vilnih publikacijah in k jer se često pojavljajo parcialni in raznovrstni pogle­
di na taksonom ijo prsti.
Poleg osrednjega poglavja knjige, ki navaja tipe prsti, im a učbenik še štiri 
k rajša  poglavja. V uvodnih dveh poglavjih avtor na kratko opiše splošno 
problem atiko vsake klasifikacije in nato še spregovori o klasifikaciji prsti. 
Temu poglavju sledi prikaz definicij in oznak posameznih horizontov in pod- 
horizontov v profilu prsti.
V najobsežnejšem  srednjem  poglavju knjige so podrobneje opredeljeni 
posamezni poglavitni tipi p rsti pri nas. Temu pregledu služi za osnovo že pred 
nekaj leti sprejeta klasifikacija prsti (A. Škorič, G. Filipovski, M. Čirič: Klasi­
fikacija tala Jugoslovije, Zagreb 1973), ki deli vse naše p rsti na oddelke, 
razrede in tipe.
Posamezne enote p rsti so predstavljene z definicijo, nato pa s krajšim  
opisom njihove morfologije te r kemičnih in fizikalnih lastnosti. Opis zajema 
zlasti tiste, ki so vidne in merljive. Pri nekaterih  tipih avtor navaja tudi 
razprostranjenost in delež po posameznih republikah. Koristno bi bilo, da 
bi bili navedeni podatki tudi za Slovenijo, vsaj za nekatere glavne prsti (npr. 
rjave prsti). Prikaz posameznih tipov p rsti zaključuje navedba o rastn ih  raz­
m erah in možnosti uspevanja kulturnih ali naravnih rastlin  na določenem 
tipu prsti.
Predstavitev posameznih tipov prsti zelo dobro dopolnjujejo barvne fo­
tografije njihovih profilov. Te fotografije dokaj povečajo nazornost besedila, 
saj v naši literaturi skoraj ni barvnih posnetkov naših tipov prsti. Med veči­
nom a odličnimi posnetki je  tudi nekaj nejasnih fotografij, p ri katerih  težko 
določimo posamezne horizonte (npr. distrično rjava p rst ali eolski peski).
Knjigo zaključuje poglavje o razprostranjenosti naših prsti in o glavnih 
tipih p rsti p ri intenzivni rastlinski proizvodnji. Na koncu knjige so navedene 
razlage glavnih pojmov uporabljenih v tekstu  in kazalo imen.
Posebno vrednost knjige predstavlja karta  (1:2 000 000), ki prikazuje raz­
širjenost p rsti v Jugoslaviji. Izdelana je  na osnovi karte  FAO v m erilu 
1:1 000 000, ki jo  ta  m ednarodna organizacija pripravlja za vso Zemljo. Tako 
nam  ta  karta, vezana na m ednarodno legendo, nazorno predstavi p rsti pri nas. 
K arta je  zelo dober učni pripom oček pri pouku regionalne geografije Jugo­
slavije. Ob tem  bi želeli, da bi km alu dobili podobno karto  tudi za Slovenijo.
Lovrenčak F.
Geografija, Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana, 1977, str. 272
Leksikon Cankarjeve založbe z naslovom Geografija je  prirejen  po »Her­
der Lexikon Geographie«, ki ga je  izdala založba H erder leta 1972. Zajema 
množico pojmov različnih znanstvenih disciplin. Zbrana in obdelana so gesla 
s področja geografije, geologije, meteorologije, ekologije, prom eta, urbanizm a, 
politične ekonomije in sorodnih strok. Posamezna gesla so obdelana v nekaj 
besedah ali stavkih, nekatera pa so dopolnjena z ilustracijam i in preglednimi 
tabelami. Gesla si sledijo po abecednem redu ne glede na stroko, iz katere 
izhajajo. Kljub strokovnosti, so posamezni pojm i obdelani razumljivo. Geo­
grafska gesla, ki sta  jih  pripravila dr. Jakob Medved in dr. Franc Lovrenčak, 
dopolnjujejo številne skice. Razumljivost teksta pri posameznih geslih ter 
ilustracije omogočajo, da se lahko leksikona poslužuje širok krog bralcev, ki 
jih  zanim a geografija in se želijo z njo podrobneje seznaniti. N am enjen pa je 
tudi pedagogom ter študentom  geografije in sorodnih strok, ki želijo u trd iti ali 
razširiti svoje znanje.
Plut Dušan
Transformation of Rural Areas. Proceedings of the 1-st Polish — Yugoslav 
Geographical Seminar, Ohrid, 24—29 May, 1975. Institu te  of Geography and 
Spatial Organization PAN. Warszawa 1978.
Dolgoletno sodelovanje jugoslovanskih in poljskih geografov pri prouče­
vanju agrarnogeografskih problemov na Poljskem in v Jugoslaviji, je  leta 1975 
dobilo še novo obliko v poljsko-jugoslovanskem sem inarju. Dvajset referatov
14 — GEOGRAFSKI VESTNIK 209