} lEIIlMlE. Kratkočasen in podučen list L Izhaja fc> 10. in 25. vsakega mesca. ii4 2 gld. 60 kr, 'ptf ^.polletno 1 gld.30kr.ii List 6 V Celovcu 25. Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu. (Spisal Andrejčekov Jože.) (Dalje.) 5. liha Brtoncelj lapnsti ta rselej tetino kačo. Drugi dan se je po vasi raznesla smešna govorica: Cunjar Andrejec Želodnik je prenočil s svojim osličem pri Rožekarji, kjer je bilo njegovo navadno prenočišče. __ Ko drugi zvečer spat odidejo, obleče gospodar dolgo suknjo, stisne cepec pod pazdiho in poklicavši psa kodrastega Belina, gre gledat po polji, če bi kje tatii ne zasačil, ki mu je že nekaj večerov sem mnogo krompirja, zelja in kumar pokradel. — Med tem, ko je stari šaril po polji, spravi se sin, gluhi Gašper, ki je bil vseh muh poln, v kolarno, kjer je imel cunjar osla privezanega, ter mu vtakne koprivo pod rep. Osliča je to peklo, jame se valjati, brcati in slednjič neznano tuliti, da se je cunjar zbudil in šel gledat, kaj je. Ko stari Rožekar vse njive obleze, pride tudi v zelnik, in kako se zavzame, ko vidi tu dve osebi, ki se ravno menite o njegovem kozlu in nekaki delitvi. Nič drugače ni mislil, nego da sta mu kozla ukradla ter se sedaj prepirata, kdo bi ga imel. Možek stisne cepec v pest in jame neusmiljeno napletati prvega tatu, drugi pa mu uteče. Slednjič se mu tudi ta izvije in zbeži. Rožekar ogleda zelnik, če ni zopet kaj škode, pa nikjer ni nič zapazil. Samo od gozda sem je puhtel grozni smrad, kjer je pred mescem pokopal poginjeno tele. Napoti se tje, in kako se začudi, ko vidi že na pol gnjilo mrho izkopano in krog otvezeno vrv. Sedaj še-le je šinila možu prava misel v glavo. „Aha," misli si, „ta dva sta najbrž zaklad kopala!" in žal mu je bilo, da je tega abotneža tako po nedolžnem pretepal. O, kaki smeh je bil drugo jutro po vsej hiši, ko Rožekar pripovedoval nočni dogodek. Celo gluhi Gašper se je krohotal na vse grlo, čeravno ni vedel zakaj. ^ Ta smešni dogodek je drugi dan pravil cunjar želodnik po vasi, ko je cunje pobiral, in gotovo ne bi u nihče zvedel, kdo sta bila ona dva prismodeža, ko ne bi se bil Mihec drugo jutro izdal teti, ki ga je pra-sala, kje je raztrgal hlače. — To je Mihca še bolj je-ilo, ker so se sedaj povsod norčevali ž njim in ga »menovali trapastega Brtonceljna. Kako bi se bil znosil nad goljufivim Kosabrinom, ki je bil vzrok vsega tega, nt i".! m°gel! — Pa sedaj ni bilo drugače, moral je potrpežljivo prenašati zasmehovanje vaške mladine. , Pa tudi temu zasmehovanju se hoče Brtoncelj *malo umakniti. Mihec je rastel v starosti, pa ne tolikanj v modrosti, kot v norosti, in bil je res živi križ stari teti, « splošni potres majal zemljo, in z vso ljubeznivostjo je objel gostovejo bukev, da ne bi ga ta vrtinec vrgel na tla. Slednjič se mu je le še zdelo, kot bi se zibal v zibeli in v tem prijetnem stanji zatisne oči in zaspi. Se mu je li to noč kaj sanjalo, ali ne, se ne ve\ — Ko se prebudi, tresel se je mraza na vseh udih in krog in krog je bila črna noč. Dolgo je šlatal krog sebe, kje bi bil, pa kamor je potipal, zadel je ob grmovje ali pa drevesno deblo. Glava bila je še grozno težka in nogd okorne, kakor bi bil že Bog vedi kako dolgo pot storil. Dogodek po dnevi mu je bil še nekoliko pred očmi, pa le motno: da je bil s farovškim Jurjem v krčmi, da ga je teta z burkljami podila, to je še nekoliko vedel, ali kako je prišel tu sem, tega se ni mogel domisliti. — Šaril je dolgo po hosti, pa gozda ni bilo ni konca ni kraja, kakor bi se bil nakrat po vsem svetu raztegnil. Trikrat je šel taisto pot, pa vselaj zopet prišel nazaj na prejšino mesto. — „To ni drugače, nego da me copernice vodijo," pravi sam pri sebi in še enkrat nastopi neprijetno pot. Mokro grmovje ga je opletalo od vseh strani in trnje praskalo po rokah, slednjič pa vendar zagleda v daljavi luč in napoti se naravnost tje. Bila je to bajta osebnika Matevža Škrabca, ki je leto in dan kuhal žganje iz brinjevih jagod, bezga in borovnic, ter ga prodajal po svetu. „Domu ne grem," pravi Brtoncelj, „tudi bi mi teta ne odprli, tjekaj-le pojdem, da se vsaj pogrejem, jutri bo pa že kako, nič ne d6, če me tudi teta nekoliko ozmirjajo." — Ne iskaje nikakoršne steze, pobriše jo kar prek deteljišča proti koči in ondi potrka s pestjo po durih. „Kdo je?" oglasi se znotraj hrščeči glas. „Jaz, oče, jaz; Miha Brtoncelj z Razoorja!" Zapah znotraj se odmakne, duri zaškripljejo iu Mihec ves moker zleze v sobo. „Bog pomagaj, kod pa si hodil, da si tako obdelan?" praša Škrabec ves zavzet, videč da se Mihec mraza trese. „E, saj veste oče, kako je, včeraj smo ga nekoliko preveč pili, sem pa — —¦ „Si pa zunaj zaspal. Je, je, taka se meni tudi včasih pripeti." „Ne zunaj zaspal. Teta so me spodili od hiše, — saj veste, kake so stare babnice, — sem pa, ne vem kako, v gozd prišel in ondi zaspal. Potlej so me pa I menda same copernice vodile; kajti več, nego celo uro sem lazil po hosti in vendar nisem mogel priti na dan, čeravno za vsaki kot v gozdu dobro vem, kakor za j domačo peč." „Ti siromak ti! Na kupico borovničevca, da se ogreješ, na tešči želodec je dober, ravno včeraj sem ga j skuhal. — Hm, hm, kaj mi praviš, da te je teta spodila! I no Miha, pa bi si kje drngej poiskal kake službe, saj ni, da bi moral vedno pri starki čepeti in j njene obresti pobirati." „Ko bi vedel kam?" „E, služba se že dobi. — Unokrat mi je naroče-vala gospa v Špitalskem gradu, kteri nosim brinjevec, I da bi jej dobil kacega pripravnega hlapca, ki bi se j znal pečati nekoliko s konji in poljedelstvom. Ti bi bili kaj pripraven. Ali si kaj vajen pri konjih?" „0, vozaril bi že, vozaril, saj vem, kako moral biti, čeravno še nisem bil nikdar pri konjih. „Hi!"l „bj6!" „tigot!" se mora vpiti nad mrhami, potlej pa žel gred6; vozi se po kolesnicah sredi ceste in kedar se srečata dva voza, umakne se vselej lagleji na levo uni pa jo kar naravnost reže. — To bi mi ne delalo preglavice." „Lej, če te je volja, pa greš lehko koj jutri zjutraj z meno tje, gotovo ti bo všeč. Jesti boš imel doveljj] dela pa ne ravno tolikanj, ker je malo zemljišča pri 43 jrradu Gospa je tudi tako dobra dušica, da je ni treba boljše iskati, marsikdaj ti bo še kaj privrgla, če jo boš ubogal, in ti kako poddelo kupila." Že prav, kar pojdem. C emu se bom valjal doma in noslušal mame, ko mi ni treba. Svet je velik, bo že kje tudi zame kaki kotiček, saj ne potrebujem veliko, _ Kar pokličite me jutri zjutraj; pa saj je že zjutraj, ne? Koliko pa je ura?" „Polno6 je odbila prej-le, ko sem ravno kotel pristavil. — Le pojdi domu, da svoje reči pobereš in navežeš, jaz bom pa ta čas košek naložil brž ko belina iz kotla izteče. Ob štirih te bom že poklical, pa greva." „Že prav, le pridite. — Lehko noč!" Pri teh besedah je zapustil Brtoncelj bajto ter jo urno majal domu, Škrabec pa se zopet vsede na debel parungelj k ognji, kjer je vrela borovničeva čorba v kotlu. — Doma je bilo vse tiho in Mihec je dolgo premišljeval, bi li potrkal ali ne, ker bal se je še vedno tetine jeze. Slednjič pa se vendar ojači in pomaje duri. — Dolgo ni nič čuti. — Miha čaka in čaka, potlej pa zopet pomekasti duri bolj trdno. — Še ni nikogar. — „Da bi se ta hudir polomljeni res ne odprl!" zarentači srdito, prizdigne ter sname dnri iz tečajev. — V sobi je bila tema in Mihec ni nič čutil, li teta spi ali bedi. Ukreše ogeDJ, napravi luč v leščerbi, potem pa se spravi na delo. — Naj prvo vzeme delavne hlače z droga pri peči ter jih naveže v culjo, potem klobuk in na kveder podsite črevlje, ki so bili sicer že precej zakrpani, pa za delavnik še dobri. Vse to naveže v veliko culo, potem pa se še ozira po sobi, kakor bi se hotel domisliti, če ni česa pozabil, prav za prav pa je le gledal od strani, če teta spč v postelji, ali so se le potajili. Stara ni spala. Nekoliko pokašlja, vzdigne se v postelji in pravi jezno; „Kaj iščeš tod?" „Nič — srajco mi dajte, če ste jo oprali." Zopet nastane delj časa molk, potem pa nadaljuje Neža: „Kaj pa navezuješ to? Kam pojdeš !" „Preč, teta, preč; po svetu. Jaz nočem, da bi me za vsako malo reč z burkljami gonili od hiše, da se potem vsa vas z menoj norčuje: Služit pojdem, pa bo mir besedi." „Pa podi, kakor se spodobi človeku, te pa ne bom gonila. Tega se sramuješ, če ti jaz kaj rečem, ako pa se napiješ, kot krava in razsajaš po vasi, da te ljudje gledajo, tega te pa ni sram, jeli? Pamet rabi, pamet, ki ti jo je Bog dal, in ne bode ti treba hoditi po svetu." »Zmajajte, ali ne zmirjajte, teta; vse je zastonj, Mihca ne boste videli nikdar več, — nikdar več! pa jV —« „Ovbe, kam neki pojdeš, na koprive menda?" — „Kamor čem. — Daleč! — Le dajte mi srajco brž, če ste jo oprali in pogladili, da jo navežem v culo, »aj potlej" vas ne bom več nadlegoval." Neža je vendar še ljubila Mihca, čeravno je svojo ljubezen le malokdaj pokazala. Pa saj pravijo, da le tisti oče otroke ljubi, ki jih nikdar lepo ne pogleda ter Jim vedno žuga s šibo, — in če so te besede resnične, >memo reči, da je Neža neizrečeno ljubila Brtonceljna, čeravno ga je vedno zmirjala in klepetala nad njim. — • . "' kako jezno navezuje Mihec svojo culo, vdero se JeJ debele solze po velem licu in z zaduhlim glasom pravi: „Ff>j res misliš iti, Mihec? — Lepo te prosim, *am se češ peki djati sam po svetu na tujem? Nobenega človeka ne boš imel, da bi ti stregel, če bi kdaj zDoiei, še manj pa, da bi ti kaj dal. O, saj pravim, 1«'iko časa sem te redila, r plenicah te mi je pustila mati, sedaj na stare dni me boš pa zapustil? — Le čakaj, ne bo se ti dobro godilo ne, ker tako slabo spolnuješ četrto zapoved!" Počasi je tavala do predala in prinesla Mihcu srajco, ki jo je potlačil k drugi robi v culo. — Ubogi teti je bilo gotovo žal, da je prosila Boga, naj bi jo rešil porednega fanta, ali ona ni mislila, da jo bo tako brž uslišal. Miha je opravil svoje delo, privlekel pipo in mehur iz žepa ter si zapalil tobak, kterega prej nikdar ni smel pušiti v pričo tete. — „Tako-le, teta," pravi, „tako-le ga bomo odslej čofali, ko bomo vozili gospodo v kočijah po cesti iz mesta v mesto in po največih graščinah. Več mi ne boste pipe v peč vrgli, kot uno-krat tisto bezgovo, ki sem si jo bil sam naredil." „0 ti moj Bog!" vzdihne Neža ter sklene roki. „Ves spriden si že, kaj pa še le bo, ko prideš po svetu? Vseh hudobij se boš privadil in nazadnje te bodo še obesili. — Moli rajč, moli, da bi te sv. Duh razsvetlil in pravo pamet podelil, ne pa prismodij uganjati. Ves neumen si, ljudjč te bodo suvali iz kota v kot in čem delj pojdeš, tem delj ti bodo kazali. — Kaj ne bi mogel potrpeti do predpusta, ko se bo županov hlapec oženil, in lehko ti prideš na njegovo mesto ? Pa stori, kakor hočeš, saj včm, da moja beseda pri tebi nič ne pomaga." Pa Mihec se ni zmenil za tetine opomine; moško je koračil po sobi puhaje tobak, zraven pa našteval na prste, koliko mesenih klobas bode pohrustal v gradu vsako nedeljo, in koliko primečka bode dobil od blage gospe, ktero mu je Škrabec tako hvalil. — Zjutraj^ je bil Mihec že oprtan z navezano culo, ko žganjar Škrabec potrka na okno. „Že grčm!" oglasi se Miha v sobi, — »Tedaj teta, zdravi bodite, pa nikar ne zamerite, da vas zapustim. Na tem svetu se ne vidiva več, če se tam ne bova, jaz grčm daleč tje za gore, kamor solnce zahaja." „Pa vsaj ne v Ameriko ?" seže mu Neža jokaje v besedo. „Dosti bliže menda ne, ker Škrabca včasih po štirnajst dni ni domu, če gre tje z žganjem, to mora precej dolga pot biti. — Bog vas obvaruj!" Miha je zapnstil tetino sobo, vežine duri so zaškripale in pred pragom je stal Škrabec s košem oprtan. Jokaje je spremila teta Mihca iz hiše in ga pri odhodu še poškropila z blagoslovljeno vodo opominje-vaje ga, naj se dobro obnaša in rad moli, potem pa odide ljubi rejenček v daljni kraj, stara Neža pa zapre dnri, zleze zopet v postelj in ondi milo toževa in zdihuje po ljubem Mihcu, kakor narodna pesem pravi: Po hribcih je ivje, Po dolincah je mraz; O, kje bos ti Mihec, O, kje sem pa jaz! (Dalje prihodnjič.) Srenja pod lipo. Osma nedelja. Župnik: Ker sem bil pretečeno nedeljo po na-klučji zadržan, nisem se mogel vdeležiti vaših pogovorov, kar mi je zelo žal, posebno ker sem slišal, da ste dobili k našej družbi novega tovarša, našega soseda. Za-vršnika. Gotovo ste bili veseli novega člana in tudi jaz 44 ne morem prikrivati svojega veselja, ki ga sem občutil, ko sem slišal to preveselo novico. Vam ljubi Završnik, rečem le t6, da mi ste toliko ljubši in dražji, ker ste se od nemarnih svojih tovaršev izmuzali in tu sem k boljej in pametnejej tovaršiji podali. Zagotovim vas, da se ne boste kesali. Završnik: No, no, gospod fajmošter, pustimo hvalo na stran; mene samega žali le to, da nisem že prej tu sem zahajal, gotovo bi bil imel mnogo več dobička, nego ga imam od zgubljenega časa, ki ga sem potratil v Trebušnikovej krčmi. Župnik: Ako Bog da, spregledali bodo časoma tudi drugi naši sosedje, da jim krčma ob nedeljah in praznikih nikovega dobička ne donaša, marveč le njihov mošnjiček prazni in suši; a mi, dragi moji farani, ne dajmo se zapeljati, marveč napredujmo s časom vred in kazimo z dobrim izgledom in marljivim porabljevanjem zlatega časa, da nam je mar za omiko, in da se daleč lehko pride, ako se človek po dobrih in pametnih naukih ravna. Kar se mene tiče, imeli me bote zmerom v svojej sredi, kolikor mi bodo to moje duhovne dolžnosti dopučšale, in veselilo me bode vselej, ako bom tudi jaz od svoje strani k vašim koristnim namenom vsaj nekoliko pripomagati mogel. — No, gospod učitelj, zdaj pa le povejte, kaj ste neki danes za pogovor priredili. Učitelj: Odslej se bomo razgovarjali o različnih žitnih plemenih posebej in pa od zemlje, ki se plemenu žita kaj najbolj prilega. To menda ni nič novega, kajti vsakemu je znano, kako in kedaj se žita sejejo. Hrastovšek: Pred osmemi tedni bi vam bil jaz to potfdil, zdaj si pa tega ne upam, kajti že naprej vem da bomo slišali tudi pri teh razgovorih kaj tacega, kar nam doslej še ni bilo znano. Učitelj: Naj pred naj vam omenim, da pod besedo nžito" umejemo v obče ves zrnski sad, kakor: pšenico, rež, ječmen, oves, ajdo, turšico, prosd i. t. d.; pa tudi sočivje spada tli sem, kakor: grah, leča, fižol, bob, gra-horica i. t. d. Med vsem žitom je pa gotovo najimenit-niša in najdraža pšenica, o kterej se tudi hočemo naj-pred razgovarjati. — Pšenica, kakor veste, je mnogih plemen, ki se ločijo po barvi, beli, rudečkasti ali rujav-kasti; po zrnji, okroglem ali podolgovatem in pa po podobi klasja. V naših krajih je najbolj znana zimska in j ara pšenica; zimska se jeseni seje, jara pa spomladi. Navadno sejejo zimsko pšenico v takih krajih, v kterih sneg in mraz ne trpita čez tri mesce; jaro pšenico pa sejejo v krajih, kjer se zima poprej prične in sneg dalj časa trpi. Ozimina se seje v sredikimovcameseca, j ari na pa, ako je mogoče, koj v začetku in potem skozi cel mesec sušca. Pšenica, naj bo ozimina ali jari-na, ljubi ilovnato težko in vlažno zemljo; ako jeilovna-tej zemlji nekoliko apnene in peščene zemlje primešano, se jej to prav dobro prilega, posebno pa dobro obrodi v deteljišču, to je na takej njivi, kjer je poprej detelja rastla. Lipovec: Pa tudi v prosišče, koruzišče in koru-nišče sejemo pšenico, koder se, kakor se sem sam prepričal, čestokrat prav dobro obnese. Župnik: Manda vas bo zanimivalo, ako vam povem, da je domovina pšenice, reži, ječmena in ovsa Azija, to je tisti del sveta, ki nam leži proti jutru in v kte-rem je bil rojen naš izveličar Jezus Kristus in kjer so tudi naši prvi starši prebivali. Po popisu slavnega in zvedenega moža Dureau da la Motte so posebno Jordanova dolina, Palestina in bližnje (dežele Arabije tisti kraji, v kterih imenovana žita še danda- nes divje rastejo, in od koder so je popotniki v naše kraje prinesli. Ker je zrak jutrovih krajev našim deželam nekoliko enak, so se dala omenjena žitna plemena v naših krajih lehko privaditi in še celo v ozimino spreobrniti. — Proso, turšica, ajda, sirekinriž (rajž) so pa iz bolj gorkih krajev doma, ki nam proti juga leže, so tedaj bolj mehkega plemena, in ker ne morejo mraza pretrpeti, morajo se po tem takem še le tedaj sejati, ko se ni več mraza bati. Vsa žitna plemena rastejo v svojej domovini v divjem stanu ter so, kakor mnoga druge trave, enoletne rastline, ki čez spomlad in poletje iz semena zrastejo, zrelo zrnje donesč in potem s korenino vred vsahnejo in konec vzamejo. Kakor ste ravno od gospoda učitelja slišali, se loči eno žitno pleme od drugega že po svojej vnanjej podobi, velik razloček je pa tudi ta, da trava in korenina nekterih žit najhujši mraz in zmrzlino po več mesecev lehko prenes6, nekte-rim le srednji mraz ne škoduje, nektere pa že najmanjša slana posmodi. Odtod pa tudi pride, da kmetovalci žita dele v jarina in ozimina. Ta lastnost nekterih žit, da tudi hud in velik mraz lehko prenašajo, je veliko vredna, ker taka žita kmetovalci tudi v bolj mrzlih in goratih krajih lehko sejejo; vrhi tega je pa ta lastnost kmetovalcem tudi zarad tega koristna, ker jim daje priliko, da svoja poljska dela, to je, setev in žetev, v dveh različnih časih lehko opravljajo in po tem takem še mnoga druga opravila redno in primerno izvršijo. — Ako tedaj taka žitna plemena, ki imajo lastnost, da velik mraz v naših krajih prenašajo, dasiravno v svojej pravej domovini niso nič zime poznale, pri nas v jeseni sejemo, prestanejo lehko našo zimo in drugo leto tolikanj prej dozorijo, kolikor bolj so se že v jeseni zarasle, in pridelek zrnja in slame je mnogo obilniši, nego če bi bili ravno isto žito v spomladi kot jarino sejali. Kaj je pa neki vzrok obilnišega pridelka? Nič druzega, nego ta, da se žito po vlažnem jesenskem in spomladanskem vremenu krepkeje vkorenini in po tem takem tudi obil-neje postranske bilke nastavi. Jara žita, brez da bi bila močne korenine dobila, sili poletna vročina, da naglo bilke poženo, ki pa ne morejo obilnega zrnja nastaviti. Ako na ta način več let zaporedoma žito v jeseni, to je, kot ozimino sejemo, se žito sčasoma navadi, da potem več časa za dozoritev potrebuje, in če tako navajeno ozimino zopet v jarino obrnemo, nam bo jarina le takrat popolno seme donesla, ako se jej zemlja prav dobro prilega, ako je vreme prav lepo in ugodno bilo, in ako jo smo zgodaj sejali; — sicer pa ne bomo iz ozimine, ki je bila spomladi sejana, prav nič, ali pa le nezrelo seme pridelali. Vidite, ljubi moji, to so natorne postave, kterih človek ne more in tudi ne sme po svojej glavi preminjati. Kraj, vreme, zemlja, setev inobdelo-vanje so tedaj poglavitne reči, po kterih se rastline ravnajo. Ozimna žita se tedaj ne dajo nagloma v jara spremeniti, in žita in sadeži iz tujih krajev, ki niso, kar se tiče lege, vremena in zemlje, našim žitom prav nič ali celo malo podobna, se bodo kmalu zvrgla, to je, v malo letih našim žitom in sadežem popolnoma enakaj postala. — To bi bile moje opazke, ki je je umnemu! in izobraženemu kmetovalcu tudi vedeti treba, in ki sol tudi resnega premišljevanja vredne, kajti tak kmet goto-j vo ni pravi kmet in tudi ni vreden imena pravega go-j spodarja, ki se pri svojih opravilih kar mehanično, brez pameti in brez premišljevanja ravna. — Ne zamerite, gospod učitelj, da vam sem nit pretrgal; zdaj pa le zopet nadaljujte, kjer ste v govoru zaostali. Učitelj: Prosimo, častiti gosp. župnik, da bi nam i 45 že večkrat kaj vmes povedali, kajti skušen mož ste in tudi veliko berete, tedaj marsikaj veste, kar je koristno in zanimljivo. Hrastovšek: I nu; al nisem poprej rekel, da bomo zopet kaj tacega slišali, kar nam je dosihmal še nonolnoma neznano bilo? Ves svoj živi dan nisem kaj »kega slišal, kar nam so ravno gospod fajmošter povedali To so pa res lepe reči in tudi potrebne, da kmeto-velec v6 kaj povedati od rastlin s kterimi se peča in je nasaja. Z a vršni k: Žkoda da ni vsaki dan nedelja; jaz bi kar v eno mer take reči poslušal! Učitelj: Rekel sem, da pšenica ljubi bolj težko 'ilovnato zemljo, pa to ni ravno neobhodno potrebno, kajti tudi nalelikej, peščenej zemlji dobro obrodi, če ima zemlja le dovolj gnojilnih moči v sebi; vendar pa, kdor ima zemlje [na izbiro, ta naj seje pšenico raje v bolj vezljivo težko zemljo, ker se taka zemlja pšenici mnogo bolj prilega, nego rži. Pšenica zahteva nadalje skrbnega in marljivega obdelovanja in se tudi za vsakim predsadom še dosti dobro obnese, ako le zemlja v čistem zdravem stanu ostane. Pomniti je pa vendar treba, da se pšenica še najbolje obnese, ako se po prahi seje, to pa zategadel, ker se pusti tako zemljišče za pšenico še najprimerniše obdelati. — Ker imata bob in ogrščica dolge korenine, postane zemlja po teh rastlinah prhka in rahla, zarad tega je pa tudi posebnega priporočila vredno, da se pšenica za bobom in ogrščico seje. Za grahom je ni tako varno sejati, posebno pri nas, ker se take njive rade zaplevijo in zapirijo. V težkej zemlji naj se pšenica vselej na brazdo vseje, nikoli pod brazdo, sicer bi le malo zrn kalilo; v dobro po-gnojenej zemlji se pšenica močno razraste, vsled tega se mora bolj redko sejati, da ne poleže. Sploh pa velja, da se mora pšenici dobro gnojiti. (Dalje prihodnjič.) Zahvala dobrotniku. Hvaležnost je lastnost že prirojena, V živalstvu divjem clo je nam poznana. Kot dragi biser si človeku dana, Ne bodi v mojem srcu zatajena! Neznanemu dobrotniku zložena Oj, pesmica, preslabo mi skovana! Tje vzdigni čez gorč se Gorotana; Dolžnost ti sveta bodi naložena: Poišči tam moža, ki duše blage Pošilja mi duhovne hrane drage, O, da bi sreče solnce mu sijalo! Izvedi v srčno mi veselje novo, Ak' moreš, tudi še ime' njegovo, Al vsaj izrekaj dolžno mu zahvalo! Kosem. O novi zemljiški davkovski postavi. (Konec.) Kaj je zemljišča čisti dohodek (§. 5.), to je jasno, samo po sebi. Kar se na zemljišču pridela, ima svojo vrednost, al vse, kar za prodani pridelek kmet skupi, ne ostane njemu samemu, ni tedaj čisti dohodek, ampak on ima stroške pri vsem, kar pridela, in še le po odbitih stroških ostane čist dohodek, od kterega se davek plačuje. Kako se bode po novi postavi poizvedel čisti dohodek zemljišč? Tako-le se bode to godilo: Po §. 9. bojo stopile okrajne cenilne komisije skupaj; ž njimi bode imel vsak posestnik in bo imela vsaka občina (soseska) najpred opraviti. Ta komisija ima najvažnejše opravilo; o n a ceni čisti dohodek posamesnih zemljišč in celega davkovskega okraja. Zraven te okrajne komisije ste še dve drugi, namreč deželna komisija za vsako deželo (po §. 8.) in pa najviša komisija na Dunaji (§.7.). Al te dve komisiji ste le za to, da pregledujete ali kontrolirate to, kar okrajne komisije naredč; s tema dvema komisijama pride posestnik še le takrat v dotiko, kader se (§.37. §. 38.) pritoži zoper cenilo okrajne komisije. Cenil ni okraj je (po §. 17.) navadno politični okraj (kanton) in za vsak tak okraj je okrajna kb-misija tako-le sestavljena: 1. Minister denarstva na Dunaji izvoli in imenuje predstojnika te komisije, 2 uda brez ozira na stan, stanovanje in plačanje davka, in 2 uda, ki zemljiški davek plačujeta, iz tistega okraja; 2. posestniki, ki v tistem cenilnem okraji n aj več da v-k a plačujejo, izvolijo enega uda v to okrajno komisijo, in 3. župani cenilnega okraja volijo 3 ude. Potem vsa okrajna cenilna komisija obstoji iz predstojnika in 8 udov; vse te devetere glave imajo veljaven glas. — Ravno po tej poti se voli še 8 namestnikov. Ministerstvo denarsta izvoli še za vsako komisijo enega poročevalca za kmetijsko in gozdno cenilno opravilo; on ima narediti vse priprave, pozvedbe, popise za cenilno delo; veljaven glas ima pa ta poročevalec (referent) le takrat, kedar je tudi ud te komisije. Pri cenitvi gozdov sme komisija poklicati tudi izvedencev, dajihpopra-ša za svčt. Vsi komisijni udje in poročevalci morajo, če le mogoče, domači ljudje biti. Cenilna okrajna komisija sklepa po čezpolovič-nem številu glasov; če, postavimo, je 9 udov pričujočih, velja za sklep to, za kar jih glasuje 5, ker 5 je že ved kot polovica od 9. Da je pa sklep veljaven, morajo zraven predsednika saj še 4 udje pričujoči biti. Če je 7 udov pričujočih in pa predsednik, tedaj skupaj 8, in če 4 glasujejo tako, 4 pa drugače, velja tisto, za kar predsednik glasuje. Če bi se primerilo, da je 8 udov pričujočih in pa predsednik, in 3 bi glasovali za visi davek, eden za manj visokega, dva za srednjega, trije pa za prav nizkega, bi po takem na nobeno stran ne bilo 5 glasov, tedaj nikjer čezpolovičinega števila glasov; — v takem primerljeji se pride do sklepa tako le, da se 3 glasovi za najviši davek prištejejo 1 glasu za manj visokega, — to pa stori še le 4 glasove, tedaj še premalo za 46 čezpolovičnico, po takem se ti 4 glasovi morajo došteti bližnjima 2 glasovoma, ki sta glasovala za srednjega, in tako se le še dobi potrebno čezpolovično število glasov. Ta stvar o glasovanji je silno važna; dobro je paziti na-njo, kajti vidi se, da se lehko primeri, da en sam glas odloči zoper voljo vseh. Naj to pokažem v izgleda: Če 2 uda komisije glasujeta za 20 gold., 2 za 15 gold., 1 za 10 gold., 4 za 8 gold., tedaj bo edini glas za 10 gold. odločil večino! Naj tedaj komisijni udje, predno od svoje prve misli in glasu odstopijo, dobro prevdarijo, kaj pride iz tega in ali potem ne obvelja sklep, ki se jim ne zdi pravičen. Komisija se mora držati 10 vrst, na ktere so vsa zemljišča razdeljena tako, kakor §. 16. razločuje in potem vsako zemljišče postaviti v dotično vrsto. Zdaj se čisti dohodek za vsako vrsto pozvč. Poročevalec mora v ta cilj in konec vse potrebne reči pripraviti, kakor jih §§. 22. in 23. ukažeta; iz teh priprav se naredita dva načrta tarife (§.25.); en načrt naredi poročevalec, drugi načrt pa odsek, ki se izmed cele komisije voli. Ta dva tarifna načrta preišče in pretrese cela komisija, potem pa, ko je šla še vseh zemljišč svojega okraja ogledat in jih je primerjala z zemljišči sosednega okraja (§. 28.), izreče za njen okraj veljavno tarifo. Pri tem je še na to paziti, da čisti dohodek ali tarifa srednje vrste je, kar najbolj mogoče, tudi poprečni dohodek vsega okraja. Tako narejeno tarifo pošlje (§. 30.) okrajna cenil-na komisija z vsemi dokladami deželni komisiji (§. 8.) v razsodbo; ona preišče vse cenitve celega okraja in jih primerja med seboj, tu in tam kaj poravna itd., in tako popravljene tarife natisniti da in razglasi. To se (§. 31.) zgodi zato, da se pritožbe v 6 tednih pošljejo deželni komisiji; ona te pritožbe prevdari; če so veljavne, jih spreme, če ne, jih zavrže, in potem se more po celi deželi vcenitev posamesnih /zemljišč pričeti. Vsak kos (parcela) zemljišča se mora namreč v eno odločenih rubrik dodelane tarife vvrstiti, zato jo morata dva uda okrajne cenilne komisije vpričo poročevalca ogledati in jo v dotično rubriko zapisati, to je, v cen i t i. Pritožba (reklamacija) je (po §, 37.) vsacemu, kdor davek plačuje, v teku 6 tednov potem, ko se je cenilni register županiji izročil, brž pripuščena, in ta pritožba pride potem v presojo okrajni in deželni komisiji. Deželni komisiji se pa pritožba more le tedaj in v ko nečno - veljavno razsodbo predložiti, ako okrajna komisija pritožbe ni enoglasno zavrgla (§. 37.) Kader okrajna komisija pritožbo enoglasno zavrže, takrat ni nobena druga pritožba mogoča, kajti dunajska najviša komisija je le za to, da pretresa predloge vseh deželnih komisij, da jih primčrja med seboj in napake odstrani, in da nove komisije voli, ako je nove vcenitve treba. — In zdaj, dragi gospodarji, sodite sami, ali ni največ ležeže na okrajnih komisijah, in da vidite, kako važne so volitve cenilnih mož. Tiskarstvo. To, kar človčk misli in vč, daja drugim ustni en o, to je, z govorom (z besedo), ali pa pismeno, — s pisanjem, namreč z rabo abecednih črk na znanje. Ustmeno razprostiramo svoje misli in vednosti med ve-čim ali manjim številom ljudstva po tem, da si eden drugemu povčmo, kar smo slišali inseznali; pismeno pa z večkratnim prepisovanjem tega, kar se je sprvie enkrat spiralo. Prvo, to je, razširjanje naših misli in vednosti po govoru, nije zmirom zanesljivo, kčr je že znano, da se večkrat predrugači ali timveč spači, kakor si bodi, to, kar se je od začetka slišalo; drugo je pa prepočasno in tudi predrago. Premišljevali so zatorej marsikteri vrli možje, kako da bi se moglo saj temu v okom prihajati, to je, bolj hitro in bolj dober kup, ko je mogoče, razširjati med ljudstvom zapopadek kakega si bodi rokopisa — za pospeševanje in za podporo potrebnih in koristnih znanosti med njim. Obneslo se je to skorej še le pred 410 lčti Ivanu Gutenbergu v Mohuču na Nemškem. Napravile so se namreč po njem sprvič lesene, pozneje pa nalašč vlite svinčene podobice z abecednimi, na eni strani štrlečimi znamnji (tim podobicam ne moremo sicer praviti črke ali pis-menke, kakor se jim po sadanje napačni navadi pravi j ker prav za prav niso črke ali p i s m e n k e.) Kako se napravljajo tedaj po tem natisi iz rokopisov? — Omenjene podobice se razdčlujejo abecedno po odprtih predalčkih tako, da v vsak predalček pridejo podobice enacega znamnja, na primčr, vse podobice z znamnjem a pridejo v eden, vse podobice z znam-njem b v drug predalček i. t. d. Šlužbenik, ki se mu pravi stavec, ktčremu je pri tem odločeno opravilo, ima pred očmi rokopis, ga bere, jemlje iz predalčkov podovice v istem redu, kakor so črke v rokopisu, in jih stavi na male deske (tablice,) po konci, kjer se razdelujejo tako, kakor imajo biti strani v knjigah ali v listih odločenih za razširjanje. Tako stavljene podobice se pomažejo na vrhu po navlašnji napravi s črnilom ali mastilom kake si bodi barve, in po tem se pritiska nanje popir, ki zapopada potem na sebi vse, kar zapopada rokopis. To se pa po omčnjeni napravi, ki ji pravijo tiskarna mašina, tak6 zaporedoma in tako hitro opravlja, da se dobi celo v pol uri več ko 500 natisov. Pač lepa iznajdba! To stvar hočejo pa vendar še čedalje bolj zlajšati, kar se tiče stavljenja abecednih podobic po rokopisih. Ono je prepočasno, in potrčbuje prej veliko časa, tčdaj naravno tudi veliko dčlavcev. Dva Slavjana — Kusa, — namreč Osipov in Kujegininski si prizadevata zdaj v Parizu, na Francozkem, da napravita za to dčlo m a š i n o, ki bo po nekakem rokopise brala —!! in po tem abecedne podobice z neko malo človeško pomočjo takd stavila, ravno kakor se zdaj stavijo, pa vendar bolj hitro. Če se to vresniči, kakor sta že zagotovila omenjena dva Rusa po tem, kar smo brali, si bota pridobila neumerjočo slavo. J. G. V. Zastavice. 18. Kdo zna vse jezike? 19. Noč in dan gori, pa vendar ne zgori? — 20. Kje raste naj boljše vino? 21. Kje pa tati ne kradejo? Vganjka zastavic v 5. listu: 15. čoln; — 16. kamen; — 17. jezik. 47 Ogled po svetu. Aftsrijsko-ogerska driata. Nastala je šega, da nekteri listi prav pogostoma nastavljajo uovo ministerstvo. Torej prevrat v ministerstvu, tako se iz nova glasi. Da gospodje sedanje vlade ne stoje pretrdno, ve ves svet; ali se ma pa res že nevarno tla maj6, ne vemo. Toda pustimo te reči takim listom, ki vsaki dan izhajajo na obširnih polah in jim je treba obilno snovi. Poglejmo, kaj se godi v državnem zboru. Zadnjič smo omenili, da je sprejeta nova davkovska postava, ki bo milijone ljudi pretrdo zadevala, kedar stopi v življenje. Res da mnogo srenjskih zborov, mnogo društev vseh strank pošilja prošnje na Dunaj, naj bi se ne sprejela. Zdaj bi namreč to bilo še mogoče, ker poroma v gosposko zbornico in jo mora tudi ta potrditi, da obvelja. Ali malo imamo upa, da bi jo ovrgli. — Zdaj razpravljajo zakon o civilnih pravdah. — Petrindv predlog je padel, kar bi bili že zadnjič imeli v misel vzeti. Slovenski poslanci so vendar ostali v državnem zboru. — Pri poljski resoluciji so res že veliko „prazne slame prem-latili." Tolikanj so jo rešetali v odboru, pa določili še niso nič. Zdaj je paRechbauerz nekim predlogom zastavil nov steber, da bojo merili va-nj, ali kaj bojo pri tem zadeli, Bog sam vedi. — Minister za uk in bogočastje namdrja učencem šolske počitnice (vakance) presukati. Razposlal je okrožnico deželskim šolskim svetovalstvom, naj mu svetujejo v tej zadevi. Videli bomo, kako se bo ta reč presukala, ki že zdaj glave beli študentom, kterim bi bilo zelo nevšeč, ako bi se velike počitnice v jeseni res skrčile na e n mesec. — Največi križ sedanjim ministrom so direktne volitve, ker se nič kaj ne da-opraviti ž njimi. V Pragi je potrjen novi župan g. Ditrich, ker ni deklarant; pa je sicer pošten narodnjak. Laško Tirolsko se hoče administrativno ločiti od nemškega dela. Tunanje države. Pruski Bismarkovi časniki so jeli o nemškem „cesarstvu" govoriti, da se pripravljajo za-nj. — Na Bavarskem je knez Hohenlohe moral oditi ter na njegovo mesto prišel grof Bray. — Črnagora se zeld pripravlja za vojsko, da bi se vspešno branila, ako ae vname boj s Turki. — Luka Vukalovič je nekemu italijanskemu domoljubu, ki ga je nagovarjal, naj se na pomlad vzdigne, odgovoril, da bi to bilo zastonj, dokler zapadne oblasti čuvajo nad Turčijo. Društvene zadeve v Celovcu. sTrdnjara." 134 t. m. popoldne so imeli odborniki prvo svojo sejo, ki je trajala noter do poznega večera. Zakaj tvarine (gradiva) se je nabralo obilno — vnela se nes tudi živahna debata, vzlasti zarad poverjenikov in prihodnjega tabora. Da bi se društvo čedalje bolj razširjalo, oživelo in vtrdilo, izvolili so se po občni želji zaupni možje ali poverjeniki (blizo 30 vseh vkup), izvrstni rodoljubi, od kterih se je nadjati, da bodo odbor podpirali oa vse strani, društvo priporočevali, družnike sprejemali in doneske njene v vsakem četrtletju (tolikokrat v letu bode vsaj zboroval odbor), odboru pošiljali V Celovec. Vstreže se s tim veliko odboru, kakor tudi posameznim družnikom. Ravno v ta namen bode se tudi priobčil imenik vseh •orožnikov. Naj se le podvizajo družniki, pridno se oglaše- vati. — Izdala bi se bila dalje kaka politična brošura, za ljudstvo lahko umevna, pa ker ravno -Slovenija," politično društvo v Ljubljani, namerjava dati na svitlo „slo-venske postave s primernim podukom za novo vravnavo zemljiškega davka", bode ^Trdnjava" svojim udom, Če bo mogoče, od „Slovenije" oskrbela kakih 300—500 iztisov omenjene knjižice.*) — Tabora se sklicujeta po družbinih pravilih dva, o spomladi in jeseni. Za letos se prvi iz ve5 vzrokov odloči in določi na dan sv. Jakopa, t. j. 25. julija in sicer pri Jurju Kravtu, županu na Bistrici blizo Pliberka. Da se odboru pa ne očita, kakor da bi bil nekako len in nemaren, se pred taborom napravita še dva shoda in sicer na velikonočni pondeljek pri g. Kravtu, drugi pri g. F. Vigeletu, na Zilski Bistrici v binkoštni pondeljek. Lehko se tamkej prijatelji kar bodi še pogovorijo zastran tabora in družili narodnih zadev. Dobro! Kaj več o tem pa drugikrat. Razne novice. Hinister dr. Giskra. Najnovejša in prevažna vest z Dunaja je, da je minister Giskra odstopil, zato, ker v ministerskem zboru se ni sprejel njegov predlog zastran direktnih predelanih volitev. Posnemanja vreden iigled. Gospod J. B. je poslal zdaten donesek za Jauežičevo ustanovitev, nabravsi ga pri velikonočnem izpraševanji med Korčani, ki so djali: „Radi damo za gospoda, ki je tako lepe knjige spravljal na dan." Slovenci ! posnemajte vrle KorČane! Žene turškega sultana. V haremu je zdaj 900 žen, vendar se sultan le treh najbolj drži, ker so posebno lepe. „Pa takega svinjaka", pravi nekdo, n tolikanj varujejo evropske vlade." Stare sreberne čestice od leta 1848 in 1849 se bodo prejemale po 10 kr. pri c. k. kasah za zmenjavo samo do zadnjega marca t. 1. Kesneje jih bo še kupovala samo c. k. denarnica na Dunaju ali ne več po 10 kr., temuč samo po vrednosti srebra; tako, da bo vsak ki jo bo moral tamo prodati, imel najmanje 33 procentov zgube, ker namesto 10 kr. bo dobil za šestico samo 62/3 kr. in še manj, kakor je ktera šestica manj ali več že rabljena. Ker ministerstvo daljnega časa ni dovolilo, naj se vsak podviia ko najhitreje stare šestice zmenjati, Če noče imeti veliko zgube. Dobro bi bilo, če bi to župani pri farnih cerkvah, kakor je navadno, oklicati dali, da ne bodo delavci škodo trpeli. Za vodja gimnazije mariborske je imenovan J a n e e Gutscher, dozdauji profesor v Mariboru. Čeravno jo trd Nemec, se je dozdaj vendar še vsikdar pokazal kot učitelj in začasni vodja, učencem različnih narodov enako pravičen. Tlskarnica na akcije t Mariboru se bode osnovala, ko bo najprej mogoče. Prvi utemeljitelji, ki so bili zbrani v Celju, so prvi dan podpisali 10 tisoč gold. za novo napravo. Dalji koraki za izvršenje te naprave so se že tudi storili. *) Družniki, ki želijo na posodo dobiti izvrstno knjižico! „Čujte, čujte! kaj slovenski jezik tirja" ali ono „Slovenski tabori", naj se oglasijo pri kterem odborniku ^Trdnjave" v Celovcu. 48 Grozotitii morirka malih otrok, Paoi po imena. Iz Gradca se piše, da je tamo bila pred kratkim pri deželni sodniji na 16 let obsojena neka žena in njen mož na 7 let v ječo. Ta hudobna baba je posebno najdence, t. j. nezakonske otroke, ki se dajejo iz najdenišnice v rejo po deželi, po 10 in 15 gold. na rejo jemala, najljubši so ji bili bolehasti otroci. Davalajimje maka in jim tako zavdala, potem pa mrtve s pomočjo svojega moža v reko Muro metala. Dokazano ie, da je v 7 mescih takih rojencev 27 pomorila in v vodo vrgla; koliko pa še drugih otrok, kterih matere niso znane, to se ne v6. Neumno ljudstvo, ktero navadno od otroČiča, ki umrje, pravi, „bo pa en angeljček več v nebesih", in ktero ni vedelo, zakaj ti hudičevi babi otroci tako radi umirajo, je morivko sploh imenovalo „En-gelmacherin", t. j. žena, ktera angeljčke dela. Oglasnik. Dohodki za Janežičevo ustanovitev. gold. kr. Prenesek iz zadnjega lista..... 446 23 Poslali so na dalje gospodje: 192 J. Dolžan, podžupnik v Radovici...... 2 50 193 F. Trafenik, župnik na Gornji Polskavi ... 1 — 194 Družniki Mohorjevi fare Jelšane...... 1 60 195 M. Robič, pri sv. Miklovžu........ 1 — 196 Karkavski družniki .......... — 80 197 Kapucinski samostan na Reki....... 1 198 Gospa Marija Cestnikova na Reki..... 1 — 199 Fr. Vodopjvec, profesor na Reki ..... 1 — 200 Fr. Kosec, kaplan v Beršecu....... — 50 201 Duhoven .............. 1 — 202 Dva družnika na Golšovem........ — 20 203 Bost. Gradičnik, župnik v Bilčovsu..... 3 50 204 A. Gros, podvodja Ljubljanskega semenišča . . — 70 205—211 Franca Babnik, Matilde Cirar, Reza \ g . Martinec, Jakob Črne, Mariana Rode, I J>, . Alojzij Venir, Maria Košir po 10 kr. . J L jf — 70 212 J. Gerčar, knezoškofji kaplan .... I p-s> — 50 213 Marija Maric..........f g/§ _ 20 214 Fr. Ramovš...........I g,3° — 20 215 L. Belar............\ -g k — 20 216 Jožef Zupan, karar in stolni fajmošter j "3 ¦„ 1 — 217 Andrej Praprotnik........I p, g — 50 218 M. Močnik...........\ .S % — 50 219 J. Kova« ...........1*3 . 1 20 220 Mohorjevi družniki Šentvidske fare . . j J3 ^ 4 30 221 Ferdo Gogala........../g — 17 222 Janez Čibašek, provizor v Medgorjah .... 1 — 223 Dragotin Pec, c. k. uradnik v Kranji .... — 50 224 Korčani s svojim duhovnikom, nabrali pri veliko- nočnem izpraševanji ..... 10 — 225 Bal. Božič, fajmošter v Pokerčah...... 2 — 226 Val. Plemel, ' kurat na Koroški Beli .... 1 — 227 Duhovni v Šmarji........... — 50 228 Albin Poznik, odvetniški koncipient in predsednik Trdnjave v Velikovcu .... 10 — 229 Mohorje vi družniki dekanije Trebenške ... 8 20 230 Davorin Trstenjak, župnik na Ponikli .... 3 — 231 Benedikt Juri, kaplan „ „ .... 1 — 232 Deset Mohorjevih družnikov „ „ .... 1 — 233 L. Rozman, kaplan v Dolenji vasi..... — 70 234 Mohorjevi družniki v Lembahu...... 3 — 235 „ „ v Št. Janžu pri Trebnem . 1 — (Dalje prihodnjič.) Skupnina 514 gl. 40 V Celovcu 20. marca 1870. Odbor. ' Dohodki dražbe sv. Mobora !. 1870. gold. kr. č. letni udje : 1. M. Pire, stolni vikar v Gorici....... 117 — 2. A. Brežan, provizor na Gozdanjeh ..... 27 — 3. J. Kodermac, kurat v Gradiški....... 4 — 4. A. Kiršner, fajmošter v Št. Janžu...... 16 — 5. J. Čibašek, provizor v Medgorjah...... 11 — 6. L. Albreht, župnik v Dobu........ 29 50 7. Š. Reihman, fajm. v Selah........ 25 10 8. D. Trstenjak, župnik v P_onikli ...... 45 — 9. A. Kavčič, fajmošter v Šmarjeh...... 37 90 10. J. Rozman, dekan v Trebnjem...... 182 80 11. M. Poč, kaplan v Št. Janžu ....... 19 — 12. J. Pašič, župnik v Senožečah....... 24 — 13. J. Blaznik, admin. v Hrenovicah...... 28 — 14. L. Herg, župnik v Lembahu....... 27 — 15. J. Turin, kaplan v Brežicah t ¦..... 40 — 16. L. Bergant, kaplan v Radečem...... 31 15 17. V. Božič, fajmošter v Pokerčah...... 17 — 18. T. Žerovnik, fajmošter v Grahovem .... 11 — 19. M. Kulavec, župnik v Št. Vidu...... 134 — 20. J. Jarc, fajmošter v Dolu........ 25 — 21. Fr. Svetlin, duhoven na Goričici...... 13 — 22. J. Koman, župnik v Sežani........ 31 — Čč. gg. A. Osana 1, Fr. Šušterič 1, L. Rozman 2, K. Huber 3, Učit. društvo v Ljubljani 1, Folnegovič Fr. 1, B. Šlemic 1, Smolnikar M. 2, Urb. Golmajer 3, Fr. Jesičnik 3 ............. 18 —_ Vkup ~913ll. 45 ------'----------- Žitna cena. Povsod po vaganu prerajtana. Ime žita — 3 e3 > gld. | kr. | gld. | kr. | gld. f kr. | gld. | kr. | gld.Jkr, ! Pšenica . . Rež . . . Ječmen . . Ajda . . . Turšica . . Proso (Pšeno) Oves . . . Krompir . . Fižol . . . 4 22 5 4 70 4 I 6 j 3 24 2 90 3 15 2 70 3 1 -- — 3 — 1 2 55 2 43 2 80 2 '85 2 50 3 ! 2 67 3 • 3 1 — 2 60 3 — \___ 2 60 2 j 40 2 70 3 2 4 1 80 2 |10 1 85 2 — — 2 — 1 30 1 50 1 ~!~ T ~ — ~ 3 53 80 20 80 30 44 70 «0 Knrzi na Dunaji 22. marca 1870. 5% metalike . 61 gld. 50 kr. j Nadavek na srebro 121 gld. 20 kr. Narodno posojilo 71 „ 40 „ | Cekini .... 5 „ 85 V, Dopisovalnica. Družb in a. J. B. v H. Razun »Življenja svetn." r7. snop., »Kristusovega življ." n. snop. in »Perpetue" so vse druge, leta 1869 od družbe sv. Mohora izdane bukve pošle. Le-te pa morete za stare ude dobiti po 1 gld. — Besednikova. M. P. ž. pri sv. L. nad D. Pride kmalo. — J. K. b. v L. Prejeli zadnji in predzadnji rokopis, hvalo t natisne se brž ko mogoče. — J. G. V. v T. Hvalo! — Fr. B—k v Č. Prihodnjič. Izdajateljica : K. Janežič. — Odgovorni vrednik: A. Umek. — Tiskar: J. in Fr. Leon.