3B konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ :—'■ induplati jarše LETO XXIII. Št. 8 — Avgust 1974 CENA 0,20 DIN šport — šport — šport — šport — šport — šport XI. SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE DOMŽALE 74 šport v Induplati — šport v Induplati — šport v In Za nogometaše — 3. mesto Na letošnjih sindikalnih igrah so nogometaši zasedli 3. mesto. Premagali so »najtrše« nasprotnike in podlegli nepomembnim. Zato dosežen uspeh ni podarjen in zahteva, da na prihodnjih športnih tekmovanjih začnejo resno rivalstvo tudi do tistih, ki jih bodo pozneje (na lestvicah) zapisali za imenom Induplati. Na sliki so nogometaši Induplati (stojijo z leve proti desni): Dušan PIRŠ, Franc MAJDIČ, Tone JURACIC, Pavle HAFNER, Marjan ZUPAN, Jože PETRIČ, Lado KOČEVAR, Stane TOME; v prvi vrsti so: Janez HAFNER, Ciril OREŠEK, Pavle PIRNAT in vratarja Miha BULIC in Brane LAMBERŠEK. v/WWWWVWAA/WWVWVWVW\/\i i Volitve v ; juliju Zelo razgibano družbeno in politično življenje je značilno za letošnje poletne dni. Ko drugod, v tujih deželah, ubijajo na sodobne načine nemočne prebivalce ali jim jemljejo svobodo z zapiranjem v temne ječe, gradimo pri nas novo, socialistično družbo. Morda velja posebej omeniti sedanji način upravljanja, ki sloni na delegatskem sistemu. Nove oblike upravljanja predstavlja tudi dogovarjanje. Poznani so sporazumi in drugi dogovori za uspešnejše vodenje našega gospodarskega življenja. V naši delovni organizaciji smo se dogovorili, da jo bo sestavljalo troje temeljnih organizacij in delovna skupnost skupne službe. Za te temeljne organizacije smo že na začetku leta izvolili ljudi, ki jih vodijo. Manjkal je le še skupni organ. V četrtek, 25. julija smo iz-volili prvi skupni delavski s svet naše delovne organizaciji je ter svet za medsebojna ^ razmerja in svet samouprav-s ne delavske kontrole. Uvodo-s ma želimo pripomniti, da ne obnavljamo starega ampak s dajemo novemu načinu vode-s nja vso potrebno organizacij-s sko obliko. Kljub temu, da s smo sedaj izvolili najvišji or- < gan naše delovne skupnosti S je znano, da je odločanje s prepuščeno temeljnim orga-t nizacijam. Skupni delavski S svet se bo sestajal za razre-s Sevanje vprašanj delovne or-^ ganizacije, kar je natančno s opredeljeno v posameznih < statutih. ^ Pri teh in podobnih nalo-s gah želimo novim organom s uspeha. Lipovšek vACvA/WVWWV.AAAA/WWWWVVW'rf VOLITVE — VOLITVE — VOLITVE — VOLITVE — VOLITVE NA/WVWWV'V\AAAAA/VVWW,sAA/W'/v Delavski svet delovne organizacije Induplati MALICE PO ENOTNI CENI 2,50 DIN V četrtek, 25. julija smo v naši delovni organizaciji izvolili delavski svet. Za današnjo številko smo pripravili samo spisek izvoljenih. TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken Polda PAVLI, predilnica — 2 leti Ljudmila RUČMAN, predilnica — 1 leto Tone HREN, tkalnica — 2 leti Vida ŠIMENC, tkalnica — 1 leto Stane JERMAN, oplemenitilnica — 2 leti Štefka ULČAR, oplemenitilnica — 1 leto Franc Klemenc, konfekcija — 2 leti Zdenka KRANJC, konfekcija — 1 leto Franc VODLAN, kovinske konstrukcije — 2 leti Ljuba CIGLER, kovinske konstrukcije — 1 leto Miro ŠIMIC, tehnični sektor — 2 leti Daniel ANDROMAKO, tehnični sektor — 1 leto Delovna skupnost Skupne službe Vida KODELA-STOVIČEK, uprava — 2 leti Franc VEIDER, uprava — 1 leto Tone VIDENŠEK, vzdrževanje — 2 leti Albin HRIBAR, vzdrževanje — 1 leto TOZD Restavracija in počitniški domovi Jelka HOČEVAR — 2 leti Nada KODELE — 1 leto TOZD Industrijska prodajalna Pavla BURNIK — 2 leti Darinka ŠTRUKELJ — 1 leto SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELOVNE ORGANIZACIJE INDUPLATI JARŠE Na zadnjih volitvah v juliju smo izvolili tudi člane v svet za medsebojna razmerja. Izvoljeni so bili: TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken Pavla SEMEJA, predilnica — 2 leti Stane BEC, tkalnica — 1 leto Jože RASPET, oplemenitilnica — 2 leti Stane PISLAK, konfekcija — 1 leto Jože PRENAR, kovinske konstrukcije — 1 leto Stana HIRŠMAN, tehnični sektor — 2 leti Delovna skupnost Skupne službe Višnja VIDOVIČ, uprava — 1 leto Božo STUPICA, vzdrževanje — 2 leti TOZD Restavracija in počitniški domovi Avgust DOMA — 1 leto TOZD Industrijska prodajalna Vida KOŽELJ — 2 leti ČLANI SVETA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE INDUPLATI JARŠE, izvoljeni 25. julija letos (vsi iz TOZD — Proizvodnja): Franc CERAR, tkalnica — 2 leti Heda LETNAR, konfekcija — 2 leti Peter PAVLIČ, oplemenitilnica — 2 leti Anica DOLINŠEK, konfekcija — 1 leto Viktor SASSO, predilnica — 1 leto Opomba: število let za pomišljajem pomeni trajanje mandata. 5 Nekateri člani kolektiva so > s zmotno obveščeni, da obraču- s < navajo v Induplati — TOZD ^ £ Restavracija bloke po polni s s ceni 7,00 din v primeru, da s š ga je lastnik kupil za tiste ^ s dni, ko je na dopustu ali ka- s s ko drugače odsoten. < > S tem pojasnjujemo, da S s plačajo bloke za topli ali s Z hladni obrok malice vsi enot- > > no ceno 2,50 din. Ta cena ve- s S lja tudi takrat, ko je lastnik Z ^ blokov nenadoma izostal z !> s dela (nepredviden vzrok za s S dopust, bolezen ali podobno) s Zl vendar ob zahtevi, da bloke s s prej ali takoj po vrnitvi na s Z delo predloži v prežigosanje. Z s Opozarjamo pa, da ni nihče «, s upravičen kupiti bloke za Z, s lico za tiste dni, ko je red- S s nem in planiranem letnem s ^ dopustu. ^ Z Iz uprave podjetja < wwwww • jvwvw,y' Za boj proti raku Kljub odločitvi kolektiva, da s prodajo starega odpadnega papirja pomaga članom Partizana Jarše, je vedno nekaj papirja tudi na voljo zbiralcem, ki denar od prodanega papirja namenijo DRUŠTVU SRS ZA BOJ PROTI RAKU. Že drugič letos se je Društvo pismeno zahvalilo kolektivu Induplati za to obliko pomoči. Vprašali smo, kako bo to v prihodnje in zvedeli, da bo zbiranje določene vrste papirja tudi naprej namenjeno za boj proti raku. O nekaterih boleznih, kot so srčni infarkt, kap ter levkemija in rak, znanost še ne ve vsega. Zdravi in še bolj bolani ali potencialni kandidati za eno teh bolezni upamo, da bo nekomu le uspelo najti lek proti tem boleznim. Morda je pot do cilja že zelo blizu ali pa še neskončno dolga in daleč. V vsakem primeru zahtevajo raziskovalna dela veliko denarja. Ko pa bo cilj dosežen ne bomo vprašali ne za rasno in ne za versko pripadnost in ne za kaj tretjega ampak slavili veličino človekovega uma in dali prosto pot milijonom, da z radostjo pozdravijo novi dan. Prav zato, ker ni nihče izvzet od teh bolezni si želimo, da bi »nekomu« čimprej uspelo premagati še nepremagano. Danes še upamo proti upanju. Morda bo že jutri drugače! Otmar V torek 9. julija so praktično preizkusili barvanje preje v naj večjem barvalnem aparatu v Evropi Sedemstoštirinajst in eden navitek preje so prvič obarvali v barvo konjaka. Velika investicija v najsodobnejšo opremo za barvanje preje je tako dobila zeleno luč. Ob asistenci tovariša Staneta černčiča, strokovnjaka za barvanje iz tovarne Ciba-Geygi in tovariša Radela, strokovnjaka za aparate tovarne ESPA, so se v torek, 9. julija zbrali v novi barvarni več ali manj vsi, ki delajo pri oplemenitenih delih tekstila v našem podjetju. Brez začetne treme ni šlo. Nekdo je zato predlagal, da bi za začetek vzeli steklenico šampanjca. Presodil sem, da tudi dveh ne bi odklonili, zato sem na tihem bil »za« predlog. Šele, ko so ugotovili, da je treba notranjost velikega aparata ponovno očistiti, so pridobili na času in si nekoliko oddahnili. Navitke preje, nataknjene na posebno stojalo, so s pomočjo ročnega škripca dvignili in namestili v kotel. Delo je zahtevalo močne može. ti pa so kar med delom preklinjali vse. ki so krivi, da vitla na mostnem dvigalu še vedno niso do- bavili. Rok je potekel že 1. junija letos! (Več o tem smo pisali v prejšnji številki našega glasila — op. p.). Navzoči so potem gledali, kako priteka voda v kotel in kako se segreva. Ko so vsi videli, kako to gre, so na povelje zaprli veliki pokrov aparata. Vse je potekalo kot je bilo treba. Aparat je le nov in, ponavljam, največji v Evropi. Natehtali so potrebno količino (maxilon) barvila in ga nakvasili z ocetno kislino. Barvilo so prilili vodi. V tej fazi so se spomnili, da so eno fazo dela preskočili in jo bodo lahko nadoknadili le tako, da bodo manjkajočo kemikalijo raztopili ročno in jo pravočasno dodali kopeli za predkuhanje. Ko je bilo na vrsti glavno dejanje barvanje, so navzoči strmeli v aparat, v katerem se je prvič barvala preja »doma«. Kazalec na uri se je pomaknil že krepko preko 14. ure, zato je bilo gledalcev vedno manj. Po štirih urah dela je bila prva bitka dobljena. To je bila velika zmaga za tovarno Induplati oziroma za ljudi, ki barvajo ali so kako drugače zadolženi s tehnologijo oplemenitenja tekstila. Pripomnil bi, da smo vse do sedaj kupovali drago barvasto prejo, ker smo jo in jo še rabimo za naše izdelke. Kadar smo rabili posebno barvo ali določeno nijanso barve, je bila preja še dražja. Cena med surovo in barvasto prejo pa je zelo različna, stroški za barvanje niso tako visoki, zato je razliko med proizvodno in prodajno ceno za barvasto prejo pospravil prodajalec. Sedaj bo razlika ostala kolektivu Induplati; za pokritje anuitet, za nove investicije in za boljši standard njegovih članov. Realizacija programa modernizacije tehnologije dela v Induplati je vedno bolj očitna. Z modernizacijo predilnice in sukalnice ter z sedanjo modernizacijo oplemeni-tilnice bo tudi jutrišnji dan delavcem tega kolektiva še bolj zagotovljen. Kreatorji izdelkov bodo korak pred drugimi, tehnikom bo delo olajšano, komercialisti pa bodo prodali trgu, kar zahteva. Do te stopnje je vse sinhronizirano. Včasih nekaterih odločitev ne razumemo, ko pa vidimo sadove, smo vsi zadovoljni. Pripominjam, da zahteva sodobna tehnologija vsestransko poznavanje dela, strojev in izdelkov. Tu pa se združuje še ekonomska komponenta z voljo in željo, ki lahko v začetni fazi načrtovanja zavre ali zavrne lepe načrte. Prav je zato, da tudi potom Ko-roplana čestitamo k opisanemu dosežku vsem, ki so zanj zaslužni. Otmar 714 navitkov preje je pripravljenih za barvanje ing. Jože Klešnik Oblikovanje tržnih cen za izdelke tekstilne industrije Problem, ki že dalj časa pretresa tekstilno industrijo tj. stalno povečanje cen osnovnih surovin in repromateriala na eni strani ter zadržane cene gotovih izdelkov na drugi strani, se počasi urejuje. Po več kot šestmesečni razpravi, v kateri so sodelovale vse zainteresirane družbene institucije: proizvajalne organizacije združenega dela, Zvezna gospodarska zbornica, Zvezni zavod za cene in Zvezni sekretariat za trg in cene, je Zvezni izvršni svet dne 13. 6. 1974 izdal poseben Odlok o oblikovanju tržnih cen za izdelke tekstilne industrije (Ur. list št. 31/74). Na podlagi tega odloka lahko proizvajalne organizacije združenega dela oblikujejo svoje prodajne cene za izdelke tekstilne industrije po tržnih razmerah. Pri tem morajo organizacije združenega dela upoštevati, da bo skupna raven cen za izdelke tekstilne industrije, računano glede na december tekočega leta nasproti decembra prejšnjega leta, v skladu z ekonomsko politi- ko in politiko cen, ki je določena v resoluciji o temeljih politike družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije. Proizvajalne organizacije združenega dela smejo oblikovati cene za izdelke tekstilne industrije po tržnih razmerah v smislu tega odloka šele potem, ko bosta izpolnjena naslednja dva pogoja: 1. Sklenjen družbeni dogovor o skupni ravni cen, med organizacijami združenega dela ali njihovimi poslovnimi združenji oziroma grupacijami na eni strani in Zveznim izvršnim svetom na drugi strani. 2. Sklenjen sporazum o konkretnih naj višjih cenah za vsako osnovno skupino izdelkov v okviru skupne ravni cen določene v družbenem dogovoru. Oba pogoja sta bila med tem že izpolnjena. Družbeni dogovor je bil podpisan 21. 6. 1974 (Ur. list št. 32/74), sporazum pa 26. 6. 1974, kar pomeni, da organizacije združenega dela od 27. 6. 1974 dalje lahko oblikujejo svoje prodajne cene po trž- nih razmerah pri čemer morajo seveda upoštevati, v sporazumu določeni, najvišji nivo cen za posamezne skupine proizvodov. Na j višji nivo cen za osnovne skupine proizvodov: Cene, ki so po veljavnih predpisih veljale dne 31. 12. 1973, se lahko v letu 1974 povečajo največ za naslednje odstotke: Skupina proizvodov Povečanje bombažna preja česana 65 bombažna preja kardirna 75 bombažno-sintetična preja 65 sintetična preja 30 bombažni sukanec 60 bombažne tkanine 32 bombažno-sintetične tkanine 28 sintetične tkanine 20 prti, serviete, garniture, kuhinjske krpe itd. 35 šotori in ponjave 35 27. junij — dan samoupravljalcev V četrtek popoldne smo gostili zvezno delegacijo samoupravljavcev, ki je specialno obravnavala vprašanje otroškega varstva. Delegate in goste, med njimi najvišje družbene in politične predstavnike iz Domžal, sta pozdravila predsednik sindikalne organizacije tovariš Jože Knep in predsednik delavskega sveta TOZD Proizvodnja tovariš Franc Žučko. Delegacijo sta pozdravili tudi tovarišica Marica Jerman, članica CK ZKS in tovarišica Karolina Puhan, sekretarka OZK v Induplati. V naši sejni sobi, ki je bila za sprejem posebej dekorirana z izdelki varovancev otroških vrtcev iz Domžal, se je skladno z načrtom začelo plenarno zasedanje samoupravljalcev iz vse Jugoslavije, ki so bolj kot drugi seznanjeni z dosežki in problemi družbenega varstva otrok, Povzetek koreferata je zbranim podala tovarišica Marija Ivkovič, ki je tudi vodila delovno predsedstvo. Med drugim je omenila pomembnost vprašanja družbenega varstva otrok, ki se razlikuje od klasičnega varstva v tem, da je družbeno idejno in načrtno. »V Domžalah že več let spremljamo in skrbimo za družbeno varstvo otrok« je naglasil predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej Lenič, ki se je prvi priglasil k razpravi in nadaljeval, da kljub mnogim uspehom tudi v Domžalah še zdaleč ni vse v takšnem stanju, kot si to politični in upravni forumi zamišljajo in želijo. Predsednik Lenič je potem poudaril, da je le družbeno varstvo idejno urejeno medtem, ko je individualno varstvo, in drugačno, brezidejno, je celo prazno in nas-prostno z načeli naše družbene ureditve. Lenič je na koncu pozval vse občinske skupščine, da naj nakazane probleme tudi rešujejo, ker je to edina pot za zdrav razvoj družbe in obenem najcenejša investicija. Vsako popravljanje stanja je dražje in mnogokrat tudi neučinkovito. Delegatka iz Murske Sobote je z številkami in drugimi podatki pripovedovala o situaciji v Prekmurju in se posebej zadržala pri specifičnem vprašanju varstva in vzgoje Romov. Zelo tehtni so bili tudi prispevki drugih diskutantov med katerimi velja omeniti predvsem predloge delegata iz Zagreba. Tako so govorili o organizaciji skupnosti v delegatskem sistemu in vplivu proizvajalcev na oblikovanje varstva in o praktičnih skušnjah, ki so se pokazale v posameznih občinah širom države. Organizacijo sprejema in pogostitev je gostitelj, kolektiv Induplati, zelo uspelo opravil, kar smo deloma naglasili že na začetku tega poročila. Na začetek bi sodil tudi zapis, da sta goste pri vstopu v podjetje pozdravili tudi dve dekleti v narodnih nošah iz podjetja Uni-versalc Domžale. Simbolično sta pripeli vsakemu delegatu in gostu poleg rudečega nageljna še miniaturni slamnik. Podjetje Universale s slamniki tudi mimo tega ni skoparilo in na koncu podarila vsakemu še po en pravi slamnik posebej za ženske in posebej za moške. S tem so vzbudili pri gostih snlošno odobravanje in jih razvedrili. kar je hilo umestno, saj je bil njihov program dela predviden do zadnje minute in ni bilo niti najmanj premora čeprav hi si ga posamezniki želeli. O. L. Poroča: ing. Franc Jeraj Kvalitetno delo ob manjši proizvodnji Proizvodnja in kvaliteta v juniju 1974 V juniju so proizvodni obrati delali brez večjih zastojev. Delno je vplivala na manjšo proizvodnjo kratka prekinitev električne energije. Predilnica in konfekcija sta delno delali tudi na proste sobote. Oskrba s surovinami in prejo ni bila bistveno boljša kakor v maju, vendar zaradi tega do zastojev ni prihajalo. Problem nastaja predvsem v asortimanu glede na posamezne barve in s tem tudi dessene. Predilnica je izpolnila mesečni plan z 81,7 %. V primerjavi s I. polletjem 1973 pa je izdelala za 17,9% več preje. Vzroki slabemu izpolnjevanju je kvaliteta surovin (Dynel), pomanjkanje vlakna v topsu — s tem je bila predpredil-nica preobremenjena in ni sledila potrebam predilnih strojev (pomanjkanje predpreje). Delni vzrok je tudi v višji poprečni številki, kot je bila predvidena z letnim planom. Sukančarna je mesečni plan izpolnila z 128,1 %, V primerjavi s I. polletjem 1973 je izdelala za 10,3% manj sukancev. Proizvodna sukančarne je manjša kakor v preteklem letu zaradi manjšega izvoza bombažnih sukancev. Tako dela sukančarna predvsem za lastne potrebe, potrebe tkalnice, in pa manjše količine uslug. 10 % montiranih kapacitet tkalnice. S tem seveda računamo, da bo proizvodnja tkalnice v II. polletju večja in da bomo morali dosegati boljše rezultate, kakor v I. polletju. Oplemenitilnica je dosegla mesečni plan z 86,5 % v t. m. To je slabši rezultat, kakor pa ga je dosegla tkalnica. Ta razlika nam pove, da je nedovršena proizvodnja v porastu, kar pa negativno vpliva na vezavo denarnih sredstev. Res je, da med ostalimi vzroki vpliva na to počasno obračanje tkanin pri podjetjih, katera nam delajo usluge. Zato moramo gledati, da artikle, kateri so pri nas v obdelavi čim hitreje spravimo do skladišča gotovih izdelkov in seveda v prodajo. Konfekcija je mesečni plan izpolnila z 108,1 %. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa je izdelala za 22 % več izdelkov, merjeno v Nh. Lahka konfekcija dela v okviru planiranih nalog. Ce-radni oddelek in predvsem oddelek za izdelavo šotorov pa je glede na planirane in dejansko naročene izdelke za en mesec v zaostanku. Tako bomo morali del proizvodnje šotorskega oddelka prenesti v Peče in k Dežniku v Ljubljano, kajti zaostanek v proizvodnji bomo morali v prihodnjih mesecih nadoknaditi; v nasprotnem slučaju ne bomo mogli izpolniti naših obvez do kupcev v letošnjem letu. V ceradnem oddelku pa bo nujno izboljšati delovno disciplino. Pravilno bi bilo, da bi samoupravni organi konfekcije problem delovne discipline enkrat obravnavali in ga skušali tudi rešiti. Kvaliteta surovih in gotovih tkanin ima še vedno smer gibanja v porastu, to je k izboljšanju, vendar pa je rezultat drugega trimesečja glede kvalitete slabši, kakor pa je bilo I. trimesečje. V juniju smo dosegli pri surovih tkaninah 92,42 o/0 I. kvalitete. Pri gotovih tkaninah pa 92,31% I. kvalitete. Glede na kvaliteto v letu 1973 je bil dosežen lep rezultat in zaželjeno je, da ta rezultat ne samo obdržimo, ampak ga še izboljšamo. Ne zanikam truda, ki ga večina delavcev vlaga v to smer, trdim pa, da imamo še skrite rezerve in te moramo izkoristiti v naslednjih mesecih, da bomo ob letnem obračunu lahko prikazali še lepše in boljše rezultate. Pravo mesto za polne valje z osnovami Tkalnica je mesečni plan izpolnila v t.m — 92,2%, v m2 — 88,2% in 000 votkih 114,9%. Če primerjamo proizvodnjo s I. polletjem 1973, je tkalnica izdelala manj metrov, vendar je bilo zatka-nih 8,1 % več votkov. Ta razlika nastaja zaradi odstopanja v poprečni gostoti in širini, predvideni z letnim planom, kajti izdelujemo več bombažnih tkanin za šotore, kot je bilo prvotno predvideno. Tkalnica v juniju ni imela večjih zastojev zaradi pomanjkanja raznih materialov, vendar pa ni bilo v proizvodnji tehničnih tkanin zaradi pomanjkanja preje. Kajti tudi v juniju predilnica Litija ni dobivala naročenega asortimana preje. Zaradi tega smo določene artikle izdelovali v manjših količinah, ali pa so popolnoma izpadli iz proizvodnje. V juniju je bilo montiranih 14 komadov novih štiribarvnih tkalskih avtomatov. To predstavlja ^AAAAAAAAAAAA/,y^Al^AAAAAAA/VV‘vV^AA/WVWVWVVWWWVW^A^^VWWWV^ ŠAHISTI PARTIZANA JARŠE s prijavite se za i S ŠAHOVSKI BRZOTURNIR V POČASTITEV \ S 17. SEPTEMBRA \ s Brzoturnir bo v torek 10. septembra. > s Prijave sprejema tovariš INGO PAŠ, vodja pravne sluz- > <; be v Induplati, do 1. septembra 1974. s ^ Obenem pozivamo vse zainteresirane šahiste, da se pri- < s javijo tudi za redni turnir (z nekoliko skrajšanim igral- ? s nim časom), ki bi ga organizirali v bližnji prihodnosti. S t PARTIZAN JARŠE i 1 1 PRAVICA IN DOLŽNOSTI Malo je zamisli, ki so v ustavni razpravi imele tolikšno odzivnost in hkrati bile tako različno razumljene kot samoupravna delavska kontrola. Kaj je njeno družbeno bistvo, kako bodi organizirana, kakšne pristojnosti naj ima, kako naj deluje kako ukrepa — na ta vprašanja je bilo v ustavni razpravi slišati različne, često nasprotujoče si odgovore. So v praksi ta vprašanja docela razčiščena? Sodeč po rešitvah v nekaterih delovnih organizacijah še vedno niso povsem dojeli temeljne idejnopolitične in teoretske postavke o vlogi delavske kontrole in samozaščite. Tako delavski kontroli marsikje dodeljujejo funkcije, ki pripadajo bodisi interni strokovni kontroli podjetja, bodisi klasični državni kontroli. Predlog zvezne ustave govori o »samoupravni delavski kontroli«. Posvečen ji je celoten 105. člen. Postavlja jo zelo široko — v vse organizacije združenega dela. Tako je rečeno: »Za uresničevanje in zaščito svojih samoupravnih pravic imajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pravico in dolžnost uresničevati samoupravno delavsko kontrolo neposredno preko organa upravljanja organizacije ali preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole«. Določilo »neposredno preko organa upravljanja« pride v poštev za manjše organizacije. vanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev«. Delo 1974 Za Konoplan priredil urednik Zoran Lenard Zatem je v ustavi rečeno: »Organ samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost o zaznanih pojavih in o svojem mnenju obveščati delavce, organe in službe organizacije, pri katerih je zaznal te pojave, ter organe, ki imajo v organizaciji Brez izvršilne funkcije Za tehnično pomoč v informiranju članov delavske kontrole v njihovih delovnih organizacijah so že lansko pomlad pripravili več obrazcev, v katerih jim pristojne službe dajejo poglavitne podatke za oceno gospodarjenja, stanja in porabe skladov, osebne prejemke delavcev in vodilnih delovnih mest, OD desetih delavcev, ki so prejeli na j nižje OD za poln delovni čas, osebne prejemke trgovskih potnikov ter nekatere druge indikativne podatke. S temi pomagali je podano nekakšno formalno ogrodje, ki naj bo osnova enega dela vsebine poglavit- Nov motiv, ki bo v kratkem še drugačen Kaj predlaga ustava Zatem so teksativno navedena splošna določila o delokrogu organa samoupravne delavske kontrole. Rečeno je, da ta organ kontrolira »izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršnih in poslovodečih organov organizacije ter skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; uresničevanje delovnih in samoupravi j alskih dolžnosti delavcev, organov in služb organizacije; odgovorno in družbeno ter ekonomsko smotrno uporabo družbenih sredstev in razpolaganja z njimi; uporabe načela delitve po delu v razporejanju in delitvi dohodka; uresničevanje in zaščito pravic delavcev v medsebojnih odnosih pri delu; obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so zanimiva za odločanje in kontrolo v organizaciji ter za uresmče- pravico in dolžnost, da jih odpravijo, pa tudi da sodelujejo z organi družbenega nadzorstva in kontrole«. O sestavi, volitvah in odpoklicu organa samoupravne delavske kontrole in njegovih pravicah, dolžnostih ter odgovornosti pravi ustava, da se urejajo s statutom in z drugimi samoupravnimi akti organizacije. Ta ustavna določila so — iz razumljivih razlogov — razmeroma splošna, vendar bodo nedvomno pripomogla, da bo postala zamisel samoupravne delavske kontrole tudi za praktične potrebe jasnejša. Pobuda za ustanavljanje organov samoupravne delavske kontrole je bila sprožena že na 36. seji predsedstva ZKJ. To je bilo oktobra 1972. nih nalog delavske kontrole. Verjetno pa bo ostali del njenih nalog — nadzirala naj bi razen proizvodnih in poslovnih procesov tudi celotno samoupravno delovanje — to je tisti, ki ga ni mogoče shematizi-rati, težji in delikatnejši. Poudariti velja, da organ delavske kontrole nima prav nobene izvršilne funkcije. S tem, da posreduje svoje sklepe za zadevo sicer pristojnim organom, je namreč svojo nalogo opravil, če jih naslovni organ ne upošteva, tedaj ni organ delavske kontrole posredoval svoje mnenje zboru delovnih ljudi. In če ga tudi le-ta ne bi upošteval — kar je možno pričakovati v primerih, kot je npr. prekoračitev sporazuma o OD — potem delavska kontrola obvesti občinske organe. ^AAA/VNAAAAAA/WVVyVVVVVV\AAAAAAA/yvv\/V\AAAAA/VV‘vA/NAA/VVVV\A/VV''AAAA< DOPISUJTE V KONOPLAN! AAA/WV>yWWWWWW^WW\AAAAAA/WWWWWWW'.rywWWWWVW\A Sindikat na obisku v Franciji MIRKOV NOVI POKLIC — UPOKOJENEC Pred razgovorom sem si zapisal generalije: Mirko KAŠNIH, letnik 1916; zadnji dve leti vojne je bil v partizanih. V Induplati je prišel 5. avgusta 1946. Mirko Kašnik Sredi julija, pred dopustom sem ga prosil za razgovor. Zakaj ne, je rekel in beseda je stekla. Kmalu zatem, ko sem prišel v podjetje, sem začel voziti v Jarše razno razne stroje, s katerimi smo utrjevali ugled in moč Induplati. Tisti časi sodijo nedvomno med najbolj prijetne spomine. V tovarno sem pripeljal tudi (skoraj) vse nove avtomobile. Spominjam se tudi prvega avtobusa, katerega sem uspel tehnično usposobiti za vožnjo. Seveda sem napravil na njem »generalno«. Ko je bil nared, so člani kolektiva pozdravili noviteto in se že naslednjo nedeljo odločili za sindikalni izlet. Teh je bilo potem nekaj let vsako nedeljo. Ko sem leta 1960 prevzel vodstvo mehanične delavnice, se je zabel spreminjati način vzdrževanja strojev. Nekoč smo za stare stroje sami izdelali vse izrabljene strojne dele. Za nove stroje so sedaj rezervni deli največkrat na voljo. Najno-yejši stroji so še zahtevnejši. Prej, že daleč je to, je bilo delo pri popravilu stroja opravljeno s tem, da smo kakšno zlomljeno stvar privabili. Danes zahteva popravilo stroja Poglobljeno strokovno znanje. Seznaniti se je treba z delovanjem stroja in šele potem začeti s popravilom. Delo lahko opravi samo strokovno usposobljen kader. Takšno je bilo življenje v tovarni. Bili so lepi in veseli dnevi; in drugačni. Med prijetne spomine štejem tudi letovanja na morju, ko smo še taborili (bili smo sploh prvi taborniki ob morju) v Ankaranu, Tovariš Marjan SLAPŠAK je bil v sindikalni delegaciji, ki je vrnila obisk francoskim kolegom, ki so med drugim obiskali lansko leto tudi kolektiv Induplati. O vtisih in o razgovorih s tega potovanja je pripravil naslednji zapis. Objavljamo ga v celoti. Junija letos je slovenski Sindikat tekstilcev in usnarjev vrnil obisk sindikatom CFDT-ja Francije. Našo sindikalno delegacijo so sestavljali: sekretar Republiškega odbora sindikata tekstilne, obutvene in usnjarske industrije ter štirje delegati (iz Beti-Metlike, Topra Celje, Tekstilne tovarne Novo mesto in Induplati Jarše). V delegaciji je bil še prevajalec. Delegacija je šla 17. 6. na pot z zagrebškega letališča. V Franciji smo pristali na Orlyju. Let je bil nadvse prijeten (v letalu DC-9) in je trajal 1 uro in 40 minut, čimbolj smo se približali Orlyju, več letal je bilo videti v zraku in kmalu smo zagledali pod seboj ravnico in na zahodu predmestje Pariza. Lep pogled na mesto in že smo pristali na eni izmed pristajalnih stez tega velikega letališča (kjer smo videli letala potem v Selcah in nazadnje v Umagu. Prijetni spomini me vežejo tudi na počitniški dom Induplati, katerega smo imeli v letih 1950—1951 v Poreču. »Za« sem bil tudi, ko smo odstranili stare stroje in jih nadomestili z novimi. Za stroji iz mokre so najprej mnogi točili solze. Potem so se jim lica raztegnila v nasmeh. In to je dobro. Spomnimo se tistih dni in potrdimo, da je bil to drzen ukrep, ki pa je rodil priznanje in napredek. Potem sem vprašal svojega sogovornika, za kom mu je najbolj žal. Sodim, da skoraj 30-letno delo skriva tudi drugačne spomine. Mirko Kašnik se je malo zamislil nad nepričakovanim vprašanjem in z neko trpkostjo v izrazu rekel: »Velikokrat se spomnim tistih, ki jih ni več med nami, posebno borcev.« O drugem pa je naglasil, da smo vsa leta preveč forsirali tekstilne oddelke in bili premalo pozorni do spremnih obratov oziroma delavnic. Potem je nadaljeval: »Kar nenadoma sem ostal sam. Mojih vrstnikov, tistih enakih let, ni več. Vsi so že odšli, zato ponavljam, sedaj je prišel moj čas!« največjih dimenzij Jambo Jet in Concord). Z avtobusom so nas odpeljali v eno od letaliških zgradb, kjer srečaš ljudi iz vseh strani sveta. Med številnimi prehodi smo le prispeli v glavno dvorano, ki se mi je zdela podobna babilonu. Prav v tem vrvežu nas je čakal predstavnik sindikata CFDT-ja, Odpeljali smo se proti mestu. Promet na vpadnicah v mesto je tako močan, da bi rekli, da je za naše pojme nemogoč. Po dobrih 40 minutah vožnje smo se ustavili pred hotelom. Ko smo se razmestili po sobah, in ugotovili na kateri strani ozkih hodnikov je kopalnica ali WC smo odšli na kosilo, ki ne pozna dobre juhe in zelene solate, temveč obvezni aperetiv dve predjedi, glavno jed, sir, kozarec vina in eventuelno še sadje. Sam čas za kosilo traja vsaj 2 uri. Po kosilu so nas sprejeli generalni sekretar, in drugi funkcionarji sindikata CFDT. Po pozdravnih govorih smo v odkriti in prisrčni besedi začeli z izmenjavo mnenja in izkušenj. Seznanili smo se z načinom njihovega delovanja. Nekaj osnovnih podatkov sindikata CFDT: Konec na 8. strani Ob tem spoznanju, ki mu večina ne more uiti, sva pokramljala še o načrtih za jutrišnji dan. »Odpočil se bom,« je ob tem nadaljeval tovariš Mirko. »Navdušuje me delo na vrtu; pa k morju bom večkrat kot doslej šel. Sploh, vključil se bom v novo kategorijo ljudi — med upokojence. če pa bi lahko začel vse še enkrat znova, potem bi dal prednost delu v proizvodnih oddelkih. Ker pa odhajam iz delavnic, bi rad pripomnil, da je moj odhod vezan na sredino nekega velikega dela. Tiste, ki ostajajo, in vse člane kolektiva, pa pozivam, naj nadaljujejo začeto, ker so načrti dobri in obetavni. Osnova za uspeh pa je tudi razumevanje med vsemi in na vseh delovnih mestih.« Tako se je iztekel neki čas. Vedno manj je bilo besed in vedno več spominov. Krizo sem premostil z najbolj neumestnim vprašanjem: »Mirko, kakšno vino imaš najrajši?« »črno,« sem slišal v odgovor. »Strežajka, še eno rundo prosim,« sem naročil in nazdravil astmi, ki bi se tako rada prikradla v eno najinih grl. Razgovor vodil Otmar Lipovšek. Nadaljevanje s 7. strani NA OBISKU V FRANCIJI Federacija sindikata sestavlja 938.615 članov, ki so organizirani po panogah. Med njimi je najmočnejša panoga tekstilcev, ki šteje 437.449 članov. Francijo pokriva 21 regij. Najmočnejša regija šteje 11.641 in največ 164.571 članov. Regijo sestavlja več občin, v vsaki občini pa so sekcije, ki so osnovne celice njihovega sindikata, (običajno je v vsaki tovarni sekcija). Vsaka sekcija ima »delavske zaupnike«, ki spodbujajo članstvo in posredujejo zahteve navzgor. Vodstvo na federalni ravni je svet, ki šteje 39 članov. V svetu so zastopane vse regije. Federalni biro šteje 17 članov, ki zaseda dva dni v mesecu. Tako smo kratko opisali sindikalno organiziranost, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da deluje ta organizacija v kapitalističnem svetu, kjer ni podpore ostalih družbeno političnih organizacij, niti pravnih zakonov, ki bi dali pečat politične moči. Pri njih je moč samo v članstvu — v stavki. 38. kongres CFDT-ja je opozoril na stopnjo inflacije in petrolejsko krizo. S tem v zvezi nastajajo težave, zavoljo odpuščanja delovne sile (zmanjševanja proizvodnje umetnih vlaken, kemični industriji, železarski industriji). V letošnjem letu pričakujejo »krizo« in, da bo prišlo do večjega števila brezposelnih. Tako sodelujejo direktno delodajalec in sindikati, ki skušajo najti izhod iz zagate. Zahteva 38. kongresa CFDT-ja, da se minimalni osebni dohodek »SMIG« poviša od 1035 frankov na 1500 frankov mesečno, za večji minimalni dohodek pa se dogovarjajo med seboj posamezne panoge. Tako prav panoga tekstilcev (podpisnik za vso panogo je sindikat) ni podpisnik sporazuma z delodajalci, ker jim le ti ne nudijo zahtevnega minimalnega osebnega dohodka. Delodajalci hočejo, da bi se zahteva CFDT-ja izpeljala v dveh etapah, na osnovi formalne plače — cene. Bitka za plače je nujna, ker nimajo kot sindikat nikakršnih možnosti za vpliv na vlado. Revolt članstva bo lahko povzročil stavke. To opisujem zato, ker živi jenski stroški hitro naraščajo. Primer: poprečna najemnina stanovanja je od 1/3 do 1/2 mesečne plače. Tako stane v blokih, v predmestju Pariza, najemnina za stanovanje (70 m2) 770 frankov. Stanovanja so »tržno blago«, zato kapitalisti v nje vlagajo in nastajajo velike špekulacije okrog zemljišč- kar gre seveda na račun stanarin. Vlada je sklenila, da 1 % od plač da za izgradnjo najemniških stanovanj. Ta vsota se »izgubi« v žepu špekulantov, ki gradijo najemniška stanovanja. CFDT se bori, da bi upravljali z zbranim denarjem sami delavci v podjetju, ki bi gradili bolj smotrno. Prvi sestanek v Parizu se je zavlekel pozno v noč. Naslednji dan Piše MARJAN SLAPŠAK je delegacija odšla v Lyon in še dalje v St. Etienne, kjer so nas sprejeli na »Regijskem odboru CFDT-ja«. Razgovori in izmenjave mnenja so se zavlekli pozno v noč. Naslednji dan smo se odpeljali približno 120 km jugo-zahodno od St. Etinne-ja v mestece Puy, kjer je velika usnjarna. Pri vhodu v tovarno je našo delegacijo sprejel sam lastnik tovarne (bili smo prva sindikalna delegacija, ki je prestopila tovarniški prag.) Opazili smo, da so ključni stroji novejšega datuma, bolj izpopolnjeni, sicer pa uporabljajo veliko »starih mašin«, ki so v zelo slabem stanju (za varnostne- ga inženirja bi bilo obilo dela), zato ni presenetljivo, da je veliko delavcev invalidov. Vročina, vlaga in smrad se vlečejo skozi vse obrate. Vendar stoji prav ta lastnik, ki ni pravočasno moderniziral tehnologijo dela, »izžemal« ceneno delovno silo in zastarele stroje, danes pred dejstvom, da bo moral zaradi nerentabilnosti obrat zapreti, ali prodati 2200 delavcev s tovarno vred močnejšemu »kapitalistu«, ki bo delno adaptiral strojni park in zopet izkoriščal delavce. Letaki v tovarni pozivajo vodstvo sekcije CFDT-ja in članstvo, da v primeru enomesečnih počitnic, če bi prišlo do kakršnihkoli zapletov s strani delodajalca, zasedejo tovarno. Na občinskem odboru CFDT-ja je kaj hitro stekla prisrčna beseda z ljudmi, preprostimi »vendar odkritosrčnimi, veselega videza« toda v srcu zagrenjenimi, ki ne vedo kakšen bo njihov jutrišnji kruh. Opora jim je sindikalna organiziranost, kajti le množičnost in dobro vodstvo lahko iščejo moč v sebi. Zato so me ganile besede delavca, ki je dejal: »Borimo se proti osebni oblasti, vemo, da to ne bo jutri vendar, da bo do tega moralo priti. Borimo se proti oblasti denarja! Videli ste naše pogoje dela, ki so nezdravi. Borimo se proti tistim kratkovidnim delavcem, ki za večji zaslužek puščajo svoje zdravje v tovarni. Kaj hočemo, to je mentaliteta ljudi. Tudi mi želimo delati v zdravih prostorih in za delo biti primerno plačani, želimo, da z delom in primernim dohodkom spremenimo način življenja!« Zanimive in tudi pretresljive so bile izjave, da žele vspostaviti pravilo, da naj velja za enako delo, enako plačilo. V primerih »viška delovne sile«, odpuščajo praviloma najprej ženske in šele nato moške. Odvisno, koliko časa je kdo v delovnem razmerju. Še in še je bilo razgovorov, ob katerih se je vredno zamisliti. Pozna ura — zato smo se poslovili in vrnili v St. Etienne. Naslednji dan smo obiskali tovarno umetnih vlaken Rhone PEAGE de ROUSSILLON. Tudi tu so nas čakali člani sekcije. Namestnik direktorja nam je izrekel dobrodošlico in tolmačil proces pridobivanja umetnih vlaken. Potem smo si ogledali tovarno. Po ogledu smo zopet z delavci in njihovimi funkcionarji sindikata obravnavali težave, ki jih pestijo. Z istimi težavami se borijo tu ob Rhoni kot usnarji v mestu Puy. V večernih urah, ko smo se vrnili v St. Etinne, smo se ponovno sestali z člani regijskega odbora CFDT-ja, na katerem so bili prisotni delavski zaupniki iz najrazličnejših tovarn. Razgovor je tekel o delu in vodenju sindikata, o dopustih, bolovanju in pokojnini. V Parizu smo nadaljevali razgovore na glavnem odboru CFDT-ja. Govorili smo o narodnem sodelovanju in vlogi sindikata. Tako se je končal naš »delegatski« obisk v Franciji!« Drugič bom skušal napisati, kako bi se počutil kot »turist pri francoski solati«. Delegati samoupravljavcev v gosteh v Induplati šport — šport — šport — šport — šport — šport — špo XI. OBČINSKE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE DOMŽALE 1974 Poroča: Majdič Franc Nogomet: INDUPLATI 3. MESTO Enajste ObSŠI v nogometu smo zaključili. Ekipa INDUPLATI je dostojno zastopala naše barve in se športno borila na zelenem polju. Letošnje tekmovanje je prineslo spremembo na samem vrhu lestvice. Ekipi TOKO je uspelo, po 10 letih neprenehnih zmag MLINO-STROJA, zasesti 1 mesto. Za tekmovanje se je prijavilo 12 ekip sindikalnih organizacij. Tekmovali smo v dveh grupah; A in B. Skupina A je igrala na igrišču Induplati, skupina B v Ihanu. Naša ekipa je tako osvojila zelo dobro 3. mesto v skupni uvrstitvi. Igrali smo v naslednji sestavi: Bulič M., Lamberšek, Hafner J., Kočevar L., Zupan M., Tome S., Petrič J., Pirš D., Juranič F., Hafner P., Majdič F., Kobilica M., Vo-dlan F., Orešek C., Ristič. Rezultati: Skupina A Toko — PKVGS 1:1 Induplati — Tosama 1:1 Mlinostroj — Avtoservis 6:1 II. kolo Tosama — Mlinostroj 0:1 PKVGS — Avtoservis 2:2 Toko — Induplati 1:0 III. kolo Induplati — PKVGS 2:0 Mlinostroj — Toko 0:1 Avtoservis — Tosama 0:2 IV. kolo PKVGS — Tosama 2:1 Toko — Avtoservis 3:1 Induplati — Mlinostroj 0:0 V. kolo Mlinostroj — PKVGS 3:1 Avtoservis — Induplati 0:3 pf. Tosama — Toko 0:0 Turnirsko srečanje naših nogometašev B skupina: Helios — Universale 7:0 Emona — Universale 3:0 Lek — Universale 3:0 pf. Helios — Emona 4:1 pf. Lek — Helios 0:3 pf. Emona — Lek 3:0 pf. Za 3.—4. mesto končnega plasmaja se je odigrala tekma med zmagovalcem B skupine in s tretje uvrščenim A skupine. Naša ekipa je tako igrala mali finale z ekipo Heliosa in z zmago 2:1 potrdila svoje tretje mesto. Našim fantom lahko čestitamo k uspehu in jim želimo tudi v bodoče veliko športnih uspehov. XI. ObSŠI — KEGLJANJE Kegljaški šport, rekreativni in tekmovalni, ima na sindikalnih igrah največ udeležencev. Letošnjih iger se je udeležilo rekordno število ekip, kakor tudi posameznikov, in je kegljanje v moški kakor tudi v ženski konkurenci najbolj zastopan od vseh panog. V borbenih partijah je nastopilo 14 moških in 3 ženske ekipe. V tekmovanju 6 X 100 lučajev pa kar 24 moških in 5 ženskih ekip in posamezno 6 x 100 lučajev 151 tekmovalcev in 38 tekmovalk, kar lahko smatramo že kot množično rekreacijo naših delovnih ljudi. Borbene igre — moški (14 ekip) 1. HELIOS Domžale 781 2. TOSAMA Domžale 776 3. TOKO Domžale 671 4. INDUPLATI Jarše 667 5. MLINOSTROJ Domžale 662 nato so se uvrstili Hidrometal, Oljarna, Napredek, Termit, Universale, Avtoservis, Lek, Trak, Slovenijales Radomlje. Borbene igre — ženske (3 ekipe) 1. INDUPLATI Jarše 409 2. UNIVERSALE Domžale 380 3. TOSAMA Domžale 319 6 X 100 lučajev — ekipno (24 ekip) 1. Helios Domžale 4722 2. TOSAMA Domžale 4710 3. TOKO Domžale 4649 4. INDUPLATI Jarše 4556 5. NAPREDEK Domžale 4516 nato sledijo Podgorica, Mlinostroj, Universale, Slovenijales, Termit, Trak itd. 6 X 100 lučajev ekipno — ženske (5 ekip) 1. UNIVERSALE Domžale 2. HELIOS Domžale 3. TOSAMA Domžale 4. INDUPLATI Jarše 5. Osnovna šola Brdo 6 X 100 lučajev posamezno — moški (151 tekmovalcev) 1. Hrovat Štefan (Helios) 839 2. Krambergar Stane (Tosama) 826 3. Pest Karlo (Toko) 824 4. Sršen Stane (Toko) 816 5. Hafner Marjan (Tosama) 812 9. Adromako Danijel (Induplati) 806 12. Križman Oto (Induplati) 794 14. Pavlič Tone (Induplati) 784 19. Zabukovec Lado (Induplati) 770 nato sledijo še Zupan Brane 44. mesto (721), Videmšek Tone 117. mesto (346), šoltič Ivek 121. mesto (335). 6 X 100 lučajev posamezno — ženske (38 tekmovalk) 1. Jenko Helena (Oljarna) 731 2. Martinčič Danica (Universale) 707 3. Frelih Pavla (Tosama) 680 4. Jeretina Ljuba (Helios) 662 5. Pirc Ivanka (Helios) 646 9. Gerbec Slavi (Induplati) 596 10. Sitar Minka (Induplati) 587 12. Zajc Fanika (Induplati) 577 13. Kavčič Mira (Induplati) 559 18. Maravič Vesna (Induplati) 546 26. Ukmar Marjana (Induplati) 312 33. Gorjup Marija (Induplati) 250 Z uvrstitvijo moških smo lahko zadovoljni, saj je moška ekipa osvojila v obeh disciplinah boljše rezultate kakor na X. igrah. V ženski konkurenci so nas sosednje ekipe prehitele, ker smo prejšnja leta skoraj vedno osvajali najboljša mesta. Tudi ostale člane kolektiva vabimo, da se v čim več jem številu udeležujejo športne rekreacije in raznih tekmovanj z našimi sosednjimi kolektivi. Pridite — naužijte se svežega zraka v naravi — obiskujte TRIM stezo na Gobovici v Mengšu in na delovnem mestu boste laže prenašali napore in tudi storilnost bo večja. Namizni tenis Že peti mesec poteka odkar se pod okriljem »Partizana« Jarše združujejo igralci namiznega tenisa na rednih treningih. Skupino sestavlja 15 članov in 19 pionirjev. Treningi se vršijo redno 2 x tedensko za člane in 2 x tedensko za pionirje, katerih se člani kakor pionirji zelo radi udeležujejo. Imeli smo že tudi nekaj prijateljskih srečanj. Dne 9. 5. 1974 smo organizirali prijateljsko ekipno in posamično tekmovanje. Našemu povabilu so se, poleg naših dveh ekip, odzvale ekipa iz Količevega in ekipa Skupščine občine Domžale. Zmagovalec turnirja je bila ekipa iz Količevega pred II. ekipo Jarš (v sestavi: Jesenšek, Kavčič D. in Kavčič R.) in I. ekipo Jarš (v sestavi: Pirš, Jerai, Podbevšek) ter ekipo Skupščine občine Domžale. Med posamezniki je na tem tekmovanju zmagal PIRŠ Luka — Jarše, pred KOŽAR Janezom iz Količevega in JERAJ Borutom — Jarše. V dneh od 20. do 31. maja 1974 je potekalo društveno tekmovanje posameznikov za člane in pionirje. Po zanimivih in napetih tekmah je pri članih zmagal Borut JERAJ pred Lukom PIRŠEM in Jožom LENČEKOM. Pri pionirjih je premočno zmagal Tone RUČIGAJ pred Jožom PEČA in Andrejem RUČIGAJEM. Pred nami je sedaj dvomesečni počitek. V septembru nas čakajo rovi intenzivni treningi pred republiškim članskim prvenstvom, katerega se redno udeležujemo. Letošnje leto želimo prvič poslati na tako pomembno tekmovanje tudi pionirsko ekipo. Rajko Kavčič šport — šport — šport — šport — šport — šport — šport — š port — šport — šport Strelstvo poroča: Miro Šimic V času od 26. IV. in do 17. VI. 1974 smo strelci S. D. »INDUPLA-TI« Jarše sodelovali na 13. tekmovanjih in to na: — medobčinskih — meddružinskimi in — republiškimi. Streljali smo z: — zračno puško (ZP) — malokalibrsko puško (MK) in — vojaško puško (VP). Po datumih so tekmovanja potekala tako: 26. IV. 1974 je bil v Kranju povratni dvoboj med ekipami IBI — Kranj in »INDUPLATI« Jarše. Tekmovali so člani in članice. V obeh konkurencah so zmagali naši tekmovalci. 28. IV. 1974 je bilo v Jaršah Obč. prvenstvo z »anschiitz« puško (ZP). Streljalo se je 10+40 strelov. Zmagovalec in s tem obč. prvak je postal tovariš FRANJO RIHTAR s 353 krogi od 400 možnih. Domžale organizirala reupbliško pr- 4. V. 1974 je Obč. str. zveza — Domžale organizirala republiško prvenstvo v streljanju z »anschiitz« puško. Sodelovalo je 28 ekip, oz. 122 posameznikov in 19 tekmovalk. Naša ekipa je zasedla 13. mesto. Med posamezniki je bil najboljši (republiški prvak): 1. Gabriel Dovč, S. D. »TABOR« Ježica, 561 krogov od 600; 14. Franjo Rihtar, S. D. »INDUPLATI« Jarše, 548 krogov od 600; 46. Miro Šimic, S. D. »INDUPLATI« Jarše, 533 krogov od 600; 55. Nace Uršič, S. D. »INDUPLATI« Jarše, 526 krogov od 600; 104. Niko Keržan, S. D. »INDUPLATI« Jarše, 494 krogov od 600 možnih. Organizacija in izvedba tekmovanja je bila zelo dobra; pohvaljeni smo bili od strelske zveze Slovenije, oz. njihovih predstavnikov in strelcev. 5. V. 1974 republiško prvenstvo v streljanju z »anschiitz« puško za pionirje in mladince v Ljubljani. Žal še nimamo rezultatov. 12. V. 1974 v Jaršah meddružin-sko tekmovanje članskih, mladinskih in pionirskih ekip. S. D. »KAMNIK« Kamnik in S. D. »INDUPLATI« Jarše. Streljalo se je s puškami »anschiitz«. Zmagali so naši strelci pri članih in pionirjih, mladinci pa so dvoboj zgubili. 14. V. 1974 smo imeli v Jaršah enega od množičnih str. tekmovanj v zadnjem času in sicer z ZP. To tekmovanje je organiziral MA »IN- DUPLATI« s sodelovanjem strelcev naše družine. Tekmovalo je 53 mladincev in mladink, oz. 16 ekip in 5 posameznic. Med sodelujočimi so bile 4 naše ekipe, ki so se uvrstile med prvih 10. Rezultati: 1. MA »INDUPLATI« Jarše 466 k. 2. MA LUKOVICA 420 k. 3 MA Poklicna šola Domžale 407 k. Posamezniki — mladinci: 1. Zdravko Kvulej — Lukovica 167 2. Peter Šarc — INDUPLATI 163 3. Bojan Mohar — INDUPLATI 158 Mladinke: 1. Slavi Gerbec — INDUPLATI 131 2. Slavka Nemec — INDUPLATI 117 3. Radmila Vučkovič — D. d. Domžale 99 2. VI. 1974 smo bili vabljeni na tri tekmovanja in sicer v: — Kranj z ZP — Trbovlje z MK in — Slovenj Gradec z MK Udeležili smo se tekmovanja v Kranju, kjer smo zasedli 4. mesto med petimi ekipami in v Trbovljah, kjer smo bili peti izmed sedmih ekip. 8. in 9. VI. 1974 so se naši pionirji in mladinci udeležili republiškega tekmovanja v Ljubljani, oboji so streljali z MK puško in to: — pionirji v ležečem položaju 30 strelov in tristav 3 x 10, — mladinci pa samo tristav 3 x 20. Pionirji so bili ekipno (lež. pol.) 13. od 19. ekip, Peter ŠARC je zasedel 12. mesto med 70 tekmovalci. Mladinci so bili osmi izmed 15 ekip, Slavko KUMP je bil 41. med 52 tekmovalci. 15. in 16. VI. 1974 je bilo v Ljubljani rep. tekmovanje v streljanju z vojaško in MK puško za člane. Obeh tekmovanj smo se udeležili in dosegli prvi dan zelo dobro uvrstitev v streljanju z VP in sicer ekipno četrto mesto, med posamezniki pa Niko KERŽAN 14. in Miro ŠIMIC 18. mesto. Streljali smo, kot sem že omenil, z VP na 300 m, ter 3 X 20 strelov (v 18 poizkusih). Drugi dan smo tekmovali z MK puško 3 x 20 strelov. O tem, zakaj z MK orožjem dosegamo slabše rezultate kot ostali, oz. strelci drugih družin, bom pisal kdaj drugič, za danes le toliko, da hodimo na tekmovanja nepripravljeni, ker ne treniramo. Lokacijo za strelišče pa nam pristojni ne odobrijo. Gosti-samoupravljalci med seminarjem Smejte se še vi! Razmišljanja ob vročih dneh Kako izkoristita prosti čas ribič in lovec? Ribič pozna mesta, kjer dobro prijemljejo, lovec pa kraje, kjer dobro padajo. Zakaj je v gostilnah vedno več obiska? Ker narašča število gobarjev! Vroči val bo nastopil šele jeseni, so pisali naši časniki. Zakaj? Zato, ker bo stopil šele jeseni v veljavo novi zakon za kršitelje prometnih predpisov z močno povišanimi globami za prekrške. Zakaj smo podrli staro kotlarno? Da bo prišla nova bolj do veljave! "jvwvwvw,yyv /v‘yv^7^y\AAAAAry-yvwwvwwv*vvvvwwww' z^^^aaaaaa VREDNOST TOČKE ENAKA Gibljivi del za 9 °/o manjši POROČILO ZA JUNIJ 1974 Višina vrednosti točke za mesec junij 1974 je ostala ista kakor že pretekla dva meseca, in sicer 0,0180. Stimulativni del izkazuje tele vrednosti: Delovna mesta vezana na R-D = 15 %, R-D-Z pa 10 %. Izračun odstotkov za menjajoči del osebnih dohodkov za julij 1974 je sledeč: R-D = 6 %, R-D-Z pa 3,5 %. Povprečno izplačani osebni dohodek za TOZD proizvodnjo in DS skupne službe se ni bistveno izpremenil in je znašal din 2.496,20. OD po sledeči: izplačilnih mestih in številu zaposlenih so bili v juniju Razred Pred. Prip. Tkaln. Oplem. Konf. __ . Teh. Kov. kon. si Skup. sl. do 1300 1 1300—1500 1 1 1500—1700 1 1 10 1 1700—1900 5 7 1 6 23 1 1900—2100 26 28 23 11 72 1 10 2100—2500 22 65 126 25 99 6 3 39 2500—3000 9 12 20 17 7 9 5 68 3000—3500 3 4 13 4 4 3 1 35 3500—4000 4 1 1 2 10 1000—4500 2 2 8 1500—5000 1 1 1 1 8 5000—5500 1 8 5500 in več 2 10 Skupaj 69 117 191 64 217 20 16 198 najnižji OD 1297 1823 1687 1820 1456 2007 2393 1670 naj višji OD 5083 4633 4622 4559 3652 3938 6282 7340 povprečni OD 2241 2265 2397 2414 2130 2686 3530 3140 OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE VSTOPI: 1. Vidergar Janez, elektrikar, vstopil 1. 7. 1974 2. Kokalj Karol, elektrikar, od 1. 7. 1974 3. Kokalj Milan, ključavničar, od 1. 7. 1974 4. Cerar Božidar, pom. mojstra, vstopil 1. 7. 1974 5 Pavli Janez, del. v ceradnem vstopil 1. 7. 1974 6. Lavrič Danilo, del v cer. oddelku, vstopil 2. 7. 1974 7. Orel Anton, tekst, teh., vstopil 11. 7. 1974 8. Orehek Marija, šivilja, vstopila 15. 7. 1974 9. Valušnik Andrej, strežba v Restavraciji, vstopil 15. 7. 1974 10. Žagar Janko, elektro vajenec, vstopil 15. 7. 1974. IZSTOPI: 1. Levstek Terezija, del. v ople-menitilnici, izstopila 30. 6. 1974 2. Mezeg Marija, del. v konf., izstopila 4. 7. 1974 3. Dominko Jože, dvor. delavec, izstopil 10. 7. 1974 4. Novak Jernej, tkalec, izstopil 15. 7. 1974 5. Kašnik Mirko, moj. meh. delavnice, upokojen 31. 7. 1974 6. Mav Ivan, elektrikar, upokojen 31. 7. 1974 POROČILI SO SE: Hribar Gabriela, poročena COT-MAN Jeretina Francka, poročena ŠTE-FE Fridl Slavica, poročena BELAJ šport — šport — šport Kegljanje Kegljači smo z nastopom posameznikov in parov na tekmovanju ljubljanske podzveze zaključili spomladanski del tekmovanja. Rezultati so sicer skromni, vendar za nas še kar zadovoljivi, saj se je pri posameznikih tov. Janez BIZJAK z 826 podrtimi keglji uvrstil v drugo kolo in v drugem nastopu podrl 796 kegljev. V tekmovanju parov so bili doseženi naslednji rezultati: BIZJAK Janez — ŠENK Pavle — 1672 kegljev. ZABUKOVEC Lado — ANDRO-MAKO Dane — 1607 podrtih kegljev. V počastitev dneva mladosti je bilo v dneh od 17. — 23. maja izvedeno prvenstvo posameznikov društva. Tega tekmovanja se je u-deležilo 14 članov, kar pa je malo glede na število članov. Zmagal je tovariš ŠENK Pavle z 634 podrtimi keglji. Naša želja je, da bi se v prihodnje takih tekmovanj udeležili v večjem številu. Pred nami je čas dopustov, zato se tudi pri kegljanju opaža ta premor, saj so v zadnjem času obiski na treningih vedno slabši, kljub dobrim pogojem, ki jih imamo za trening (vsak ponedeljek od 16. do 19. ure in sredo od 17. do 19. ure). Tudi naše kegljačice so izrazile željo, da bi imele svoj urnik treningov in tudi svojega trenerja, kar bomo v času letnega premora skušali urediti. Pred nami je tekstiliada v kegljanju, katere organizator je letos »Jutex« iz Žalca. Prijavili smo žensko in moško ekipo. Da bo naš uspeh boljši vabimo vse ljubitelje kegljanja, da pridejo na trening, ker se bomo samo tako lahko dobro pripravili in dosegli boljše rezultate. Ljubitelji kegljanja ne bodo prenehali s kegljanjem niti v poletnih mesecih, z rednimi treningi pa bomo pričeli zopet septembra. Andromako rv%/NAy\/\AyNz\y%y\y\z ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta FRANCA VILFANA se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz prejemarne za izraze sožalja in za denarno pomoč. Utik, junija 1974 Hči Ana Vilfan ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta JOŽETA DOLENCA se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem ter sindikalni organizaciji za izraze sožalja, za darovano cvetje in za denarno pomoč. Radomlje, junija 1974 Mimi Pollak z družino Mimi Dolenc z družino ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni je preminul moj dobri oče FRANC TONI Za izraze sožalja ter za cvetje in denarno pomoč ob tej priliki se s tem iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz skladišča metražnega blaga in konfekcionira-nih izdelkov ter iz adjustirne in komerciale. Utik, julija 1974 Hčerka Ivanka Zorman KONOPIAN — stran 11 KRIŽANKA ZADNJA VEST PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK IZVOLJENA Delavski svet delovne organizacije Induplati se je v četrtek 8. avgusta konstituiral in izvolil za predsednika tovariša STANETA JERMANA in za podpredsednika tovariša MIRA ŠIMICA. Več o seji in delu ter prvih sklepih bomo poročali v prihodnji številki. Obema iskrene čestitke k izvolitvi in zaupanju ter želimo uspešno delo. Urednik Izdaja v 1000 *zy°dlh delovna organizacija tovarne INDUPLATI JARŠE. Odgovorni urednik Otmar LIPOVŠEK. Člani uredniškega odbora: Stavi GERBEC, Marica JERMAN, ing. Jože KLESNIK Cilka MRDZENOVIC, dipl. ing. Branko NOVAK, dipl. ing. Avgust OREHEK, dipl. iur. Ingo PAS dipl. ing. Janez PEZDIR dipl. ing. Boža POGAČNIK, Ivo SESEK, Majda ŠKRINJAR, ing. Janko UKMAR in ing. Lado ZABUKO-V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti, direktor, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OO ZK predsednik mladinske organizacije. — Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani. Konoplan Je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974). VEC.