304
fTztrta.	p«s|(đjek,
pfrtra se <•« Sprt' Prof. F. Peric. — L rrtta u mesec L 7.—, 2t inozemstvo nescCao i
VBMfifilsilMiORMaiU
utraf. Uiednittv	sv. Fnm«5k«
se poSil|a|e ut«	jfmkiraaft
ne vračaj«. — c ^svsrni urednik: dinost. Tisk tiskarne Edinost. MttjSjUt 19.50, pol teta L 32.— In celo teto L Telefon, uredništvi in uprave št. 11-57-
v Trstu, v soboto 20. dscsmbra 1024.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
EDINOST
Krohotu
ftevttke v Trsta In okoHei po 30 ctmL — Oftaai m
stat (72 nun.) — Oftesi trgovcev ta obrtnikov mm po 401 MNvtle, pMlMifi ta vabUa po L 1.—, oglasi denarnih i mm po L 2 — Mali oglasi po 30 cent beseda, nafaanf pa L 2. — naročnine ta reklamacij« so pottlja|o izkljačno aprav edinosti, v Tinta, nlten m Frančiška Asiikegs štev. 30. L sataHuiile — Teleta* nredniitva ta opravo II«
iz političnega življenja v Jugoslaviji
<	Hrvat», glavno gla-silo « Hrvatske Zajednice*, se zadnje čase neprestana zaleta
iv	Hrvate na $ušaku. Tako n. pr. jim podtika nasprotstvo proti železnici, ki ne bi izhajala od Su\aka. Drugo vprašanje, Jri ga <-Hrvat» porablja za napade proti Su-šačanom, je razcfbešanje zastav. Ljuti se na nje, ker ob priunernih prilikah razobešajo državne zastave, s čimer da zagrešajo atentat na — hrvatstvo.
Sedaj se je kušaš ki «Ncvi list« odločil za nepričakovano oster odgovor »Hrvatu*. Pomembnost tega odgovara je tem ivečja, ker c Novi „list - ni morda kako glasilo Pašič-Pribičevićeve vlade, marveč je v odločni opoziciji proti sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Je namreč glasilo politikov takozvana »srednje linije», Tomljen-oviča, Kučića in somišljenikov; politikov, ki se nagibljejo k politični koncepciji Ljube Da-vrdovića. Ne torej zato, ker bi se hoteli vtikati v strankarska trenje v Jugoslaviji, marveč zato, ker se nam izvajanja v su-šaškem listu zdijc> — iz tu gori označenega razloga — posebno pomembna in pripravna za orijentacijo naših čitateljev, podajamo tu nekoliko posnetkov iz izdvajanj «Novega lista». Zanimale* bo naše čitatelje, če jim povemo, da sta naša nekdanja borca Laginja in Spinčić po svoji preselitvi na Hrvatsko pristopila k skupini 'Hrvatske Zajednice*. Drugi pa je izstopil že pred dlje časa, dočim se je prvi zadnje čase umaknil bolj v stran, kar si menda ismemct tolmačiti kot znak, da se ne strinjata ne s politiko ne s taktičnim postopanjem te skupine.
<	Novi Iist» meni, da Hrvatska Zajednica, kakor brezličen ostanek iz romantične dobe probujanja starčevićanske zavesti, ne pozna sedaj nobene druge politike, p.e taktike, razen demonstrativne. Toda taka politika (če je to sploh politika) ni možna
v	se danita resnih časih. Tudi ne v programu «Hrvaii>ke Zajednice*. Če n. pr. «Hrvat» s tolikimi argumenti brani svojo tezo, da nje federativni program predstavlja neko državo, kaka mere potem odklanjati zastavo te države? Državna zastava je eno, narodna pa drugo. Ti dve zastavi nista v nikakem nasprotstvu med seboj! Izvešanje državne zastave ne ovira držav/fanam izvešanja narodnih za.tav.
Resnica je — nadaljuje «Novi list* —, da je na Sušaku prišlo v navado izvešanje državne jugosloveoske zastave. To pa ne pomeni nikake demonstracije, še manje pa je posledica kakega nasprotstva proti hrvatski zastavi. To je rezultat zdrave zavesti resnega in skrbnega naroda na meji. Zato ne more neben patrijot izvajati iz tega kake demonstracije po okiasu «Hr-vata». Izvešanje jugoslovenske zastave pomeni na tej točki slogo vsega naroda v obramba narodnih svetinj.
Mi vemo — nadaljuje list — da razni pisaći nimajo nikakega ozira pred resnico in ored lažjo v tem resnem volilnim času. Ako -Hrvat« misli, da je za hrvatsko politiko koristno pobijanje Svetazarja Pribi-ćevića in njegove politike, in ako misli, da je akcija za narodni .sporazum koristna za Hrvate, potem pa naj da sta Tom-ljenovič in Kučić s svojimi prijatelji veliko več storila za Hrvate v tej smeri, nego vsa < Hrvatska Zajednica«. Neresno in razdražljivo pisanje «Hrvata» je le škodilo tej akciji, počensi od konference na Ilidži do padca 'vlade Ljube Davidoviča.
«Nbvi Hst» svetuje «Hrvatu », naj pušča Sušak na miru in naj «e nekoliko več bavi s svojim republikanskim salto mortalom. Će Su^ak ni zadnje mesece zadostno reagiral na take izjave, kakršna je ta cHr-vata», je to storil v času svoje vlade in v nadi, da se taki hrvatski «demonstrantje» spametujejof Ali, kakor se vidi, norijo vedno bolj in vedno hujše. Je H poLem čudno, da jim gre — kakor jim gre?!
Ostra je ta lekcija na ras'ov Hrva ta» m Z?iechn*arjev. Obenem tudi najstrožja obsodba Radićeve miroljubne in čudo-tv.ime politike. Bistvo pol't ke, ki jo zasleduje suša:4ci list, se da izraziti v besedami: borba proli Pašić-Pribičevićevi vladavini, uredba drža-e v smeri, kakor fo
Posle Tinzl za uvedbo l^gru^ materinščine v šolo	^I^!2! je comm.
Zbornica sprejela ostavko on. GUnte —	Rofeba	^J^V^T' W
Pričetek ra^ve^p^a™ finančnega I ^let^a ^St^rf^™^
ministrstva
RIM, 19. Na predpoidanski seji poslanske zbornice je on. Trnzl razvijal naslednjo resolucijo, ki jo je podpisal tudi poslanec Sternbach: « Zbornica paziva vlado, da uvede materinščino kot učni jezik v šole tujerodnih manjšin*. Tujerodne manjšine, je izjviajal on. Tinzl, imajo pravica zahtevati, da se vrši pouk v njihoveA materinem jetziku. Res da ni bila ta pravica priznana v aneksijskih pogodbah kot izrecna pravna obveza, vendar pa izhaja iz moralne obveze, ki so jo vse države priznale. Z Gentilejevo reformo pa se je postopoma zatrla materinščina <vi tujerodnih šolah, tako da bo v letu 1927. popolnoma izginila iz šole. Z odlokom prefekta v Tridenhi so brili ukinjeni otroški vrtci. Na ta način se je še bolj podžigalo nezadovoljstvo med ljudstvom, Id sc noče sprijazniti z namenom, da bi postala šola politično sredstvo za raznarodovanje; kajti to je pravi namefl reforme, ker ne more na nikak način služiti za vzdrževanje materinščine uvedba pouka nemščine v dodatnih urah, ki ga dajejo nesposobni učitelji (medklici, hrup). Dogaja <se tudi, da nimajo otroci vsJed popolnega nepoznanja italijanskega jezika nikake koristi od pouka in na ta način šola absolutno ne odgovarja svoji nalogi Nadalje navaja poslanec Tinzl nekatere slučaje, ko so bile zaprte zasebne šole, prepovedan pouk v nemščini in prepovedana celo raba nemškega jerzika v molitvi in pri cerkvenih opravilih (medkKci). Na ta način izgublja država vse simpatije med tem ljudstvom in ovira prijateljsko sožitje, ki bi ga morala vlada pospeševati. Leta 1918. je poveljnik italijanskih za-sedbenih čet objavil proglas, v katerem je svečano obljubil v imenu vlade, da bodo -Italijani spoštovali materinščina tudi pri pouku. Ne samo, da ni bila obljuba izpolnjena, ampak vsa politika je usmerjena pa načelu prave nacionalizacije; kajti to je namen takozvane ajsimilacijske politike. Toda kolikor hujše bo zatiranje tujerodcev, toliko bolj živ bo njihov odpor; kajti nikdar se ne bodo sprijaznili z mislijo, da bi se odpovedali materinščini, ki tvori njihovo najbolj sveto in nedotakljivo last (hrup).
Nato je govorilo še- već poslancev o Gentilejevi reformi, nakar je bil sprejet dnevni red poslanca Cian, s katerim izraža zbornica zaupanje naučnemu ministru.
Seja je končala ob 13.05.
Na popoldanski seji je predsednik Rocco prečital naslednje pismo:
Rim, 18. decembra. Gospod predsednik!
Rim, 18. decembra Gospod predsednik!
Hvaležen sem čatsfcifcim tovarišem za si-nočnjo manifestacijo, toda odločil sem se, da vztrajam pri svoji ostavki, tudi radi tega, ker hočem zopet pridobiti polno poslansko svabcudo.
-	Francesco Giunta.
Razvila se je nato daljša razprava, katere so se udeležili poslanci Buronzo, Ciarlantini in Cavazzoni. Zbornica je končna sprejela predlog poslanca Buronzo, naj se sprejme ostavka poslanca Giunte od podpredsedništva. Nato je pričela razprava o proračunu finančnega ministrstva.
Procesi proti režimu
«Vsa politika od 1915—1923 pride še pred sodišče» piše «Popok> d'Italia» — On, Giunta vztraja pri demisiji
RIM, 19, Arnaldo Mussodini. brat ministrskega predsednika, je v včerajšnjem «Popolo d'Italia* objavil članek «Kaj se pripravlja?« V članku je na to vprašanje odgovoril zelo na kratko: «Pripravlja se obramba, vredna nas in našega dela!* S temi 'besedami je priznal, da se v fašistov-skem tafhciru pripravlja reakcija proti opoziciji, proti takotzvanemu procesu proti režimu, ki ga pač opozicija ne namerava iziviesti pred sodiščem, ampak potom časopisja pred javnim mnenjem.
Današnji «Popolo: dTtalia» pa grozi opoziciji s procesom proti režimom od leta 1915.—1923. «Vsa politika od 1915—1923. ima še priti pred sodišče*. Kdo je kriv
zahtevajo posebne gospodarske in kul- j poloma pri Kobaridu, dalje neredov ko-turne razmere in potrebe nje delov, toda munistov; kdo je kriv, da je Italija zapu-cb ropolnem prizna Tanj u države in nje ! stila Valono itd.? Prišla je ura, da se vse edinstvenosti. To bi bil program, o kate- to in še kaj drugega revidira*, zaključuje
rem se da razpravljati. Izvajanja v sil-1 list.
ša ke m listu so obenem jasna odpoved! V političnih krogih je vzbudila grožnja sedanji pol't'ki Hrvatske Zajednice* pcrd Jista, ki mu daja smernice on. Mussolini, bičem Radića. Ponavljamo še enkrat, a veliko zanimanje. Opozicijonalci smatrajo je suša ki «Novi list* iv strogi opoziciji, to pisanje za nov dokaz, da se fašisti Proti Pašić-Pribičeviće\t vladi To dej- pripravljajo na -odločno samoobrambo.
■stvo daia njegovim izvajanjem — kak:r že gori rečeno — posebna pomembnost.
Senat otiourii proračun
ministrstva za državno gospodarstvo
RIM, 19 Na današnji seji se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za državno gofepedarstvo. MinUier Nava je odgovoril na pripombe raznih senatorjev za zviiame produkcije žita, nakar je senator GlorLa ger oril proti sedam ji uredbi carin i r ie imenoval enega glavnih vzr -k-jv . :-r:h cen in draginje. "Govorili "so še c Ji senatorji, nakar je bil proračun
Današnji «Impero» je priobčil izjave poslanca Giunte o ovadbi proti njemu. G. Giunta trdi, da ni on popolnoma nič v zvezi z napadom na Fornija, češ da je imel 'viso zadevo po rokah comm. Rassi. G. Giunta zaključuje z izjavo, da ho vztrajal pri ostavki od pod predsedstva zbornice. Seja poslanske zbornice je pokazala, da je g. Grunta res držal besedo.
Vsaki dan eden
Comm, Francesco Robba obdoižen napada, grožnje in tatvine
MILAN, 19. Današnji «A van ti U je ob-...	, .	.	javil ovadbo, ki jo je tviločii bivši župan v
m n: .rsiva za državno gospodarstvo spre-1 Alessandriji Raimondo Sala pri državnem
pravdniku v Alessandriji proti comm.
so <se vozili on. Corgini, kipar Balzardi, stotnika Revelli m Pugnante ter industrijalec Maricanoda Orlando. Fašisti, ki jih je bilo kakih dvajset, so z orožjem v roki prisiUli potnike, da so stopili v drug avtomobil, s katerim so jih peljali na kvesturo v Alessandrji, kjer so bili obdržani do naslednjega dne; nato so bili prisiljeni odpotovati vsak na svoj dam. Z avtomobila pa, ki je bil last potnikov, so fašisti odnesli vse predmete, ki so se dali odtrgati (magnet, električne svetilke, orodje, rezervna kolesa itd.), ter razbili motor,
Comm. Francesco Robba je bil radi tega obdoižen zaplenitve osebe, grožnje z orožjem m poškodbe avtomobila.
Raimondo Sala piše, da je njegova ovadba popolnoma zaspala pri državnem pravdnifcu. Comm. Francesooi Robba je bil medtem poslan celo v Pariz kot izvedenec v italijanski delegaciju Ko so fašisti izvedli za ovadbo, so napadli Salo v sredi mesta.	_
Radlfera zvezo z teUMi
BEOGRAD, 19. «Riječ» prinaša uvodnik pod naslovom: «Da se razbistri«, v katerem skuša prepričati «oinet ki pravijo, da Radić ni m zvezi z boljševiki, Ltst navaja besedilo sporazuma, podpisanega med Radićem in ruskimi sovjeti, ki je bil te dni na Ruskem od boljševikov objavljen. Pogodbo, ki vsebuje 22 členov, sot podpisali v imenu sovjetske organizacije Zmovjev in Smžrnov, v imenu HRSS pa Stjepan Radić in njegov zet ini. Košutić.
Člen 1. praivi, da ima vsa propaganda in agitacija HRSS nositi pravi komunistični značaj in odgovarjati programu in sklepom tretje internaerjanale. Njene liste morajo urejevati samo zanesljivi komunisti, ki >so dokazali svoje proletarsko mišljenje. Člen 2. veK, da mora HRSS iz svojih vrst izključiti vse one elemente, ki ne odgovarjajo praviiotm aH nočejo popolnoma vstopiti v politiko internacijonale. Člen 3. predvideva, da je HRSS v vsej svoji politiki odvisna od tretje internacijonale, ker je formalno vstopila v svoji celoti vanjo in ker dobiva od njene centrale vse bojne direktive. Tretja interaa-cijonala določa tudi taktiko, ki naj fa uporablja HRSS v svojih posebnih razmerah. Člen 4. dođoča, da ima ustanoviti HRSS povsod i vzporedne ilegalne organizacije, ki naj jo podpirajo v odločilnem trenutku. Te določbe se ima HRSS strogo držati.
V členu 5. se priporoča HRSS, da sodeluje z »revnimi kmeti*. Člen 6. določa, da ima HRSS, ker pripada kmečki inter-nacijonali, pobijati vsako buržoazno gibanje. Delavcem je treba sistematično pre-doče vati, da brez. revolucijonamega uničenja kapitala ne more nobeno mednarodno razsodišče, nobena potfodba o omejevanju oboroževanja, nobena demokratska obnova Zveze narodov preprečiti nove imperijalastične »vajne. V členu 7. se nalaga HRSS, da prekine s politiko reformizma, ker Je-ta omogoča dosledno komunistično politiko. Komunistična inter-nactjonala zahteva, da je treba brezpogojno in v najkrajšem čaisu prekiniti s to politiko. HRSS se ima odrejH sodelovanju z vsako stranko ali organizacijo, katere politika se ne krije z intencijami komunistične internacijonale. Člen 8. nalaga HRSS, da mora vedno podrediti svoje postopanje interesom narodnih manjšin in gledati na to, da napravi iz narodnih manjšin zveste pristaše internacijonale. Čl. 9. veli, da mora posvečati vse svoje roo£i »vztrajnemu komunističnemu delovanju v strokovnih organizacijah, delavskih in kmečkih svetih, koasumnih in kmečkih zadrugah in drugih delavskih in kmečkih organizacijah, V tem smislu mora ustanavljati posebne komunistične celice, ki naj razvijajo komunistične ideje.
Člen 10. določa, da se mora HRSS c-stro boriti proti amsterdamski interna-cijonali in stremeti za tem, da spravi vse strokovne organizacije v mednarodno zvezo rdečih strokovnih organizacij v Moskvi. Člen 11.: HRSS mora v svojem področju začeti boj proti parlamentarizmu in pripraviti tla delavski in kmetski diktaturi. V zmistu člena 12. se ima HRSS kot stranka i nadalje organizirati na načelu strogega strankarskega centralizma, ker se more doseči popolna zmaga le z močno centralistično upravo, propagando in že-
1---------1	__t"__. 1,	XI	, A '
20.: Vsi organi HRSS, predsedništvo ter glavni in okrajni odbori se imajo izključno •voliti le iz najzanesljivejših elementov, ki so jim z name določbe te pogodbe.
Člen 21, pravi, da ima HRSS poslati na
predmet dolgih in izčrpnih pogajanj med obema <vladama.
Poveljnik Kenw»orthy je predložil spomenico za odgodite v ratifikacije pogodbe ter je razložil, da se ni odločil za ta korak
vsak kongres komunistične internacijonale morda iz kakšnega neprijateljstva napram
svoje zastopnike, ki naj predlože referate o delovanju stranke in branijo interese svojih organizacij. Ti delegati imajo pravico glasovanja in debatiranja. Čl. 22. končno določa, da se vsa druga vprašanja rešijo s posebnim sporazumom.
Članek «Riječi* je zbudil veliko senzacijo v vseh .političnih krogih. Davidcrvi-ćevci so popolnoma konstemirani, ker vedno bolj u vide vajo, v kako družbo jih je spravil Radić.
Ugoden potek nemiKo-rnsklb trgovskih posUan]
MOSKVA, 19, Nemška delegacija, ki je bivala tu več časa radi trgovskih pogajanj, je odpotovala v Berlin na božične počitnice. Delegacija je uradno izjavila, da je bil dosežen sporazum v številnih gospodarskih in pravnih rvtprašanjih.
Zavezniki ne izpraznilo ie Kolna
Nemčija ovira delo medzavezniške vojaške kontrolne komisije
LONDON, 19. V zgornji zbornici je iz- 1 oba poslanca, da naj umakneta svoja pred-
I tali ji. Priznati je, da ima Italija vso pravico do ozemlja, ki' ji je bilo odkazana, ker da je obveza s strani Anglije jasna in nedvomna. Vendar se govornik smatra u-pravičenega protestirati proti kršenju načela, preko katerega ni še nikoli šla angleška politika. To načelo sloni na spoštovanju volje prebivalstva ozemlja, ki se ima prepustiti -suverenosti drugih. Minuli so časi, ko so se izmenjavala cela prebivalstva kakor predmeti brez duše pod neomejenim nadzorstvom državnih glavarjev in knezov. Govornik je izrazil svoje obžalovanje nad tem, da je baš laburistična vlada, ki se je vedno borila za pravico samoodločevanja narodov, mogla priti v zrooito, da ni vprašala prebivalstva pred sklenitvijo pogodbe z Italijo; vendar je priznal, da je sedaj prepozno govoriti O tem, ko je zbornica postavljena pred dovršeno dejstvo, a je pri tem zahteval, da •s»e vsaj radi oblike povpraša prej prebivalce, ki imajo priti pod Italijo.
V istem smislu je govoril še liberalec Morris. Zunanji minister je nato naprosil
javil lord Curzon, da se Koeln ne izprazni loga, kar sta ta dva tudi storila, nakar je 10, januarja, kajti izpraznitev zasedenega bil načrt za ratifikacija pogodbe sprejet v
ozemlja v Nemčiji se ima izvršiti po čl. 428 in 429 versailleske pogodbe šele takrat, ko bo Nemčija bočno izpolnjevala določbe mirovne pogodbe. To vprašanje
drugem branju.
Oločenja vojakih posadk ^ .j. .	na francosko-portugoIsHib meji
pride v poste v tudi za izpraznitev mostisca , .	.	. ,, . .
mesta Koeln. Mostišče ni zasedeno le po ^ španskih prostozidar,ev zatvorjena.
britanskih, temveč tudi po belgijskih in Btvsl P®*!«"«* Gim.nez Fernandez izgnan, francoskih četah. Potemtakem ne zadeva
vprašanje izpraznitve Koeln a le Anglije; zato ne sme ista v tem slučaju postopati samostojno. Anglija se mora v zadevi izpraznitve posvetovati z zaver-niki Prepričati se mora, če je Nemčija zvesto izpolnjevala obveznosti, katere ji nalaga mirovna pogodba.
Naslanjati se maramo na poročilo medzavezniške vojaške kontrolne komisije. Je
PARIZ, 19. Listu «JoumaU poročajo iz Madrida: Na francosko-portugalski meji so bili ojačeni obmejni vojaški cnddelki, da se onemogoči prevratnim elementom prehod v Španijo. Odposlani so bi ^ na sever štirje gorski lovski bataljoni; arugi bataljoni se nastanejo v Madridu, da odidejo v slučaju potrebe na severna mejo. Pa nalogu direktorija je bila v Madridu zatvor-jena palača, v kateri je bil sedež španskih
nemogoče, da bi nam ista dapoislala do 10. prostozidarjev, januarja 1925 potrebno poročilo o Nemčiji, i Bivši poslanec in guverner Fernandez Če medzavezniška vojaška kontrolna ko-: Giminez je bil izgnan iz Španije, ker je ob-misija ni magla prej izvršiti svojega dela,; iavil< v večjem madridskem dnevniku obje temu kriva neprestana obstrukcija širen članek proti direktoriju. Nemčije. Ko dobijo zavezniki poročilo, £a bodo proučili, da se uverijo, v katerem obsegu so bile izvršene mir.o<vne določbe in da sklenejo, če se lahko izvede izpraz-
Spanci otkoijeni v flngerasa
Zveza med Ceuto in Tetuanom porušena
LONDON, 19. Ust <xDaily MaiU dobiva iz
nitenr. Britanska vlada ne želi najmanj Taagerja: Železniška zveza med Ccuto in Te-nadaljevati zasedba. Hoče le, da se povrne tuanom je bila včeraj porušena. Španske počim prej normalno stanje v osrednji Ev- sadke v Teiati, Dyomixu in Melusi, ki se na-
ropi.
O&topKev Jnfialanda i!c!i]i -
odobrena od angleške dolnje zbornice
hajajo v coni Angeras, so že več dni obkoljene. Vod,a upornikov Angeras je ponudil Špancem prost izhcd iz Tetuana, vendar pa so se temu uprla plemena ter zahtevajo od španskih vo-
LONDON, 19. Ob 23. uri 'se je začela v fe	^^.Tn^v &panci
j t ... . .	j ' , . noteii sprejeti teh pogojev. Ustali so v svojih
dolnji zbornici razprava v drugem branju postojankah.
o zakcuskem načrtu za ratifikacijo po-| PARIZ, 19. Glasom zanesljivih poročil iz godbe z Italijo za odstopitev Jubalanda. Španije, se namerava visoki komisar Maroka
Minister za kolonije Amery je ponovil presiliti iz Tetuana v Larrache. zgodovino vprašanja ter je izjavil, da se PARIZ, 19. «Matin» objavlja sledeče infor-hoče s toi pogodbo odstopiti Italiji del macije: Glasom poročil, ki jih je prejel mar-ozemlja kolonije Kenja v obsegu okoli šai LyuteY. ni francoska cona nikakor ogro-4000 kvadratnih milj severno reke Juba	radl "»fkaaja španskih čet v Maroku.
. -	j en j 4AA m- (rlemena so mirna; zato se ne sme pretiravati,
m razen tega se pas od 50 do 100 mil, si- da ima Abd E1 Krim velik vpliv nanje. Verjetno
rokpsti na angleškem bregu reke.	I je, da se Abd E1 Krim zadovoljuje z zavoje-
Na zaključku je minister prmoročil zbor- Vanim ozemljem in da ne misli si ustvariti no-niči, da naj odobri pogodbo, ki je bila vih sovražnikov.
DNEVNE VESTI
Vojna proti slovenski abecedi!
Poročali smo že o najnovejšem protizakonitem nasilju, naperjenem proti pouku
oglašal on sam in tudi udani mu tisk ni prilegal njegovega imena v svoje razprave in polemike. Kakor da je izginil s pozorišča. Kar naenkrat ga je pahnila zopet na pozorišče prošnja, tki jo je doposial' predsedniku zbornice državi pravdnik v Milanu, naj zbornica dovoli
slovenščine v dodatnih urah. Danes pri- sodno postopanje proti poslancu Giunti, občujemo doslovno besedilo dotične g o- i€ »bdolžen soudeležbe na napadu na rostasne okrožnice. Ne bomo pisali več st°tnika Fornija; osumljen da je celo, da je
komentarja, ker se ta naredba sama do- ^^7 ,	' Kak°f dVe ie ogl?sil v
volj komentira. Pripominjamo le, da do c^Z™ Pobt ene pravilnosti ,e poslanec _ Vil, , , ...^T.	I i	vjiunta podal svojo demisijo kot podpredsed-
sedaj šolsko skrbmstvo m se smatrao za fik zbornice. Ta pa je Po viharni raspravi o! umestno, da bi popravilo to neverjetno iz- klomla to demisijo. In to — ka.kor so nagla-na;dbo nekaterih tržaških učnih ravna- šali večinski govorniki — iz politične solidar-teljev. To je menda edini slučaj v zgodo- nos ti.
vini moderne ljudske šole, da se hoče uva-! Celo nekateri listi, ki niso v izrecni opozi-jati pouk jezikov brez Čitanja in pisanja, ciji proti sedanjemu režimu, izjavljajo, da je ta brez abecede. Zato se upravičeno vpra- korak zbornice usodna napaka tudi za go-šamo, do kdaj bomo še čakali, da Se ta sP°da Giunto samega. Gotovo. Njegovemu po-madež v interesu šolstva samega in njega •iti,čnem,u j* osebnemu ugledu bi bilo veliko ugleda od poklicane strani opere in kri-	d^lfu^^^
popravi. 0 m m	Pre(* scdnrjo brani svojo čast in dokaže svojo
nekrivdo. To pa tem bolj, ker je imunitetni odsek sklenil predložiti zbornici, naj dovoli sodno postopanje .proti Giunti. Poslanec Giun-
Evo sedaj suho besedilo:
«Si rende noto che nelle ore di Hngua	....	____
_ __ _ slovena aggiunte alle dassi prima e se- ta zavzema častno mesto podpredsednika zbor-
lezno centralistično disciplino ~ Člen 13 Icon<Ia e eseluso rinsegnamento della fice- . 2e rAdi svojega ugleda mora zbornica
'pravi, da odobrava redni kongres komunistične internacijonale dosedanji program HRSS kot stranke, da pa mora v vsakem konkretnem slučaju spraviti določbe svojega programa v sklad s temeljnimi načeli komunizma. V členu 16. je rečeno, da se ima HRSS pokoravati vsem sklepom komunistične internacijonale.
Po členu 17. ima HRSS kot pripadnica komunistične internacijonale izpremeniti svoj nazivu Začasno pa se ji dovoljuje, da pripravi z agitacijo tla za izpremembo svo-
jega imena. Člen lflL: Potom svojega tiska mora HRSS napraviti popularne vse važnejše sklepe, čine in oficijelne referate eksekutive komunistične internacijonale. Člen 19. določa, da se glede gmotne podpore, ki to je internacijonala dolžna dajati HRSS, siclene poseben dogovor, ki naj reši to vpiaianje v določenem roku. Člen
programi fnozioni varie, favole ecc.).» • • •
Naznanja
scrittura e della lettnra per non generare	,se .a{«ra fOiunte popolnoma raz-
oonlusione e nove difficotta nella mente čvstl- z. odUonil.VI>° ^emisije in izjavo solidar-
degti scolari. Quelle di Hngua slovena ^i u^J^Z^ i op?>z-,cl? prAhk°' ^
«_ _ -___ . . R j.	tem taujse napada poslanca Giunto. Opozicija
hanno da essere sclamente ore di conver- more u ukr^, ^ to^aeiu kot strah
sazione e per qneste sono da prepararsi i	sodnijo; torej kot indirektno priznanje
krivde. Tako sod;jo tudi nekateri odlični ne-fašistovski politiki, ki pa so doslej stali veda je v dodatnih urah iz dobrohotno ob strani, tako n. pr. Salandra, slovenščine v prvem in drugem razredu iz- M je: ~>akor irdih poročila o dogodkih v
ključen pouk čitanja m piSnia, da bi se bT\ *7 " f*sovAl? .todJtr,tJ° lz,aT-1	VT vi u	"	, javljal, da ne »oglaša z odklonitvijo demisue.
ne ustvarvale v glavah učencev nova zmeš-, Nekateri poslanci da so izjavili celo, da n. njava in nove tezkoče. Ure iz slovenščine bi se mogli udeleževati sej pod eventuelnim imajo biti le ore razgovorov in za te raz- predsedovanjem podpredsednika Giunte dogovore naj se pripravijo programi (razni kler ni ta afera razčiščena. To razume menda popni, pravljice itd«).	I tudi Giunta sam, če je resnična včerajšnja vest,
da g. Giunta vztraja pri svoji demisiji. Ni pa
Poslanec Glanta zopet m pozortHul^:^^^.večina pn5la do
V nasprotstvu s svojo prejšnjo navado, se je j Kakor pa je bila zgreiena odklonitev de-poslanec Giunta že dolgo, od Matteottijevega misije, ao tudi slavospevi v fašistovskih gla-umora zavil v nekak zagoneten molk. Ni se > šilih na korist Giunte huda zmota. Tako na-
vajajo ti< pr. med zaslugami, ki da si jih je t* poslanec pridobil za državo in stvar ita-jansk-ega naroda, tudi za žig našeg«. Narodega doma I Ali še ne slutijo ti nesrečni bran.teiji poslanca Giunte, podpredsednika zbornice, ljudskega zastopa, zakonodajne korporacije, torej vrhovne čuvarice zakona, prvaka stranke, ki je v podlago vladavini in ji daje svoje obiležje: ali še ne slutijo, pravimo, kako kom-promitujejo njega samega in sloves Italije kot pravne države s tem, da zločin — in zažig Je menda zločin tudi po italijanskem kazenskem zakonu — povzdigujejo kot dovoljeno bojno sredstvo v političnem boju in da ga celo označajo kot veliko patrijotično delo?! Ali ne slutijo, da tako proslavljanje zločina more vzbujati v svetu domnevo, da se sedanja vladavina ne more vzdržati — brez nasilj-a — in nezakonitosti?! Politična duševnost take koncepcije mera biti izključena v pravni državi. Tako duševost mora država v interesu svojega ugleda iztrebiti do korena.
—	Promocija. Na tukajšnji univerzi gospodarskih in trgovinskih ved je bila včeraj promovirana gdč. Dušica Slavik, hčerka g. dr.ja Slavka, za doktorico. Gdč. dr. Dušica Slavik je prva ženska, ki je dosegla doktorsko čast, odkar je bila tukajšnja visoka šola izpreme-njena v univerzo. Naše iskrene čestitke.
—	Slov. akad. fer. društvo «Balkan» naj-iskreneje čestita tovarišu Robertu Dekleva in tovarišici Dušici SlavJkovi ob priliki promocije za doktorja gospodarskih in trgovinskih ved.
Društvene vesti
—	Zadnja predstava <Madame Boci var d».
Jutri popoldne ob 3.30 ponovi «Crtainica» pri Sv, Jakobu zadnjič to veselo burko, ki je privabila k obem predstavam toliko občinstva, da ni bilo za vseh niti prostora v dvorani. Igro režira M. Sila. V naslovni vlogi igra g a Silova in drugi igralci iz našega prejšnjega trž. gledališča. Določena je tako zgodnja ura, da bo omogočena udeležba tudi ckoličanom.
— Premijera D. Niccodensijevega «Scampoia». Jutri, ob 8. uri zvečer, se uprizori prvič v slovenskem jeziku duhovita italijanska komedija «Scampolo». Igra je prepletena s finim in živahnim dialogom. Delo režira A. Širok. V glavnih vlogah igrajo Terčič, Hrovat*nova, Stepan-čičeva, Pregarčeva in Gvardjajičič. — Pred-prodaja vstopnic jutri od 10. do 13. v D.K.D.
Ivan m Rudolf Sprohar sta radi neke ded- , tentna razsodba goriškega javnega mnenja, ki
obsoja, toda ne g. Kemperle-ta, ampak obla-
ščine deij časa živela v hudem sovraštvu, ki je dalo pogost oma povod srditim prepirom in spopadom med njima. Dne 4. februarja 1923. zjutraj so našli Rudolfa Sproharja mrtvega r hlevu Ivana Prelc, kjer je nekaj časa navadno prenočeval; imel je sdrobljeno glavo in številne poškodbe na raznih delih telesa. V hlevu j«
o
je ob eden izmed
tisto noč spal 12-letni Viktor Prelc, ki je pc vedal, da je okoli 3. ure ziutraj videl, kak sta prišla v hlev dva moška, katere svitu vžigalice, ki jo je prižgal njiju, spoznal za brata Josipa in Ivana Sprohar. Radi ropota se je Rudolf Sprohar prebudil ter vprašal: «Kdo je?» Prišleca nista odgovorila, pač pa sta se približala k Rudolfu in eden izmed njiju, Ivan, je pograbil puško, ki je biia prislonjena k zidu ob vznožja ležišča, ter začel udrihati s kopitom po Rudolfu. — Pri prvem udarcu je napadenec zavpil na pomoč, a potem se ni oglasil več. Ves čas, ko je Ivan bil s puško po bratu, mu )e Josip svetil z vžigalicami, ki jih je prižigal zaporedoma. Končno je Tvan prijel Rudolfa za roko ter rekel: «Nisi še zmrznil?« Na/to sta oba brata odšla.
Obtoženca priznavata kruto dejanie, a trdita, da je bil Rudolf ubit v pretepu. Ko sta se
«tvo, da naj ne otežuje pobratenja med slovenskim in italijanskim narodom s podobnimi preganjanji. S tem pravorekom je bil g. Kemperle oproščen in obsojena politika, ki se na vse pretetfe trudi, da bi postavila med slovensko in italijansko ljudstvo nepremostljivo pregrajo.
Goriškim novinarjem pa vsa čast, da so se v teh težkih časih, ko se vsakogar, ki drugače misli, <kakor v Vidmu in Gorici, vladajoča ob-mejno-politična klika, proglaša za izdajalca domovine, povzdignili svoj svareči glas proti politiki te klike.
—	Iz Kanala. (Občinske volitve). Kakor smo doznali, se bodo vršile občinske volitve dne 28. t. m. Bil je že zač skrajni čas, da so se politične oblasti enkrat zganile in jih razpisale. Imamo trdno upanje, da se vrli Kanalci tudi tokrat dobro izkažejo tn izvolijo značajne in poštene domačine.
—	Pomanjkanje soli. - V zadnjem času občutijo občinarji, a posebno Še prebivalci Ajbe in Nekovega, silno pomanjkanje domače soli. Tobakarne so svoje zaloge delile, dokler je še kaj bilo, a sedaj je vse prazno. Ljudstvo si pomaga kot more. Neke ženice so ravno o tej
Samo do 24. f. nt
se nadaljuje
priliki naše velike božične prodaje
tisto noć vračala domov — prsvita obtoženca 1 nadlogi tožile in kazale sol, ki so jo prinesle — je Ivan dejal bratu: <-Jože, videl sem, da je j iz Gorice. Pomanjkanje soli občutimo posebno Rudolf vzel s seboj puško; pojdrva, da mu jo ! hudo v tem času pred prazniki, v času,
vzamemo, ker drugače bi se moglo zgoditi, da naju ubije.» S tem namenom sta" se podala y hlev, a ko je Ivan hotel vzeti puško, se je Rudolf prebudil. Ker ni pustil, da bi mu vzela orožje, je prišlo do ruvanja, končalo pa rrui je Ivan iztrgal puško ter lopnil z njo RudoHa. — Josip priznava, dć je prižgal par vžigalic,
i — Ji J_	i«#)o!o4il nrolona* i
ljudje koljejo prešiče. Finančna intendanca ali kdor je za to tukaj, naj bi preskrbeli za zadostno množino soli, da ne bo pritožb! — Prizadeti.
— Zlata nedelja. Poslednjo nedeljo pred Božičem so imenovali pred vojno dunajski trgovci zlato nede-Ijo, ker so tega dne, ko si
trdi, da se ni de lansko udeležil pretepa; stal j vsakdo vsaj nekaj kupuje za praznike, delali
najlepše kupčije v celem letu. Sedaj, po vojni,
da je ves čas sredi hleva.
Te trditve se ne ujemajo z izjavami Prelca, ki je bil zaslišan kot priča; deček trdi, da ni bilo nikakega ruvanja ter da je stal Josip prav blizu Ivana ter mu svetil z vžigalicami, se ne spominja več, če je imel Rudolf puško pri sebi in če je vpil, ko je Ivan udrihal po njem; dobro se pa spominja, da je Ivan prejel Rudolfa za roko ter pri tem izgovoril znane besede.
Obtoženec Josip Sprohar pravi, da je bil brat Rudolf zelo nasilen človek in da je moral pogostoma ležati pred njim; v vasi ga nikdar ni mogel trpeti in vse se ga je balo. RudoK je baje grozil, da bo umoril njega, brata Iva-- in sestro Marijo. Povod vsemu sovraštvu
- Slov. akad. ler. društvo *Balkan». Danes | firGI? j* ^ oporoka, v kateri je P™f izvanredna odborova seja ob 15. uri* kjer zad- tremi le i umrli <^e Josip Sprohar m^enoval ajič. - Predsednik.	j s na Josipa za dediča posestva, pod pogojem,
Šentjakobska * Čitalnica* v Trstu poziva
člane in prijatelje društva na XXI. redni občni zbor, ki se bo vršii jutri ob 10, uri prtdpoldne v dvoreni D.K.D, pri Sv. Jakobu z dnevnim Tedom, ki je bil že objavljen. Ker je ta občni zbor za vsakega člana velike važnosti, ker bo imel priliko spoznati društveno delovanje tekom tega leta, je dolžnost vsakega člana, da se ga udeleži. Prijatelji društva dobrodo&lif — Odbor.
— Skedenj. Bliža se konec leta. Posloviti se hočemo dostojno od njega. Zato priredi mladinsko društvo * Sparta» pod pokroviteljstvom škedenjske podružnice Šolskega društva na dan
da izplača bratoma in sestri vsakemu po 800 L a to le v slučaju, ako se poroči. Ta oporoka m bila Rudolfu po godu; začel je mrziti delo in če je le mogel, je skušal škodovati domačemu gospodarstu. Rudolf je imel skritega mnogo orožja, toda nihče ni vedel kje; večkrat je tudi grozil z njim. Obtoženec je končno izjavil, da je bil usodno noč precej vinjen, ter da je takoj zbežal iz hleva, ko je videl, da se je Rudolf .zgrudil. Podal se je domov in povedal vse sestri, ki se je spustila v jok; nato se je podal k počitku in kmalu zaspal.
Obtoženec Ivan Sprohar pravi, da je bil enkrat prisiljen braniti brata Josipa, ki ga je | Rudolf napadel z velikim žebljem ter ga hudo
mlade Skedenjce, da se gotovo udeležijo Sil-vestrovega večera,
—	Tržaški veslarski klub «Sirena», Danes, točno ob 20.30, redna odborova seja v navadnih prostorih. Z ozirom na zelo važne zadeve glede prireditve prvega družabnega večera dne 28. t. m„ kakor tudi glede drugih bodočih prireditev, je potrebna navzočnost vseh gg. odbornikov. — 1 ajnk,
—	D, K. N. Toamnaseo - Trst. Jutri, točno ob 10. uri, izredni občni zbor. Vabljeni so vsi člani krožka. — Predsednik.
SPORT
sv. Silvestra staremu letu poslovilni večer, i----v	, .	_ _ ,
Spored, ki bo jako lep in značilen, objavimo poškodoval ? V**Vp ^ V!^ pravočasno. Vabimo že sedaj vse Vtare in godkom videl, da ,e Rndoli oborožen s puško.
je ponoči pregovoril brsta Josipa, da sta sfa v hlev, da bi mu jo vzela. Tam je prišlo do ruvanja, ki se je končalo s pobojem. Obtoženec trdi konino, da je udaril brata s puško, ker »«
ga je bal.	...... .
Priča Iven Prelc, oče dečka, ki je videl krvavi dogodek v hlevu, pravi, da je tisto noč tudi spal v hlevu, da pa ni hotel tega do sedaj povedati, ker se je bal maščevanja Ivana Sprohar. Prelc trdi, da je ležal kaka 2 metra daleč cd Rudolfa. Nenadoma ga je zbudil iz span.a pok; v temi pa je slišal glas Rudolfa, ki je vpil: -Ivan, oušti me, prosim te: saj smo bili vendar vedno dobri tvvariši!® Prelc je nato £e cul zamolkle udarce; prestrašil se je in zbežal k sosedu Ivanu- Vouk. kateremu je vse povedal, kar je slišal v hlevu. Vouk se nahaja sedaj pri vojakih.
Razprava se nadaljuje.__
Iz tržaške pokrajine
_ Sv. Peter na Krasa. Skupina diletantov
v Sv. Petru na Krasu priredi v nedeljo, 21. t. m. ob 3.30 pop, v občinski hiši, žaloigro «Se-ljanka». K obilni udeležbi vabi — Odbor.
Vesti z Coriškeea
_ Razsodba javnega	Kakor znano,
je bil odgovorni urednik -Goriške Straže*, g. Leopold Kemperle, že dvakrat obsojen od goriškega tribunala radi «fcčuvanja k sovraštvu med socijalnimi razredi* in, da ni bila poslednja razprava proti njemu prenesena, bi bil po vsej verjetnosti že v tretje obsojen radi
—	Nogometna tekma «Zora» - Trst — »Jadran; - Herpelje. Jutri, 21. t. m., bo v gosteh pri S. K. *JadTanu= v Herpeljah mlado društvo *Zora» iz Trsta. * Jadrana a smo že videli igrati v Trstu, <Zora» bo komaj pri svoji tretji tekmi. Tekma obeta biti zelo zanimiva, ker čeprav je »Jadrana izvrsten, bo «Zora = napela vse svoje moči, da odnese zmago ali vsaj da zapusti igrišče z najmanjšim *scoorom». Vreme obeta tudi biti lepo, zato, tržaški športniki v nedeljo na vlak in v Herpelje moralno in materijalno podpirat slovenska društva in obenem razvoj sporta med Slovenci.
—	Društvo «Zora», Člani, ki mislijo spremiti Četo, ki bo jutri igrala v Herpeljah, naj se ?be-rejo jutri točno cb 12. uri na postaji pri Sv. Andreju. Ker so stroški majhni, je dolžost članov, da se v čim večjem Številu udeležijo izleta. — Tajnik T. K.
—	S. D. «Adria». Jutri. 21. L m., ob 13. se bosta vršili na igrišču sporta, dr. *Adria>x dve nogometni tekmi, in sicer med I, četo *Adrije» in močio četo «Pro Servola* ter II. Četo *Adrrje= in četo športnega klub? -Stella®. Vstopn;T»a k tekmam 1 liro.
V nedelje zjutraj reden training vseh haze-našic in hazenašev cd 8—9. — Trainer.
so jo najbrže krstili za papirnato nedeljo. Goriški trgo-vci pa hočejo imeti jutri svojo lirično nedeljo. Vsled predstoječih božičnih praznikov bodo namreč jutri vse trgovine odprte od 8. do 12. predp. in goriški trgovci se nadejajo, da bodo tekom teh štirih ur zaslužili veliko število lir. Za||^ej jutri naši okoličani, ki si hočete nakupit! karkoli za praznike, «pejte ga noter! a
—	Božiča« veselica «2enskega društva*.
•Spošno slov. žensko društvo v Gorici» priredi v nedeljo, 21. t m., ob 2.30 pop., v dvorani Trg. doma svojo običajno božično veselico, h kateri vabi vso šolsko mladino, sta riše in prijatelje. Vstop prost!
—	Nova žrtev vojnega streliva. Posestnik Josip Gorjup iz Solkana, je našel a* hribu sv. Katerine nad Solkanom granato, katero je hotel kljub dosedanjim neštetim svarilom, odpreti. In dogodilo se je tako, kakor se Že navadno dogaja v takih slučajih, da je granata eksplodirala. Učinek je bil strašen. Drobci granate so ranili in razmesariK nesrečnega Go-rjupa po celem telesu. Eden iz nj:h ga je zad<el naravnost v srce, da je ostal na mestu mrtev.
—	Iz Brejfinia. Tukajšnje kulturno društvo «CoInič>» priredi svojo ptvo drušveno veselico dne 26. t. m., na pravnik sv. Štefana, z Taznimi pevskimi točkami, z deklamacijami. igro «Trije tički» v dveh dejanjih in prosto zabavo. Začetek točno ob 3. popoldne. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
Borim poro<i!a,
DEVIZE Amsterdam od 945— do 9S5 ; Bel-eija od 1 !f>.— do 117.- j Pariz od 75 do London od 11'1.3 » do I!(>.•&; New York od do 2.JS5; dpnaijn od Z24 — do SitO.— ; S»ic» od 463. - do 435.— s Aten« od 43.— do 43f*»; Berlin od 54«.— do -'»57.— ; Bukarest od ll.Tr> do !2 2=>; Praga od 71.— do 71.75; Ogr*ka od 0 0315 do - .0 >2 ; Dunaj od 0.u325 do 0.0336; Zagreb od 3 do 85-3".
Hali oglasi
IZVRSTNA kapljica. Istrsko, belo in črno vino, za na dom po L 3 prodaja restavracija Zorko.	1644
različnih vrednostnih predmetov, praktičnih In elegantnih, vsakomur, ki nakupi v enem dnevu — tudi v različnih oddelkih —
blaga za najmanj
Darila so na izbero in njihova vrednost stopnjuje z nakupnim zneskom. Vedno dodajamo nove in krasne predmete.
Porabite ob času to priliko!
Corso Oltt. E. III16 TRST CorsoUitt.Em.il! 16
noseče.
Iz triaikega iiviienia
.— Tatinski obisk v gostilni. Predpreteklo
noč so sc neznani zlikovci splazili skozi okno t gostilno Josipa Asaro v ulici Bcccberie št. 39, kjer eo se napdi in najedla zastonj, nato še izpraznili predal za bankom, v katerem so
našli znesek 40 lir v gotovini. Ker je zunaj ^ ^_______
brila precej ostra sapa, so nepoklicani gostje \ tovariš
TRGOVINA jestvin, sadja in zelenjave, meri 7.50X4.50 m, visoko 6.50 m, s skladiščem, se proda radi selitve. Naslov pri upravni-itvu.	1643
BABICA avtorizirana, sprejema
Zdravnik ca r»*Polago- Dobra postretba.
Govori slovensko. Tajnost zajamčena, klavec. Via Giulia 29.	1602
Z Zlato, srebro, krone, g Z platin, zobovje 12 £
fP	kupuje	Jb
1 Zlatarna ALBERT POUHf
# Trst, Via Ha zini 46 5 a	S3
iPfttPtf-Pli !»%#•> IPMMIIMiiPIIIM"**!
KOT UČENKA želim vstopiti v kakršnokoli večjo trgovino, najraje knjigarno. Naslov pri upravništvu.	1640
KOVAŠKO orodje je na prodaj v Gaberjab Št. 20, na Vipavskem. Na ogled en mesec. Jerič M.	1623
BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Gbiozza 50, pritličje.	1634
ALOJZIJ POVH
urar In zlatar
Plazza Gorlbaldl 2. L d. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
URARNA-
ZLATARNA
F. BUDA
Trst — Corso Ga?ibaldi 35
(Podrulnita Via Sulinata 1)
Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah.
Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah.	(24)
PREDNO KUPITE
tega zločina.
vzeli s seboj tudi par steklenic }iker>ev. Tatvina je bila včeraj zjtitraj prijavljena na policijskem komrearijatu v »lici- Sanrta.
—	Nezgode pri delu. Pri razkladanju oljnatih semen na angleškem pamiku -Sea Victorys, zasidranem pred tovarno ofia pri Sv. Aodreju, je včeraj popoldne veriga dvigala zadela 30-letnega težaka Antona Ćuk, stanujočega v ui S. Marco št. 43, ki je pri tem zadobil par poškodb po obrazu. Mož je dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici.
—	Podobna nezgoda je doletela sinoči 45-letnega težaka Avgusta Parovel, stanu;očega v ul. Pozzacchera št. 5. Na parnku -Clara»f zasidranem v prosti luki V. E. III, ga je tovor desk. ki so ga dvigali z žrjavom, dregnil v glavo, pri čemer je Parovel zadobil par centimetrov široko rano na bradi. Tudi on je dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici.
POROTNO SODIŠČE
KRUT BRATOMOR
Predvčerajšnjim se je pričela razprava proti 38-letnemu Josipu Sprohar in njegovemu 25-letnemu bratu Ivanu Sprcbar, poljedelca iz Suhorja pri Košeni, ki-sta obdolžena, da st? namenoma in ob krutih okolščinah umorila lastnega braia Rudolfa. Gla^jm obtožnice se je ža los ini dogedek pripetil tako-le;
so bile razsodbe pravičnih sodmkov na goriškem tribunalu. Vsled vedno ponavljajočih
se razsodb se je pa g. Kemperle obrnil na goriški oddelek jirfijske novinarske zveze, t. J. na zastopnike skrvenskega in italijanskega javnega mnenja v Gorici, da naj tudi oni izrečejo svojo razsodbo v tej zadevi. V torek se je vršil radi tega izredni občni zbor goriškega oddelka J. n. z., ki je po daljšem razpravljanju pjc il sledečo razsodbo, izrečeno v obi«ki
rcsau.ij«:	, r
Julijsko novinarsko udruženje, oddelek Uo-rica, se je zbralo na povabilo prizadetega dne 16. decembra 1924. na izredni občni zbor, da preišče preganjanja, radi katerih se pritožuje iš Polde Kemperle, ki je bil že dvakrat
POHIŠTVO
se Vam izplača v vsakem slučaju,
da obiščete tudi
velika skladišča pohištva
:: M. STEINER::
D. a o. z.

Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mama, stara mama, tašča, teta itd. gospa
Ladja ri. Omntar roj. Polil
dne 18. t. m., ob 7. uri zvečer, po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto, ob 10. un dopoldne.
ŠMARJE PRI AJDOVŠČINI, 18. decembra 1924.
TRST, Vin Geppa 17 - Via Paulinna 1
(Vogal Piazza Stazione)
Najvttje cene plačujem za
v
o
obsojen potom nujne obravnave radi priob-čitve člankov, o katerih je smatralo oblastvo, da vzbujajo sovraštvo med družabnimi razredi.
Občni zbor je vzel na znanje lojalno izjavo vseh prizadetih glede spoštovanja italijanskega j ljudstva, napram kateremu godijo najbolj žive | simpatije, spoštovanja državnih zakonov, vda- , nosti do kraljevega veličanstva in svetega četa, kakor zahtevajo sedaj veljavne naredbe glede časopisja. Te naredbe niso biie napadene in ne sramotene.
Občni zbor je pTebral in pregledal dopis «Z dežel«», radi katerega je naperjena proti tov. Kempcrlu nova tožba in je ugotovil, da niso bila zgoraj označena čustva spoštovenja na pram italijanskemu narodu in njegovim ustanovam napadena. Vsled tega je krajevno č?sni-karsko udruženje primorano, da stopi iz dosedanje obzirnosti z namenom, da opozori ob-lastvo, naj ne otežuje pobratenja med obema narodoma, živečima skupno na skrajni meji domovine ter naj ne ovira bratstva, ki je temeljni pravec za civilno in družabno sožitfe ter bogat vir vzajemnega razvoja.
Razsodbe goriškega tribunama 90 za nas le v tol ko kompetentne, v kolikor po zakonu morajo biti, in za g. Kemperle-ia 5e v toliko, da bo moral odsedeti svojo kazen, sko ne bodo te razsodbe razveljav^ene od viije instance. Za nas in za vest g. Kemperle-ia

Globoko žalujoče družine:
Oruntar, Kante, dr, Perjaniič.
r- - -	Č&jfr*
7*2
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider, jazbece v, mačk veveric, krtov, divjih In domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trsk, Via Cesare BatUsti št. 10 IL iiadštr.« vrata iS 17,
Sprejemajo se pošiljatve po pošti*
PODLISTEK
W. Coilm*
£REZ IMENA
(196)
Jasen zvonec se je oglasil iz pritličja, nagli drsajoči koraki so «e jačili po hodniku, in vsto-
pri meni gre vse v redu, kakor v uri Kako sc	lena ie z občudovanjem opazovala krasni ži-počirtite po potovanju? Afi ste se dobro pre-'	vali, ki sta sede segali z glavo do mize, toda tresli v mo^em vozu s postaje sem? Imenitna	nista dobili nič z gospodarjeve mize. Ko je juha, vroča kot cgeni; spominja me na juho,	bila pečenka proč in je admiral rr.cnjai krožki smo jo v letu tri dobivali v Zapadni Ind*p,	nike ter odkril obe skledi z ragujem, sta po-Ali veste, kdo sta bila Brutus in Kasius? Stara	stala psa pozorna. Brutus je cedil sline, a Kadim! O da, prav lepo in čedno, in padaje se	sijev jezik se je nemirno gibal v mogočnih če-
vam. Uboga go&pa Girdlestone! Oh, dobra, dobra gospa Girdlestone! Vi se ne bojite psov, Luci? Kaj? Ali imate radi pse? To je lepo
ljustih.
Admiral si je mnogo vzel na krožnik, poslal Magdaleno k drugi mizi po kruh in ko se mu
pogleda bodite vedno prijazni z živalima. Psa jesta vsak ie zdelo, da ga nikdo ne vidi, je izlil vse, kar J	^^^u^rniVsenje- dan z menoj, če ni nobene družbe. Oni s črnim je bilo na krožniku, Brutusu v zrelo. Kasius ,«
in s prekanjeno zaokroženimi——— ------— , .. v • o
gove kretnje so bile nemirne. Vstopil je z	nosom se imenuje Brutus, ta z behm Kasius?
dvema velikima iabradorskima psoma ter se	Ah veste kdo sta bih Brutus in Kasius? Stara
nestrpno vsedel za mizo. Psa sta se mirno in	Rimljana? Prav dobro, drago dekle! Le dobro
dostojanstveno posedla vsak na eao stran nje-	se držite svoje knjige m SivaiAe. vam že sv^
gove stoKce. To je bfl admiral Bartram s svoji-	čas preskrbimo dobrega moza. Sedaj proč z
m*Hr1^nher&žkone je to nova sobarica.,	ToVbil torej mož, katerega skrivnost zve-
je začel in pogledal ostro toda prijazno Magda	deti je bila Magdalen,na
eno. -Kakose imenujete, dobro dekle, Lojza?	j Za ,uho ,e pntfa "^o j ®
Jaz vas bom imenoval Luci, če vam je prav.	in admiral « neprestaneJ^epeUt, zda, mm ie kompe- Snamite pokrov, otrok moj. Dane. smo točni, zase, zdaj z Magdaleno, *da, s psoma. Majda-
tiho zacvilil, ko je videl, kako je njegov srečnejši tovariš pogoltnil dobro jed.
»Tiho, bedak,» je šepetal admiral, »prihodnjič prideš ti na vrsto.»
Magdalena Je ponudila drugo skledo, še enkrat j»i je stari gospod obilno naložil, še enkrat jo je poslal proč in se kot nepristranski gospod spomnil Kasija. In tako je šlo dalje. Admiral je jedel le puding, ostale slaščice je vrgel psoma in na ta način razbremenil svo želodec, ne da bi se zameril svoii kuharici