105. številka.
Ljubljana, v torek 10. maja.
XX. leto, 1887.
Izhaji vmk dan »rffer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kakor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbi&a hiši, ..Gledališka stolba". Uprav ništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 7. maja 1887.
V poslanski zbornici razvija se še zmiraj počasno in dolgočasno razprava o ministerstvu notranjih zadev. Danes so bile seje v obeh zbornicah in poslanci zapustili so svojo zbornico, da je bila sklepčnost dvomljiva, ter Šli v gospodsko zbornico. Kaj se godi v tem naj odličnejšem zastopstvu države? Te dne sem se je avstrijskemu občinstvu naznanjala pomenljivost denašnje debate. Kakor da hi se imela država postaviti na drugo podlago, kakor da bi se verska sistema spreminjala ali bi se imelo razpravljati v kakem drugem socijalni red preuBtro ječem načrtu, — tako se je zbornica in občinstvo pripravljalo na denašnjo debato — o Šmerlin-govem predlogu, kateri zahtev a, da bi zbornica izrekla, da ministerstvo ni bilo opravičeno nadso-dišču v Pragi ukazati, da se imajo v čeških pravdah tudi posvetovanja vršiti in sodbe sklepati ter v originalu izdavati v češkem jeziku. — Bogu bodi potoženo, da je v Avstriji mogoče po četrtstoletni veljavi ustavnih pravic in osobito §. 19. tem. zak. v takem vprašanji razpravljati. To pa tudi „a con-trario" dokazuje vsakemu z navadnimi duševnimi silami obdarovanemu, to dokazuje inozemstvu, kako neutemeljene so tožbe o zatiranji nemštva. Kjer so take razprave mogoče tam ni zatiran Nemec, tam je zatiran Slovan.
Prišlo je nenavadno dosti članov gospodske zbornice, okolu 120, mej njimi škofa Stepišnik in Misija. Galerije bile so že pred pričetkom prenapolnjene.
Poročevalec večine komisije bivši minister baron Courad prečita poročilo in predlog, kateri izjavlja, da vlada ni postopala protipostavno z omenjeno naredbo, da pa se ji naroča, da v bodoče čuva nemški jezik, kakor notranji uradni jezik. Vidi se temu predlogu, da kar v prvem odstavku izjavlja, v drugem preklicuje, — je neki pol tič pol miš in res ga ni bilo v zbornici govornika izvzemši poročevalca, ki bi bil govoril za ta predlog.
Govorili so ali za predlog Šmerlingov, da se vladi naroči, da naredbo prekliče, ali za predlog grofa Falkenhavna, da se prizna naredba kakor ute -meljena v postavi in opravičena iz političnega stališča.
Najizbornejše govoril je od levice bivši minister dr. Unger, — on je sijajen govornik in njegova juristična in politična izvajanja so neumljiva za neveščake. Proti kaki pozitivni pisani postavi, pravi, naredba ni, pač pa je proti pravu, izvirajo-čemu iz navade, katera sicer ne velja v privatnem pravu, pač pa v javnem pravu, — in vsled „inve-teratae consuetudinis" je v Avstriji nemški jezik uradni jezik.
Toda cela stavba njegovih razlogov zruši se z jednim samim od pravosodnjega ministra in prof. Rande naglašanim razlogom, da če posveto vanje in načrt sodbe spada v notranji uradni jezik, bi moralo veljati to tudi za prvo instanco, in tudi sodnik prve instance ne bi smel koncipirati sodbe drugače, kakor v nemškem jeziku in bi jo moral v prevodu izdavati strankam. To pa se ne drzne vender nikdo zahtevati in zagovarjati.
Sicer osvetljuje prof. Kanda, kako neutemeljena je trditev, da je nemški jezik v Avstriji notranji uradni jezik, kazaje v Galicijo, kjer je poljski, in Tirolsko Primorje in Dalmacijo, kjer je vsled mnogih pozitivnih dolučeb italijanski.
Izborno osvetljeval je tudi prof. Maassen s političnega stališča vprašnnje ter se skliceval na to, da tudi on gori za velikost nemškega naroda, njegove literature itd. in se je za to od nekdaj naudu-ševal, toda nikdar ni mislil na to, da bi nemško veličastvo se povzdigovalo na troške drugih narodov.
Potem ko je še knez Lobkovic pojasnjeval s praktičnega stališča vprašanje in so s kratkimi besedami poročevalci svoje stališče označevali, se ju prešlo na glasovanje in vsprejet je bil z dvema tretjinama predlog Falkenhavnov, vladi naj povoljnoj ši.
Opekli so se vladni in Slovanstva nasprotniki. Za stališče vlade je to glasovanje velikega pomena. Ne bode več mogla, in tudi njeni posamezni člani ne, paktirati z levico, bodisi v jedni ali drugi zbor niči, potisnena je popolnem na desno stran.
Boj o tem vprašanji bil pa je prav za prav dvoboj mej najvišjega sodišča predsednikom in ministrom Pražakom. Upati je, da bo vitez Šmerling posledice izvajal iz tega poraza ter — šel.
K predlogu Schmerlingovemu.
(S Štajerskega.) (Konec.)
Pa oddaljili smo se preveč od cilja. Govoriti smo le hoteli o Schmerlingovem in Taaffejevem govoru. Gosp. vitez Schmerling priznava sicer kot načelo, da ima stranka pravico zahtevati odlok in razsodbo v slovenskem jeziku. To je nekaj. Kako pa izvršujejo tisti uradniki, ki so Schmerlingovi somišljeniki, to načelo? V prvih instancah so na Spodnjem Štajerskem in Koroškem uradniki, ki so načelni nasprotniki tega načela. Poznamo sodnika, ki je uradnik na spodnjem Štajerskem, v okraji, kjer je le majhna peščica Nemcev, ki je slovesno izrekel, da, dokler bo on sodnik, ne bo podpisal, slovenskega odloka rekoč, ker ne umeje novosloven-skega jezika. Pripetilo se mu je, da je v zapušciu-skej zadevi se obrnil do občinskega predstojnika v nemškem jeziku. Občinski predstojnik mu je odpisal, da on umeje samo slovenski in da mu naj torej blagovoli v tem jeziku naznaniti, kaj od njega zahteva. Tega sodnik ni storil; kako se je stvar potem vender le rešila, nam ni znano; a vender je Čudno, če vlada taka animoznost proti našemu je* ziku, da si dve uradni osobi, ki imata vsaka v svojem področji sveto dolžnost, skrbeti za občni blagor, tako odpisujeta. Pa kaj nam je odgovoril grof Taaffe? Rekel je, da je njemu glavna stvar, da je uprava v vsakem oziru pravična ne glede na to, ali uradnik, ki zna samo jeden jezik, dobi to mesto, za kojo prosi, da pa morajo vendar pri starejših uradnikih veljati „RUcksichten der Billigkeit." Kaj to pomenja, si zna vsak sam misliti. To ne pomeli j a nič druzega, nego to, da ostane vse pri starem; to pomenja, da tisti prototip, o kojem smo spredaj govorili, sme še za naprej tako slovesno zatrjevati, da, dokler bo on sodnik, ne bo podpisal slovenskega odloka in razsodbe in da v slučajih, ako vender le podrejeni pristav reši slovensko ulogo slovenski, mora tudi pristav sam pod svojo odgovornostjo podpisati tiste odloke, kateri se i m ujo uročati strankam. Kako se tedaj tukaj izvaja načelo „der Billig-keitsrticksichten."
A vzemimo drugi slučaj in osvetljujmo ga od druge strani.
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) (Dalje.)
Trinajsto poglavje.
In kdo Bi bil ti, da si v malenkosti Svoje lastne sebičnosti hotel staviti meje
Svobodnemu  toku  vsako plemenite misli
In vsakega blagega dejanja, zapovedujoč čistim valovom, Naj obstoje in naj ne teko dalje?
Čuditi se ni bilo, da je na Mabelo toli lehko uplivalo Dudlevevo šepetanje, kajti bila je kaj živega razuma ter je zmeraj rada poslušala nauke onih ljudij, katerim sta znanost in izkušnja dajali pravico, da so mladino vodili. To je bila pač jedna izmej najljubeznjiviših in najbolj ženskih lastnosti], vsled katere se je prepričanju toli rada udajala; zato je tudi bila velika odgovornost onih, ki so se drznili zavirati prirodne nagone nje bitja. Res Ma-
bel ni bila toli brezznačajna in breznačelna, da bi se dala kot mehki vosek vsem menjajočim se okoliščinam prenarejati; temveč imela je kaj živ čut za dolžnost, veliko spoštovanje pred čednostjo in kaj plemenito hrepenenje odlikovati se, nekatera trdna načela so jej pa bile prave prednje straže, ki so trdnjavo nje vesti čuvale.
Pa dolžnost sebe same ne brani zmeraj z močjo, katera ne bi se lahko izgubila. Merilo kreposti in odličnosti se lahko menja in na skrivnem se da spodkopati trdnjava, ki očitne napade odbija. Da je Ludvika očitno žalila resnico in pravico, s tem je sicer dražila Mabel in nje blagosrčnost hudo skušala, vender od te strani njenemu značaju ni pretila posebno velika nevarnost, dosta večja nevarnost pretila mu je od strani na videz hvalevrednih in vender toli pogubnih načel, katerih Dudlev ni toli očitno izrekal, temveč je le s posamičnimi besedami omenjal.
Ravno popisanemu večeru sledil je dan, katerega je Mabel vsak teden sprejemala razne obiskovalce.
Navadno je bila Ludvika pri njej ter jej pomagala, pa tudi ž njo vso čast in odgovornost de-
lila. Došlo je bilo nenavadno veliko gostov, a odšli so bili že vsi razen Dudleva. Zoper navado je gospod Vaughan hotel ta večer napraviti obed. Dudlev, jeden izmej njegovih povabljenih gostov, prišel je bil kaj rano ter je s seboj pri nest* 1 nekaj posebno lepih in dragih bakrorezov, ki so kaj natančno in krasno tuje noše predstavljali. Dudley, gospa Leroveva in Mabel so jih kaj pazno pregledovali, ker so si prav pristne značajne šeine za bližnji ples v šemah izbirali. Kar se je zaslišal zvonec pri hišnih vratih.
Bilo je prepozuo, da bi pričakovali še jutranjih obiskovalcev, a tudi prerano, da bi gostje že k obedu prihajali.
„Kdo pač bi prišel o tej uri?" rekla je Mabel ter je s prav dekliško radovednostjo stopila v senco z lavo riko zakritega okna in je pogledala na ulico. „Voza ni nobenega, pač mora biti Henrik ali pa oče."
. Obrnivši se od okna, je opazila, da je gospa Leroveva listek krog prsta neskrbno ovijala ter slugi, kateri ga je bil prinesel, nagloma nekaj odgovorila.
(Dalje prih.)
Pripetilo se je, da je stranka v kazenski za' devi imenovala pričo N. N., deklo pri gosp. M.; dekla rii prišla k obravnavi in druge priče so rekle, da jej gospa M. ni duvolila in je pustila k sodoiji. Glede na to, obsodi sodnik pričo v denarno globo, kakor postava zahteva, ker je sodnijski sluga izrekel, da je tistej priči, ki je bila prisotna onemu dogodku, osobno izročil povabilo. Priča N. N. se pritoži zoper ono globo in stvar pride pred Celjsko okrožno sodnijo.
Ta razveljavi določbo prvega sodnika „in der Erwagung, dass sicb die Zustellung der auf keinen 1 m 's 11 o i ni ten Namen lautenden Vorladung 1 e d i g 1 i c h als e in e Verfiigung des zustellenden Amtsdieners darstellt, daher nicht behauptet vverden kann, dass Beschvverdefubrerin der gerade an sie ergangenen richterlichen Vorladung nicht Folge geleistet habe."
Dobro, izborno! Zdaj pa vprašamo slavno Celjsko okrožno sodnijo: ona pošilja slovenskim strankam izključno nemška povabila. Slovenska stranka mora vsekdar sodnijskega slugo povprašati, kedaj je dau v Celji in sluga jej raztolmači nemško povabilo. Ali ta prevod in raztolmačeuje ni „eine Verfiigung des zustellenden Amtsdieners V" Če torej stranka ne uboga in ne pride k obravnavi, ali se sme oprostiti globe? Mi mislimo, daje „ Verftiguug des Amtsdieners" v obeh slučajih; kajti v prvem ima on preudarki, je li pravej stranki izročil povabilo, v drugem pa ne samo to, nego on jej mora kot nekakov „eonsulens juris primae ordinis" raz-tolmačiti tudi to, kaj sodnija zahteva od stranke.
Grof Taaffe je izrekel načelo „der Billigkeits-rucksichteu" v gosposkej zbornici. Vemo sicer ocenjevati njegove preudarke in razloge, vemo tudi uvaževati, kako &e on ozira na kričače a la dr. Ausserer in Derschatta ter drugod; kajti ta dva sta prijatelja in zaupna moža večine spodnješta-jerskih uradnikov in sicer tiste večine, ki imajo geslo: „le germanizujmo j le germanizujmo." Ose • bito se sem ter tja razkoračita ta dva aposteljna nad v.semi uradniki, ki slovensko s slovenskimi strankami uradu jejo; pa ta dva ne poznata razmer, kakeršne so. Pravični uradniki na Spodnjem Štajerskem ne bodo nikdar odrekli in zanikavali pravične zahteve slovenske stranke, da dobi odlok v svojem jeziku; saj to priznava gosp. vitez Schmer ling sam. Ako pa gosp. grof Taaffe pusti uradnike na Spodnjem Štajerskem, ki |to Schmerlingovo načelo tako izvajajo, potem sinemu reči, da so tiste „Billigkeitsriicksichten" pretirane. Za danes pa končamo.
Govor slov. poslanca dr. L. Gregorca
v državnem zboru dne 3. maja 188 7.
(Dalje.i
G. Ausserer je v svojem govoru tudi rekel: „ko bi jaz kedaj minister  postal."   Oj ljubi Bog, Ausserer minister!? (Burna veselost). Kedar se to zgodi, tedaj imamo vedeti, da je v skrivnem razodetji sv. Janeza apostola omenjena „poslednja ura" nastopila za Avstrijo. On kot minister bi ta koj začel Avstrijo trgati in deliti.   Vsaj je sam iz povedal, kako tukaj misli. Delal bi, kakor mesar v mesnici, kedar  meso na kose seka in prodava. (Smeh na levi).   No, in tedaj bi res nastopil „finiš Austriae" t j. konec Avstrije. Vender g. Aus-sererjevo prorokovanje se meni ne zdi verjetno. Rabil je namreč primero, ki jo na laž stavi. Domišljija njegova peljala ga je v Trst mimo navtične akademije na globoko morje. Tu stoji ladija, ki je bila ob skalo trčila, da je luknjo dobila, skozi katero voda sili v njo, kmalu bode morala utoniti. To mu je uboga Avstrija.  No, bral in čul sem že mnogokrat, da je najzanesljiveje znamenje, da ladija utone, če jo podgane zapuščajo in bežijo. Toda če po Avstriji pogledamo, ni videti nikakor, da bi jo podgane že zapuščale, marveč čutijo se zelo varne in jim dobro gre!   (Klici na levi: kdo so te podgane?)   Mislim torej, da bode Avstrija še prav dolgo obstajala. (Poslanec Prade: Kdo so podgane, Nemci ali Slovenci? — Klici na desni: mir! — Poslanec Vošnjak: prosim ne izpraševati govornika!  — Poslanec dr. Foregger: ako govornik rabi žaljivo pripodobo, moremo ga vprašati. — Poslanec dr. vitez Tonkli: Vi niste pred sednik! — Živahni klici na desni: mir!)
Tukaj imamo dokazov, da je opozicija postala nesposobna, da bi prišla državi na krmilo. Grof Taaffe je ta učinek dognal fer si psiha.il rakd
zaslug za Avstrijo.   Sedaj  bode  lažje Avstrijo iz nova urediti.
Dve nalogi postavilo si je ministarstvo precej v začetku pa ju ni mogla srečno rešiti. Ni mog^o namreč ne ravnotežja mej dohodki in potrosi državnimi dognati niti narodov pomiriti in spraviti. Prvo nalogi bi bijlo skoro srečno rešilo. Toda stroški za oroženje^ vojake so njej smoter za-željeni dosegnoti zabra nitji. Narodov pa nikakor ni moglo pomiriti, ^orba^ mej' na^fldi razsaja sedaj huje, nego poprej, to ta v obeh^ polovicah avstrijske države, na Oger^ken^ ravnp talijo, kakor pri nas. Moramo pa pravilno sodu i- Vso krivdo na sedanje ministerstvo zavaliti, to bi ne bilo prav. Bilo je namreč nekoliko takih opovir, katerih minister-stvo ne bi moglo odstraniti niti pri najboljšej volji ne. Hočem v naslednjem govoriti o teh opovirah in zadržkih, ki so ob jednem uzrok, zakaj narodni prepiri ne prenehajo mej nami. Mislim, da tako popolnem opravičim, zakaj glasujem za dispozicijski fond.
Cesarstvo avstrijsko raztrgali so na dvoje. To je takozvani dualizem in ta nesrečni dualizem imenoval je nedavno češki poslanec dr. Gregr: zločinstvo,  prizadejano državnej  jedinosti.   Izraz je trd, pa resničen in zato dobro označujejo njega nesrečne posledice nemškega pesnika Schillerja besede: „das ist der Fluch der bbsen That — Dass sie fortzeugend Boaes muss gebaren".   Najhujše zlo  izmej vsega, kar ga je dualizem  pouzročil,  pa so narodni prepiri. Teh sicer poprej tudi ni manjkalo.   Toda dualizem jih je podnetil, da s plamenom  gorijo. Pa tudi drugače biti ne more.   Kajti dva naroda po^ stavlja dualizem vsem drugim v varuha in straho valca  Na Ogerskem hočejo vse pomadjariti, pri nas vse ponemčiti, oziroma polahoniti.   Toda v Avstriji živijo tudi Slovani in Romuni.   Ti se ne dajo raz-naroditi, branijo svojo narodnost Vsled tega je naroden prepir, narodna borba neizogibna. Dokler bo tako država razklana na dva kosa, niti misliti ni, da bi mogli dospeti do narodne in jezikovne jedna-kopravnosti. Dualizem zanikuje jednakopravnost in ustvarja dve ječi, kjer so Madjari in nemški liberalci v zvezi z Italijani vsem drugim narodom avstrijskim postavljeni za — jetničarje.   Grof Taaffe ni pomagal dualizma uvesti, pa po svojem mnenji tudi naloge ni dobil odpnviti ga. Toda narodi avstrijski, mi poslanci smo dolžni,  misliti na to, da dualizem zatremo in Avstriji do njene prejšnje jedinosti in celokupnosti  pomorem o. Kajti  tega je treba, ako  hočemo pravi in vstrajni mir narediti mej narodi.   Vem, da ministerstvo samo tega ne zmore.   Treba je še drugih faktorjev ali sredstev. Jugoslovani, namreč Srbi, Hrvati in Slovenci smo zelo tega mnenja,  da so dnevi dualizma že šteti (Živahni klici: čujte! č uj te! na 1 e v i). Nam se hoče dozdevati, da se že nareja podporišče, na katero zastavijo zvod (navor, hebel) ter madjar-ski šovinizem prekopicnejo.   (Čujte!  na levi). Saj druzega ni treba, kakor  da Avstrija ne dopušča Francoske zopet potlačiti ter se z Rusijo   zastran   balkanskega poluotoka na mirnem pobota, kakor smo nedavno v novinah čitali, da se je pobotala 1. 1878 ž njo zastran Bosne in Hercegovine. Tedaj je pa Avstriji mogoče svojo oblast raztegnoti do Soluna ter ustvariti avstrijsko   jugoslovansko   upravno skupino., k i bode dovolj močna brzdati Madjari!. (Živahni klici: Čujte na levi. — Poslanec Neuvvirth: to je program. — Klici na desni: mir!) Tedaj bode konec dualizma.
Drugi glavni uzrok nepretrganim narodnim prepirom pri nas je po mojem mnenji sedaj obstajajoča deželska samouprava ali deželska avtonomija z njenimi krivičnimi volilnimi redi.
To se kaže osobito v deželah z raznimi narodnosti m i in takšnih krono vin štejemo največ na primer Češka, Moravska, Šlezka, Bukovina, Tirolska, Koroška, Kranjska, Goriška, Trst, Istra, Dalmacija. Tukaj nastane najpoprej borba za veČino v deželnem zboru. Pulijo se pa za večino ne toliko politične, marveč narodne stranke. Sedaj pa izkušnja uči, da katerakoli stranka ali narodnost večino dobi, ta si prizadeva potem na vse kriplje to večino izkoristiti brezobzirno zoper manjšino, ki je večini izdana na milost in nemilost. (Poslanec dr. Fo-reger: Dalmacija! — Poslanec Vošnjak: Gradec! — Poslanec dr. Foregger: no, Vi imate uzrokov pritoževati se!) Narod, ki ima večino, polasti se najprvlje deželske mošnje
ter jo skuša vsako leto izprazniti pred vsem na korist svojej stranki, na korist svoje j naro<inogti; polasti se tudi šolstva in skuša narod, ki je v manj* šini, raznaroditi in polagoma zatreti. (Poslanec Vošnjak: tako delajo v Gradci!) Ker se pa še črv zvija, kedar nanj stopiš, brani se tudi narod, ki je v manjšini, iu narodna, borba p v deželi, ki nam pobira najboljših močij in kali že družbin-ski mir. Sedanja deželska samouprava, to-je načelo nasilstva, načelo posilovanja drugega po drugem in nasledek je borba vsek zoper vse! (Čujtel čujte! na levi.) Zatorej mislim, da bode vsak izobražen človek, vsak pravi avstrijski domoljub prisrčno želel, naj bi narodnih prepirov pri nas vender že konec bil. Dobro, tedaj pa sezono po sredstvu, ki je že izumljeno, da celo v zakonu določeno. Podobno je onemu, kojega se poslužujejo v hišah, kder se stranke ne morejo same porazumeti mej seboj. Prezaprejo jih (Prav na levi.) Kakor sedaj kaže, ni misliti, da bi narod drugemu narodu bil pravičen v narodnih zadevah. To je sicer obžalovati, pa utajiti se ne da. Dobro, tedaj pa narazen s prepirajočimi se narodnostmi! (Prav, na levi.) Naj se prepove, zabrani Nemcem v šolskih rečeh ukazovati Slovanom. (Klici na levi: tedaj hočete dežele na dvoje razkosovati!) pa tudi Slovani naj ne sklepajo in ne določujejo Nemcem, kakšne šole bi naj ti imeli. Takšne reči se naj doti ene mu narodu samemu prepuščajo. Ta bodi v narodnih svojih rečeh sam svoj sodnik. (Res je, prav tako! na levi). Vsaj se ima narod sam najbolje zanimati za samega sebe; on ima za to najboljših, naj-nežnejših čustev. On sam bode vselej najprimernejša sredstva izumil, sklepal in prirejal. (Poslanec Richter: le dosledno!) Za sleharni narod se naj priredijo narodne upravne skupine, (Poslanec dr. Derschatta: ter naj upravo vsak narod plačuje sam) kjer bo vsak narod sam svoj gospod zastran svoje narodnosti. Tedaj : odpade predmet sedanjim narodnim prepirom in teh je konec! (Klici na levi: zelo gotovo.) Moja misel ni kaj novega. Že 1. 1848 so jo sprožili na državnem zboru v Kromeriži in pozneje v znanem članu 19. državljanskih osnovnih pravic njej dali obliko zakona. Ta veli namreč: „vsi narodi v državi so jednakopravni, vsak narod ima nekrhljivo pravico varovati iu gojiti svojo narodnost in jezik."
Vpraša se, kdo ima ta člen 19. izvesti? Deželni zbori gotovo ne, ker v zakonu še niti imenovani neso; vlada pa le toliko, kolikor izvođenje ovega člana pripada eksekutivi. Pravo sredstvo, pravi organ za izvođenje naznačen je v Članu samem : vsak narod ima nekrhljivo pravico varovati in gojiti svojo narodnost in jezik. Če ima narod to pravico do svrhe, do namena, jo ima tudi do potrebnega sredstva, a tega sredstva še nema noben narod in ga treba ustvariti, da sleharni narod po njem izvaja člen 19. ter varuje in goji svojo narodnost in jezik. In to sredstvo so izvoljeni narodovi zastopniki in ti vkupe skrbijo, da se izvaja člen 19. To razumevam pod besedo: narodna samouprava, narodna avtonomija.
(Dalje prih.)
Petindvajsetletnica slovanskega pevskega društva.
Na Dnnaji, 8. maja 1887. (Izv. dop.)
—1. Odkar žive Slovani na Dunaji, neso še praznovali slavnejših dnij, kakor si bili oni petin -dvajsetletnice „Slovanskega pevskega društva" prvega in najstarejšega slov. društva na Dunaji. Bili so to veliki slovanski prazniki. Vse, kar čuti v sebi biti slovansko srce, hitelo je v javnem svetu kazat svojo slovansko zavest, pripomoči hotel jo vsak po svojem, da Be v metropoli avstrijskej dokumentuje slovanska naudušenost, slovanska sloga, slovanska krepost! Kakor se mnogoštevilna rodbina veseli srebrne poroke svojih roditeljev, deluje in se trudi vsak član rodbinski, da se sijajno obnese roditeljev častni dan, tako je tudi vsak zavesten Slovan, živeč na Dunaji, deloval in skrbel za praznik petindvajset-letnice ^Slovanskega pevskega društva." In res ti slavnostni dnevi ostanejo ne le v zgodovini imenovanega društva, temveč v zgodovini vseh Dunajskih Slovanov zapisani z zlatimi črkami.
Petindvajsetletnica bila je pričeta s slovesno božjo službo v nedeljo 1. majnika v cerkvi sv. Ane, kjer je slavnostno pridigo imel ob 10. uri gosp. V. Michele. Cerkev bila je prenapolnjena, v njej si videl veliko število izmej prvih Dunajskih rodbin
slovanskih. Slovesno sv. mašo je služil g. dr. Horny, infulovani prelat pri sv. Štefanu qa Dunaji, z veliko asistencijo. Slovansko pevsko društvo pevalo je pri sv. maši pod vodstvom druzega pevo vodje gosp. J. Jifika v skoro vseh slovanskih narečjih: hrvatski „Kyriea iz maše Petra Kneževića, slovenski „Gloria" od Nedveda, češki „Graduale" od K. Bendla, hrvatski BCredott od Kuhača, „Oierto-rium" po ruskih napevih Bortnianskega (mešan zbor), „Sanctus" po Kijevskih napevib, „Bene diet us" od Jabode (mešan zbor češki) in „Agnus" slovenska skladba Nedvedova. Zbori peli so se izredno precizno in lepo.
Istega večera priredilo je v slavo petindvaj-setletnice „ Slovanskega pevskega društva slavnostno predstavo češko gledišno društvo nPo k rok." Igrala se je M oz er jeva veseloigra „Slavnost založeni" (Slavnost ustanovitve) z izvrstnim uspehom. Članovi „akademickega spo I k a" igrali so mej posain-nimi dejanji slovanske pesni.
Jubilejni koncert.
Odbor slovanskega pevskega društva položil je vso svojo skrb, ves svoj trud, da se slovansko petje sliši pred najširšim občinstvom v največji in najkrasnejši dvorani Dunajski. V ta namen bila je najeta velika dvorana Dunajskega glasbenega društva. Dne 2. majnika bila je v tej dvorani glavna skušnja, h kateri so prišli tudi slavni češki skladatelj Dvofak iz Prage, ruski umetnik Leše-ticky in slovenskemu občinstvu tudi že znani naj-slavniši mej živečimi goslarji Fran Ondf i ček, ki je tudi k slavnosti nalašč prišel iz Prage. Sodeloval je tudi ves orkester c. kr. dvorne opere.
Preidimo k jubilejnemu koncertu samemu. Veliki slovanski plakati oznanjali so že 14 dnij prej ta izreden slovanski koncert. Čeravno je odbor bil skraja nekako v skrbeh, kako da bi napolnil velikansko dvorauo glasbenega društva, spremenila se je ta skrb nekatere dni pred koncertom v začudenje in radost, kajti prodane bo bile lože, prodani vsi prostori v parketu in na galerijah, in sedaj pričele so povpraševati slovanske plemenitaške rodbine po ložah, ki so bile že prodane. Znesla se je nekaka agijotaža za lože in boljše prostore in oni, ki so jih bili pokupili, bili so naprošeni, vzeti namestu lož druga mesta. Tako so plemenituši pokupili večino lož.
Koncertnega večera valile so se cele tolpe v velikansko ono dvorano. Sijajnišega in mnogoštevilni šega občinstva slovanskega nikdar prej še ni vi dela ta dvorana in tudi Dunaj ne. Prisotni so bili izmej plemenitaštva: ruski veleposlanik knez Loba-n o v-R os to vski, knez Cz ar to rys k i, kneginja Ki uska, kneginja M o n tenu o v o , kneginja L u-bomirska, rodbina kneza Schvvarzenbergu, grofinja Althan, grofinja Arenberg, grofa Jan in Alfred Harrach z rodbinama, grof Schbn-born, grof Rudolf Chotek, guverner „Lander-bankeu grof W o d z i c k i, grofinja A I m asy , grofinja Ftlnfk irchen, grof Zamojski s hčerjo, gro finja Gyžicka, grof Kaunitz, komtesa Stern-berg, grof Ko 1 o v i a t-K rako vski, ruski generalni konzul Kubastov, grofica Gravenitz, grof Be rt ho Id, baron Helfert, srbski metropolit K osanovič itd. Mnogoštevilni državni po slanci vseh slovanskih plemen prišli so tudi, na čelu čeških dr, Rieger, izmej slovenskih bili so navzoči: dr. Ferjančič, dr. Gre goreč, Hren, dr. Poklukar, prof. Šuklje, dalje dr. Vitez i c, vseučiliščni profesor dr. J agi e z rodbino, minister-ski tajnik Le viču i k, slavni naš Stritar, dr. B. Ipavec prišedši navlašč iz Gradca, dr. Dragotin Prus iz Konjic, Vršeč iz Celja, posaraniki prišli so iz Šlezije, deputacije z Moravskega in Češkega._ (Dalje prih)
Politični razgled,
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. maja.
Naučiio ministeratvo je zaukazalo, da morajo vse neposredne uloge na naučno ministerstvo pisane biti v uradnem jeziku centralnih oblastev, to je v nemščini. Tu se zopet vidi, kako se daje prednost nemščini pod sedanjo vlado.
CeSki Časopisi so jako nevoljni, da se je prepovedal slavnosten sprevod ob petindvajsetletnici „Sokolovi". Češke slavnosti, pravi „11 las Naroda" se neso prepovedovale celo pred 20 leti, ko so najbolj zatirali Čehe. Dr. Gregr bode zaradi tega vlado interpeloval v državnem zboru in ves češki klub bode podpiral interpelacijo.
IfrvaUiki ban je odpotoval s sekcijskim načelnikom Stankovićem in tajnikom Spitzerjem v Budimpešto, od koder odpotuje v Slavonijo, kjer bode prepotoval in ogledoval Gradiščanski, Brodski in Petervardinski okraj.
Sedanjo legislativno dobo ogerakega državnega zbora bode nekda kralj osobno zaključil v drugi polovici maja. V Budimpešti se že delajo priprave za prihod vladarja.
Vitanje države.
Bolgarska vlada je sklenila v kratkem sklicati malo sobranje. Velicega sebranja pa še sedaj ne bodo sklicali, ker se velevlasti neso sporazumele o nikakem kandidatu za bolgarski prestol. Kadetom so se zopet dale puške, ki so se jim bile vzele.
Srhska kraljica Natalija bode kot grofinja Takovska 12 t. m. s prestolonaslednikom po Dunavu odpotovala v Turn Severin, od tam se po železnici odpelje v Bukurešt, kjer ostane dva dni. Iz Bukurešta odpotuje v Jassy, kjer ostane jeden dan, iz Jassy pa pojde potem v Odeso. V Odesi ostane tri din, potem pa odpotuje v Jalto v Krim. Kraljico spremljajo dvorne dame Bucovieeva, Jur-jovičeva in Bogićevićeva, pobočnik podpolkovnik B jatović, odgojitelj kraljeviča naslednika dr. Dokić in profesor Djordjević
Glasilo rusko vlade „Nordu zanikava trditve „Nord. Allg. Zeitg.", da bi bila Rusija res Avstriji že naprej prepustila Bosno in Here.egovino. Gor čakov le 1878. leta ni mogel ničesar doseči, ker ga Bismarck ni dosti podpiral. Pozneje je Rusija zvedela, da je bil Bismarck jezen, ker je Rusija 1875 zabranila Nemcem napasti Francijo. Če draga vojna 1877. leta ni imela pravih uspehov, za to se ima Rusija zahvaliti Bismarcku in Bcanconsfieldu. Leta 1878. je Bismarck zamudil lepo priložnost, pridobiti si simpatije Rusije.
Turški sultan se je nekda izjavil, da se neče pogajati samo z jedno vlastjo o rešitvi bolgarskega vprašanja. Ta izjava, če je resnična, je naperjena proti Rusiji. Ruski veleposlanik Nelidov je že dalj časa prigovarjal sultana, da bi se Tur čija in Rusija sami sporazumeli o kake j rešitvi bolgarskega vprašanja.
Francoski ministerski predsednik je naznanil budgetni komisiji, da bode vlada dobro pre-udarila vse nasvete, kje bi se kaj dalo privarovati pri državnem gospodarstvu. Pred včeraj so bile v Parizu ožje volitve za mestni zbor. Voljenih je 34 avtonomistov, 6 oportunistov, 10 konservativcev. Ožjih volitev je 30.
rElsass-Lothringische Zeitung" objavila je cesarski dekret, da Nemč^a zgradi več utrdb pri "VVautzenau-u blizu Strassburga. Te utrdbe morajo biti gotove do konca avgusta.
&l»»iifNka vlada je kupila po posredovanji španjskih pomorskih častnikov za 125.000 frankov na jugu od Massauahe od roda Soraalis precej zemlje, da bode napravila postajo za premog in trgovino. Svojemu komisarju je ukazala, da naj skuša ohraniti dobre razmere z Italijani in Abi sinci, ker nova španjska naselbina ima samo trgovske smotre.
„Nordu" se piše iz Peterburga, da se poga janja o afgniiNlteiii vprašanji ugodno vrše. An glija in Rusija kažeta,  da sta  pripravljeni druga drugej precej prijenjati in je zategadelj precej upanja, da se bodeta Anglija in Rusija popolnem spo razumeli. Druga poročila iz Peterburga pa baš nasprotno zatrjujejo.
Domače stvari.
— (Klub mestnih odbornikov) izvolil si je včeraj g. dr. B1 e i w e i s a - Trsteniškega predsednikom, g. V. Petričiča podpredsednikom.
— (Zloba ali neumnost?) Piše nam narodnjak z Notranjskega: Vsled Vašega uvodnega članka „Slovenske tiskovine" z dne 16. aprila na ročil sem dne 17. aprila pri c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaji slovenski drž. zakonik in kazenski zakonik, ter v ta namen doposlal 1 gld. 65 kr. Ker nesem ničesar dobil, povprašal sem čez 14 dnij, kako in kaj V Mesto knjig pa sem dobil 1 gld. 59 kr. po nakaznici nazaj, na kuponu pa odgovor: P. T. „Gemeindegesetz (za kar nesem prašal), Strafgesetz in bllrgl. Gesetzbuch, kro-atiseh, ist hierorts nicht am Lager. Betrag folgt zurtick. K. k. Hof- & Staatsdruckerei Verlags Expe-dit". Ta odgovor vse pove. Dotični odpravitelj mora biti zagrizenec, nedostaje pa tuu tudi točnosti, kajti naroČila ni čital, ali pa ga ni razumel. Oboje ža lostno za državno tiskarno.
— (Slovenski klub na Dunaji) ima svoj deveti in v tej sezoni zadnji večer v soboto 14. maja v hotelu Mtiller, I. Graben, št. 19. Čital bode gosp. inženir R. Poznik: „0 Stritarjevem dvorci."
— („Rogača") izšla je 9. številka z raznovrstno vsebino in mnogimi podobami, mej katerimi je tudi dr. Keesbaclierjeva. Posebno ugajajo nam-„Postopačeve pesmi".
— (Tiskovna pravda „Hrvatske".) Dne 11. decembra I. 1. bil je urednik »Hrvatske* gosp. Štefan Zavrlić zaradi članka „Poslanica Kri-ževčanom" obsojen na 16 mesecev teške ječe in na 100 gld. globe, oziroma 20 dnij zapora, dopisnik Žugaj na jeden mesec zapora, izdajatelj „Hrvatili«* pa na 2300 gld. izgube na kavciji. Včeraj je bila v tej zadevi obravnava pred stolom sedmorice. Sodišče je obtožence krivim spoznalo, kazen pa deloma znižalo. ZavrliČa je obsodilo na 8 mesecev teške ječe in 50 gld. globe, Žugaja na jeden mesec zapora, iz-datelja „Hrvatske" pa na 1200 gld. izgube za kavciji.
— (Z Reke) se piše: Pred dvema mesecema pripeljal se je z Dunaja znan bankir s svojo rodbino na Reko, kjer je bival v hotelu „Evropa" dva meseca. Na razpolaganje imel je 12 sob in za po strežbo in brano bilo je dobro skrbljeno Po dva mesečnem bivanju zahteval je račun, ki se mu je tudi uročil. A račun zdel se mu je previsok in poravnal ga je stoprav po daljšem pogajanji. Posestnik hotela g. G o r u p , kateremu ni toliko za dobiček, kakor za dobro ime svojega hotela, poklonil je VSO v dotične m računu izkazano vsoto, to je 3 00 0 gld., otroškemu zavetišču „Clotilde" in tako ožigosal Dunajskega bankirja židovsko umazanost.
— (Letošuje velike jesenske orožne vaje) vršile se bodo vsled ukaza vojnega rainister-stva za 28. peš-divizijo, to so pešpolki štev: 7, 17 in 97 in pa lovski batalijoni št: 8, 27, 7. in 20. in pa za 14. peš-brigado to »o pešpolki št. 61 iu 62 in lovski bataljon št. 19 kakor pred nekaterimi leti zopet v okolici Postojine in Sv. Petra na Notranjskem, in se imajo /.vršiti s 7. septembrom t. 1. Teh vaj udeležita se tudi domača brambovska ba-talijona št. 24 in 25 in pa določeno število konjice in topništva.
— (ZBleda)se nam piše: Pri sobotni vo-litvi bili so občinskimi svetovalci izvoljeni gospodje: Viktor Kl i nar in Josip Žerovc iz Mlina, Janez Šari iz Kupljenka. Opozicija ima v zboru samo jeden glas.
— (Z Rakeka) 9. maja. Prvi letošnji če-belni roj bil je v tej okolici dne 9. maja pri gosp. nadučitelji na Rakeku.
— (Včerajšnji mesečni semenj) bil je kaj slabo obiskan. Živine se je prignalo 417 glav in sicer : 152 konj, 123 volov, 114 krav in 28 telet. Ta pot Ljubljanski konji neso smeli na semenj, ker je vlada vsled dveh smrkavih konj, ki sta se zadnje dni v Ljubljani konstatovala, to strogo prepovedala:
Telegrami „Slovenskomu Narodu«':
Dunaj 10. maja. Za vnetjem pluč obolela nadvojvodinja Marija Rainer je noč precej mirno prebila. V pojavih bolezni nobene bistvene premembe.
Dunaj 9. maja. Cesar podaril za pogo-relce v Prešavu 10.000 gld. — Cesar vspre-jel opoludne grofa Andrassvja v avdijenci.
Novi York 9. maja. V Novi Mehiki neprestani potresi. Mesto Montezuma razdejano.
Zanesljivo zdravilno sredsttro. Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSftanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni „ Moll-ov Sei dl i tz-prašek Škatljica stano 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahteva) se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. ** (19—3)
„LJUBLJANSKI ZTOf
77 »toji (11*2-31)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
a.
-mnr----m-frsa.
ti
Meteorologično poročilo.
	Ćaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	J „ Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
9. maja. j	. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-37 mm. 784*65mm. 73G-BO mm.	14 2° C 18 21 C 11'8JC	si. sab. «1. vab. si. vzb.	d.jaB. d.jas. d.jaB.	0-00 .i.ii.
Srednja temperatur* 1<W«, za L*9» nad normalom.
XD\3Jn.aj3lcSL borza
dne 10. maja t. 1.
Izvirno telegraficno porodilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  81-10 — gld. 8120
Srebrna renta.....„    82-36 — , 8235
Zlata renta.......11190 — , 11190
5°/0 marčna renta.....*6-95 — „ 9B95
Akciie narodne banke   .   .     ,  875-— — „  S76'—
Kreditne akcije.....„  279 20 — „   279 —
London........„   126i'5 — „   126 95
Srebro........                                   „    —'— — „--
Napol.........10-05 — „ 1005
C kr. cekini......„      5-98 - „ V98
Nemške marke.....,    6227»/, — .    6227V,
4Vn državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 128 gld. — kr
Državne srečke iz 1. 1864          100   „ 165 „   75 „
Ugerska zlatu renta 4*/?...... 100 ,   50 „
Ogerska papirna renta 5fl/0..... 87 „  50 „
5*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 „50 n
Dunava rep. srečke 5% .   .     100 gld. 116 „   — ,
Zemlj. obč. avstr. 4%*/, zlati zast. listi . 125 „75 „
Fnor. oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,   — ,
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „   50 „
Kreditne srečke.....100 gld. 175 „  — „
Rudolfove srečke.....10 18 „   — „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 102 „   50 „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.     . 231 „  25 „
Vajene šivilje za obleko
se vsprejmejo v trajno delo.
Kaj več se izve: na Fran Josipov! cesti mU 5, pri tli« no. (341—2)
Podpisani daje dozdaj v Idriji dobro znano
gostilno „Pri zvezdi"
z lepim vrtičem
zraven hiše, katera leži na Glavnem trgu blizu farne cerkve,
W ttilcoj "v najem.
Natančneje ponudbe in pogodbe naj se pri podpisanem posestniku v Idriji skrajno «Io 2«. t. m. pismeno ali pa tudi ustno ulože in poizved6.
V Idriji, dne 5. maja 1887.
2w£a.rtlxi Dežela,
(3S5—2) posestnik.
V najem se da (33*-3>
kovačnica s kladivom,
blizu železnice, n.-kaj zemlje, močni pad vode, trije ognji, vsa orodja, stoji na lepem kraji in ni blizu nobene konkurence. — Več se zve pri gospodu Ivanu JEMinser-Ji, posestniku, Ra«le£e, Zidani most, TOoIenJttlco.
Poletno stanovanje.
Hiša s šestimi sobami in kuhinjo se odda za poletno stanovanje. Sobe se oddajo skupno ali posamezno. Hiša leži pod Stolom, pol ure od Lesce, v prav lepem in zdravem kraji, zraven nove postaje Žironica, katera se bo odprla 1. junija. Bolj natanko se izve pri Janem 4 op-n v VfoMtnli. p. Lesce, Gorenjsko. (355—1)
Učenca
čvrstega, ki je dovršil 1. realko in je slovenščine in nemščine zmožen v govoru in pisavi, vaprejme takoj v trgovino z mešanim blagom . fosil j» Bmss v Dolenjem I.ofcatel. (353—1)
Gld. loo do gld. 30O na mesec more pri nas prislužiti vsakdo • prodajo lakonito dovoljenih areek na obročna plačila in to jako lahko, brei kapitala In brca rizike. Ponudbe naj se pošiljajo v nemščini na IlauptHtadtlselte Weeh-seUtubeii-GesellBchaft Adier A C©., Buda-pest. (354—1)
Tllfcl:
9. maja.
Pri MafNH pl Pfltigl. grof Piati z Dunaja. — Zu-kerinau, Steiner s Češkega.
— Landesman iz Jagern-dorfa. — Salomon, Lučka z Moravskoga — Lipner, Konigsberger, Massmaun z Dunaja. — Herrenscbwand, Sperling iz Gradca. — Wer-han iz Celja. — Ogoreutz iz Rudolfovega. — Zgur iz Radovljice. — Gustin iz Metlike. — Gaudia iz Ponikve. — Novak iz Idrije.
— Klinert z Gorenjskega.
— Witthen iz Trsta.
Pri ran,}*«! * Regoli, Theuman z Dunaja — Led-ner iz Budimpešte. — Pipp, Muscb, Filipp z Nemčije. Noe, Scbaffranek z Dunaja.
— Verbič iz Celovca. — Vanigl iz Trsta. — Baron Ritter, pl. Guggenthaler iz Gorice. — Frohlich, Pock z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru:   Hrovat iz Pulja
— Derfel iz Kočevja. — Zgur iz Kamnika. — Fuchs iz Gradca.
(JT
BRATA EBERL
prodajata najbolji« in najoenejie
olj«
lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-69)
1 TTTDT TAVA   Xm frančiškansko cerkvijo, v MM T ttttjt TA U A t LJuDJjJAJlA. gospoda J. VUliar-la kis. štev. 4. JjJ UJjljJiJlA.. >
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostlj in jednostavnoga rablje uja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranj« in navod rabi dol)« se v violi zalogah.
Dobiva se v LJubljani pri Ivanu FRAN CHRISTOPH,
Laokmana-n; v Beljaku pri Math. izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega .173—4)      Fttrst Bonn. svetlega laka za tla, PRAGA & BEROLIN.
4
(352—1)
JEAI SCHREY,
nasladna pekarija.
l?x*otln j ul ii i<-j i «
v Židovskih ulicah, v Gerlicijevej hiši.
Usojam si svojim Častitim naročnikom in slav. občinstvu naznanjati, da sem zaradi priročnosti mnogih svojih čast. naročnikov
odprl
novo prodajalnico
v Židovskih ulicah,
v katerej se dobi vsak dan trikrat sveže pečeni kruh razne vrste, ržen kruh tudi vsak dan zveze pečen in sicer ob 6. uri zjutraj in 10. uri dopoludne. Ob istem času dobi se sveže pečen kruh tudi v moji prodajalnici tik „hotela Pri slonu" in v prodajalnici v moji lastni hiši, Gradišče št. 5. V vseh treh prodajaluicah vsprejmo se tudi naročila, da se kruh na dom dostavi, katerim naročilom se tudi v malem točno in prav rado ustreže.
S spoštovanjem
JEAN SCHREY. pekovski mojster.
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi I
8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil Sel v občno bolnico v Pragi, da bi ozdravel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila so zaman. Zvedel sem za dr. Rosov balzam. Ko sem ga užival popolnem po predpisu 14 dnij, sem bil že precej boljši, čez pet mesecev pa sem bil že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. Sch(itze-ja ml,, ki me je rea prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bode to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo.
Z velespoštovanjem Jan Ježek v Hollelch.
Hitra in gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše tivtnače wrr<lstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znan* in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč j ako skrbno, upliva uspešne pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, he mero') i d ah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čiste in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ijuetsko domače srt'dstto postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti postnemu povzetju svote.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. r. gsr. naročnike, naj povsod izretno dr. Kosov zdravilni baliaut i/, lekarne E. Fragnorja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na ver krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. BctoVijfa zdravilnega balzama.
Pra -v*
dr. Rosov zdravilni balzam
,k črnemu
dobi se samo v glavne j zalogi izdelovalca  B. Fragnerja, lekarna
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooll, lekar; VUJ. Mayr, lekar; ErM. BlrSOhitl, lekar; Jo«. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoj m i: Fr. Baooarolob, lok sir. V K ran.) i: K. Savnlk, lekar. V Novem Mestu: Dona. Rizzoll, lekar; Ford. Halka, lekar. V Kamniku: Joa. Kočnik, lekar. VG-orici: G. Chri-■tofoletti, lekar; A. do Oironooll, lekar; B. KUrner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Id rij i: Josip Warto, lekar. V O g I e j i: Delta Damaao, lekar. V T r s t u: Ed. de Leltenbnrg, lekar; G. Prendlnl, lekar; G. B. Foraboaohl, lekar; Jak.Berravalto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol
Zanettl, lekar. P0T Vsa lekarne v Avatro-OgerskeJ imajo zalogo toga zdravilnega balzama. "BMB
Da se izognejo vsakej lire vari,
opozarjamo vse častite nuročnike, da ima vsaka steklenica po izvirnem mojem receptu napravljenega dir. Kosovela zdravilnega "balzama na jednej strani v »teklo utisueno mojo llnuo s Kak ou I to zavarovano mojo varstveno znamko (orel a deltom na prsili, na katerem so erke „Dr. K.'*), na nasprotni strani pa tu zraven natis-neno vlgneto. Steklenica je zainaSena s kovinskim zaman ko iu, na katerem je tudi attaiiena moja varstvena znamka. Steklenice bo zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejane v škatljice iz modre lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogerskim in francoskim napisom po podolžnih straneh:
,,I>r. Rosov zdravilu! balzam" iz lekarne B. Fragner-Ja, „prl ernera orlu*', v Pragi, »it. S05—lil., na konci škatljice je pa na-tisnena zgoraj omenjena zakonito zavarovana varstvena znamka. — Če ni vbo popolnem tako, kakor je zgoraj opisano, zmatrati se mora vsak izdelek za ponarejen.
Tam ne tudi dobi:
^T^žlro donciače nncLsuzIlo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, otekliuah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazUo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker Be po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnq;ica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
W ikatU*<•*** v» 25 •** 93 kr. (90—9)
Balzam za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Lsdatelj iti odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".