Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvn lista „Mir" v Celovca,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Leto XXXII.
filasilo horoskih Slopencep
Celovec, 22. sušca 1913.
Za Inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
St. 12.
©eselo alelujo
t	%
psem naročnikom in prijateljem „3T£ira“!
Sredništuo in uprauništpo.
Vstajenja dan.
Zopet je med nami Velika nedelja, dan — za verna srca — čistega veselja.
Oj, novica sladka!
Kdo je ne posluša?
. . . Vstala je od mrtvih naj svetejša duša.
Zemlja je odeta danes z vsem sijajem, kakor da spojena je z nebeškim rajem.
Proč sta smrti vlada in peklenska tema, žezlo tisočletno strto je obema.
.Svetega veselja srce vernih vtriplje, a poln škodoželja satan z zobmi škriplje.
Angelski se kori danes veselijo, in svetnikov zbori z blaženo Marijo.
Je-li ktero srce, ki ta dan žaluje ob veselih glasih lepe »Aleluje«?
Podlistek.
Celovška čitalnica.
(Po virih spisal F. K.)
Letos obhajamo Slovenci stoletnico rojstva našega koroškega buditelja Andreja Einspielerja, ki je bil rojen dne 13. novembra leta 1813. v Svečah v Spodnjem Rožu.
Umestno je, da se ob tej priliki tudi spomnimo vseh ustanov, ki jih je naš Andreja ustvaril.
Ena izmed mnogoterih takih ustanov je bila tudi »S 1 o v a n sk a čitalnica« v Celovcu.
Čitalnice so se začele ustanavljati od leta 1861. dalje po vseh mestih, trgih in večjih krajih na Slovenskem. »Novice« so oznanile namen čitalnic tako-le: »To so društva, v katerih se bo bralo ali čitalo in bodo vča-sili poštene veselice v domači besedi.« (»Nogice« 1861.)
Čitalnice so nudile torej čitanje časopisov in knjig ter zbirale Slovence k tako-zvanim besedam, kjer sta se z glasbo, s petjem, plesom, z igrami in 'govori gojili družabnost in narodna zavest. Slovenska inteligenca, ki se je bavila doslej glavno z jezikoslovjem in z lepo knjigo, se je po čitalnicah začela brigati za narodno-politična
Proč vse temne misli!
Čednost greh naj menja, v duši naj zavlada krasni dan vstajenja!!
Stanislav Gosposvetski.
Albanci in avstrijski diplomati.
Dvojne vrste vojska.
Dvojne vrste vojska razsaja: Vojska balkanskih zveznih držav proti Turčiji, vojska z morilnim orožjem, in vojska med diplomati. Ena je krvava, druga je mešetarska. Lepa ni ravno nobena, ker vojska sama na sebi je vedno zlo, toda prva ima vsaj lep in pravičen namen, druga, vojska med diplomati, je pa grda, ostudna. Papirnata vojska med diplomati velesil je vojska neodkrito-srčnosti, vojska nasilja, ki ne povprašuje, kaj je prav, kaj je pravično, kaj pošteno. Diplomati so državniki, ki zastopajo svoje države nasproti drugim državam in varujejo koristi svoje države in državljanov. Diplomati imajo torej prav lep poklic, toda izvršujejo ga tako, da ne zaslužijo diplome, vsaj krščanstvo jim mora odrekati vsako diplomo, ker ga — ne poznajo.
V	ustavni državi, kjer ima po postavi pravico odločevati o usodi države poleg cesarja tudi ljudstvo po svojih zastopnikih, so diplomati odgovorni ne le cesarju, ampak tudi ljudstvu. Zato ima ljudstvo po postavi zajamčeno pravico, soditi diplomate in njihovo delovanje!
Fiasko diplomatov.
V	balkanski vojski so se diplomati velesil slabo izkazali. Male balkanske držai,-vice se za diplomate velesil niso mnogo zmenile, ampak so proti volji evropske diplomacije napovedale Turkom vojsko in zadale gnili evropski Turčiji zasluženi udarec. Na mah je bil položaj na Balkanu iz-premenjen. S tem so morale velesile računati. Vsaka je skušala na nadaljni razvoj balkanske krize vplivati v svojo korist. Diplomati so začeli gledati drug drugemu na prste, da ne bi se katera država na račun
vprašanja. Slovenščina je polagoma postajala občevalni jezik tudi srednjih slojev. V čitalnicah se je polagal temelj slov. drami, glasbi in petju, tu se je pletlo in razvijalo vse družabno, narodno in politično življenje Slovencev. To je bila edina taki’atna oblika javnega nastopanja. Slovenec je mogel v družbi s svojci dati duška svojim dolgo pritajenim čustvom. Čitalnice so vršile kulturno nalogo, ko so učile in vzgajale slovenski narod za javnost. S tem so izpolnile v popolnoma slovenskih krajih svoje poslanstvo, v obmejnih krajih pa so še sedaj važen faktor v razvoju narodnega življenja.*
Ustanovitev.
Že leta 1862. so Einspielerju različni gospodje svetovali, naj bi ustanovil v Celovcu čitalnico. A odgovoril je v svojem listu »Stimmen aus Innerosterreich«, da še ni pripraven čas za to, da treba še počakati. Stvar pa ni zaspala. Slovenske družabne razmere v Celovcu so same silile k ustanovitvi društva. In tako so vložili proti koncu leta 1863. pravila, ki so bila tudi od vlade odobrena dne 30. decembra 1863. in s 1. januarjem leta 1864. je začelo novo društvo
* Več o tedanji dobi glej: Dr. Lončar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba v »Blei-weisovem Zborniku«.)
druge okoristila. Skratka, začela se je vojska med diplomati. V tej papirnati vojski so si stale nasproti tripelententa (Angleška, Rusija in Francija) ter trozveza (Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija).
Rusija in Avstrija na Balkanu.
Tripelententa se je kazala bolj naklonjena balkanskim zmagujočim državam, trozveza pa je izprva natihem, potem pa očito iskala svoje koristi v nastopanju proti balkanski zvezi (Bolgarija, Srbija, Grčija in Črna gora). To svoje stališče ste najbolj odločno zastopali v tripelententi Rusija in v trozvezi Avstro-Ogrska. Vsled tega so med tema državama nastale napete razmere in stali smo že tik pred avstro-ogrsko—rusko vojsko. Naš presvitli vladar, ki zasluži dični priimek »miroljubni«, je z lastnoročnim pismom na ruskega carja omilil napeto razmerje in dosegel, da ste Rusija in Avstrija začeli pošiljati mobilizirano vojaštvo ob meji na dopust.
Grehi »nemške« diplomacije v Avstriji.
Avstrijska diplomacija je po soglasnem mnenju avstrijskih jugoslovanskih političnih voditeljev in po sodbi jugoslovanske avstrijske javnosti v tej diplomatični borbi zavzela napačno, državi škodljivo stališče. Že s tem, da je s svojim postopanjem pri-poznala Rusiji protektorat nad zaveznimi balkanskimi državami, je dokazala neuspeh, fiasko naše zunanje politike na Balkanu. Tega pa ni toliko kriv sedanji zunanji minister grof Berchtold, kakor njegovi predniki. Je res težko odgovoriti, ali je v sedanjih razmerah grof Berchtold sploh mogel drugače ravnati, nego je, Avstrijski diplomati nasproti balkanskim Slovanom niso vodili avstrijske, ampak so uganjali le nemško, monarhiji škodljivo politiko. Balkanske slovanske države so naravnost gonili v — naročje Rusije. Kaj je torej Berchtoldu preostalo drugega, kakor reševati, kar se še da, namreč dobiti na Balkanu vpliv vsaj v novi albanski državi. — Berchtold je torej skušal nadomestiti to, kar so zapravili njegovi predniki. Krivda
poslovati. Imenovalo se je »Slovanska. Či-tavnica«, to pa vsled tega, ker nje člani niso bili samo Slovenci, ampak tudi drugi Slovani; Einspieler je ustanovil čitalnico s pomočjo iskrenega češkega narodnjaka inženirja Chochulovšeka. Čitalnica je nudila tudi čtiva iz vseh slovanskih jezikov.
Svoje prostore je imela čitalnica takrat v I. nadstropju gostilne »Stadt Triest«, kjer se sedaj naši Vsenemci domače čutijo. Časi se pač spreminjajo!
Namen, ki ga je imela »Slovanska Čitavnica«, je bil, gojiti izobrazbo in zabavo. (§ 1. pravil.) Da bi se ta namen dosegel, za to so bila sledeča sredstva: na-ročevanje slovanskih časopisov in žurnalov drugih jezikov, ustanovitev knjižnice, poučna predavanja, posebno predavanja o slovenskem jeziku, da bi tudi tisti Nemci in pa Slovenci, ki slabo govorijo slovenski, ki pa bi se radi slovenščine naučili, imeli priliko, da se izpopolnijo v slovenskem jeziku; nadalje naj služi v ta namen: petje, konverzacija (slovensko občevanje) in »vsaka druga zabava, ki je dovoljena.«
S časopisi je bila mlada »čitavnica« jako dobro preskrbljena, le redkokdaj nudi kako društvo toliko različnega berila kakor ga je nudila celovška čitalnica, kjer je bilo na razpolago blizu 60 časopisov v različnih jezikih. Naj jih tukaj navedemo!
zadene notranjo nemško politiko, avstrijskih državnikov nasproti avstrijskim Jugoslovanom in avstrijsko zunanjo politiko nasproti balkanskim Slovanom.
Polom diplomacije.
Zdi pa se, da to reševanje grofa Berch1-tolda ne bo prineslo sadov. Gorje rodi gorje! Svarila slovenskih časopisov so bila brezuspešna. Naša država si je nakopala na Balkanu jezo in sovraštvo; po celem Balkanu jo smatrajo za skidvno zaveznico Turčije i,;i za smrtno sovražnico balkanske zveze. Seveda so k temu mnogo pripomogli nemški časopisi, ki so samega sovraštva do Jugoslovanov pisali zoper balkanske zvezne države res strupeno sovražno, hvalili Turke, v nebo povzdigovali Albance. Avstrija bo vsled tega trpela na Balkanu veliko gospodarsko škodo. Albanija je ne bo nadomestila. Naša država je v Albanijo vtaknila le velikanske vsote denarja in bo za novo Albanijo še žrtvovala — seveda na škodo davkoplačevalcev — lep kapital, imela pa od Albanije ne bo takorekoč ne beliča dobička.
Kaj čaka Albanijo.
Resni in nepristranski poznavatelji albanskih razmer dvomijo-, da bo na novo ustanovljena albanska država imela v sebi dovolj življenske sile, da bi se držala. Vrh-tega bo nova Albanija prišla pod protekcijo vseh evropskih velesil, in tedaj Avstrijci za svojim vplivom v Albaniji lahko žvižgamo. Če pa pride do razpada Albanije, pa grozi vojska, če ne druga, pa med Lahi in nami.
Četudi bi se upi, ki jih goji grof Berch-told v novo albansko državo, deloma uresničili, hvaležnosti od Albancev ne bomo imeli. Vsealbanski kongres v Trstu, ki ga je uprizorila na lestne stroške avstrijska vlada, da napelje vodo na svoj mlin, je pokazal, da je bilo navdušenje Albancev do Avstrije pri dobršnem delu udeležnikov le umetno, en del pa je čisto odkrito kazal svojo nezaupljivost do Avstrije. Poziv albanskega govornika, da se Albanci naj ne zanašajo na kako velesilo, ampak le na svoje lastne puške, je imel v tovariših glasen odmev.
Albanski glas.
To potrjuje ugledni italijanski list »Giornale d’Italia«, ki je priobčil razgovor z neapolskim profesorjem Chinigò, rojenim Albancem, ki se je tudi udeležil vsealban-skega kongresa v Trstu.
»Odpotovali smo iz Italije,« je dejal profesor Chinigò, »ne da bi poznali namene, ki jih je imela Avstrija s kongresom; toda navzočnost barona Nopcze, ki je bil dolga leta v avstrijski službi v Albaniji, tudi navzočnost grofa Taaffeja, socialističnega poslanca Amdliča in častnika avstrijskega generalnega štaba Haesslerja ter nekaterih ska-
derskih Arnavtov, znanih po njihovi propagandi v korist Avstriji, nam je odprla oči, da je vse to pripravila Avstrija ... Vse bi se bilo izvršilo najbolje, če ne bi bil predsednik v svoji prekomerni uljudnosti pripustil, da so se udeležili razprave imenovani gospodje z govori, s katerimi so se prizadevali navezati hvaležnost Arnavtov na avstro-ogrsko monarhijo. Ponavljam, da je bila frakcija onih, ki so proslavljali Avstrijo in simpatizirali ž njo, zelo majhna, kar je dokazalo tudi dejstvo, da so se vselej, kadar je bila aklamirana Avstrija in avstrijski cesar, enake ovacije prirejale tudi Italiji, kraljici in ministru Di San Giulia-nu. Tako se je imelo, morda prvikrat, četudi s stisnjenimi zobmi, podvojeno zadoščenje, da se je čulo v vsem Trstu, kako se je pozdravljalo ime Italije z ozirom na Albanijo.«
Bodočnost, ki nam jo je ustvarila nemška politika v Avstriji, torej ni posebno rožnata. In avstrijski Jugoslovani imamo dvojen interes, da to avstidjsko politiko izpodbijamo, državni, to je avstrijski in narodni interes. Imamo pa v to tudi pravico, ki si je od nikogar, najmanj pa od nemškona-cionalnih hujskačev ne damo jemati. Za žepe naših davkoplačevalcev, za bodočnost Slovencev in Hrvatov, za srečo in zadovoljnost našega naroda ni vseeno, kakšne kozle da obrača avstrijska zunanja politika — ki ima od Nemcev le eno nalogo, skopati Slovencem grob in na razvaline slovenstva postaviti prodirajoče nemštvo. Ne bo šlo, ker ne sme iti!
Vojna na Balkanu.
Za Skader.
Balkanski zavezniki in velesile se kosajo. Trozveza ,predvsem avstrijski zastopnik grof Mensdorf, sili na kongresu zastopnikov velesil v Londonu, da se takoj reši albansko vprašanje in se določijo novi albanski državi meje. Peč bo črnogorska, Prizren in Di-bar pa srbski. Gre predvsem za Djakovico in Skader. Avstrija in Rusija sta se sporazumeli, da bo pripadal Skader Albaniji, toda le tedaj, če ga Črnogorci ne zavzamejo pred sklepanjem miru. To je najbrž dobra taktična poteza ruske diplomacije, da daje Črnogorcem čas, da Skader zavzamejo, predno se določijo Albaniji meje; če ga zavzamejo prej, ga morda obdržijo, sicer ne bo šlo, vsaj brez nove vojske ne lahko. Naravno je, da Črnogorce boli, da bi pred Ska-drom bilo zastonj prelite toliko črnogorske krvi. Zato Skadra, če ga zavzamejo, ne bodo lahko izpustili. Srbi so zategadelj poslali Črnogorcem izdatno pomoč in upajo, da Skader vsak čas pade. Zato streljajo baje tudi na mesto Skader in ne samo na trdnjave pred Skadrom, da čimprej predajo Skadra izsilijo. Zato baje del Skadra gori.
K temu postopanju sili črnogorsko - srbsko armado postopanje velesil.
Kako so pred Skadrom razvrščene čete.
Skader je od srbsko - črnogorske armade popolnoma obkoljen. Armada šteje 60.000 mož, in sicer je od teh 35.000 srbskih vojakov. Srbske čete stojijo v eni liniji, Črnogorce pa deli Skadrsko jezero na dvoje. V južnem oddelku jih je kakih 6000 in operirajo proti Tarabošu, severni oddelek šteje morda krog 20.000 mož in tvori obroč s severa, severovzhoda, od jezera v polkrogu do srbske armade, ki je na jugu nasproti Brdici. Turška posadka na Brdici je v zelo kritičnem položaju. Obkoljena je od treh strani, in kadar se izda povelje za naskok, bo popolnoma obkoljena, ker je turška artiljerija s ci-tadele ne bo mogla dovolj braniti. Srbske pomožne čete neprestano dohajajo. Srbski general Bojovic, ki je prevzel vrhovno po-veljništvo, se je nastanil v Nelgusiju in osebno vodi priprave. Srbske čete bodo morale prodreti turško linijo pri Brdici in skupno s Črnogorci zavzeti mali Bardanjol, s katerega bo potem mogoče obvladati Tara-boš, in tako morda ne bo treba Taraboša naskakovati. Naskok na naravno trdnjavo Taraboš bi zahteval veliko žrtev. Turška posadka v Skadru šteje 45.000 mož in varčuje s strelivom. Črnogorci napravljajo sode, ki jih bodo napolnili s peskom in pri naskoku valili pred seboj, da bodo imeli pred seboj premakljive okope. Oblegovalni srbski topovi ljuto streljajo na utrdbe; Turki odgovarjajo bolj slabo.
»Hamidie« obstreljuje Drač in Sv. Ivan Medua.
Turška ladja »Hamidie« dela srbskim prevozom vojakov, konjev, topov in munici-je sitnosti. Prikazala se je res pred Dračem in ga začela obstreljevati, toda brez uspeha. Nato je plula pred Sv. Ivan Medua in obstreljevala štiri grške transportne ladje in dve užgala. Ladje pa so bile srbske vojake že izkrcale. Srbi so začeli na »Hamidie« streljati z gorskimi topovi, nakar je takoj odplula. »Corriere dela Sera« poroča iz Belgrada o tej robinzoniadi »Hamidie«:
Srbsko višje poveljstvo pred Skadrom poroča, da je bilo ob obstreljevanju Sv. Ivana di Medua ubitih in ranjenih 119 oseb. Nadalje se poroča, da so srbski vojaki z nekega grškega parnika iz grških topov streljali na »Hamidie«. »Italia« pa poroča o grških ladjah, ki so »Hamidie« zasledovale: Štiri topničarke: »Acheleos«, »Peneos«, »Al-pheos« in »Eurotas« so se peljale proti jugu, da se združijo z rušilci torpedovk egejskega brodovja, da skupno z njimi zasledujejo »Hamidie«. Pri rtu Rodoni je »Acheleos« zapazil »Hamidie«, ki je s polnim parom vozila proti jugozahodu. »Hamidie« je pričela streljati na štiri grške topničarke. »Acheleos« je bil zadet od velike turške kroglje in je krmilo poškodovano. Ubit ali ranjen ni bil nobeden. Ker je med tem noč napo-
Od slovenskih, hrvaških in srbskih časopisov so bili na razpolago: »Novice«, »Slovenski glasnik«, »Slovenski prijatel«, »Cvetje« (iz domačih in tujih logov), »Zgodnja danica«, »Učiteljski tovariš«, »Umni gospodar«, »Pozor«, »Glasonoša«, »Naše gore list«, »Narodne novine«, »Danica«, »Srbobran«, »Katoliški list«, »Slavonac«, »Kniževnik«, »Glasnik dalmatinski«, »Napredak« — 18 j u g o s 1 o v a n s kih listov!! A tudi 22 čeških, slovaških, poljskih in ruskih časopisov je bilo v čitalnici na razpolago. Ti so bili: »Narodni Listy«, »Narod«, »Pražškč noviny«, »Boleslavan«, »Otavan«, »Pešt-Budinske Včdomosti«, »Rodina kronika«, »Zlata Praha«, »Bič«, »Blesk«, »Rolničky«, »Černokražnik«, »Sokol«, »Pokrok hospo-darski«, »Hlas«, »Blahovčst«, »Ciril a Metod«, »Slovesnost«, »Narodni učitel«, »Dže-nik literacky«, »Gwiazdka Czeszinska«, »Hustrovani listok« iz Peterburga, skupno torej 22 listov v teh jezikih. — A tudi 18 nemških časnikov je ležalo v čitalnici brav-cem na razpolago, med drugimi: »Politik«, »Vaterland«, »Presse«, »Tagespost«, »Drau-pest«, »Klagenfurter Zeitung«, »Kolnische Zeitung«, »Ost und West«, »Reform«, »Leip-ziger Illustrirte«, »Waldheims Illustrirte«, »Figaro«, »Glocke«, »Ueber Land und Meer«, »Freia«, »Buch der Welt«, »Museum der òsterr. Industrie«.
»Draupost« (leta 1864.), po kateri smo posneli te podatke, pristavlja, da bo od-
visno od delovanja članov, v koliko se bo vdomačilo v čitalnici petje, za katero je že položen dober temelj. Nadalje pravi omenjeni list: »Po vsem, kar smo dosedaj slišali in videli, se društvo vzdi'žuje politike in narodnega sovraštva in si prizadeva, ds. bi odgovarjalo dobesedno pravilom, ki določajo, da je vse izključeno, kar bi merilo na sovraštvo med narodi in veroizpo-vedanji.«
Dne 5. januarja leta 1864. se je vršila začasna volitev odbora. Za predsednika je bil začasno izvoljen slovenski trgovec RoB-bacher, ki je bil pozneje tudi odbornik Mohorjeve družbe ter celo z Andrejem Einspielerjem vred odbornik celovškega občinske^ ga sveta. Na ustanovnem občnem zboru so napivali cesarju, deželnemu predsedniku baronu Šlugi, novoizvoljenemu društvenemu predsedniku RoBbacherjU, a napili so tudi tistim celovškim Nemcem, »ki so, v svesti si čuta pravičnosti, ki diči nemški narod,« kakor pravi »Draupost«, bili naklonjeni novemu podjetju, ki je izpolnilo občutljivo praznoto v celovškem socialnem življenju.
Čitalnična u d n i n a je znašala 1 gld mesečno, 1 gld. pa je bilo treba plačati vpisnine, vnanji udje so plačevali 4 gld. na leto. Časopise (starejše) so smeli udje jemati tudi na dom. Izvencelovškim udom so se pošiljali časopisi na dom, kadar pa so prihajali
v Celovec, so se smeli udeleževati večernih zabav, družabnih iger, plesov itd.
Prva »beseda«.
»Slovanska Čitavnica« v Celovcu je svojo ustanovitev slovesno praznovala. V nedeljo, dne 24. januarja 1864. se je vršila v društvenih prostorih »Zur StadtTriest« slavnostna »beseda« s sledečim programom: L Pozdrav predsednikov. 2. Budnica. Kor hro-vaški. 3. Uvodni govor. 4. Vlastenka. Češka od Škoupa. Samospev. 5. Rojakom. Četvero-spev. Besede Cegnarjeve, napev Jenkov. 6. Stari in novi čas, od Vilharja. Deklamacija. 7. Igra na glasovirju. 8. Sarafan. Ruska pesem. Samospev. 9. Češka deklamacija, od Vocela. 10. Domovini. Besede Razlagove, na* pev Ipavčev. 11. Arija iz spevoigre »Linda«. 12. Lipa oživljena. Besede in napev Tomažičev. 13. Naprej. Kor. Besede S. Jenkove, napev M. Jenkov. Po bésedi se je vršil ples-
Prva béseda se je sijanjo obnesla. Sledimo zopet poročevalcu »Draupost«, ki je 0 njej poročal:
Dvorana v gostilni »Stadt Triest«, ki j® bila okrašena s slovanskimi barvami in grbi in s cesarsko soho in postranski prostori 9° bili natlačeno polni. Od blizu in daleč so prihiteli Slovenci in Inaši »slovenožrci« v prejšnjem deželnem zboru bi se bili lahko — kakor pravimo — pošteno nažlampali, bi bili tukaj. Bilo je, vštevši povabljen® Nemce, nad 400 oseb. Med gosti so bili: D8’”
čila, je »Hamidie«, ki je hitro vozila, ulšla, »Acheleos« se je umaknil v Drač, »Peneos« je zavozil k obrežju, da je obvestil grške oblasti, da hoče »Hamidie« iz Jadranskega morja prodreti v Sredozemsko, kar se je turški križarici tudi posrečilo. »Hamidie« je zdaj zasidrana v Aleksandriji.
Zopet ena vest o neizogibnem padcu Odrina.
B e r o 1 i n, 18. marca. »Vossische Zei-tung« poroča iz Sofije: Bolgarska vlada je dobila zaupno in jako zanesljivo obvestilo, da je padec Odrina v najkrajšem času neizogiben. Vojno poveljstvo je vsled tega definitivno opustilo načrt za generalni naskok, ki bi stal preveč nepotrebnih žrtev.
Dnevne novice in dopisi.
Prišla je Velika noč — vstajenje. V teh
časih naj se vsak vpraša, ako je že storil svojo dolžnost napram tlačenim rojakom ob meji, ako je že kaj pomagal, da tudi oni dožive — vstajenje. Vsak, kateremu pridejo te vrstice pred oči, naj pozdravlja prebujajoče se rojake ob meji, s tem, da pošlje darove »Slovenski Straži«, ki pripravlja veliko delo vstajenja slovenskega naroda ob meji. Ne z besedami, z d e-j a n s k o pomočjo je treba pomagati delu rojakov ob ogroženi slovenski meji!
Umivanje nog na Veliki četrtek. Pre-vzvišeni knez in škof dr. Baltazar Kaltner je na Veliki četrtek v stolni cerkvi umival noge sledečim starčkom-apostolom: Gregor Mošic, 94 let star; Vincenc Karpf, 86; Janez Blumauer, 80; Franc Vrabl, 79; Anton Wulz, 78; Anton Slanič, 77; Matija Gartner, 76; Friderik Trnančnik, 76; Štefan Lettner, 76; Janez Križnik, 75; Janez Hafner, 73 in Lovrenc Kiršner, 69 let. Skupna starost vseh starčkov znaša 1099 let.
Pri nabiranju udov za Družbo sv. Mohorja nabirajte tudi za »Slov. Stražo«.
Sodaliteta za dekanije Beljak, Šmohor, Trbiž ima dne 2. aprila svoj redni sestanek v župnišču v Podkloštru. Poročal bo č. gospod podpredsednik: Šolska sveta maša ali ob nedeljah ali ob delavnikih?
Piruhe — »Slovenski Straži«! Najbolj potrebno društvo, ki vsak teden dobiva od obmejnih SlovenceA^ nove naloge in jih izvršuje z velikimi žrtvami, je »Slovenska Straža«. Ob mejah čuješ o njenem smotre-nem, mirnem in uspešnem delu samo hvalo. Zato naj se vsak izmed nas sedaj, ko bo delil piruhe svojim dragim, spomni »Slovenske Straže« t e r n a j jip o š 1 j e z a pir u h e darove. Tudi v družbah pozivajte prijatelje, naj zlože za piruhe »Slovenske Straže«. V e-Hki cilji se dosežejo samo z velikimi žrtvami, zato bodi naša požrtvovalnost za »Slovensko Stra-
želni predsednik baron Schluga, ekscelenca deželni glavar grof Goes, svetnik namestništva pl. Reichenbach itd. in srčkan venček dam, ki kakor vrtnice v času, ko cvetejo, dajo vrtom sijaj.
Ker je bil društveni predsednik Rofi-b a c h e r bolan, je bésedo otvoril tajnik inženir C h o c h o 1 o č e k , ki je eden izmed haj delavne j ših in energičnih društvenih Članov. Nato je imel gospod Ferčnik daljši govor, v katerem je raztolmačil bistvo društva, katerega glavni namen je izpopolnitev slovenskega jezika in razširjanje slo-vPnskega leposlovja med ljudskimi sloji. Društvo se hoče izogibati političnih in verskih prepirov in noče motiti vzajemnosti nied Slovenci in »nemškimi brati«, ampak jo hoče le vedno bolj in bolj gojiti. Oba go-vora sta bila od zbranih z odobravanjem
sprejeta.
Sledile so nato zaporedoma koncertne točke, ki smo jih že navedli, katere so se izdajale jako točno in katere so spremljali Slovenci in gostje z zasluženim burnim odobravanjem, tako da so se morale nekatero Ponavljati. Posebno je ugajalo: Kvartet »Ro-lakom«, Vilharjev »Stari in novi čas«, deklamacija češke pesmi od Vocela in dve Pasmi, ki jih je pela mlada dama iz Maribora. Ta dama je bila tudi izvrstna piani-?tlnja, kar je tudi pokazala; očaral je krasni as-solo »Sarafan« in »Naprej«, »nemška Pesem« Slovencev, ki so ga peli z ognjem.
Po koncertu je imel dr. P a u 1 i č iz Ma-
ž o« velika. Naj bi vsak izmed nas poslal lepe piruhe »Slov. Straži«!
Prestolonaslednik Franc Ferdinand se
je s svojo soprogo nadvojvodinjo kneginjo Hohenberg, s hčerko Zofijo in s sinovoma Maksimilijanom in Ernestom podal v Mira-mar pri Trstu, kjer ostanejo visoki gostje pet tednov.
Pohvaljeni Janezi. Nj. ekscelenca feld-maršallajtnant Colerus pl. Geldern je 13. t. m. po končani vojaški vaji posebno pohvalil izurjenost častnikov ih moštva ter živahnost 17. pešpolka.
Za romanje v Rim se udeleženci tudi po Veliki noči še sprejemajo, posebno še moški, kateri imajo še malo premalo poguma. Kdor želi iti, naj se čimpreje odloči, nekaj dni je še čas. Vlak odide iz Ljubljane v ponedeljek, 7. aprila in pojde ne čez Gorenjsko, ampak čez Notranjsko in Primorsko. Koroški in gorenjski romarji bodo torej morali priti v Ljubljano, ravnotako tudi Štajerci, Notranjci in Primorci bodo pa lahko vstopili na svojih postajah, Goričani se bodo pa pridružili v Tržiču (Monfalcone), vendar bo treba plačati celotno ceno. Ta izpremem-ba se je zgodila zadnji čas na priporočilo od železnične strani.
Nov odvetnik v Radovljici. V Radovljici na Gorenjskem je otvoril odvetniško pisarno dr. Igo Janc.
Učiteljske vesti. Deželni šolski svet je imenoval za definitivnega učitelja na ljudski šoli v Podgorjah učitelja Franca Egger-ja. Učiteljica Henrijeta Schnabl v Železni Kapli je prideljena dekliški meščanski šoli v Velikovcu. Na ekskurendo-postajo v Železni Kapli je poslan učiteljski kandidat Lovrenc Mesner.
Pod vlak je prišel na Jesenicah neki železniški sprevodnik. Prepozno je zapazil vlak iz Celovca. Čisto razmesarjenega so ga potegnili izpod vlaka.
Od policije. Po tiralici iščem Jakoba Ortnerja, zaradi goljufije obsojenega na trimesečni zapor, ker je pobegnil iz zapora, in Karla Šterleka, ki je bil obsojen na dva-mesečno ječo.
Visoko starost je dosegla Marija Hinter-egger v Glanhofu, ki so jo pokopali 9. t. m. Rojena je bila 31. prosinca 1813 v Trgu, torej je dosegla starost 100 let, en mesec, devet dni. Od njenih potomcev živi razen 75 let stare hčere 28 vnukov iln pravnukov.
»Tuji hujskači«. Nemški nacionalci imenujejo tiste slovenske rodoljube, ki niso rojeni na Koroškem, »landfremde windische Hetzer«. Dognano pa je, da na nobenih shodih ni več tujih govornikov, kakor na shodih naših nasprotnikov. Tako so n. pr. hujskali v Feistritz-Pulstu 9. t. m. na shodu nemškega Schulvereina neki Willscher z Dunaja, v Wolšpergu na shodu »Stidmarke« Maschke iz Gradca, 8. t. m. zopet Willscher v Huttenbergu. Maschke je strašil tudi
ribora daljši nagovor, v katerem je razložil zgodovinski razvitek slovenskega naroda in društveni tajnik je napil obema visokima gostoma baronu Schlugi in grofu Goesu. Vsi navzoči so sprejeli to napitnico z gramskimi »Živio«- in »Slava«-klici.
Prebrali so se nato došli telegrami in dopisi raznih čitalnic in rodoljubov. Brzojavke so poslali: Čitalnice v Ljubljani, Celju, Gorici, dr. Toman v Radovljici, Slovani
v Gradcu, ki so bili zbrani v gostilni »Zur Stadt Prag«, Ruska beseda v Lvovu, strelski klub v Zagrebu, meščanska resourca v Pragi in odbor Slovanske bésede na Dunaju! Dopise so poslali:	Čitavnica v Kranju in
Škofji Loki, Južni Sokol v Ljubljani ter dekan v Šmohoru (Jernej Levičnik-Čebeličar?)
Vse te brzojavke in dopise so1 zbrani sprejeli z glasnimi Živio-klici.
Slavnost — prvo bésedo — je zaključil eleganten in animiran ples, ki je trajal do jutra. Med tern pa, ko je mladina pridno plesala, zbrali so se starejši gospodje, večinoma duhovniki, v stranskih sobah in so se tukaj zabavali. Posebno se je odlikoval župnik L.........k, ki je s svojimi duhovi-
timi napitnicami, katere je na originalen način v verze tlačil, navzoče tako zabaval, da so skoraj od smeha popokali.
Tako so slavili leta 1864. v Celovcu ustanovitev »Slovanske Čitavnice«, skoraj 50 let pozneje pa so Celovčani demonstrirali prati čitalničnemu plesu.
(Dalje sledi.)
28. februarja v Vetrinju. 2. t. m. je hujskal v Celovcu Willscher. Ni skoro nedelje, da bi ta dva možakarja he hujskala na shodih zoper Slovence.
Trikrat na smrt obsojen. V Franko-brodu na Nemškem je bil 15. t. m. zavoljo trikratnega umora trikrat na smrt obsojen morilec Sternickel, o katerega grozovitostih smo svoj čas poročali.
Izprašane natakarice. Zadruga gostilničarjev v Celovcu je sklenila dopustiti za prve natakarice le take, ki so že šest let opravljale to službo ali pa se bodo morale izkazati, da so naredile šestmesečni tečaj za natakarice.
Dopust za vojake celovške garnizije se je začel 18. t. m. in traja sedem dni. Od vsakega oddelka (kompanije) je dobilo pri 17. pešpolku dopust po 30 mož, skupaj torej 240 mož.
Rop. Neznan mož je 13. t. m. napadel v Bistriškem jarku deklo Marijo Košat iz Sveč in jo oropal 19 K 70 vin. in žepnega noža.
Koroškim učiteljem za vzgled. Mariborska »Straža« poroča iz Gomilskega v Savinjski dolini:	Občinski odbor na Gomil-
skem je v seji dne 2. marca t. 1. gosp. nadučitelja Ivana Zotterja v zahvalo za njegovo dvajsetletno uspešno delovanje na tukajšnji šoli na versko-nravni podlagi in -za druge njegove zasluge v prid občine, požarne brambe itd. izvolil za častnega občana. Predlog je stavil častiti gospod župnik Grobelšek. Vsi občinski odborniki so z velikim odobravanjem sprejeli ta predlog. Na belo nedeljo se bo gospodu nadučitelju izročila častna diploma. Isti dan je tudi naše bralno društvo gospoda nadučitelja Zotterja, ki je odbornik tega društva, v priznanje za njegove zasluge na polju ljudske izobrazbe izvolilo za častnega člana. Naj bodo tem potom izrečene gospodu nadučitelju iskrene čestitke vseh občanov. — Opomba uredništva: Tudi mi se pridružujemo mnogobroj-nim častilcem g. nadučitelja ter izražamo svoje veselje nad tem, da se častijo možje, ki delujejo po Slomšekovih načelih za blagor mladine in naroda.« Čast komur čast!
Skoro neverjetno. Z dežele nam prihajajo pritožbe, da vlaga dr. M. zadnji čas na sodišča samo nemške tožbe in pritožbe, in sicer tudi v slučajih, kjer so stranke zavedni Slovenci. Ni torej dovelj, da nas mučijo sodni in drugi uradi z blaženo nemščino!
V Carigradu se nekaj kuhal Delajo se 'namreč priprave za dne 1. aprila t. 1. zopet vršeče se žrebanje turških srečk, ki pod srečno zvezdo rojenemu naročniku prinese vrečo čistih 400.000 zlatih frankov. Kdor bi si rad naprtil to prijetno breme (okoli 130 kilogramov), naj se požuri, da srečko pravočasno naroči. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Slovenske SHaže«.
Grški kralj Jurij umorjen. Iz Londona je 18. t. m. došla brzojavka: Reuterjev urad poroča iz Soluna: Grški kralj je bil danes tukaj umorjen. — Tudi Wolfov urad na Dunaju je poročal o umoru grškega kralja. Iz Kodanja brzojavljajo: 18. t. m. ob pol šestih je bil grški kralj, ko je bil v spremstvu svojega adjutanta ha sprehodu, od neznanih napadalcev ustreljen. Kralja so takoj spravili v bolnišnico, kjer je ob pol sedmih umrl.
Sneg in grom. V torek, 18. t. m. popoldne je začelo po Celovcu nagosto snežiti. Obenem se je začelo bliskati in grmeti. Snega je padlo toliko, da je bil promet moten. Pred palačo deželne vlade je skočil vsled snega en električen voz s tira. Na Novem trgu so obtičali štirje električni vozovi. Enega so komaj zrinili naprej — namesto elektrike — ljudje. Sneg je zapadel po celi Koroški.
Zahvala in prošnja. Velika nesreča je podpisana zadela vsled požara lanskega leta dne 19. maja, ker jima je vse pohištvo z inventarjem vred zgorelo. Ker je škoda znašala 15.000 kron, zavarovalnina pa komaj malo nad 5000 kron, in ker lesa za stavbo ni doma, bi brez pomoči dobrih sosedov bilo nemogoče zopet vse zgraditi. Po komaj je z velikim trudom dozidano bilo, je že zopet na neznan način obsežno gospodarsko poslopje dne 20. januarja 1913 pogorelo do tal in je pri tej močni stavbi škode najmanj 1000 kron. Skoraj obupati nam je. Zaupamo pa na Vsemogočnega in pomoč dobrih sosedov. Tem potom se zahvaliva vsem blagim dobrotnikom, ki so kaj pomagali pri stavbi lanskega leta in posebno toliko lesa darò-
vali, in kličeva vsem: Bog povirni stoterno! Prosiva tudi blaga srca za novo pomoč. — V Tinjah, 10. marca 1913. — Simon in Katarina Osou, po domače Tonic v Tinjah.
Podklošter. (Nov grob.) Dne 12. marca je po kratki, komaj štiritedenski bolezni preminula žena tukajšnjega Cerkvenika, Neža Kropfič v 48. letu svoje dobe. Rajnica je bila sestra mil. gosp. prošta Gregorja Einspielerja. Že dalje časa je bolehala na pljučih, ali zadnji čas je sušica nastopila z vso silo ter po težkih mukah pretrgala nit njenega življenja. Zapušča moža in dva nedorasla dečka. Pogreba se je udeležilo obilo tukajšnjega in tujega občinstva. Sedaj počiva na strani svojih staršev na pokopališču v Podkloštru ter uživa — tako vsi upamo — tisti mir in pokoj, ki si ga je na zemlji tako močno želela. — Bodi na tem mestu izrečeno rodbinama Kropfič in Einspieler iskreno sožalje!
Podklošter. (Velika noč.) Nekaj posebnega je za podklošterske farane vstajenje v Pečah. Obhaja se že od davnih časov na Veliko noč ob 4. zjutraj; ravno tako tudi v sosednji vasi v Podturju. V jutranjem mraku, ob svitu bakelj, sveč in svečic, ob grmenju topičev in prasketanju raket, ob zvonjenju zvonov in cingljanju zvončkovse pomika dolga slovesna procesija skozi razsvetljeno vas — veselo prepevajo: Zveličar gre iz groba! Te procesije se udeleže vsi — tudi protestantje, ali iz radovednosti ali iz notranjega nagiba, kdo bi o tem raziskavah Gotovo je, da imajo katoliški velikonočni obredi svojo staro, a svežo moč, ki človeka, tudi mlačnega, prevzame, vleče in gane. Bog daj samo lepega vremena, in katoliška Velika noč bo zopet dramila katoliško ljudstvo k dobremu, in to iz srca želimo.
Št. Lenart pri Sedmih studencih. (S 1 o -
v o ) smo obhajali dne 14. t. m. polvodom odhoda nadučitelja gosp. Tomaža Kropi u n i k.a, ki je po 281etnem delovanju stopil v zasluženi pokoj. Bil je blag in miren značaj, radi tega ga je tudi vse spoštovalo. Vršila se je njemu v čast lepa bakljada požarne brambe in nalašč za to sestavljen pevski zbor je zapel par lepih pesmi. Bog daj blagemu gospodu še dolgo let uživati zasluženi pokoj! — Muziko hočejo ustanoviti tukaj. Bilo je zato na tiho nedeljo zborovanje pri Jurču. Marsikateri vpraša, čemu bi nam bila!? Saj se itak dosti zapije in zapleše. Sad tega ustanavljanja je menda bil ta,, da so pri potu po takozvanih Stegnah Pibrov plot skoraj popolnoma raztrgali. Večina naših ljudi je mnenja, da je muzika za nas precej »ibrčna«, tekom leta jo imamo v fari itak kakih desetkrat.
Št. Peter na Vašinjah. (Občinske volitve.) K našemu tozadevnemu dopisu nam je poslal gosp. Andrej Stersche popravek, ki ne odgovarja tiskovnemu zakonu, ki ga pa iz uljudnosti objavljamo, glasi se: Ni res, da sem dobil za zboljšanje pašnika podpore 3200 kron, ampak res je, da se mi je zgorajšnja vsota obljubila in ne izplačala, ker še nisem popravil pašnikov; in ko bi jih tako popravil, kakor imam predpisano, bi me stalo več kot osem tisoč kron. Zato mislim to opustiti.
Šmihel nad Pliberkom. (Mlekarstvo.) Začelo se je med tukajšnjimi kmeti gibanje, in sicer želja za vnovčevanje mleka. Začeli so nekateri kmetje prodajati mleko mlekarnarju iz Dobrlevasi, ki ga odvaža vsak dan iz Šmihela. Sicer plačuje ta mlekarnar za liter mleka zasedaj samo po 14 vinarjev, vendar pa se bo zboljšalo v kratkem času. tako, da bo stal liter mleka 15, mogoče 16 vinarjev. Da bi se kmetje združili in ne imeli raznih pomislekov za oddajo mleka, bi kazalo, da se dobi en zmožen mož mlekarnar semkaj v Šmihel. Tedaj bi izostala tudi neprijetna noša mle-ka iz postranskih vasi, ker bi dotični sam prišel po mleko v vsako vas z vozom. Ker je tukaj velika okolica in veliko kmetov z veliko množino mleka, bi bilo kaj koristno edino le za kmeta. Več tisoč kron se bi izku-
pilo, kar se sedaj ne. Torej, kmetje, ^kupaj in ne dajte se motiti k temu podjetju od nasprotnikov, ki govore marsikaj, in edino le proti združitvi, v kateri je moč. — Kmet.
Skečittol. (Sv. misijon in lutrovska »BauernZeitung«.) Pri nas se je od 12. do 19. t. m. vršil sv. misijon. Gospodom misijonarjem, ki so nas v srce segajoče poučevali in gospodu župniku, ki jih je poklical, smo prav hvaležni. Le iufrovska »Bauern Zeitung« se je ob misijon obregnila. Kaj ta umazani list briga katoliški misijon? Saj je bil za katoliško ljudstvo in ne za kake odpadnike! Vemo, kje je zagledal grdi dopis lutrovskega lista beli dan. Pri Romavhu, gostilničarju v Dolah, kjer stanuje tudi g. Česky in kamor prihaja smrdljivi »Štajerc«, ta zgagar iz Štajerskega, so imeli na pustno nedeljo Schulvereinovci igro z zborovanjem, in tam je bil Tomaž Ro-mavh izvoljen za predsednika podružnice Schulvereina. V svoji zahvali se je izrekel za to, da naj bi se šola popolnoma ločila od cerkve. Torej vemo, kje veje protikatoliški duh!
Velikovec. (Dva . . . č i č a) sta iskala nemške družbe po tukajšnjih nemškonacio-nalnih gostilnah, toda nista je našla. Ko-nečno poskusita srečo še v zadnji gostilni toda tudi tukaj nobenega kompanjona. Nato vpraša ...ič: »Kje pa je E.?« In ... čič mu odgovori: »Idi v Narodni dom, tam ga baš našel.« Samoobsebi umevno je radi tega g. E. ... čiča pošteno zavrnil, češ da si on kot prost in neodvisen mož ne da od nikogar predpisovati, v kakšne gostilne mora hoditi. V nemškonaciolnalnih gostilnah so ga Nemci že pogostokrat napadali, česar v »Narodnem domu« Slovenci še nikdar niso storili. Res je namreč, da se v tukajšnjih nemškonacionalnih gostilnah razni spodnještajerski in kranjski -iči, -iki in -aki po^-gostokrat lasajo in tuintam tudi brez krizama birmajo:, med tem ko se v »Narodnem domu« vedemo vedno dostojno in je tam vsak gost dobrodošel, ki se obnaša tako, kakor se spodobi za olikanca.
Velikovec. (Državni pravdni k, kje si?) Že dalje časa opazujemo, kako natihoma in osebno razni privandranci, ki so iz davkarije plačani, delujejo- na bojkot tukajšnjih slovenskih gostiln, posebno »Narodnega doma« in »Pri Kroni«. Dosedaj smo izvedeli za imena: A. H o r n b o g n e r, strokovni učitelj na meščanski šoli, S t u c k , gozdarski komisar in P u n g r a č i č , nad-oficial. Naravnost povemo, da bomo v bodočnosti na take privandrane hujskače bolje gledali in brezobzirno postopali proti njim. Treba nam je le še ene izrecno slovenske trgovine, in potem naj se velikovški trgovci zahvalijo za hujskarije raznim tujim, od države plačanim prusakom. Ako vam med Slovenci ne ugaja, pa pojdite med svoje brate Albance, tam vam bodo pokazali, kako se nosovi režejo.
Štajersko.
Peter Skuhala f. Na Murskem polju v Ljutomeru je umrl slovenski pisatelj in župnik v pokoju, gospod Peter Skuhala.
Obstrukcija slovenskih poslancev. »Slovenski Gospodar« piše:	Tri leta že butajo
vsi nasprotniki slovenske kmečke stranke s svojimi glavami ob obštrukcijo njenih deželnih poslancev, pišejo članke proti njej, prirejajo zborovanja, izdajajo knjižice, pretijo z razpulstom deželnega zbora: toda vse zaman. Kmečki volilci stojijo zvesto in trdno za svojimi poslanci, zato se tudi slovenski deželni poslanci niti za ped ne pomaknejo s svojega stališča, ki so ga zavzeli ob začetku obstrukcije. Že od prvega hipa obstrukcije je slovenska kmečka stranka javno in odkrito izjavljala, da bo ljudstvu treba v tem boju za enakopravnost v deželi prinašati tudi žrtev na gospodarskem polju. Toda nihče ni mislil takrat, da bodo te žrtve tako majhne in na drugi strani dobre posledice slovenske obstrukcije tako velike, kakor so v istini postale. Ako bi slovehske
j obstrukcije ne bilo, bi davkoplačevalci poJ j celi deželi sedaj že tretje leto plačevali zvišane deželne doklade. Sedaj plačujemo: od zemljiškega, hišno-razrednega, hišnonajem-ninskega davka po 50 od sto, od obrti 56 od sto. Že za leto 1910 so se nameravali zvišati deželni davki, oziroma deželne doklade. Na pivo bi se zvišal davek za 2 K dd- hi, vse druge doklade bi se zvišale vsaj za 45 od sto. Vsako leto — torej sedaj že skozi trf leta — bi plačevali davkoplačevalci približno’ -T milijone več deželnih davkov, kakor jih plačujejo sedaj. Tudi slovenski davkoplačetalci bi morali vplačevati zvišane doklade. Toda kaj bi dobili za to? Brezobrestna posojila so jim nemški mogočneži hoteli ustaviti, niti podpor za bedo in požare niso hoteli dovoljevati, o regulacijah rek niso hoteli nič slišati, sebi so nameravali zidati pet novih meščanskih šol, Slovencem nobene itd. itd. A kljub temu! se še najdejo slovenski listi in možje, ki imajo drzno čelo, razširjati med ljudstvom grdo laž, da obstrukcija slovenskim davkoplačevalcem dela le škodo in ki vsled tega z lepim in grdim nagovarjajo naše poslance, naj gredo zopet v Gradec, Nemcem delat tlako.
Umrla je v Celju gospa Terezija Seme-čeva, soproga odvetnika dr. Josipa Serneca. Rajna je bila hči znanega prvoboritelja celjskih Slovencev dr. Štefana Kočevarja.
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Prireditve.
Zilska Bistrica.
Na občni zbor društva »Žila« dne 9. t. m. je došlo lepo število članov, polnoštevilno pa niso bili zbrani, kakor je bilo pričakovati. Najbolj neprijetno nas je dimilo, ker med udeleženci nismo opazili niti onih, ki bi jih najrajši videli v svojih vrstah. Po pozdravu predsednikovem je č. g. Štritof na-kratko obrazložil nalogo, ki jo imajo vršiti odborniki vsakega društva, da društvo dobro uspeva; kajti odbor je duša društva. Po tajnikovem in blagajnikovem poročilu se je izvolil odbor, kateremu bo predsedoval g. Zwitter Franjo, p. d. Abujč v Zahomcu. Ob koncu so se kazale skioptičhc slike trpljenja Jezusovega. Društvo ni v preteklem letu spalo, a tudi »ponehalo« ni. Igre so se priredile štiri: »Trije tički«, »Sv. Neža« (dvakrat), »Naša kri«, »Raz Marijino Srce« (dvakrat.) Predavalo se je petkrat. Ni se storilo veliko, toda v primeri s težkočami, s kojimi se ima društvo boriti, vendar nekaj. Morda nam to leto prinese več uspehov. Bog daj !
Slovensko šolsko društvo
je imelo dne 12. t. m. v mali dvorani hotela »Trabesinger« v Celovcu svoj IV. redni občni zbor, ki je bil povoljno obiskan. Poročilo tajnika o delovanju društva v pretečenem letu nam je podalo tudi sliko, kako »nepristransko« da postopajo šolske oblasti na-pram Slovencem. Napravili so se proti temu postopanju primerni sklepi. — Najboljši odgovor šolskim oblastim pa bo ustanovitev kolikor mogoče veliko podružnic »Šolskega društva«, ki je v kratkem času svojega obstoja dokazalo, kako potrebno da je bilo. Na delo torej vsi zavedni Korošci!
Društvena naznanila.
Celovec. Slovensko krščansko - socialno delavsko društvo v Celovcu priredi v hotelu »Trabesinger« dne 6. aprila veliko ples--no veselico. Vsi Slovenci vabljeni.
Železna Kapla. Tukajšnje izobraževalno društvo ima na velikonočni torek, 25. t. m., svoj občni zbor, na katerega vabi vse ude in prijatelje društva. — Po poročilih se boste uprizorili igri: »Prvi april« in »Kazen ne izostane«. — Odbor.
Socialni tečaj v Železni Kapli. Slovenska krščansko - socialna zveza priredi na Velikonočni ponedeljek in torek socialni ;cčaj v Železni Kapli. Tečaj se začne v po-. nedelj ek popoldne ob pol 2. uri in bosta dva
Predstraža
zapazi najprej, če se bliža sovražnik, pa je tudi največ nevarnostim izpostavljena in mora v svoje varstvo biti posebno previdna.
Taka predstraža je tudi človeška glava, obraz, ušesa in nos in ti organi so navadno izpostavljeni vetru in vremenu. Nahod, zobobol, bolečine v ušesih, glavobol, nevralgije v obrazu, slabo spanje, ki je s tem v zvezi, in razne bolezni, ki nam pretijo vsled prehlajen j a in prepiha, pa moremo hitro od-
praviti, če imamo doma Kellerjev prijetno dišeči zeliščni esenc-fluid z zn. „Elzafluid“. Svojim čitateljem priporočamo, da naroče 12 steklenic za 5'— kron inFellerjeve odvajalne „Elzakroglice“ 6 škatlic za 4'— krone franko od E. V. Feller-ja, Stubica, Elza trg štev. 67, Hrvatsko.	k____________
govora; drugi dan v torek bo po prvi sveti maši en govor in popoldne po blagoslovu dva govora. Posebna vabila se ne bodo razr pošiljala, zato se prosi velike agitacije. — Odbor S. K. S. Z.
Podružnica »Slovenske Straže« ima na
velikonočni pondeljek svoj občni zbor, na katerega vabi vse prav prisrčno. Govornik pride iz Celovca. — Uprizorila se bo igra: »Sveta Neža«.
Brdo pri Šmohorju. Izobraževalno društvo za občino Brdo bode imelo svoj letni občni zbor v torek po Veliki noči, dne 25. t. m., ob 3. uri popoldne pri Klemenjaku na Brdi. Po običajnem dnevnem redu nastopita dva govornika. Udje tega društva, kakor tudi njegovi prijatelji so uljudno vabljeni. — ■ Odbor.
Globasnica. (Občni zbor — igra.) Izobraževalno društvo v Globasnici priredi dne 30. t. m., to je na Belo nedeljo popoldne ob 3. uri svoj letni občni zbor z navadnim sporedom. Ker je na dnevnem redu lepa igra: »Raz Marijino Srce«, ki jo upinzorijo dekleta od Marijine družbe, druga igra, ki jo igrajo fantje ter primeren govor, vabimo vse prijatelje mladine, posebno sosedna društva k obilni udeležbi. — Odbor.
Globasnica. (Marijina družba.) Tukajšnja Marijina družba ima dne 30. t. m. popoldne ob dveh blagoslovljen j e svoje nove zastave s sledečim sporedom:	1. Slovesen
vhod z zastavo v cerkev. 2. Primeren nagovor. 3. Blagoslovljenje. 4. Lepa igra: »Raz Marijino Srce«. — K obilni udeležbi vabimo vse, posebno druge koroške Marijine družbe. — Predstojništvo.
Globasnica. (Občni z b o r.) Tukajšnja posojilnica priredi dne 30. t. m., to je na belo nedeljo, dopoldne svoj redni občni zbor z navadnim sporedom. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Dobrlavas. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 30. sušca, po blagoslovu izredni občni zbor. Spored: Volitev predsednika, govor in igra »Svojeglavna Minka«. — Odbor.
Kje še nimajo nabiralnikov »Slovenske Straže«? Dolžnost naša bodi ob vsaki priliki podpirati delo »Slovenske Straže«, ki v soglasju z obmejnimi Slovenci vrši važno narodno - obrambno delo na slovenski meji. Najprikladneje je prispevati za »Slovensko Stražo« s tem, da se vrže darove v nabiralnike »Slovenske Straže«. Zato pa naj bi bili ti nabiralniki povsod, kjer se zbirajo Slovenci, povsod naj se ob veselih in žalostnih Prilikah dobi zavedni Slovenec in Slovenka, ki opozarja na te nabiralnike. Kjer še nimate nabiralnika »Slovenske Straže«, naročite ga v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani! Vsak dan pridobite novih prijateljev in podpornikov »Slovenski Straži!«
Pliberško izobraževalno društvo priredi na Velikonočni torek (praznik Marijinega oznanjenja) dne 25. marca popoldne ob treh v »Narodnem domu« veselico z lepo igčo: »Turški križ«. Vstopnina je kot navadno. — Odbor.
Izobraževalno društvo v Št. Jakobu v Rožu priredi na velikonočni ponedeljek, dne 24. marca slavnost v proslavo desetletnice svojega obstoja. Na sporedu je med drugim petje novega mladega pevskega zbora, deklamacije, govor in veseloigra, katero predstavljajo fantje. Vstopnina kakor po navadi; člani plačajo polovico. Obišče nas znamenit govornik iz Celovca. — Odbor.
Romarski vlaki na Sveto Goro pri Gorici.
Tudi letos priredi »Slovenska krščan-sko-socialna zveza« dva romarska vlaka na Sveto Goro. Zadnje dve leti je S. K. S. Z. koroškim Slovencem jako ustregla s skupnim romanjem na " Sveto Goro, in splošna želja je bila, da naj »Zveza« tudi to leto priredi romanje na Sveto Goro.
L romarski vlak vozi 5. aprila °Poldne iz Beljaka in se ustavi na vseh Postajah do Podrožčice. Voznina znaša: Beljak—Gorica, tja in nazaj . .	6	K	50	v.
Beljak, d. kol.—Gorica, tja i. naz.	6	»	50	»
Beljak-Toplice-Gorica, tja i. naz.	6	»	50	»
Bekštanj—Gorica, tja in nazaj .	6	»	—	»
Blače--Gorica, tja in nazaj . . .	6	»	—	»
Ledenice—Gorica, tja in nazaj .	5	»	50	»
odrožčica—Gorica, tja in nazaj	5	»	20	»
II. romarski vlak vozi 12. a p r i -a iz Celovca. Voznina znaša:
Celovec—Gorica, tja in nazaj .	6	K	50	v.
Žihpolje—Gorica, tja in nazaj .	6	»	30	»
Svetna vas—Gorica, tja in nazaj	6	»	—	»
Bistrica v Rožu-Gorica, tja i. naz.	5	»	50	»
Podgorje—Gorica, tja in nazaj .	5	»	30	»
Podrožčica—Gorica, tja in nazaj	5	»	20	»
Častita duhovščina je naprošena, da naznani takoj romarski vlak v cerkvi. Do Bele nedelje se sprejemajo naznanila za I. romarski vlak. Do tega dne (vštevši Belo nedeljo) naj se plača pri čč. duhovnikih ali pa (naravnost na »Slov. kršč.-soc. zvezo« v Celovec, hotel Trabesinger.
Za II. romarski vlak je čas do 6. aprila. I. romarski vlak je namenjen na Zilsko, Kanalsko dolino, za podklošterski in beljaški okraj in za zgornji Rož.
II. romarski vlak je namenjen za Spodnji Rož, celovško okolico in Podjuno. Natančen vozni red priobčimo za oba vlaka v prihodnji številki »Mira«. Vlaki bodo tako urejeni, da bodo imeli zveze z vlaki iz Zil-ske in Kanalske doline in z vlaki iz Podjune. Obe romanji bodete združeni z evharistično slavnostjo. Opozorimo že sedaj, da se bodo vsi romarji udeležili skupnega svetega obhajila. — Za hrano naj skrbi vsak sam.
SteckenpSerd-
l8$i|nBmBečiiaft) milo
rej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote, 'riznanostna pisma.	p0 80 h povsod.
Umetnost.
Kaset vrst krasnih velikonočnih razglednic je založila »Slovenska Straža«. Vsak naš somišljenik naj zahteva od trgovcev te umetniško izvršene razglednice. Če bo vsak, ki želi »Slovenski Straži« uspeha, storil svojo dolžnost, bodo res lepe razglednice lahko v par dneh razprodane. Povsod zahtevajte razglednice »Slovenske Straže«!
Baznoterosti.
Prerokovanja za lèto 1913. Poroča se: Francoski duhovnik Tibo se je zadnji čas goreče bavil s proučevanjem zgodovine ru,** skega cerkvenega petja; član je ruskega arheološkega zavoda v Carigradu. Preiska-vajoč bizantinske arhive je naletel na redko listino iz 16. stoletja, ki vsebuje prerokovanja do 21. stoletja. Napisal jih je v latinskem jeziku katoliški menih Malahija. Do-sedaj se je večina njegovih prorokovanj izpolnila, tako na primer velika francoska revolucija, nemško - francoska vojna leta 1870 in zedinjenje Nemčije. Posebno viharen in strašen konec prerokuje za leti 1912 in 1913. Med drugim piše doslovno: »Splošna evropska vojna bo nenadoma izbruhnila. Ta vojna bo tako ljuta, da bodo konji do prsi gazili po krvi«. »Francija bo zmagovalka, toda sredi vojne bo v Parizu izbruhnil upor, ki bo končal s porušen jem Pariza od strani Francozov samih; končno pa se zopet upostavi monarhija, toda prestolnica bo v drusrem mestu.« »Moč Anglije se bo povečala, toda v notranjosti države bodo nastali resni nemiri, ki bodo Veliko Britanijo dalj časa ovirali okoristiti se s svojim mednarodnim položajem.« »Nemčija bo premagana in bo bojaželjna dinastija nehala biti na čelu imperije.« »Moč Avstrije se bo okrepila, a izgubila bo svojo navadno obliko.« (Federalizem?) »Rusija bo po kratki dobi neodločnosti in nekih puntov postala vsemogočna (omnipotens) in rešiteljica svetovnih dogodkov.« A. Zdppritz iz Stuttgarta pa ve v letošnjem januarskem zvezku lista »Psychi-sche Studien« povedati to-le:	»Pred nekaj
tedni me je obiskal mlad gospod, trgovec iz mesta, ki leži ob Alzaciji. Pravil mi je, da je ljudstvo v celi gornji Alzaciji prepričano, da bo leta 1913 prišlo do vojske; mnogi njegovi odjemalci so si nabavili municije in orožja; splošna želja je, osvoboditi se Nemčije. Zato je prišel v Stuttgart k nekemu mediju, da ga vpraša za svet in ta mu je rekel: »Vi boste v kratkem izgubili vse svoje premoženje in bo treba mnogo let, predno si boste opomogli.«
TURŠKI PREGOVORI.
Vrzi svoja dobra dela v jezero; četudi ribe ne vedo zanje1, ve pa On, kateremu so znane globočine.
Gluh prijatelj je večkrat nevarnejši, kot odkrit sovražnik.
Tudi mal kamenček naredi močen ropot.
Tvoja usta še niso sladka, ko so izrekla besedo »med«.
Hočeš v miru živeti, bodi slep, gluh in nem.
Kdor se Boga boji, se ne boji pol vojske.
Je tvoj sovražnik majhen kakor komar, misli si, da je velik kakor slon. (Bolgari.)
Mož, ki mnogo joka, izgubi pogled.
Prijatelji so več vredni, kakor »žlahta«.
Ne zaupaj preveč na svoj bleščeči turban, ker »žajfa« še ni plačana.
Smrt je kakor črna kamela, ki pred vsake duri poklekne.
Darovi.
Podpornemu društvu za slovenske vis> košolce na Dunaju so v času od 13. februarja do 14. marca 1913 darovali: po 100 K: Posojilnica v Mariboru in Posojilno in hranilno društvo v Ptuju; po 50 K: Gustav Pi-broutz, tehnični vodja na Dunaju in dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani (del. kaz. stroškov, plačanih od ge. Antonije Dolenc); po 30 K: Posojilnica v Gornji Radgoni; po 20K: dr. Otmar Krajec, mestni fizik v Ljubljani, mestno županstvo v Postojni, dr. Rudolf Kobal, c. in kr. pom. zdravnik v Trstu, Miha Gabrielčič, dvorni svetnik in Josip Tomže pl. Savskidol, c. in kr. gen. major, oba na Dunaju, okrajna posojilnica v Ormožu; po 10 K: dr. Anton Povšič, v. sodnij-ski svetnik v Trstu, dr. Leopold Poljanec, profesor v Mariboru, Ivan Žepič v Konjicah, Št. Ferlan, c. kr. voj. rač. svetnik na Dunaju in Anton Dollenz, predsednik pom. oblasti v Trstu; po 6 K: Rado Posega, svetov, tajnik pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju; po 5 K: J. Hutter, profesor v Celovcu, dr. Fran Žižek, zdravnik v Gradcu, županstvo trga Železniki, Josip Velkavrh, c. in kr. stotnik v Gradcu in Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku. Skupaj 531 K. — Z iskreno zahvalo za izkazane darove se obrača društveni odbor na mnogoštevilne slovenske denarne zavode in občinske zastope z vljudno prošnjo, da pri sklepanju računov in proračunov ne pozabijo na naše društvo. Darovi naj se pošiljajo na položnice ali naslov prvega društvenega blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodnijski odvetnik na Dunaju, I, Bràunerstr. 10.
Listnica uredništva.
Dobrlavas: Smo poslali že 25. m. m. na društvo. Povprašajte na pošti. So morda tam ljudje, ki ne vidijo radi slovenskih pisem?
Možica: Zadeva je zasebna in torej ne spada v list.
Od novih odvajalnih sredstev so se nekatera izkazala sredstva iz navade, ki jih ni več mogoče pogrešati, če si jih enkrat poizkusil, in ki jih je treba vedno v večji množini jemati, da se ohranimo zaprtja. Zato raje ostanemo pri priznanih, prijetnih Fellerjevih odvajalnih rabarbara-kroglicah z znamko „Elza-kroglice“, ki jih vedno lahko opustimo, če so nam pomagale. Pospešujejo tek, odstranjujejo krče, zaprtje, čistijo kri in stane 6 škatelj samo 4 krone franko od lekarnarja E. V. Fellerja v Stubici, Elza trg št. 67 (Hrvatsko). — Vsakemu čitatelju jih smemo priporočati.
Hiša z inventarjem, živino in stavbnim lesom je skupno ali pa vsako posebej naprodaj. Se dà tudi v najem od 15 do 34 birnjev. — Janez Reichmann, pd. Lesjak v Bilčovsu, p. Bistrica v Rožu.
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih »Slovenske Straže"!
E3E3E3E3
Loterijske številke.
Trst, 12. marca:	81,	77,	73,	8,	42.
Dunaj, 15. marca:	24,	17,	76,	39,	29.
Tržne cene v Celovcu
13. sušca 1913 po uradnem razglasu:
VflBlLiO.
Minica in posojilnica v it. Janšo v Pozni dolini
vabi vse zadružnike na
občni zbor
ki se vrši
dne 25. marea ob 3. uri popoldne v gostilni pri Tišlerju v Št. Janžu
po sledečem dnevnem redu :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjen j e računskega zaključka za leto 1912.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.	r\^i^
oaoor.
Blago			100 kg				80 li trovi		
			od		do		(bireD)		
			K	V	K	l V	K	V	
Pšenica....			23				14	49	
Rž				21	13	22	32	12	90	
Ječmen ....										
Ajda					—	—					___	
Oves				20	6	22			7	27	
Proso ....												
Pšeno ....			—	'		32	16	20	_	
Turščica . . .							20	__	10	40	
Leča														
Fižola rdeča . .									
Repica (krompir)			6	—	7	20	3			
Deteljno seme .									
Seno, sladko . .			8	50	10							
„ kislo . .			7	50	8	60					
Slama ....			3	20	6							
Zelnate glave po 100 kos.							—				_	
Repa, ena vreča	• •	•	—	—	—	—	—	—	
Mleko, 1 liter		.	—	24			28			
Smetana, 1 „	. ,	.	—	60	1	20			
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	60			
Sur. maslo (putar), 1			2	40	3	60			
Slanina (Špeh), pov. 1		»	2	10	2	30			
„	„	sur. 1			2	—	2	20			
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40			
Jajca, 1 par	. ,		—	18	—	26			
Piščeta, 1 par .	, ,		2	80	3	60			
Race .....					___						
Kopuni, 1 par .	. .		—	—			—			
30 cm drva, trda, 1 m2.			2	80	3	60			
30	„	„ mehka, 1		*	2	50	3	20			
	Počrez		100 k		ilogr.		O		
			živa		zaklana		F-H		
Živina							rt	a	
	od	! do	od	do	od	do	bo •rH	Ti O	
			kronah					cu	
Konji	 Biki					—	—	—	—	
Voli, pitani . ,				90	94					9	5	
„ za vožnjo .	460	570	—			—			52	36	
Junci		300	440	—							26	16	
Krave ....	310	560	68	72			__	60	34	
Telice ....	300	408	70						6	4	
Svinje, pitane .	—		—		170	174	24	24	
Praseta, plemena	14	54			—				230	180	
Ovce .....									
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v HaPoicaP
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ;ki se vrši
v nedeljo, dne 30. sušca 1913, ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih v Žabnicah.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo računskega pregledovalca.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1912.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
200.000 kosou
zelo močnih in lepih
posebno lepih divjih kostanjev, oblastih akacij, oblastih jesenov, trnovcev, javorjev, jesenov, hrastov, raznih krasnih žalujk itd., en kos od 60 v naprej. 1 milijon sadnih drevesc vseh veljavnih plemen in le izkušenih vrst. 100 kosov jabolčnih drevesc za visoko rast od K 25-— naprej. Zbirka 100 drevesc za olepšanje in drevorede in 100 grmov za olepšanje v 10—15 vrstah K 70-—, ista po 50 kosov K 40-—. Najboljše rastline za grmovje: akacije in gladicije, eno-do 40 letne, 1000 kosov po K 12-— do 70-—. Pasemska perutnina, lovski in lepotični fazani ter vseh vrst jajca za valjenje. Glavni cenik gratis. Grof Žiga Batthyàny-jevo grajščinsko oskrbništvo Csendlak pri Radgoni.

Prane
čebelno-noščene sueče,
sveče za pogrebe, olje za večno luč,
TJ za pitanje čebel in za z3ravilo il V w priporoča po nizki ceni
včlani 3* Kopač, svečar v Sorici.
	
Vabilo
na
občni zbor
Živinorejske zadruge za Št. Janž v Rožu in okolico
ki se vrši
v nedeljo, dne 30. marca 1913, ob 3. uri pop. v gostilni pri činkovcu v št. Janžu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1912.
3.	Volitev načelstva.
4.	Poraba čistega dobička.
5.	Slučajnosti.
Odbor.
Razglas A40'12'49
o prostomsSjiii dražbi nepremičnin.
C. kr. okrajno sodišče Pliberk kot zapuščinska oblast po Francu Schlebniku proda na prostovoljni dražbi na prošnjo zastopnika dedičev naslednja posestva za pridejane izklicne cene.
1.	Staro Nemčevo posestvo v Libeličah z. k. vi. št. 27 k. o. Libeliška gora pa brez stavbne parcele 22/2 k. o. Libeliška gora (trgovina) in parcela njive 453 in 454 kat. obč. Libeliče (vinjareba) za 8879 K 76 v.
2.	Novo Nemčevo posestvo v Libeličah vi. št. 54 k. o. Libeliška gora za 28746 K 9 v (gostilna).
3.	Vurdevova kajža v Libeličah vi. št. 56 kat. obč. Libeliška gora za 4295 K 66 vin. — Rebernik-Nemčev mlin (v zemljiški knjigi Rebernikova kovačnica) vi. št. 73 in Nemčev travnik vi. št. 74 Libeliška gora skupaj za 2893 K 92 v.
4.	Popratova kmetija vi. št. 43 kat. obč. Libeliška gora za 5360 K 88 v, in sicer najprej posamezno in potem vsa posestva skupaj za skupno najvišjo ponudbo za posamezna posestva.
Ponudbe pod temi cenami se ne sprejmejo. Dražba se vrši
dise z. aprila tsis ob % 30. uri do-puldne
pričenši na licu mesta v Libeličah. Po dovršeni dražbi posestev se vrši dražba premičnin, kakor živine, orodja, pohištva, gostilniške oprave proti takojšnjemu odplačilu v gotovini in odpravi.
Na posestvih zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice pridržane brez ozira na prodajne cene.
Pred dražbo morajo dražbitelji položiti na roko sodnemu komisarju jamščino 10o/o od posameznih, ozir. od skupne naj višje ponudbe. 25o/0 najvišje ponudbe treba plačati naj dalj e v 14 dneh, polovico ostanka 1. majnika, drugo polovico 1. julija 1913 in te zneske od definitivnega dneva domika (pritrdila) s 5o/0 obrestovati.
Dražbeno izkupilo za premičnine se mora plačati sodnemu komisarju na roko, najvišjo ponudbo za posestva je sodnijsko položiti. Setev je treba posebej poplačati. Pogoji so na vpogled pri sodišču.
C. kr. okrajno sodišče Piiberk, odd. I.,
dne 9. marca 1913.
Appelman 1. r.
Odvetnik dr. Igo Janc
naznanja, da je otvoril svojo
oduefniško pisarno o Radooljici
kjer uraduje v posojilniški hiši.

Vabilo
na
redni obilni zbor
Hranilnice in posojilnice Fodravlie
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se vrši
v torek dne 25. marca 1913 ob 3. uri popoldne v gostilni Vospernik v Podravljah.
Dnevni red:
1.	Poročilo o letnem delovanju ter odo-brenje računskega zaključka za leto 1912.
2.	Volitev odbora, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
3.	Slučajnosti.
K udeležbi vabi vse zadružnike
načelstvo.
Za prodajo
motorjev In kmetijskih strojev
se sprejemajo sposobni in solidni
---------------zastopniki.----------------
Ponudbe pod »Kmetijski stroji 64190“ na anončno pisarno Henrik Schalek, Dunaj L, Wollzeile št. 11.
(..Willkomm“).
OVES
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne uleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kg za en oral. — Podpisani pošilja 26 kg za 9 kron, 50 kg za 17 kron, 100 kg za 32 kron z vrečo vred. Vzorce po 5 kg s pošto franke proti 3 krone 60 vin. predplačila.
Benedikt Hertl, grajštak, grad Golič
pri Konjicah (Gonobitz), štajersko.
1 milijon
jablane po 100 kosov od K 25-— naprej, hruške, orehi, breskve, pravi kostanji, črešnje, češplje, marelice itd. en kos od 1 K naprej. 200.000 kosov zelo lepih drevesc za olepšanje in drevorede, en kos od 60 vinarjev naprej. — 2 milijona različnega grmičja za olepšanje, 100 kosov K 15-—. 20 milijonov akacij in gladicijskih rastlin, 1000 kosov od K 12-— do K 70-—. 15 milijonov gozdnih drevesc: smreke, bori, hrasti itd. 1000 kosov od K 3-— do K 20-—. Pasemska perutnina in jajca za valjenje v 20 priznanih pasmah, tako tudi lovski in lepotni fazani in njih jajca za valjenje. — Na zahtevo ilustriran cenik brezplačno. Grof Žiga Batthyànyjevo grajščinsko oskrbništvo Csendlak pri Radgoni.
in druge bolezni na dihalnih organih že leta vedno bolj uporabljajo gospodje zdravniki prijetno okusni
THYMOMEL SCILLAE
dragocen in gotovo učinkujoč izdelek. Besedna znamka zavarovana.
Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje in pomirjuje kašelj ter odstranjuje težko dihanje.
1 steklenica 2-20 K. Po pošti proti predplačilu 2-90 K pošilja franko 1 steklenico, 7-— K 3 steklenice, 20’— K 10 steklenic. Ne dajte si usi-Ijevati nadomestnih sredstev. Povprašajte pri svojem zdravniku.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-Jevi lekarni,
c. kr. dvornega dobavitelja,
--------PRAGA-lll., Sl. 203.-----------
Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah : »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
Najboljše in najmodernejše sukno za moške fn volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
MsMa razpiiljia 8. Slamili, Calie 309.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto.
MevOonUovM'
400.000 franhoo
se zamore zadeti s turško srečko na mesečne obroke po samo 4 kronz 25 uinarjzD. Vsaka srečka prav gotovo zadene I Z vplačilom prvega obroka zadobi naročnik takojšnjo igralno pravico.
Prihodnje Manie dne 1. npriln 1.1.
Eno turško srečko zamore naročiti tudi več oseb skupaj. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo11 g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Osem, nn nntere ppliun Izpre-memisa Bremena In temperature
in vsledtega trpijo na skrninastih in pro-tinovih bolečinah ter ozeblinah, se priporoča, da so obveščeni o
MM
CMITMMftH-lll

Isti olajšuje in pomiruje bolečine, od- | stranjuje otekline, da postanejo členi zopet gibčni.
1 škatlica za 1 krono se dobiva skoro v vsaki lekarni. Prospekte pošilja izdelovatelj
lekarnar B. Fraper
PRAGA, Mala stran št. 203, vogal Nerndove ulice,
kakor tudi proti predplačilu K 1-50 1 škatlico, K 5 — 5 škatlic, K 9— 10 škatlic franko.
Pozor na ime izdelka in izdelovatelja.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah „J?ri angelu", Pavel Hauser, Viktor Hauser,
H. Gutt.
Sli«
afaB
CR0HTIH
zauaroualna zadruga === u ZHSREBU. = Edini riomoCl zovnroDolnl znood. !!
Centrala :
ZAGREB, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice.
Ustanovljena 1884.
Glauna zastopstoa:
Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo.
Podružnica: Trst, Via del Lavatoio št. 1, II. nadstr.
(Telefon 25-94.)
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
I ^||a življenje' 1’ Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
3. Zavarovanje življenske rente.
2. Proti škodi po požara: š"=jSSbe.Sii^
gospodarskih strojev, blaga itd.).
3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
s! 3. Zanarouanje steklenih šip.
Zadružno imetje v vseh delih znaša..........................K 2,713.674-13
Od tega temeljna glavnica.............................................. 800.000’—
Letni dohodek premije s pristojbinami...............................  1,363.040-89
Izplačane škode.....................................................  4,970.238-48
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji. Natančnejše informacije daje GlAVIlO ZflSlODStVO „CrOfllÌfle“ V LjllMjaili (tVrfflfó KlM & SliVflD.
Okrajna zastopnika za Celovec in okolico sta g. ALOJZIJ TERČEK, knjigovez v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu, in g. MILOŠ SVANJAK, učitelj v Strojni, pošta Prevalje.
Edino slovensko narodno trgoosko-obrlno podjetje
Hotel Trabesinger
U CulUPUB!» Uelikonška cesta št. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Hlojzija in Josipina Leon.
Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Orgije naprodaj 1
V podružni cerkvi v Podravljah so še precej dobre orgije prav poceni naprodaj. Pripravne za kako podružnico ali majhno župno cerkev. Več pove g. Herman Schiller, posestnik in eerkv. ključar v Skočidolu, p. Podravlje, Kor.
Razgias A 49,13,8
o prosfouoljni dražbi posestoa.
Od c. kr. okrajnega sodišča Pliberk se s tem naznanja, da se na prošnjo dedičev pò dne 10.februarja 1913umrlemŠimnuBarth p. d. Mačiču v Libeličah dovoljuje prostovoljna dražba Mačičeve kmetije in Otovega mlina vi. št. 2 in 3 k. obč. Libeliče s premičninami vred in se je v to določil čas
doe 27.urea 1913 predpoldne oli pol inori
na licu mesta v Libeličah. Pod izklicno ceno 36.000 K se prodaja ne izvrši. Zastavne pravice na posestvu zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Pred dražbo mora vsak ponudnik položiti v roke dražbenega komisarja jamščino 10°/o izklicne cene. Če se ne doseže ponudba v celoti, se bodo posestvo in premičnine posamezno prodajale, in sicer Mačičevo posestvo brez premičnin za izklicno ceno per 28.000 K, Otov mlin za 1000 K, premičnine za izklicne cene, ki se bodo šele določile, in se morajo najvišje ponudbe za premičnine takoj položiti in premičnine odpraviti.
Naj višje ponudbe je treba v treh obrokih, prva zapade 1. julija, druga 1. septembra, tretja 1. oktobra 1913, v gotovini pri sodišču izplačati in med tem časom s 5% obrestovati. — Drugi dražbeni pogoji se morejo tus. vpogledati.
C. kr. okrajno sodišče Pliberk, odd. L,
dne 28. februarja 1913.
Appelman 1. r.
Služba organista
in cerkovnika se odda 1. majnika 1913 na Brnci. Več pove župnijski urad na Brnci pri Beljaku, Koroško.
Albin Novak v Sinčivasi
trgovina z manufaLtumim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoča svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Guillon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina.
Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor: malinov, breskvin, hrušov in jabolčni sok.
Cene solidne, postrežba točna.
Lepa kmetija z gostilno.
Takoj se odda radi mladoletnosti posestnice Mlinarjeva kmetija v Resnici pri Borovljah z gostilno vred za kakih 6 let v najem. Kmetija ima kakih 42 do 45 birnov posetve, lepe travnike in pri hiši lepe pašnike v logu, da se redi lahko 20 do 24 glav govedi in par konj. Zelo pripravno je tudi za rejo žrebet, ker je v bližini log. Mleko se ugodno prodaja v Borovlje. V uporabo ima najemnik lahko tudi mlatilnico in rezalni stroj, ki ju goni vodna sila. Voda je napeljana v kuhinjo in hlev. Polje je v zelo dobrem stanu. Stelje je dosti. Drv si sme napraviti kakih deset sežnjev. Gostilna je zelo dobro obiskana, ker je lep senčni izprehod iz Borovelj in se poleti radi hodijo tja kopat. — Ponudbe naj se pošljejo na Mihaela Turka, posestnika v Resnici štev. 18, pošta Borovlje, Koroško.
USoia žena
in vsaka umna in sledljiva gospodinja uporablja namesto dragega kravjega surovega masla za kuho ali za na mizo boljši, bolj zdravi, tečni, izdatnejši in skoro za polovico cenejši
»llRikum^-naargarin.
Dobiva se povsod ali naročuje direktno.
Združene o varne margarina in snrovega masla, Dnnaj, XIV., Tiefenbaokgasse 59.
.•:V -1' V
j»*™!»»» le „Tolstovrško slatino11,ki . g?g i I je po zdravniških strokov-š JS ®	njakih priznana med naj-
« tj > boljšimi planinskimi kislimi vodami. — Pri
sgo vrelcu se je pravkar veliko spopolnilo in » feS zboljšajo, da je sedaj mogoče z vsemi drugimi kislimi vodami konkurirati.
.“■2 S Tolstovrška je izborno zdravilo za
katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, 3 za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah „ a o in mehurju ter pospešuje tek in prebavo, gljjj « — Tolstovrška je tudi osvežujoča namizna « kisla voda ter je bila odlikovana na med-a®1» narodni razstavi v Inomostu ter na higi-HgS jenični razstavi na Dunaju.
Dobiva se v vseh boljših gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju £2 g „Tolstovrške slatine« pošta Guštanj, Ko-J g-g roško. — Zaboj s 25 3/a 1 steklenicami z iSj« zabojem vred stane samo 5 kron. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo po •m nizki ceni v polnitev. Železniška postaja Spodnji Dravograd. — Pri podjetju je tudi gostilna ter trgovina z mešanim blagom, (2 sadjem in deželnimi pridelki. — Brzojavni naslov: Oset Streiteben.
g
ra
ea
I?
® N<
S®
SS
o ?
Manjše posestva
v bližini Vrbskega jezera, pol ure od Vrbe, je zaradi preselitve naprodaj ali se da v najem. Pri hiši je en oral zemljišča, prosta paša, gostilna, mutai mlin, trgovina z mešanim blagom in trafika. Več pove Jos. Durnegger, Borovniče, pošta Vrba ob jezeru.
OZNANILO.
Tvrdka Bratje Tavčar & Go. je postavila v Celovcu kraj tovor-	nrUftCit Imeno-
nega kolodvora	vana
tvrdka l^>fi to je plohe v vsaki količini, tudi na kupuje	vozove, (plohi se sprejemajo od 12 cm
debeline naprej), smrekove, borove, mecesnove kakor tudi vsake vrste gozde. Dobiva se tudi žagovina ter vsake vrste odpadki za kurjavo. — Kdor želi natančnejših pojasnil, naj vpraša na žagi.
BRATJE TAVČAR & GO., Celovec.
Iglasto drevje.
Pošiljanje se je Smreke 30 do 180 riftTK visoke,-, kos po 30—120 vin., Weimoutaovi bori 20—200 cm visoki) kos po 50—250 vin., črni ip. beli bori 30—200 cm vis., kospc,70—200 vin., mecesni 30—300 cm vis., kos po 70—300 vin., Banlis-bori 30—80 cm vis., kos po 70—100 vin. Eksotična (inozemska) Iglasta drevesa v 70 najlepših vrstah kos po 1 do 5 K. Kolekcija: 100 kosov tu- in inozemskih iglastih dreves 50 do 300 cm vis. K 100-—, 50 kosov K 55-—, 25 kosov K 30-—, 20 milijonov gozdnih drevesc: smrek, črnih in belih borov, hrastov itd., 1—4 letnih sadik 1000 kosov po • 3—20 K. Nadalje: sadna, lepotna, drevoredna in ža-lobna drevesca, pasemske kure in jajca za valjenje, lovski in lepotni fazani in njih jajca za valjenje. — Glavni cenik na željo zastonj. — Grof Žiga Batthyà-nyjevo grajščinsko oskrbništvo Csendlak pri Radgoni.
Tovarna strojev in livarna železa
podružnica v Mariboru —
priporoča vseh vrst kmečkih strojev, in sicer na lahke obroke, plačljiva v 2do 3 let; motorje od 1 do 50 HP konjskih sil; domače mline na kamne itd.
Glavni zastopnik za Koroško :
M. StrauB v
Žopračah, pošta Vrba ob jezeru, je vedno pripravljen posestnikom in kmetom na željo postreči in služiti s cenami itd.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
I
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond K 1,000.000.
Denarne vinte na liniižiee se oDre-stulelo po
od dneva vloge do dneva vzdioa.
Eentni davek plača banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje In vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni Izgubi.
Vlnkuluje in devlnkuluje vojaške ženitninske kavcija. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstn, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradažn.
Denarne vinse v tekočem računu obrestujejo se:
Pil 30 M CDl Pil 60 M Kil 01
odpovem po « le odpovem po » \i je
Lastnik in Izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska KatoUška tiskarna v Ljubljani.