega predsednika upravnega sodišča Franca Zenkerja, po rodu in miš-Ijenju Čeha.
Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“!
VOJNA NA BALKANU.
Bolgarija, Srbija, Grška in Črna gora so mobilizirale.
Na Balkanu je že dalje časa vrelo, in odkar je napovedala vojno Turkom Italija, so postajale razmere med Turki in balkanskimi narodi vedno bolj napete. Albanci, turški podaniki, so se spuntali. Pretečeni teden so začeli Turki in mohamedanski Albanci klati krščanske Albance, katerih bo slaba tretjina, dve dobri tretjini pa so mohamedanske vere. Bolgari, Srbi, Črnogorci in Grki imajo pa do Turkov zgodovinsko sovraštvo; saj so zlasti Bolgari in Srbi, ki so bili turški podaniki in so si svobodo priborili z mečem, morali od Turkov strašne čase prestati. V Macedoniji je še sedaj minogo Bolgarov, Srbov in Grkov, ki ječijo pod turško oblastjo, brezpravni in v večnem strahu, da jih začnejo Turki moriti. Vsled tega so nastale v 'Macedoniji bolgarske, grške in srbske čete, ki so v ugodnih trenotkih Turkom vračale bojne obiske in tudi ropale. Zob za zob je bilo njihovo glasilo. Naravno je, da se Bolgari, Srbi in Grki trudijo, da bi oprostili turškega jarma še tiste svoje brate, ki so še turški podaniki.
Razne prilike v zadnjem času, predvsem pa laško-turška vojna in vstaja Albancev '.so dale balkanskim državam povod, da so stavile svoje stare zahteve in se pripravljale na vojno.
Bolgarija, Srbija, Grška in Črna gora so že mobilizirale. Bolgari razpolagajo! v vojni z 232.000 vojaki, 6000 konjeniki in 720 topovi, Črnogorci z armado 45.000 mož in 101 topom, Srbija postavi na bojišče lahko 300.000 vojakov in nad 300 topov, Grška pa 300.000 mož s 174 topovi. Najboljši ste bolgarska in črnogorska vojska. Turčija jim nasproti postavi na bojišče nad en milijon vojakov.
Vsak čas je pričakovati vesti, da so prvi streli že počili. Nekatere vesti celo trdijo, da se že bijejo Turki in Črnogorci. Bolgarija namerava 'progSasiti voljno baje 5. oktobra, na dan obletnice proglašenja Bolgarske za kraljevino[. Navdušenje bolgarskega naroda za vojno je veliko. Avstrijski zunanji minister se mnogo trudi, da bi zabranil vojno, toda splošno sodijo, da se mu to ne bo posrečilo. Tudi druge velesile posredujejo. Ko bodo cenjeni čitatelji dobili v roke te vrstice, bo morda že bobnel bojni grom po celem Balkanu, popolnoma izključeno pa seveda ni, da ne bi velevlasti preprečile vo|ne. Morda bo odločilna v tem oziru Rusija, ker brez njene volje ni verjetno, da bi se spustile balkanske državice v vojno s Turčijo.
Društveno gibanje.
Sodalitas Ss. Cordis Jesu ima svoj mesečni sestanek v četrtek dne 10. oktobra ob pol 2. uri v Celovcu.
Globasnica. V nedeljo, dne 13. oktobra t. 1. ima tukajšnje izobraževalno društvo ob 3. uri popoldne pri Šoštarju zborovanje. Na sporedu je petjem deklamacija in zanimivo poročilo o evharističnem kongresu.
* Kazaze. Naša »Zarja« priredi v nedeljo, dne 13. t. m. mesečni shod ob treh popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: poročilo o evharističnem kongresu. — Odbor.
Cerkvene vesti.
Odpotoval je m. g. knezoškof dr. Baltazar K a 11 n e r na Solnograško, ker mu je sestra smrtnonevarno zbolela. Vrne se bržkone šele prihodnji teden.
Prestavljeni so: Č. g. Albin Radi s Št. Jana v Logu kot provizor v Šmartin na Grobinjskem polju; Baltazar Schmid s Trga kot provizor v Šmartin na Silberber-gu; Ign. Millonig s Celovca kot kaplan v Šmarjeto pri Volšpergu; Franc S e ir er s Št. Vida ob Glini kot kaplan v Kot.
Razpisana je do 1. listopada proštija Kr ai g ; patron je baron Dickmann.
MOJA STARA
izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijnomlečnato milo od tvrdke Bergmanu & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod.
je lahka, kajti kakovost odločuje.
Slast pravega : Francka:, njega jakost in lepa barva usposobljajo ga k najboljšim kavinim pridatkom, ki bo i Vas trajno zadovoljil.
Posestvo naprodaj, obsega 16 oralov zemljišCa, ilovica s pečjo za opekarno, v 3-4 letih se vrednost zviša za 10°/0. Več pove posestnik v Dobajnici 4, Hodiše, Koroško.
Loterijske številke.
Praga, 25. septembra : 12	2	6	68	39
Dunaj, 28. septembra: 44	69	84	68	61
Gradec, 28. septembra: 41	11	52	17	3
Tržne cene v Celovcu
26. kimavca 1912 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80	litr. ■en)
			od		do		(bii	
			K	V	K	V	K	V
Pšenica....			23	43	24		15	
Rž				21	13	23	—	12	85
Ječmen ....					24	—	12		
Ajda				—	—	—	—	—	—
Oves				20	83	22	20	7	56
Proso ....				—			—	—			
Pšeno ....			—			32	16	20	—
Turščica . . .			—			—	—				
Leča				—	—			—				
Fižola rdeča . .			—										
Repica (krompir)	.	.	6	—	7	50	3	—
Deteljno seme .	.		—	—	—	—	—	-
Seno, sladko . .		.	5	—	7	—	—	—
„ kislo . .			4	20	5	50			
Slama ....			2	80	4	—	—	_
Zelnate glave po 100 kos.			10	—	12	—	—	—
Repa, ena vreča	• •	•	—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter			—	24	—	28		
Smetana, 1 „	. .	,	—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1			2	10	2	30		
„	„	sur. 1			2	•		2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par	.		—	16	—	26		
Piščeta, 1 par .			2	80	3	20		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	. .		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m‘.			2	70	3	20		
30	„	„ mehka, 1 ,		*	2	40	2	80		
			100 kilogr.					
	Počrez						O	
			živa		zaklana			
Živina								
	od	do	od	do	od	do	.2?	2
	v kronah						Ph	Ph
Konji			_						
Biki					—	—	—			—
Voli, pitani . .	490	—	—	—	—	—	2	2
„ za vožnjo .								
Junci									
Krave ....	280	540	76	—	—			26	10
Telice ....	200	—	—	—	164	170	2	1
Svinje, pitane .	—		—	—	—	—	—	—
Praseta, plemena	14	60	—	~	—	—	230	180
Ovce									

jako dobro, staro belo vipavsko, 60hi in 30hi črnega ister-skega naprodaj. Vprašati: HochmUller, Beljak, Perausirassa 2.
lahki in težji, so naprodaj. HochmUller, Beljak, Peraustrasse 2.
Proda se
Drajerjeva kmetija v Rakolah
župnija Tinje, eno uro hoda od Velikovca in tričetrt ure od železniške postaje Re-karjavas oddaljena. Posetve je 35 birnjev, 4 orali travnikov in 4 orali zaraslega gozda. Rediti se more 2 konja, 8 goved in 20 svinj. Več pove posestnik Anton Pinkic pd. Drajer v Rakolah, p. Tinje, na Koroškem.
Stalna služba
hišnika
se takoj odda pri Prvi korovski orožno-tovarniški družbi Peter Wernig, Borovlje.
Zahteva se znanje mizarstva za izdelovanje zabojev za puške.
□czicatzac-jt jraut acraaaacaatiac-aaa
n Vsi, Ki sle sr« možje In očeile! °
n	M hočete vsaj 10 vinarjev na leden žrtvovali [j
g	za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?	N
n Potem pišite „Slov. Straži11 v Ljubljani po knji- r« u žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, U ] ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. [
ORGANIST
se takoj sprejme v službo. Vprašanja na župni urad Dvor, p. Vrba ob jezeru, Koroško.
Učenec
se sprejme takoj v trgovino mešane stroke. Dotičnik mora biti krepak, zmožen slovenskega in nemškega jezika in imeti dobra spričevala. Vid Mory, trgovec z mešanim blagom, Pliberk, Koroško.
V
blneno
blago za ženske in sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna
R. Sfermzchl d Celju §1.308.
Vzorci in cenik čez 1000 stvari s slik. poštn. prosto.
Hranilnica inposojilnica na Zilski Bistrici
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
naznanja s tem,
da zuiša obrestno mero od f. januarja 1913 naprej
kakor sledi:
Za hranilne vloge . . . .od4o/0 na4i/4o/o „ posojila proti vknjižbi „ 41/2% „ 43/4o/0 „	„ na osebni kredit „ 43/40/0 „ 5o/0
Na znanje daje
načelstvo.
i
I
V Narodni šoli
v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem
imajo čč. šolske sestre
Gojenke se učijo in vadijo v vseh ženskih ročnih delih, se učijo kuhati, pravilno ravnati s perilom
in drugo.
Začetek meseca novembra.
Na stanovanje in hrano se sprejemajo tudi šolarji za ondotno tri-razredno ljudsko šolo, ki ima slovenski učni jezik.
Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku
registr. zadr. z neomej. zavezo s tem naznanja, da razen običajnega uradovanja ob četrtkih
od 1. avgusta 1912 naprej
sprejema hranilne vloge tudi
vsako nedeljo po pivi sveti maši.
Odbor.
Razglas. ^
Prostovoljna sodnijska dražba posestva potem dražba premičnin.
Od c. kr. okrajnega sodišča v Pliberku kot razpravne oblasti po Janezu Wutzu pd. Vuču v Libeličah se na prostovoljno prošnjo dedičev proda na javni dražbi:
1.	Vučeva kmetija v Libeličah, vi. št. 60 kat. obč. Libeliška gora, brez posetve in gospodarskih potrebščin z določeno izklicno ceno 33426 K 4 vin.
2.	Vratinjeva kajža v Libeličah, vi. št. 5 kat. obč. Libeliška gora, brez zemljišča in gospodarskih potrebščin, izklicna cena 600 K.
3.	Fundova kmetija v Libeličah, vi. št. 14 kat. obč. Libeliče, brez posetve in gospodarskih potrebščin, izklicna cena 6105 K 84 v.
4.	Knezova kmetija v Libeličah, vi. št. 20 kat. obč. Libeliče, brez posetve in gospodarskih potrebščin, izklicna cena 8517 K 16 v.
5.	Premičnine, kar jih je še, kot hišna in gospodarska oprava.
Dražba posestev se vrši posamezno po zgorajšnjem redu
dne 5. oktobra 1912, dopoldne ob 9. uri,
začenši na licu mesta v Libeličah (od postaje na državni progi L ab ud približno
1	uro pešhoje, od postajališča Rabenštajn-Libeliče približno 3/4 ure pešhoje daleč), dražba premičnin po končani dražbi posestev ravnotam.
Posestva se najprej izkličejo posebej in potemtakem se vsa štiri posestva skupaj za naj višjo skupno ponudbo pod zgoraj navedenimi izklicnimi cenami, ki so obenem cenilne vrednosti realne vrednosti, ne sprejemajo.
Premičnine se prodajo največ ponujajočemu le proti plačilu v gotovini in takojšnji odpravi.
Na posestvu zavarovanim upnikom se njihove zastavne pravice pridržijo ne glede na prodajno ceno in je posebej slovenjegraška okrajna hranilnica zahtevala izplačilo svoje vknjižene zahteve per 25.000 K.
Dražbeno izkupilo je treba izročiti pri sodišču, in sicer 10 0/0 najvišje ponudbe takoj po definitivni razdelitvi domika, polovico ostanka v teku 1 meseca, ostanek, v katerega se lahko vračuni jamščina, v teku
2	mesecev in je te zneske med tem časom obrestovati s 4>/2 °/o.
Dediči imajo pravico do osemdnevnega pritrdilnega roka.
Vsak dražbenik mora oddati jamščino 10% izklicnih cen pred začetkom dražbe v roko sodnemu komisarju v pupilarno varnih vrednostih.
Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri sodišču odd. I. v uradnih urah.
C. hr. okrajno sosfiice o Pliberku,
dne 14. septembra 1912.
CZERNY 1. r.
Vzorna, dobro priporočena deklica
želi službe
v župnišče ali kakšno drugo pošteno hišo, kjer bi gospodinjo zastopala; razume kuhinjska dela in druga gospodinjska dela in ne gleda na veliko plačo. Naslov pove upravništvo „Mira“ pod št. 39.
Odvetnik
Dr. Ivan Kimovec
je otvoril pisarno
TRST, ulica Caserma štev. 15.
i
3 e
PALM/)
©	1 o
lahke in prožne hoje. — Nobene utrujenosti več. — Bolj trpežno kot usnje. — Pristni
Dobiva se v vseh tozadevnih trgovinah.
Poceni cesio posteljno perje.
1 kg sivega pukanega K 2'—, boljšega K 2-40, napolbelega K 3‘60, belega 4-80, prima puhastega K 6-*, prve vrste 7*20, najboljše vrste K 8-40, najfinejšega snežnobelega 9-BO Popolne postelje iz gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, dobro napolnjene, 1 peimica ali 1 spodnja postelj, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10, 12, 15, 18. 200 cm dolga, 140 cm široka K 13. 15, 18, 21, 1 blazina 80 cm dolga, 58 cm široka K 3, 3 50, 4; 90 cm dolga, 70 cm široka K 4-50 5 50, 6 NeugajajoCe se zamenja ali vrne denar. — Natančen ilustr. cenik na vse kraje
brezplačno. Benedikt Sacltsel, lobes St. 818 pri Plznu tCeSKo).
Albin Novak v Sinčivasi
trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporofia svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la G-uiHon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina.
Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor malinov, breskvin, hrušov in jabolčni sok.
Cene solidne, postrežba točna.
nanovo izšla knjiga :
(Slovenski Godine).
Priredil msgr. Valentin Podgorc.
Mehko vez. K 4’—, za družnike K 3 —i po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. K 5‘40, za družnike K 4'—, po pošti 40 vinarjev več.
r-ant—it—ir-ic-ic ar ■innng-ag
Najboljši dobavni vir
izyotovljenih postelj iz dobreoa češkega postelj, perja!
Napolnjena v gostop. rdečem nankingu: 1 pernica 180 X 120 cm z dvema blazinama, vsaka 80 X 60 cm, z nov., mehkim, trpežnim perjem K 16-—, polpuh K 20-—, puh K 24'-. Pernica sama K 10’—, K 12-—,
K 14-— in K 16' —, blazina sama K 3'—, K 3'50 in K 4-—. Podvojna pernica 200 X 140 cm K13-—,
14-50, 17-50 in 21-—. Blazina zraven 90 X 70 cm K 4-50, K 5 20 in K 5-50.
5 kg sivega perja K 9-40,1 boljšega K 12-—, 16-—, polbelega K 17-—. 5 kg novega, dobrega belega posteljnega perja brez prahu K 24-—, snežnobel. K 30" -, boljšega K 36-—, najfinejšega pukanega za vis. gospodo K 45-—. 5 kg nepu-kanega perja od živih gosi K 26-— in K 30-—. Beli puh z velikimi kosmiči K 5-—, boljši K 6-—, najboljši prsni puh K 6-50 za Va kg, pepelast puh Va kg K 2-50 in K 3-—. Pošiljatev franko po povzetju. Zamenjava proti povračilu poštnine dovoljena.
Sigmund Lederer. .6°
z odklopljivim obodom, čisto iz kovanega železa in jeklene pločevine so zajamčeno neporušni. Najmanjša uporaba kuriva, naj hitrejše napravljanje pare, najkrajše parenje, slaba krma zopet porabna
Tifanin rontnifimp v sestavi’ kpežnosti in natanč-llllllIlD bullllliuyu, nosti v posnemanju neprekošene.
Stroji za sejanje, za obračanje sena, senene grablje itd.:
najboljše kakovosti.
Titania tovarna, Wels št. 196, Zg. Avstrijsko.
Zasfopstua pausati!! — Pošiljamo na goizkušnjo. Plačevanje na obroke rado dovoljeno. Prospekti, spričevala zastonj. Zastopniki se iščejo povsod.
3ST	1
Podpisani se usojam vljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da otvorim s 15. oktobiom 1.1. lastno
trgovino z mešanim blagom
v hiši Hranilnice in posojilnice v Šmihela št. 26.
Kot dolgoleten poslovodja v trgovini g.VidMoryja istotam si bodem tudi zanaprej prizadeval s skrbno in točno postrežbo pridobiti zaupanje in naklonjenost p. n. odjemalcev, kakor tudi iste z nizkimi cenami in solidnim blagom obdržati. S prošnjo za podpiranje mojega podjetja beležim z velespoštovanjem
Šmihel pri Pliberku.

n
osojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
RANE
vsake vrste se mora skrbno varovati pred vsako nesnago, ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlacno mazilo, takozvano
Draško domače mazilo	<«
vnetja m bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 3-16 se pošljejo štiri pušice, za K 7-— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije, j
Pozor na ime izdelka ter iz-delovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga:
B. UMEK, c. io kr. M dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu“
Progo, Molo sirond, vogol Nerudove alice šl. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcn »Pri angelu«, P. Hauser, H. Gnit, Vikt. Hauser.
w
J asina tovarna ur vrvici
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
V sak strokovnjak
Vam pove, da so
orig. Oimtor
stabilen ali nepremaklj. in
filli	ff	11 lili	II
11,Ulil	Mi		Ji
iz tovarne
C. Prosch, Celovec,
imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja !
..... ■-	*	M3-*-	S .•	\	v<V > ’
Drože (kvas)
iz vinskega cveta
zajamčeno čiste, brez vsakega drugega dodatka, prodaja in razpošilja od 3 kg naprej, ceneje od vsake konkurence
tovarna viiskep cveta io M
v Račjem, Štajersko.
SS9&:
Izjemno izborna
kupna priložnost
za kupčevalce In krošnjarje.
Pošilja se tudi zasebnikom.
40 do 50 metrov ostankov samo 16 K.
Flanel za srajce in bluze.
Barhent za obleke in bluze v modernih vzorcih, prima kakovosti. Belo platno za telesno in posteljno perilo.
Oksford za moške srajce.
Pisana posteljna oprava in modro-tisk.
Ostanki v dolgosti 6 do 15 metrov. Ostanki so zajamčeno pralni in brez pogreška. Izbrani ostanki, le težko, lepo blago za 18 K.
Pošilja se po povzetju in za neugajajoče se denar takoj vrne.
Vsak odjemalec blago tudi lahko napove.
S-SteinJalftapliloUacbolGei).
S
(internat)
il šolsi sester e Irei šoli Utile se. Cirila io Hetiti e litra
se priporoča p. n. slovenskim staršem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. Plačila 26 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
Edino siDoensbo narodno podjetje
Hotel Trabesinger
is Ninnai, Ifeflkoisite It. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhnja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. —
V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste ---- vedno dobro postreženi. •'
I
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Lojzlha in Pepca Leon.
MJBi P §1 j!P%| RUP tHjŠP fiPUI vedno le najboljšo in najcenejšo ear pratiko z imenom
KUHUJTc »SLOVENSKA PBATIKA“
za katoliško ljudstvo	37. letnik -fr Varstvena znamka Sv. Jožef
Založna tvrdka KLEINMAYR & BAMBERG v LJUBLJANI.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Gettarne vloge oirestiijemo go
do dne vadila.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle knpone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Tr tu, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8‘- za komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K IO — za komad.
Prodaja vsoti vrst vred. napirjev proli gelovini po dnevnem Borzo.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.